Ste«, lil. V Llnbllanl, v ponedeljek, dne 15. mala 1305. Leto XXXIII. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 Z2 en mesec >p n 220 V upravništvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 101— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ 1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemal nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez __ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se 2ie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Shod slovanskih časnikarjev. Opatija, 15. maja. Krasna si, kvarnerska Riviera! Kras-nejša pa še danes, ko pozdravljaš zastopnike vseh slovanskih narodov! Vedro nebo in sinje morje se strinjata z jasnimi pogledi sinov slovanske matere, polnih upov v boljšo bodočnost. Opatija, ta biser Adrije, je dostojno pozdravila slovanske brate. Vse priznanje zasluži narodni občinski zastop, na čelu mu dr. S t a n g e r, in pripravljalni odbor, ki je tako izborno preskrbel za prijetno bivanje. Posebna hvala gre še pisatelju Viktorju Caru Eminu. Častni dan slovanskega časnikarstva je tudi častni dan naše Opatije! s # * Številno četo je odposlalo slovansko časnikarstvo na šesti kongres slovanskih časnikarjev v Opatijo. Od 277 slovanskih časnikarjev, ki so v zvezi slovanskih časnikarjev, jih je na sestanku navzočih okolu 120, med njimi 26 Čehov, 22 Poljakov, 10 Rusov, mnogo Slovencev, Hrvatov in trije zastopniki srbskega časnikarstva iz Srbije. Mirna in tiha je bila njihova pot do Opatije. Na slovenskih tleh so jih najprej pozdravljale v celju frankfurtarice, katere so celjski Nemci razobesili povodom 251etnice „Schulvereina", potem pa niso doživeli do Opatije nobenega pozdrava. Tako-zvano ^Društvo slovenskih časnikarjev in književnikov" ni nobenemu slovenskemu listu, razven »Slovenskemu Narodu", poslalo naznanila o uri dohoda slovanskih časnikarjev, samo pa tudi ni storilo ničesar, da bi se slovanske časnikarje na njihovi dolgi poti mimo slovenskega središča dostojno pozdravilo. Tako so slovanski časnikarji na sveji poti gledali v slovensko-nem-ško zvezo zavito Ljubljano. Pozdrav slovenske množice slovanskim časnikarjem, napram katerim imamo Slovenci posebne dolžnosti, bi menda razburil nekaterim živce v vladni palači in tako se je „Društvo slovenskih časnikarjev in književnikov" hrabro potuhnilo. Bolje se nemške-slovenska zveza ni mogla demonstrirati slo • vanskim časnikarjem, nego se je na ta način. Ob takih pojavih naj se nihče ne čudi, če se naše časnikarstvo tej organizaciji še ni pridružilo. Tem prisrčnejši je bil pozdrav v M a -tuljah-Opatiji, kamor se prišli ob 9. uri zvečer. Množica naroda je navduštno, na čelu ji hrvaški „Sokol", pozdravljala slovanske časnikarje. Pozdravljal jih je župan K a s t v a , gospod M. J e 1 u š i č , in župan Vdovskega, g. dr. S t a n g e r, želeč, da bi se sestanek vršil v dobro narodovo in celokupnega slovanstva. Zahvalil se je tajnik zveze g. H o v o r k a. Na poti v Opatijo je narod ob cesti zažigal bengalične ognje in navdušeno klical časnikarjem. Zborovanje. Včeraj v nedeljo se je vrš 1 v 3Na-rodnem Domu" v Volovskem šesti shod slovanskih časnikarjev. Otvoril ga je gosp. Ho leče k, ker je bil predsednik zveze g. C h y 1 i n s k i radi bolezni svojega sina zadržan udeležiti se shoda. G. H o 1 e ček pozdravlja slovanske časnikarje najprej v hrvatskem jeziku na lepih tleh, kjer se združujeta Slovenec in Hrvat. Nato nadaljuje poročilo : Kulturno delo in vsestranski napredek, katerega so izvršili Slovenci in Hrvatje, ki se javi tudi v časnikarskih shodih, nedavno v Ljubljani a sedaj v Volovskem priča, da te pokrajine Še niso izgubljene za Slovanstvo. Čehi so z veseljem prihiteli med Slovence in Hrvate, da si ogledajo njihovo kulturno življenje in njihov napredek, ter sc z radostjo udeleže današnjega shoda. Naši shodi niso politični, ampak kulturni Časnikar mora svetovati narodu, ga navduševati, mu pomagati, vzbujati v srcih slovansko narodno čustvo in vnemati narodno mišljenje. Radi tega ima naš shod tudi političen pomen. Mi sicer nismo nobena po-stavodajna skupina, mi ne moremo delati postav, mi samo učimo in vzgajamo narod. Mi sejemo seme, ki bo šele v poznejših letih rodilo sad, katerega moramo sedaj čakati potrpežljivo. Začetek naših skupnih shodov je bil zelo težaven. Bilo je med nami toliko ne-poznanja in toliko nesporazumenja, da seje zdelo skoraj nemogoče ustanoviti skupno organizacijo. A sedaj smo praznovali že.celo vrsto skupnih shodov in slovansko časnikarstvo se zbližuje in organizira vednopolj. Nato konča z vzklikom na hrvatska narodna junaka Zrinjskega in Frankopana in na škofa Strosmayerja velikega ljubitelja slovanskega narodnega obreda. Spominja se tudi umrlih članov-časnikarjev med njimi tudi Podgornika. Predlagal je končno, naj se izvoli ljubljanski župan Slovenec Ivan Hribar za prvega predsednika, Hrvat G j a 1 s k i za drugega in Poljak g. Z d z i e c h o-w s k i za tretjega predsednika. Soglasno sprejeto. Iz vsakega na shodu zastopanega naroda se je izvolil po en tajnik. Predsednik župan Hribar pozdravlja shod v vseh slovanskih jezikih. Čehi so dali misel združitve slovanskih časnikarjev, organizacija slovanskega časnikarstva se je iz Prage razširila že po vsej naši državi. Toda porodila se je ta misel v starodavnej stolici Jagelonski v Krakovem. To nam je dokaz, da se tudi poljska duša čuti slovansko in da je vzajemnost slovanska se pričela raztezati tudi na narod poljski. Tudi med Poljaki prodira prepričanje, da je korist in prospeh vsega Slovanstva tudi korist in prospeh Poljske. A tudi Rusi so se v obilnem številu udeležili našega shoda. To priča, da se skupna ljubav širi tudi med ruskim narodom in da se zbl žujeta dva največja slovanska naroda na srečo lastno in na srečo vsega slovanstva in da bo izginilo enkrat to medsebojno sovraštvo, ki je samo v veselje in v korist našemu skupnemu sovražniku. Hrvatska časnikarska organizacija bo koristila tudi srbskemu narodu v Srbiji. Končno pozdravlja slovenske časnikarje in predlaga, da se pošlje cesarju udanostna brzojavka, obenem pa tudi brzojavni pozdrav mestom Pragi, Dubrovniku, Plznu, Krakovu, kjer so se doslej vršili časnikarski kongresi. Sprejeto. Predstavlja zastopnika vlade in župana g. dr. S t a n g e r j a. Pošlje udanostno brzojavko cesarju. Zastopnik vlade baron S c h m i d t -Z a b i e r 6 w pozdravlja shod v hrvaškem jeziku, izražajoč, da dela shoda dosežejo za-željeni uspeh v dobrobit naše p r e 1 j u taljene domovine („Živio" klici) ter da odneso časnikarji najboljše vtiske iz čarobne naše avstrijske Reviere. Župan dr. S t a n g e r pozdravlja shod: Tako važnega kongresa še ni imela Opatija. Vsi člani velike slovanske rodbine se se zbrali danes tu! Med seboj se spoznavate! Krasna je ta misel! T u je ta misel, vresničuje se, zedinjujejo se Slovani na kulturnem polju, in to me veseli še posebno, da se vrši na tleh naroda hrvaškega. Udobnosti vam posebne ne moremo nuditi, na početku smo svojega razvitka, a odušev-ljeno, pobratimsko Vas pozdravljamo. Po zdravljamo Vas in želimo: Ne pozabite nas! (Veliko navdušenje in ploskanje!) Nato spregovori vseučiliški profesor Z d z i e c h o w s k i iz Krakova. — Slovanski časnikarski shodi so zelo važni, ker pripravljajo zbližanje slovanskih narodov. On, kot Poljak, hoče govoriti samo o razmerah rusko-poljskih, katerih se je ravnokar dotaknil gospod predsednik. Dan, ko se je pričela rusko-japonska vojna, pomeni začetek nove dobe za slovanstvo. To je dan, pomemben kot vzetje Carigrada od Turkov. On pomeni konec hegemonije, in presledo- vanja dfrušifcn^dot od ruske birokracije. Zalibofc-K ^asaikžirsfVM slovansko pomena ni razfumklo tako. V Rusiji je ogromen prepad med ljudstvom in med birokracijo. Vse rusko časnikarstvo zahteva svobode tiska in pisave. To je tudi prvi korak do rešenja rusko-poljskega spora. Rusko liberalno časnikarstvo je sprejelo v svoj program — samoupravo Poljske, Litve in Rusije. Avstrijsko slovansko časnikarstvo naj se pridruži ruskim časnikarjem in rešen bo rusko-poljski prepir. Nato se še enkrat oglasi predsednik Hribar in pravi, ker se je omenjalo njegovo ,ime, hoče izraziti željo, da bi se spravila Jtudi ta dva slovanska naroda. Morda • jbo shod v Moskvi spomenil korak, k temu ^zbližanju. Vendar želi on z vsemi drugimi •gosti da bi Rusija premagala svojega so-fvraga. (Burno odobravanje.) Nato so sledila poročila o posameznih organizacijah slovanskih časnikarjev. V imenu Čehov je poročal g. C e j n e k , v ime Poljakov sta poročala gg. Laško-wuickiinSm61ski, v ime Rusov g. Mončalovskij, v imenu hrvaških časnikarjev g. dr. L o s k o v i č , v imenu slovaških g. Svetozar Hurban-V a j a n s k y, katerega poročilo je bilo najbolj žalostno. Hurban je povdarjal, daje med Slovaki pri mažarskih razmerah nemogoča vsaka časnikarska zveza. V imenu Slovencev je poročal g. Govekar, ki je omenil žalostne usode nekaterih slovenskih časnikarjev in književnikov posebno P o dravskega (Petra Miklavca), ki je v revščini zblaznel in tudi njegova hči je potem vsled bede zblaznela. S tj e p a n R a d i c je govoril za neodvisno časnikarstvo, da mu ne bo treba biti odvisnim in delati kompromisov s političnimi strankami ter prodajati svojega prepričanja. Ob 12 uri je predsednik zaključil zborovanje, nakar se je v Grand Hotelu ob pol 1 popoldne vršil banket. Banket je na čast časnikarjem priredila občina. Banket v Grand Hotelu. Župan dr. S t a n g e r nazdravlja časnikarjem in prosi, naj poročajo laskavo o lepi, krasni Opatiji, ki naj bi se posebno priljubila Slovanom. Opatija se je iz malih početkov razvila v svetovnoznano zdravilišče. Omenja žalostnih razmer v Istri, kjer morajo Slovani sami vzdržavati šole, da jim otrok ne ukradejo. Napija županu Hribarju, predsedniku shoda, »katerega je sveti duh razsvetlil, da razume toliko slovanskih jezikov". Zivio Hribar! Hribar: Slovanski svet ima. veliko naravnih krasot, a te so običajno v rokah tujcev. Skoro bi bilo tudi z našo lepo Opatijo tako. Srce nam je danes veselja vtri-palo, da je občinski svet tega kopališča, ki je na svetovnem glasu v narodnih rokah. Med rodoljubi, ki so se prizadevali, da ohranijo ta kraj slovanstvu, je gotovo dr. Stan-ger, naš gostitelj. (Velike ovacije dr. Stan-gerju.) Dokler bo stal na čelu opatijske uprave mož tako znamenitih svojstev, bo ostala Opatija v hrvaških rokah. Govornik omenja le vtis, ki so ga napravile narodne zastave, ki so nas povsod v tem svetovno znanem kraju pozdravljale. Dr. Stangerju kličemo iz vsega srca češki: „Na zddr", poljski „Niech žyje!", ruski „Spasibo" in jugoslovanski „Z i v i o"! Hrvaški pisatelj G j a 1 s k i : Ideja slovanska nas druži! Ta nas bo rešila ! Nasprotniki nas zatirajo, ne ker smo Hrvatje, Slovenci ali Cehi, ampak ker smo Slovani. Ideji slovanski napija. Rus Vergun: Mi nimamo dela s politiko, zato hočem odgovoriti na govor g. Stangerja. On je rekel, da Opatija morda pride v sovražne roke. (Klic: To je politika!) — Ne, to je turistika ! — Ako bi naši Slovani namesto da bi hodili v Nizzo in v Monte Carlo, šli v Opatijo, potem bi ohranili to zemljo slovanstvu. Potem govori hrvaško in slednjič izpregovori nekaj besed po poljski: Zavlada naj vzajemna ljubav in prizanesljivost in potem bodemo silni in zmagoviti proti vsem našim sovražnikom. Mi smo grešili vsi. Vi Poljaki zatirate naš narod v Galiciji, Rusi zatirajo Poljake na Ruskem. Mi vam samo povračujemo. kar ste vi delali in še delate z nami. Vse krivice morajo prenehati in delati moramo vsi skupno, da rešimo slovanstvo. S lova k Hurban, ki je za svoj narod presedel mnogo let v ječi: Mnogo se govori med vami danes in ob drugih prilikah o medsebojni ljubezni. Seveda bi bilo lepo, ako bi se vsi medsebojno ljubili, toda tako daleč ne moremo hrepeneti. Dovolj bi bilo, ako bi prestala medsebojna zavist. Ako ne bomo sovražili drug drugega, potem bomo silni in si priborili prava, katera nam gred6. AntonTrstenjak v ime Slovencev : Doživeli smo mnogo v zgodovini slovanski, tisoče let hodimo po Evropi, a si nismo mogli priboriti svoje eksistence. Nikdar si je ne bomo priborili, če bomo to, kar naši očetje. Mi moramo biti pravi Slovani, ne s frazo, ampak z dejanji, ki nam morajo biti vsak dan pred očmi. Poglejmo okolu sebe: vidimo izgubljene armade. Noben posamezen narod ne šteje nič, je šibak, a je močan, če se združimo veno telo Poleg jugoslovanske, češko slovanske vzajemnosti naj se govori tudi o poljsko-slovan-s k i vzajemnosti,a triumf naše moči bo, kadar bomo mogli govoriti tudi o p o 1 j-sko-ruski vzajemnosti. (Viharno odobravanje.) Naj se ta brata pospešujeta v vseh svojih intencijah! Združimo se pod staro majko Slavo in delujmo le v njen blagor! Slava naši materi! Poljak Grabrowski nazdravi a hrvaški duši, ki je odkritosrčna. Izraža simpatije Hrvatom. Gjalski napija Polja kom. Dr. B a x a : Moji predgovorniki so po-vdarjali, da nočejo govoriti o politiki, a vendar so vsi njihovi govori uhajali na poli tično polje. Mi se političnim vprašanjem ne moremo izogniti. Ona tvorijo naš poklic. Nespametno je, ako se misli, da je politika lastnina samo takozvanih »visokih" politikov. Vsled tega je prišlo, da na Ogrskem vlada peščica Mažarjev in v Cislajtaniji smatrajo Nemci hegemonijo za svojo last. Mi smo zatirani povsod, v šolah, v gospodarstvu itd., zato ker smo najbolj in predvsem zatirani v politiki. Mi, slovanski časnikarji, moramo vzgojiti narod, da si bo delal politiko sam, in tedaj imajo Slovani bodočnost. Dr. P o š č i č iz Opatije v imenu občinskega odbora in prebivalstva pozdravlja časnikarje. Veliko je bilo napilnic. Taka je naša navada, potem pa ostane vse pri starem. Navadno ostane samo pri idejah. Naj ne ostane delo današnjega sestanka le na papirju! Slovansko vzajemnost go-jimc vztrajno v dejanju! Cesar se naši nasprotniki boje, tega se moramo držati. Bodimo praktični, složni od najvišjega do najnižjega. Deljenje v stranke je plod naših narodnih na-sprotstev. Dr. Porčič kritizira nato, da se je pokazal tudi začetkom na kongresu čut rob-stva, ker se je klanjalo predsedstvo do zemlje. Mi hočemo predvsem pravice. Vseučiliščnik B e n e š i c iz Zagreba se zahvaljuje najprej hrvaško in potem poljsko g. Grabrovskemu za njegov pozdrav. Razviti se mora vzajemna vez med Hrvati in Poljaki, kakor je bila za časa Gundulica. Radi tega je pozdrav Grabrovskega vse Hrvate zelo razveselil in hrvatski narod jim ga vrača iz srca. Poljak ] a s t o v i c k i: Culi smo že mnogo o ljubezni. Toda sveto pismo pravi: Ljubezen brez del je mrtva. In poljski narod ima navado, da izraža pri teh prilikah svojo vzajemno ljubezen s staropoljskim ,Kochajmy sie!" Nato napijejo Poljaki z zdravico: Ko-chajmy sie! (Ljubimo se!) Hribar odgovarja Porčiču: Po tem govoru sem stal pred Vami kot obtoženec. Ce vi moje delovanje opazujete, sem čist gledejtega pred vami. Treba je pa varovati tudi neko vrsto oblike. Na vrsti je bila taka brzojavka vedno, predlagal sem jo na željo centralnega odbora, ne pa sam iz svoje volje. To je tradicjonelno. (Medklici.) Ce me že posajate na obtožno klop, me sodite vsaj pravično! G. S i j a č k i, odlični časnikar iz Bel-grada: Jaz kot zastopnik iz svobodne kraljevine Srbije . .. (Gromovit plosk. Več minut trajajoči vskliki.) Govornik nazdravlja imenom srbske časnikarske zveze. Složni smo močni. Kot svoboden Srb iz svobodne kraljevine pijem čašo na srečo vseh Slovanov! (Velikanske ovacije zastopnikom Srbov) Oficielni del banketa je bil nato kon čan. Pozneje so govorili še V e r g u n in drugi o dolžnosti slovanske politike. Državni m. Dunaj. 14. maja Krošnjarski zakon. Sinoči je imela zbornica sejo do pol 12. ure. Razne stranke so želele, da se vrši še prvo branje vladne predloge glede italijanske fakultete v Roveredu. Ob 10. uri se je pričela razprava o onih točkah krošniarsktga zakona, ki jih je pre-menila gosposka zbornica Tako določa gosposka zbornica, da sme krošnjar osem dni ostati v mestih, trgih in krajih, kjer je sedež politične oblasti. Obrtni odsek pa pred laga samo t r i dni, kai obvelja. Najdaljša je bila razprava o § 12. Ta i paragraf določa po besedilu obrtnega od- j seka, da sme občinski zastop prepove- j dati krošnjarstvo na določen ali nedoločen čas. Ta sklep pa mora odobriti dež. vlada v dogovoru s kmetijskimi zastopi, obrtniško zbornico in dež. odborom. Gosposka zbornica pa zahteva, da smejo obč. zastopi prepovedati krošnjarstvo le v glavnih deželnih mestih, v krajih z več ko 5000 prebivalci, v kopališčih in v izrednih slučajih tudi v drugih krajih. Take sklepe pa mora odobriti trgovinsko ministrstvo. Krošnjarstvo v kopališčih pa morejo obč. zastopi prepovedati le z dovoljenjem ministrstva za notranje posle. To premembo poslanske zbornice so zagovarjali trgovinski minister, dr Ofner in dr. Eilenbogen, vsi drugi pa načrt obrtnega odseka. Pripomniti moram namreč, da vse premembe gosposke zbornice razširjajo pravice krošnjarjev, dočim bi obrtni odsek najraje prepovedal vsako krošnjarstvo. Večina poslanske zbornice je za omejitev krošnjarstva, izvzemši določene vrste d o -mače industrije. Poslanska zbornica je torej odklonila premembe gosposke zbornice, t. j. olajšave za krošnjarje, ki po vaseh prodajajo razno preležano in preperelo blago, izmečke, ki jih v mestih ne spravijo v denar. Paragraf 14 določa, da krošnjarji ne smejo prenašati ali prevažati blaga z živi no. Trg. minister pa sme to dovoliti za prodajo domače industrije ali za tako blago, ki ga morejo krošajarji prevažati le z ži vino. Torej za suho robo, lonce i. t. d. ta določba ne velja. — Gosposka zbornica pa hoče, da smejo krošajarji uporabljati tudi pse, kar pa je poslanska zbornica odklonila. Paragraf 16. našteva razne okraje, ki imajo posebne olajšave za krošnjarstvo. Poslanska zbornica je bila preje dovolila olajšave za domačo industrijo sploh v kočevskem, črno-meljskem in v novomeškem okraju. Gosposka zbornica pa je izboljšala to določbo ter sklenila, da se dovolijo posebne olajšave za ves kočevski politični okraj, dalje imenoma za Planino, S t a-ri Trg, Radence, Dol, Čeplje, Dol. Podgora, Dobljiče, Obrh, Tančo Goro in Butoraj v črno-meljskem in za Črnoraošnjice in P o 1 j a n e v novomeškem okraju. Obrtni odsek pa je vstavil šeTopIoReberv novomeškem okraju. Na Primorskem veljajo posebne olajšave za sodni okraj Bovec in občino Trnovo v tolminskem okraju. Posl. dr. Gregorčič je predlagal olajšavo, oziroma izjemo tudi za sodni okraj Kobarid in občino Ponikve. Poslanska zbornica je odobrila sklep gosposke zbornice z dostavkom, da dobe te olajšave ali privilegije le osebe, ki imajo domovinsko pravico v naštetih krajih Paragraf 18. določa kazen za razne prestopke. Obrtni odsek in poslanska zbornica sta bila določila kazen do 6 0 0 kron. Gosposka zbornica pa je znižala najvišjo kazen na 3 0 0 kron. Pri tem paragrafu sta zabavala zbornico semit dr. Straucher in aatisemit dr. P o m m e r. Zbornica je končno znižala najvišjo kazen na 300 kron ter odobrila ostale paragrafe. Mogoče pa je, da gosposka zbornica ne pritrdi sklepom poslanske zbornice in da zopet vrne krošnjarski zakon. Italijanska univerza. Že pozno zvečer se je pričelo prvo branje vladne predloge, ki določi italijansko pr