Ste«, lil.
V Llnbllanl, v ponedeljek, dne 15. mala 1305.
Leto XXXIII.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 Z2 en mesec >p n 220
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 101— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemal nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
__ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
2ie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Shod slovanskih časnikarjev.
Opatija, 15. maja.
Krasna si, kvarnerska Riviera! Kras-nejša pa še danes, ko pozdravljaš zastopnike vseh slovanskih narodov! Vedro nebo in sinje morje se strinjata z jasnimi pogledi sinov slovanske matere, polnih upov v boljšo bodočnost.
Opatija, ta biser Adrije, je dostojno pozdravila slovanske brate. Vse priznanje zasluži narodni občinski zastop, na čelu mu dr. S t a n g e r, in pripravljalni odbor, ki je tako izborno preskrbel za prijetno bivanje. Posebna hvala gre še pisatelju Viktorju Caru Eminu. Častni dan slovanskega časnikarstva je tudi častni dan naše Opatije!
s #
*
Številno četo je odposlalo slovansko časnikarstvo na šesti kongres slovanskih časnikarjev v Opatijo. Od 277 slovanskih časnikarjev, ki so v zvezi slovanskih časnikarjev, jih je na sestanku navzočih okolu 120, med njimi 26 Čehov, 22 Poljakov, 10 Rusov, mnogo Slovencev, Hrvatov in trije zastopniki srbskega časnikarstva iz Srbije. Mirna in tiha je bila njihova pot do Opatije. Na slovenskih tleh so jih najprej pozdravljale v celju frankfurtarice, katere so celjski Nemci razobesili povodom 251etnice „Schulvereina", potem pa niso doživeli do Opatije nobenega pozdrava. Tako-zvano ^Društvo slovenskih časnikarjev in književnikov" ni nobenemu slovenskemu listu, razven »Slovenskemu Narodu", poslalo naznanila o uri dohoda slovanskih časnikarjev, samo pa tudi ni storilo ničesar, da bi se slovanske časnikarje na njihovi dolgi poti mimo slovenskega središča dostojno pozdravilo. Tako so slovanski časnikarji na sveji poti gledali v slovensko-nem-ško zvezo zavito Ljubljano. Pozdrav slovenske množice slovanskim časnikarjem, napram katerim imamo Slovenci posebne dolžnosti, bi menda razburil nekaterim živce v vladni palači in tako se je „Društvo slovenskih časnikarjev in književnikov" hrabro potuhnilo. Bolje se nemške-slovenska zveza ni mogla demonstrirati slo • vanskim časnikarjem, nego se je na ta način. Ob takih pojavih naj se nihče ne čudi, če se naše časnikarstvo tej organizaciji še ni pridružilo.
Tem prisrčnejši je bil pozdrav v M a -tuljah-Opatiji, kamor se prišli ob 9. uri zvečer. Množica naroda je navduštno, na čelu ji hrvaški „Sokol", pozdravljala slovanske časnikarje. Pozdravljal jih je župan K a s t v a , gospod M. J e 1 u š i č , in župan Vdovskega, g. dr. S t a n g e r, želeč, da bi se sestanek vršil v dobro narodovo in celokupnega slovanstva. Zahvalil se je tajnik zveze g. H o v o r k a. Na poti v Opatijo je narod ob cesti zažigal bengalične ognje in navdušeno klical časnikarjem.
Zborovanje.
Včeraj v nedeljo se je vrš 1 v 3Na-rodnem Domu" v Volovskem šesti shod slovanskih časnikarjev. Otvoril ga je gosp. Ho leče k, ker je bil predsednik zveze g. C h y 1 i n s k i radi bolezni svojega sina zadržan udeležiti se shoda.
G. H o 1 e ček pozdravlja slovanske časnikarje najprej v hrvatskem jeziku na lepih tleh, kjer se združujeta Slovenec in Hrvat. Nato nadaljuje poročilo : Kulturno delo in vsestranski napredek, katerega so izvršili Slovenci in Hrvatje, ki se javi tudi v časnikarskih shodih, nedavno v Ljubljani a sedaj v Volovskem priča, da te pokrajine Še niso izgubljene za Slovanstvo. Čehi so z veseljem prihiteli med Slovence in Hrvate, da si ogledajo njihovo kulturno življenje in njihov napredek, ter sc z radostjo udeleže današnjega shoda.
Naši shodi niso politični, ampak kulturni Časnikar mora svetovati narodu, ga navduševati, mu pomagati, vzbujati v srcih slovansko narodno čustvo in vnemati narodno mišljenje. Radi tega ima naš shod tudi političen pomen. Mi sicer nismo nobena po-stavodajna skupina, mi ne moremo delati postav, mi samo učimo in vzgajamo narod. Mi sejemo seme, ki bo šele v poznejših letih rodilo sad, katerega moramo sedaj čakati potrpežljivo.
Začetek naših skupnih shodov je bil zelo težaven. Bilo je med nami toliko ne-poznanja in toliko nesporazumenja, da seje zdelo skoraj nemogoče ustanoviti skupno organizacijo. A sedaj smo praznovali že.celo vrsto skupnih shodov in slovansko časnikarstvo se zbližuje in organizira vednopolj.
Nato konča z vzklikom na hrvatska narodna junaka Zrinjskega in Frankopana in na škofa Strosmayerja velikega ljubitelja slovanskega narodnega obreda. Spominja se tudi umrlih članov-časnikarjev med njimi tudi Podgornika.
Predlagal je končno, naj se izvoli ljubljanski župan Slovenec Ivan Hribar za prvega predsednika, Hrvat G j a 1 s k i za drugega in Poljak g. Z d z i e c h o-w s k i za tretjega predsednika. Soglasno sprejeto. Iz vsakega na shodu zastopanega naroda se je izvolil po en tajnik.
Predsednik župan Hribar pozdravlja shod v vseh slovanskih jezikih.
Čehi so dali misel združitve slovanskih časnikarjev, organizacija slovanskega časnikarstva se je iz Prage razširila že po vsej naši državi. Toda porodila se je ta misel v starodavnej stolici Jagelonski v Krakovem. To nam je dokaz, da se tudi poljska duša čuti slovansko in da je vzajemnost slovanska se pričela raztezati tudi na narod poljski. Tudi med Poljaki prodira prepričanje, da je korist in prospeh vsega Slovanstva tudi korist in prospeh Poljske.
A tudi Rusi so se v obilnem številu udeležili našega shoda. To priča, da se skupna ljubav širi tudi med ruskim narodom in da se zbl žujeta dva največja slovanska naroda na srečo lastno in na srečo vsega slovanstva in da bo izginilo enkrat to medsebojno sovraštvo, ki je samo v veselje in
v korist našemu skupnemu sovražniku. Hrvatska časnikarska organizacija bo koristila tudi srbskemu narodu v Srbiji. Končno pozdravlja slovenske časnikarje in predlaga, da se pošlje cesarju udanostna brzojavka, obenem pa tudi brzojavni pozdrav mestom Pragi, Dubrovniku, Plznu, Krakovu, kjer so se doslej vršili časnikarski kongresi. Sprejeto. Predstavlja zastopnika vlade in župana g. dr. S t a n g e r j a. Pošlje udanostno brzojavko cesarju.
Zastopnik vlade baron S c h m i d t -Z a b i e r 6 w pozdravlja shod v hrvaškem jeziku, izražajoč, da dela shoda dosežejo za-željeni uspeh v dobrobit naše p r e 1 j u taljene domovine („Živio" klici) ter da odneso časnikarji najboljše vtiske iz čarobne naše avstrijske Reviere.
Župan dr. S t a n g e r pozdravlja shod: Tako važnega kongresa še ni imela Opatija. Vsi člani velike slovanske rodbine se se zbrali danes tu! Med seboj se spoznavate! Krasna je ta misel! T u je ta misel, vresničuje se, zedinjujejo se Slovani na kulturnem polju, in to me veseli še posebno, da se vrši na tleh naroda hrvaškega. Udobnosti vam posebne ne moremo nuditi, na početku smo svojega razvitka, a odušev-ljeno, pobratimsko Vas pozdravljamo. Po zdravljamo Vas in želimo: Ne pozabite nas! (Veliko navdušenje in ploskanje!)
Nato spregovori vseučiliški profesor Z d z i e c h o w s k i iz Krakova. — Slovanski časnikarski shodi so zelo važni, ker pripravljajo zbližanje slovanskih narodov. On, kot Poljak, hoče govoriti samo o razmerah rusko-poljskih, katerih se je ravnokar dotaknil gospod predsednik. Dan, ko se je pričela rusko-japonska vojna, pomeni začetek nove dobe za slovanstvo. To je dan, pomemben kot vzetje Carigrada od Turkov. On pomeni konec hegemonije, in presledo-
vanja dfrušifcn^dot od ruske birokracije. Zalibofc-K ^asaikžirsfVM slovansko pomena ni razfumklo tako. V Rusiji je ogromen prepad med ljudstvom in med birokracijo. Vse rusko časnikarstvo zahteva svobode tiska in pisave. To je tudi prvi korak do rešenja rusko-poljskega spora. Rusko liberalno časnikarstvo je sprejelo v svoj program — samoupravo Poljske, Litve in Rusije. Avstrijsko slovansko časnikarstvo naj se pridruži ruskim časnikarjem in rešen bo rusko-poljski prepir.
Nato se še enkrat oglasi predsednik Hribar in pravi, ker se je omenjalo njegovo ,ime, hoče izraziti željo, da bi se spravila Jtudi ta dva slovanska naroda. Morda • jbo shod v Moskvi spomenil korak, k temu ^zbližanju. Vendar želi on z vsemi drugimi •gosti da bi Rusija premagala svojega so-fvraga. (Burno odobravanje.)
Nato so sledila poročila o posameznih organizacijah slovanskih časnikarjev. V imenu Čehov je poročal g. C e j n e k , v ime Poljakov sta poročala gg. Laško-wuickiinSm61ski, v ime Rusov g. Mončalovskij, v imenu hrvaških časnikarjev g. dr. L o s k o v i č , v imenu slovaških g. Svetozar Hurban-V a j a n s k y, katerega poročilo je bilo najbolj žalostno. Hurban je povdarjal, daje med Slovaki pri mažarskih razmerah nemogoča vsaka časnikarska zveza. V imenu Slovencev je poročal g. Govekar, ki je omenil žalostne usode nekaterih slovenskih časnikarjev in književnikov posebno P o dravskega (Petra Miklavca), ki je v revščini zblaznel in tudi njegova hči je potem vsled bede zblaznela. S tj e p a n R a d i c je govoril za neodvisno časnikarstvo, da mu ne bo treba biti odvisnim in delati kompromisov s političnimi strankami ter prodajati svojega prepričanja.
Ob 12 uri je predsednik zaključil zborovanje, nakar se je v Grand Hotelu ob pol 1 popoldne vršil banket. Banket je na čast časnikarjem priredila občina.
Banket v Grand Hotelu.
Župan dr. S t a n g e r nazdravlja časnikarjem in prosi, naj poročajo laskavo o lepi, krasni Opatiji, ki naj bi se posebno priljubila Slovanom. Opatija se je iz malih početkov razvila v svetovnoznano zdravilišče. Omenja žalostnih razmer v Istri, kjer morajo Slovani sami vzdržavati šole, da jim otrok ne ukradejo. Napija županu Hribarju, predsedniku shoda, »katerega je sveti duh razsvetlil, da razume toliko slovanskih jezikov". Zivio Hribar!
Hribar: Slovanski svet ima. veliko naravnih krasot, a te so običajno v rokah tujcev. Skoro bi bilo tudi z našo lepo Opatijo tako. Srce nam je danes veselja vtri-palo, da je občinski svet tega kopališča, ki je na svetovnem glasu v narodnih rokah. Med rodoljubi, ki so se prizadevali, da ohranijo ta kraj slovanstvu, je gotovo dr. Stan-ger, naš gostitelj. (Velike ovacije dr. Stan-gerju.) Dokler bo stal na čelu opatijske uprave mož tako znamenitih svojstev, bo ostala Opatija v hrvaških rokah. Govornik omenja le vtis, ki so ga napravile narodne zastave, ki so nas povsod v tem svetovno znanem kraju pozdravljale. Dr. Stangerju kličemo iz vsega srca češki: „Na zddr", poljski „Niech žyje!", ruski „Spasibo" in jugoslovanski „Z i v i o"!
Hrvaški pisatelj G j a 1 s k i : Ideja slovanska nas druži! Ta nas bo rešila ! Nasprotniki nas zatirajo, ne ker smo Hrvatje, Slovenci ali Cehi, ampak ker smo Slovani. Ideji slovanski napija.
Rus Vergun:
Mi nimamo dela s politiko, zato hočem odgovoriti na govor g. Stangerja. On je rekel, da Opatija morda pride v sovražne roke. (Klic: To je politika!) — Ne, to je turistika ! — Ako bi naši Slovani namesto da bi hodili v Nizzo in v Monte Carlo, šli v Opatijo, potem bi ohranili to zemljo slovanstvu. Potem govori hrvaško in slednjič izpregovori nekaj besed po poljski: Zavlada naj vzajemna ljubav in prizanesljivost in potem bodemo silni in zmagoviti proti vsem
našim sovražnikom. Mi smo grešili vsi. Vi Poljaki zatirate naš narod v Galiciji, Rusi zatirajo Poljake na Ruskem. Mi vam samo povračujemo. kar ste vi delali in še delate z nami. Vse krivice morajo prenehati in delati moramo vsi skupno, da rešimo slovanstvo.
S lova k Hurban, ki je za svoj narod presedel mnogo let v ječi: Mnogo se govori med vami danes in ob drugih prilikah o medsebojni ljubezni. Seveda bi bilo lepo, ako bi se vsi medsebojno ljubili, toda tako daleč ne moremo hrepeneti. Dovolj bi bilo, ako bi prestala medsebojna zavist. Ako ne bomo sovražili drug drugega, potem bomo silni in si priborili prava, katera nam gred6.
AntonTrstenjak v ime Slovencev : Doživeli smo mnogo v zgodovini slovanski, tisoče let hodimo po Evropi, a si nismo mogli priboriti svoje eksistence. Nikdar si je ne bomo priborili, če bomo to, kar naši očetje. Mi moramo biti pravi Slovani, ne s frazo, ampak z dejanji, ki nam morajo biti vsak dan pred očmi. Poglejmo okolu sebe: vidimo izgubljene armade. Noben posamezen narod ne šteje nič, je šibak, a je močan, če se združimo veno telo Poleg jugoslovanske, češko slovanske vzajemnosti naj se govori tudi o poljsko-slovan-s k i vzajemnosti,a triumf naše moči bo, kadar bomo mogli govoriti tudi o p o 1 j-sko-ruski vzajemnosti. (Viharno odobravanje.) Naj se ta brata pospešujeta v vseh svojih intencijah! Združimo se pod staro majko Slavo in delujmo le v njen blagor! Slava naši materi!
Poljak Grabrowski nazdravi a hrvaški duši, ki je odkritosrčna. Izraža simpatije Hrvatom. Gjalski napija Polja kom.
Dr. B a x a : Moji predgovorniki so po-vdarjali, da nočejo govoriti o politiki, a vendar so vsi njihovi govori uhajali na poli tično polje. Mi se političnim vprašanjem ne moremo izogniti. Ona tvorijo naš poklic. Nespametno je, ako se misli, da je politika lastnina samo takozvanih »visokih" politikov. Vsled tega je prišlo, da na Ogrskem vlada peščica Mažarjev in v Cislajtaniji smatrajo Nemci hegemonijo za svojo last. Mi smo zatirani povsod, v šolah, v gospodarstvu itd., zato ker smo najbolj in predvsem zatirani v politiki. Mi, slovanski časnikarji, moramo vzgojiti narod, da si bo delal politiko sam, in tedaj imajo Slovani bodočnost.
Dr. P o š č i č iz Opatije v imenu občinskega odbora in prebivalstva pozdravlja časnikarje. Veliko je bilo napilnic. Taka je naša navada, potem pa ostane vse pri starem. Navadno ostane samo pri idejah. Naj ne ostane delo današnjega sestanka le na papirju! Slovansko vzajemnost go-jimc vztrajno v dejanju! Cesar se naši nasprotniki boje, tega se moramo držati. Bodimo praktični, složni od najvišjega do najnižjega. Deljenje v stranke je plod naših narodnih na-sprotstev.
Dr. Porčič kritizira nato, da se je pokazal tudi začetkom na kongresu čut rob-stva, ker se je klanjalo predsedstvo do zemlje. Mi hočemo predvsem pravice.
Vseučiliščnik B e n e š i c iz Zagreba se zahvaljuje najprej hrvaško in potem poljsko g. Grabrovskemu za njegov pozdrav. Razviti se mora vzajemna vez med Hrvati in Poljaki, kakor je bila za časa Gundulica. Radi tega je pozdrav Grabrovskega vse Hrvate zelo razveselil in hrvatski narod jim ga vrača iz srca.
Poljak ] a s t o v i c k i: Culi smo že mnogo o ljubezni. Toda sveto pismo pravi: Ljubezen brez del je mrtva. In poljski narod ima navado, da izraža pri teh prilikah svojo vzajemno ljubezen s staropoljskim ,Kochajmy sie!" Nato napijejo Poljaki z zdravico: Ko-chajmy sie! (Ljubimo se!)
Hribar odgovarja Porčiču: Po tem govoru sem stal pred Vami kot obtoženec. Ce vi moje delovanje opazujete, sem čist gledejtega pred vami. Treba je pa varovati
tudi neko vrsto oblike. Na vrsti je bila taka brzojavka vedno, predlagal sem jo na željo centralnega odbora, ne pa sam iz svoje volje. To je tradicjonelno. (Medklici.) Ce me že posajate na obtožno klop, me sodite vsaj pravično!
G. S i j a č k i, odlični časnikar iz Bel-grada: Jaz kot zastopnik iz svobodne kraljevine Srbije . .. (Gromovit plosk. Več minut trajajoči vskliki.) Govornik nazdravlja imenom srbske časnikarske zveze. Složni smo močni. Kot svoboden Srb iz svobodne kraljevine pijem čašo na srečo vseh Slovanov! (Velikanske ovacije zastopnikom Srbov)
Oficielni del banketa je bil nato kon čan. Pozneje so govorili še V e r g u n in drugi o dolžnosti slovanske politike.
Državni m.
Dunaj. 14. maja Krošnjarski zakon.
Sinoči je imela zbornica sejo do pol 12. ure. Razne stranke so želele, da se vrši še prvo branje vladne predloge glede italijanske fakultete v Roveredu.
Ob 10. uri se je pričela razprava o onih točkah krošniarsktga zakona, ki jih je pre-menila gosposka zbornica Tako določa gosposka zbornica, da sme krošnjar osem dni ostati v mestih, trgih in krajih, kjer je sedež politične oblasti. Obrtni odsek pa pred laga samo t r i dni, kai obvelja.
Najdaljša je bila razprava o § 12. Ta i paragraf določa po besedilu obrtnega od- j seka, da sme občinski zastop prepove- j dati krošnjarstvo na določen ali nedoločen čas. Ta sklep pa mora odobriti dež. vlada v dogovoru s kmetijskimi zastopi, obrtniško zbornico in dež. odborom. Gosposka zbornica pa zahteva, da smejo obč. zastopi prepovedati krošnjarstvo le v glavnih deželnih mestih, v krajih z več ko 5000 prebivalci, v kopališčih in v izrednih slučajih tudi v drugih krajih. Take sklepe pa mora odobriti trgovinsko ministrstvo. Krošnjarstvo v kopališčih pa morejo obč. zastopi prepovedati le z dovoljenjem ministrstva za notranje posle. To premembo poslanske zbornice so zagovarjali trgovinski minister, dr Ofner in dr. Eilenbogen, vsi drugi pa načrt obrtnega odseka. Pripomniti moram namreč, da vse premembe gosposke zbornice razširjajo pravice krošnjarjev, dočim bi obrtni odsek najraje prepovedal vsako krošnjarstvo. Večina poslanske zbornice je za omejitev krošnjarstva, izvzemši določene vrste d o -mače industrije.
Poslanska zbornica je torej odklonila premembe gosposke zbornice, t. j. olajšave za krošnjarje, ki po vaseh prodajajo razno preležano in preperelo blago, izmečke, ki jih v mestih ne spravijo v denar.
Paragraf 14 določa, da krošnjarji ne smejo prenašati ali prevažati blaga z živi no. Trg. minister pa sme to dovoliti za prodajo domače industrije ali za tako blago, ki ga morejo krošajarji prevažati le z ži vino. Torej za suho robo, lonce i. t. d. ta določba ne velja. — Gosposka zbornica pa hoče, da smejo krošajarji uporabljati tudi pse, kar pa je poslanska zbornica odklonila.
Paragraf 16. našteva razne okraje, ki imajo posebne olajšave za krošnjarstvo. Poslanska zbornica je bila preje dovolila olajšave za domačo industrijo sploh v kočevskem, črno-meljskem in v novomeškem okraju. Gosposka zbornica pa je izboljšala to določbo ter sklenila, da se dovolijo posebne olajšave za ves kočevski politični okraj, dalje imenoma za Planino, S t a-ri Trg, Radence, Dol, Čeplje, Dol. Podgora, Dobljiče, Obrh, Tančo Goro in Butoraj v črno-meljskem in za Črnoraošnjice in P o 1 j a n e v novomeškem okraju. Obrtni odsek pa je vstavil šeTopIoReberv novomeškem okraju.
Na Primorskem veljajo posebne olajšave za sodni okraj Bovec in občino Trnovo v tolminskem okraju.
Posl. dr. Gregorčič je predlagal olajšavo, oziroma izjemo tudi za sodni okraj Kobarid in občino Ponikve. Poslanska zbornica je odobrila sklep gosposke zbornice z dostavkom, da dobe te olajšave ali privilegije le osebe, ki imajo domovinsko pravico v naštetih krajih
Paragraf 18. določa kazen za razne prestopke. Obrtni odsek in poslanska zbornica sta bila določila kazen do 6 0 0 kron. Gosposka zbornica pa je znižala najvišjo kazen na 3 0 0 kron.
Pri tem paragrafu sta zabavala zbornico semit dr. Straucher in aatisemit dr. P o m m e r.
Zbornica je končno znižala najvišjo kazen na 300 kron ter odobrila ostale paragrafe. Mogoče pa je, da gosposka zbornica ne pritrdi sklepom poslanske zbornice in da zopet vrne krošnjarski zakon.
Italijanska univerza.
Že pozno zvečer se je pričelo prvo branje vladne predloge, ki določi italijansko pr<ivao fakulteto v Roveredu. Med sejo so
verza, m sicer na Moravskem potrebna. V ta namen pa je treba denarja in potrebnih profesorjev Sicer pa bode vlada v proračunskem odseku označila svoje stališče glede češke univerze na Moravskem, glede rusinske in slovenske pravne fakultete v
se mnogi trudili, naj bi se črtali posamezni govorniki ali pa naj omejili na kratke izjave. Toda nekateri govorniki so bili gluhi | za vse prošnje. Hoteli so prodati svoje go-| vore, ki so, jih nosili že tedne v žepih. Ome-I nil sem že, da se je v prejšnjih letih vršila prvo branje izključeno brez razprave. Šele I, 1897. je obstrukcija udomačila razvado, da se vrši razprava tudi pri prvem branju vladnih predlog. In tako je bilo sinoči zbrana zbornica do pol 12 ure. Mnogi so dremali po klopeh i,i hodnikih, eni si kratili čas v restavraciji, okoli 100 poslan-; cev pa je »občudovalo* modrost avstrijskih vlad in nemških strank, ki zahtevajo, oziroma vzdržujejo ravnopravnost le za nemški rod v Avstriji. Sinoči smo celo čuli od dr. E r 1 e r j a , da vlada sploh zlorab i § 19. drž. tem. zakona na korist Slovanom in na škodo Nemcem. Po Erler-jevi razlagi § 19 samo določa, da se smejo nenemški jeziki v Avstriji gojiti v ljudskih, srednjih in višjih šolah le kot učni predmet i , ne pa rabiti kot učni jezik.
V imenu italijanskega kluba je posl. dr. B e r s n a t i v dolgem govoru dokazoval, da imajo Italijani v Avstriji po svoji kulturi, številu prebivalstva in davčni moči pravico do popolne univerze. In to univerzo zahtevajo edino la v T r s t u , ki je v vsakem oziru najpripravnejše mesto za italijansko univerzo. Nemci temu ne morejo ugovarjati, ker Trst je italijansko (?) mesto, Slovenci pa bivajo v okolici in teže v Ljubljano. Ko je dr. Bennati končal, so burno ploskali italijanski dijaki, ki so bili zbrani na galeriji. Dr. Bennati je govoril precej smešno v obliki, a samozavestno po vsebini. Povsem pritrjujemo Italijanom, v kolikor se pritožujejo proti nemški hegemoniji v državi. A da bi navzlic temu bili Italijani zatirani v Avstriji, da so dalje primorske pokrajine italijanske dežele, temu moramo odločno ugovarjati. Mi v Avstriji ne poznamo niti italijanske dežele, ker na Tirolskem, Goriškem, v Istri in Dalmaciji so Italijani v manjšini. Pa tudi Trst ni italijansko mesto, dasi ima italijanski značaj. Pač pa brezobzirno priznamo, da imajo tudi Italijani pravico do višje šole, četudi so po številu najmanjši narod v naši državi.
Rusinska univerza.
Rusinski poslanec Romanczuk izjavi, da Rusini glasujejo za italijansko univerzo, a zahtevajo univerzo tudi za rusinski narod, ki šteje 3 in pol milijona duš v Galiciji in Bukovini.
Slovenska univerza.
Posl. P 1 a n t a n v imenu svojih tovarišev izjavi, da ne ugovarjajo italijanski pravni fakulteti, toda ne v Trstu. Ob enem pa naj vlada zakonito zagotovi slovensko univerzo. Slovenci ne zahtevajo, da se takoj ustanovi univerza.
Tu moramo pač pripomniti, da ta odstavek Plantanovega govora ni bil srečen. Kaj nam hasni samo zakonito jamstvo? Saj nam § 19. jamči skoraj že 38 let ravnopravnost v uradu, šoli in javnosti, in vendar smo danes na slabšem, nego pred leti. Paragraf 19. drž. tem. zakona je za nas Slovence še vedno mrtva črka. Mi zahtevamo takoj vsaj pravno fakultete v Ljubljani. In ta „j u n c t i m" morajo slovenskih poslanci staviti v proračunskem odseku in pri drugem branju v zbornici.
To stališče je v kratki izjavi označil v imenu »Slovanske zveze" posl. dr. P 1 o j, rekoč : Razprava v vladnih predlogah pri prvem branju je le razvada iz časa obstruk-cije. V proračunskem odseku in pri drugem branju bodemo obširneje označili svoje stališče. Danes pa izjavimo troje: 1. Mi Slo- j venci in Hrvatje priznamo Italijanom pra- j vico, da zahtevajo in dobe italijansko uni- \ verzo. 2. Italijanska univerza pa more biti j le na č i s t o i t a 1 i j a n s k e m o z e m - j 1 j u , torej ne v Trstu ne v Gorici, ne v Kopru, ne v Zadru. 3 Ob enem zahtevamo vsaj pravno fakulteto v Ljubljani.
V imenu Hrvatov je še posl. B i a n -kini izjavil, da ne ugovarjajo italijanski fakulteti v Roveredu. Ako bi pa vlada morda ustanovila italijansko univerzo v Trstu ali v kakem drugem mestu, kjer bivajo tudi Slovenci in Hrvatje, moglo bi se to zgoditi levsporazumu s Slovenci in Hrvati pod gotovimi pogoji. Končno zahteva, da avstrijska vlada prizna nauke na zagrebški univerzi kot veljavne za dalmatinske in istrske Hrvate.
Vladno stališče.
Naučni minister dr. vitez Hartel je izjavil, da se vlada načelno ne protivi novim univerzam. Prvi pogoj pa je, da je vsaka univerza postavljena na trdna, zdrava tla, da ima pogoje življenja. Tako je baron Gautsch kot naučni minister že 1. 1896 priznal, da je druga češka uni-
Ljubljani. Glede italijanske univerze, oziroma pravne fakultete je izjavil minister, da morejo biti Ialijani zadovoljni, ako jim jo vlada nudi v Roveredu. Sicer pa bede mogoče v odseku o tem go voriti.
Iz tega govora je razvidno, da vsaj naučno ministerstvo še vedno omahuje. Poslanec G a 1 e k je tudi izdal tajnost, da je dr. pl. Korber obljubil Italijanom uni-i verzo v Trstu. In morda bi se bilo to zgo-i dilo, ko bi bil danes Korber še na krmilu.
Socialni demokratje.
Jak« spretno je govoril soc. demokrat dr. Eilenbogen. Mi bi povsem pritrdili njegovim besedam, ko bi ne vedeli, kam pes taco moli. Ožigosal je politiko avstrijskih vlad, ki se drže načela: Divide et impera. Govornik zagovarja narodno avtonomijo in pravice italijanskega naroda.
Temu povsem pritrjujemo, dasi je preje mogoč zakon v varstvo narodnih manjšin v vsaki deželi, nego zakonita narodna avtonomija v okrajih z mešanim prebivalstvom. Odločno pa moramo Ellenbognu ugovarjati, da Slovani v Avstriji hočejo razpad države. To velja pač onemški in italijanski irredenti, ki vedno drz-neje sili na dan. Kar se tiče Jugoslovanov, Slovencev in Hrvatov, so bili vedno zvesto udani državi in vladarju. I s t i n i t o pa je, in tega ne tajimo, da so nam doslej vse avstrijske vlade slabo plačevale našo vztrajno zvestobo in u danost.
Kdor najbolj kriči, kakor mlade kukavice v gnezdu, tem vlada donaša pičo. A mi smo zarod, ki pada iz gnezd svojih staršev. Navzlic temu nas še veže ljubezen na dom in državo. Toda zadnji čas je pa tudi, da nehamo biti sluge narodov, domači zajci za razne birokraške poizkuse. Kri ni voda, in ta kri nam daje moč in pogum da rabimo tudi skrajna sredstva v obrambo pravic našega naroda, ki se ni fdinjal avstrijskim birokratom za s k 1 e d o 1 e č e i n sno p bobove slame.
Nemci in Italijani.
Izmed nemških poslancev sta go\orila le dr. E r 1 e r in S t e i n. Oba sta odločno naglašala, da Italijanom ne dovolita sploh nobene univerze. Stein je v svoji gorečnosti celo pretil s prusko »pikelhavbo". Druge nemške stranke s« molčale, ker še vedno upajo na kompromis z Italijani. Vederemo.
Čehi.
V imenu čeških poslancev je izjavil dr. Z a č e k , da zahtevajo čsško univerzo v Brnu.
Vladna predloga je bila izročena proračunskemu odseku, ki bode o njej razpravljal pri poglavju „visoke šole".
Kočno je zbornica pritrdila premembi gosposke zbornice v zakonu glede vojaške priprege.
Rusko-japonska vojska.
Rusko brodovje.
Saigon, 13. maja. (Agence Ha vas.) Od 9. t. m., ko je eskadra Roždestvenskega zapustila zaliv v Vanfonu, ni nobenega poročila o gibanju brodovja.
London, 14. maja. Iz Honkona poročajo: Združeni ruski bro-dovji s polnim pla r o m ploveta proti prelivu B a š i k P r e d s i -nočnjim so rusko brodovje napadle japonske torpedov-k e , k i so čakale v zalivu To-mani. Napad je bil odbit, ker so metalci svetlobe torpe-dovke ob pravem času signalizirali.
Angleški parnik zadel na mEnc.
Tokio, 13. maja. Angleški parnik »Sobralense", ki je plul iz Niuč-vana v Kobe, je blizu Port Arturja zadel na mino ter se takoj pogreznil. Čolni iz Port Arturja so rešili vse Evropejce, ki so bili na krovu; več neevropskih popotnikov in moštvo parnika se je pa, kakor se sedi, potopilo. Zdi se, da je zašel parnik v vodno okrožje, kjer se nahajajo mine, nakar se je ladje opozorilo.
Japonski transportni parnik zadel na mino.
C i f u , 13 maja. (Reut. urad.) Japonski transportni parnik „Sejntsu-Maru", ki je bil z vojnimi potrebščinami namenjen v Niučrang, je blizu otokov Miautau zadel na mino, vsled česar je bil en del ladje odtrgan. Ladja se je kakor sodijo, še ponoči potopila.
Obsedno in vojno stanje na For-mozi.
Tokio, 13. maja. Uradna objava s kater* je bilo nad vsem otokom Formoza proglašeno obsedno in vojno stanje, stopi z današnjim dnem v veljavo.
Vladivostoško brodovje.
Pariz, 14. maja. Iz Peterburga poročajo: Vladivostoško brodovje je odplulo na odprto morje ter se s e d a j nahaja v japonskih vodah. Brodovje obstoji iz treh križark, iz več brzih premo govnih parnikov in iz dveh podmorskih čolnov. Od petih podmorskih čolnov, ki so jih prepeljali po železnici v Vladivostok, so trije nerabni za dolgo vožnjo. Ostali so za brambo Vladivostoka. Ker ima pa tudi Togo podmorske čolne, pričakujejo, da se bodo najprvo spopadli med seboj podmorski čolni.	,
Avstrijska mornarica.
Rusko japonska vojska je pokazala, p0 kakšnem tipu morajo biti zgrajene moderne bojne ladje, da ustrežejo svojemu namenu. — Bojne ladje morajo biti predvsem velike morajo imeti obsežen oklep, veliko skladišče za premog in mnogo oddelkov. Potem pa morajo imeti ladje težke in velike topove. Najnovejši in najboljši ladji sta sedaj angleški „Lord Nelson" in „Agamemnona. Ladji imata 16.500 ton, 20.000 konjskih moči, 4 30 5 centimeterske topove, 10 topov 23 cmt., dvajset topov 7 6 cent. in mnogo brzostrel-nih topov in mitralez. Hitrost znaša 19 kno-tov. Kaj pa avstrijska vojna mornarica ? Ta ima tri ladje, ki bi se sploh v moderni bitki ne mogle rabiti. Te so: „ T e g e 11 h o f f " »Erzherzogin Stephanie" in »Erzherzog Rudolf«. »Tegetthoff* ima šest 24 cemt. topov, ki pa ne morejo streljati na več strani, ker so slabo postavljeni. Dolgi so ti topovi le 35 kalibrov, dočim bi morali imeti 40 do 50 »Tegetthoff'' ima 5 modernih 15 cent. topov, ki pa niso obvarovani z oklepom. Vrh tega nima ladja dvojnega dna in je popolnoma nezmožna odbijati torpedne napade
.Rudolf" in »Stephanie" sta pa še manjša od »Tegetthoffa"; »Rudolf4 ima 6900 ton, »Stephanie" pa cslo samo 5100 ton. »Rudolf" ima tri 30 5 cant. topove, ki so kaj nesrečno postavljeni, zamorejo se namreč obračati le za 180°, če obstreljujejo sovražno ladjo in še to ne brez nevarnosti. „Stephanie" je še slabše oborožena in ima oklep
23	milimetrov iz navadnega jeklenega pleha; moderne bojne ladje pa imajo 80 do 100 mil. oklepa iz niklastega jekla Prostor, kjer je stroj in kotli, je pri teh dveh ladjah brez vsakega varstva. Stroji so zastareli in porabijo mnogo oglja, imajo pa zelo majhno skladišče, tako da »Stephanie" shaja le dva dni brez nalaganja.
Tri ladije tipa »Monarch* so zgrajene po najmodernejših principih, pa so premajhne (5900 ton) tako da imajo premalo prostorov za premog in hitrost zgolj 17 kno-tov. — Veliki topovi zamorejo obstreljevati 230°, toda mali topovi so preslabi, da bi za-mogli škodovali torpedovkam. Ladje razreda »Habsburg" so izvrstne, kar se tiče oklepa in hitrosti (19 67 kn.), škoda da imajo le tri
24	cent. topov; to se pa izravna, ker imajo dvanajst 15 cent. topov
Ladje tipa »Erzherzog Kari" so popolnoma moderne. Imajo sicer samo 24 centimeterske topove, pa dvanajst 19 cen-timeterskih topov. Hitrost je skoro 20 kno-tov. Imamo torej šest modernih hitrih bojnih ladij, ki pa jih zavira na hitrem kre-tanju šest zastarelih. Pri kakem umikanju pred sovražnikom bi morali žrtvovati najmanj tri ladje, da se nam vse ne potope: na drugi strani pa bi ne mogli izkoristiti naših zmag, ker manjka tolikim ladjam potrebne hitrosti. Našemu ladjevju, ki ima, če vzamemo sposobnejše ladje, 74 520 ton in 17 knotov, se lahko postavi nasproti italijansko brodovje z isto hitrostjo s 16 ladjami in 203 954 tonami.
Kar se tiče topništva, je razmerje našega do italijanskega 1 : 3, dočim je bilo 1. 1866 pri Visu dosti boljše, 3 : 4.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 14. maja. Izvrševalni odbor ruske soc. dem. stranke je izdal oklic, v katerem napada liberalno časopisje in meščanstvo in ju poživlja, naj se prepričajo, da ne bodo dosegli brez samopomoči ničesar.
Peterburg, 14. maja. Kakor sklepajo, delavci ne bodo priredili na pravoslavni prvi majnik izgredov, a pripravljajo se na odpor, če bi poizkušala policija motiti slavlje.
Odesa, 14. maja. V tukajšnjem mornariškem okraju so odkrili delavnico za izdelovanje bomb, v kateri jih je bilo šest izdelanih.
Peterburg, 14. maja. Senat ni ugodil ničnostni pritožbi morilca velikega kneza Sergija Kolajeva in je potrdil smrtno obsodbo.
Peterburg, 14. maja. Podadmirala Nacunova je s tremi streli usmrtil njegov strežnik iz maščevanja, ker ga je odpustil in bi bil moral na bojišče.
Peterburg, 14. maja. Mesca aprila je umrla za kolero v Kušku, Ašbabadu in Caringu povsod po ena oseba. Vlada je naročila zdravnikom, duhovnikom in učiteljem predavati o koleri. Vlada dovoli za
sredstva proti koleri 2000 rubljev. Ob Volgi ustanove 59 zdravstvenih postaj.
Kijev, 14. maja. V stanovanju nekega dijaka so dobili priprave za izdelovanje bomb.
Sosnovice, 14. marca. V podjetjih Hutove banke so pričeli stavkati delavci. Stavkajo tudi delavci v Fitznerjevi in Gam-perjevi tovarni.
Makedonija.
Sofija, 9. maja.
Polkovnik Jankov, član odbora Čon-čeva, je šel s 400 ljudmi preti Skoplju. Iz-početka se je mislilo, da se gre samo maščevat nad Grki, ki so nedavno razrušili njegovo rojstno mesto Zagoričane, a sedaj se čuje, da je šel pripravljat splošno vstajo.
Anatol Leroy-Beaulieu je v Sofiji javno predaval o balkanskem vprašanju. Kot vzor južnih Slovanov je priporočal balkansko federacijo. Edino sredstvo za pomirjenje Makedonije je avtonomija, za katero naj složno delajo vsi balkanski narodi.
Albanska četa je prodrla v Andrijevski okraj in je tam ubila črnogorskega pastirja. Razdraženi Črnogorci so zasledovali Albance in ustrelili dva moža.
Turška vlada je vložila v Atenah odločen ugovor, ker prestopa vedno več grških vstaških čet v Makedonijo. Generalni nadzornik Hilmi paša je dovolil tujim orož-niškim častnikom, da si smeje ogledati zapore. Pravice pa nimajo, vršiti z jetniki preiskav, ker smejo to le sodišča.
Potovanja srbskega kralja.
V	Belgradu se govori, da bo kralj Peter obiskal tuje dvore, ker je vlada ljubosumna na bolgarskega kneza Ferdinanda ki je bil povsod prijazno sprejet. Ker bi ne kazalo v zdanjih razmerah potovati v Peterburg so povprašali v Rimu. A v Rimu so odgovorili, da bi ne imeli radi če obišče dvor srbski kralj, ne da bi obiskal tudi ruskega in avstrijskega dvora. Kralj sam ni posebno unet za obisk na tujih dvorih, ker potuje rajši po svojem kraljestvu.
Kongres francoskih železničarjev.
Na kongresu francoskih železničarjev v Parizu so sklenili prirediti na Francoskem na en dan shode, na katerih bodo zahtevali starostno preskrbo. Sklenili so tudi delati za to, da dobe 1. majnika 1906 vsi delavci osemurni delavnik.
Nemški državni zbor.
V	seji nemškega državnega zbora je bila 12. t. m. zanimiva razprava. Berolinska sinoda je vložila prošnjo proti umazanim spisom. Poslanec katoliškega centra Roeren je govoril, naj se upošteva peticija. Nasprotovali so socialni dekomratje in liberalci, ki so pa podlegli, ker je sklenila zbornica, naj vlada uvažuje peticijo. Kjer se gre za zagovarjanje svinjarije in pohujšanja ljud stva se gotovo najdejo čedni bratci liberalci in socialni demokrati!
vredno, napisati cel uvodni članek o zna nem Bonomellijevem delu ob priliki nasto-pivšega XX. stoletja in se je kaj ponašal s svojo učenostjo, češ, glejte, kaj vse vemo. Mi smo vedeli za Bonomellijevo brošuro že pred leti, ko se vsem „Narodovim" učenjakom o njej še sanjalo ni. Seveda se med katoliki takrat ni oglasil nobeden proti nji, ker je omenjene delo popolnoma korektne in ga vsak izobražen katoličan odobrava. Ravnotako je s postnim pastirskim pismom škofa Bonomellija, o katerem je „Narod" napisal 6. maja dolgo notico. To pastirsko pismo so objavili vsi znameniti katoliški listi, n. pr. »Osservatore L.attolicoa, „Kath. Kirchenzeitung", „Vaterland" itd. in sicer celo s komentariji, ki odobravajo besede učenega in vernega škofa kremonskega. Narod" se je seveda na vse kriplje lagal in sicer tako naivno, da mu nikdo takega otročjega početka ne more zameriti. Dejal je da je papež Pij X. dovolil, da sme to Bonomellijevo pastirsko pismo krožiti po Italiji in da je to znamenje, da je papež naklonjen reformi. Če je papež naklonjen reformam, je to dobro znamenje; povsod se s časom vrinejo napake in se je cerkev vedno odpravljala, ne da bi se kdo nadtem spodtikal: le v kranjski trhli liberalni stranki nimajo smisla za zdrave reforme, sicer ne bi tako žalostno propadala .... Drugič pa papež ni o tej brošuri ničesar sklenil, ni je ne dovolil in ne prepovedal; „Osser-vatore Romano" je podal oficielno izjavo, ki pravi: »Pooblaščeni smo objaviti, da sveta stolica ni v nikaki zvezi z ono brošuro in da je vrhovni pastir ni povzročil, ne prepovedal in ne priporočil". Bonomel-lijeva izvajanja se pa tičejo zgolj Italije, kar je „Narod" zamolčal. Kaj čudo, ko vendar pastirskega pisma nikoli ni imel rokah, ampak je njegovo vsebino posnel
Dnevne nouice.
Na shod slovanskih časnikarjev v Opatiji smo odposlali včeraj iz Ljubljane naslednje brzojavko: Uredniško osobje „ Slovenca" najiskreneje pozdravlja shod slovanskih časnikarjev. Slovanski čas -nikarji naj uče slovanske narode v Avstriji vedno večje odločnosti! — Uredništvo „Slovenca". — „V imenu 25 000 svojih naroč nikov pozdravlja shod slovanskih časnikarjev uredništvo »Domoljuba".
Delavska društva, pozor! V nedeljo, dne 9. julija t. 1., bo pri Devici Mariji v Polju posvetovanje zastopnikov naših delavskih društev ob blagoslovljenju zastave ondotne organizacije. Na tem našem shodu bo delavstvo predvsem izrazilo svoje zahteve glede vladnega zakonskega načrta o starostnem zavarovanju. Načrt resolucij in natančnejši spored bosta odposlana kratkem. Dolžnost naših delavskih društev je, da bodo vsa zastopana na zborovanju Začetek zborovanja eb 9. uri dopoldne.
„Narod" in Bonomelli. Kjerkoli ubere »Narod" kako izjavo kakega škofa ali teologa, ki je po njegovem mnenju bolj „prostomiselna", je kar ves iz sebe in jame na vso moč zavijati in domnevati. Tako posebno izrablja škofa Bonomellija. »Narod" ni vreden, da primerja Bonomellija svojimi prizadevanji, ker je „Narod" brez versk in plitev, škof Bonomelli pa globoko veren in vsestransko izobražen. Bonomelli je nedavno spisal obširno apologijo krščanstva in cerkve, »Narod" pa oboje dan na dan napada. Nekemu prosvetljencu „Naro-dovemu" se je pred kratkim zdelo truda
iz židovskih listov. Da je o Italiji mnogo praznoverja, je res in tega ni grajal samo Bonomelli, ampak od nekdaj vsi cerkveni krogi, od papeža počenši. Kar se pa tiče reform, je to stvar, ki »Narod" prav nič ne briga — liberalci naj prej sebe reformirajo in potem naj skrbe za druge!
Blagoslovljenje zastave kr-ščansko-socialne organizacije pri Devici Mariji v Polju bo nedeljo, dne 9. julija t. 1., popoldne. Želeti je obilne udeležbe. Osobito želimo, da bi bila zastopana naša izobraževalna društva in bila slavnost splošna za našo nepolitično organizacijo. Vsak, ki se bo udeležil slavnosti, bo zadovoljen in se bo gotovo tudi kaj naučil, ker je naša organizacija pri De vici Mariji v Polju popolna in obstoji iz »Krščansko-socialnega izobraževalnega dru štva", „Strokovnega društva za delavstvo »Konsumnega društva" in pa „Rajfajznovke". Organizacija ima dva doma: konsumno društvo ima svoj dom, ima pa tudi velik in lep dom negospodarska organizacija. Podrobni spored še priobčimo.
Iz Poljan nad Skof jo Loko
„Gorenjec" se zelo trudi, da bi nered pri hranilnici storjen za časa poslovanja Franc Grošelna iz Poljan zavrnil na sedanje vodstvo, pa kdor se pere z umazanim Gorenjcem", se pač ne more očistiti. Z dne 6. maja »Gorenjec" v Grošelnovem zagovoru priznava, da je res, kar trdi sedanje hranil-nično vodstvo, namreč ko pravi, da pri po sojilnici ni bilo vse v redu, in da so se vršile, kakor pravi »Gorenjec" sleparije, da je zmanjkalo v blagajni, seveda tolika vsota ne, kakor trdi »Gorenjec". To je istina, in zaradi tega je bila tudi pravda, dopisnik se pa sramuje pove dati resnico, da je sodišče dognalo po izve dencih za knjigovodstvo, da je primanjkljaj nastal ravno v istem času, ko je bil Franc G r o š e 1 obenem načelnik in blagajničar hranilnice. Pojasnil je vso zadevo »Domo ljub" dne 4. maja popolnoma, a »Gorenjec še nadalje povprašuje kdo da je poneveril dotično vsoto To ravne je vprašalo v pravdi proti Grošelnu sedanje vodstvo hranilnice! Kdo pa je zamogel to storiti brez vednosti Grošelnove in kdo bi zamogel dati o tem pojasnilo kakor on sam ? Na njega se obrni tudi »Gorenjec", saj je on za časa primanjkljaja v svoji hiši hranil v zaprti sobi hra-nilnično blagajno, v kateri je bil denar in knjige; ključe od blagajne je nosil vedno kar pri sebi v žepu. Pojasnilo lahko dd tudi (jude Grošel iz Poljan, kako in zakaj da je lastnoročno na svojo knjižico, in to vselej takoj po uradnem dnevu vzdigoval
denar, ter je sam sebi 183 kron preveč iz-pjačal, kar je pred sodiščem priznal, in je bil obsojen v povračilo. Povprašaj tudi pra-vicoljubni »Gorenjec" pri Grošelnu, kako je to, da ni plačal kupljene žlindre in je ista vsota nad 700 K prišla hranilnici na škodo, za kar je bil tudi obsojen in je povrnil Nadalje se lahko vpraša, zakaj je tako hitel skrivati svoje premoženje in je svoje zemljišče prezadolžil z izpesojilem, akoravno je develj denarja pri hiši. Tako je tudi terjatev pri Veharju in Polenšku hotel svojim otrokom darovati, da bi je hranilnica ne dobila. Kar se pa tiče konsuma, o tem niti ne govorimo, kolike vsote so drugi vsled Grošelna terpeli. Vse to pa »Gorenjec" lahko brez skrbi poročaš, ker za vse to imamo na razpolago gotove in sodne dokaze. Kar se pa tiče sedanjega odbora, lahko odgovarja, ker je takoj, ko je dobil knjige v roke, storil svojo dolžnost, da je natančno preiskal in dognal kar ni bilo v redu in je storil potem potrebne korake. Dopisnik tudi zdihuje, da imajo ljudje tako malenkostne pojme, da niti ni vredno govoriti tu pri nas. Res je, da mu ni vredne govoriti, saj »Gorenjcu" pri nas res nobeden ničesar več ne verjame, posebno pa od tega časa ne, odkar so bili bratje Stanoniki lansko leto prav vsled »Gorenjčevih* lažnjivih obrekovanj zoper hranilnico občutno kaznovani. Zato je pa tudi to naša zadnja beseda o hranil-nični zadevi; na druga obrekovanja in laž-njiva zavijanja niti ne odgovarjamo.
—	Iz Stjerneja : Prijatelji višav že nestrpno vprašujejo, kedaj bo shod na »Gorjancih"? Naznanja se nam, da bo ob ugodnem vremenu 4. povelik nedeljo t. j. 21. maja.
»Če gremo na Gorjance, Bomo jedli pečene jance. Gor' se sv. Miklavž časti, Vlah pa Kranjca pogosti".
Stjernejska himna.
—	Belokranjska železnica in pomanjkanje krme. »Narod.
Gospodar" piše : Izvanredna suša v lanskem poletji uničila je po raznih pokrajinah krmo, vsled česar se morali živinorejci svoje hleve izprazniti ali pa si po visokih cenah od drugod krmo preskrbeti, pri čem jim je šla vlada v toliko na roko, da je prevzela plačilo tovornih stroškov. Na Kranjskem trpel je črnomeljski okraj največ in je imel najhujše pomanjkanje krme. Živinorejci bi sicer radi nakupili seno, a dovažati bi se moralo od drugod. Ker so pa najbližje železniške postaje oddaljene mnogo ur, bili bi dovozni stroški od bližnje postaje ogromni; radi tega poskočila je cena sena na 12 in morda celo več kron — in to je preveč. Ako bi že imeli železnico, bi jim dovažala seno, recimo po K 7 - 100 kil — in tako ceno bi marsikateri živinorejec rad plačal, ki je moral letos živino prodati. In če bi nas zopet kedaj zadela taka suša, — se pač spet ne bode lahko pomagalo Belo-krajni, — ker železnice ni. Letošnje pomanjkanje krme je pač vidljiv migljaj za naše poslance — in posebno še za poslance Belekrajne — in druge činitelje — belokranjska železnica se mora vendar enkrat zgraditi.
—	Umrl je za jetiko v Stražišču pri Kranju dijak kranjske gimnazije, sedmo-šolec France Hacin. Rojen je bil 1. 1884. na Trati v velesovski fari. Bil je zelo nadarjen in priden. Pogreba v ponedeljek na šmar-tinskem pokopališču so se udeležili tudi kranjski dijaki. Njegovi tovariši dijaki, mnogi meščani in duhovni gospodje iz Kranja in Smartna so mu izkazovali veliko ljube zen s tem da so ga pogostokrat obisko vali in mu pomagali po svojih močeh z besedo in dejanjem. Vse to jim povrni dobri Bog! Pokojnemu pa naj sveti večna luč!
—	Povečana šola. V Prečni pri Novem mestu so otvorili nedavno II. razred.
—	Drugi mednarodni bota nični shod na Dunaju. Vsled pred priprav za drugi mednarodni shod botanikov odpotuje večje število avstrijskih in inozemskih botanikov na Primorsko, v Dalmacijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino da si ogledajo rastlinstvo v teh deželah. Znan stveno potovanje bo trajalo približno štiri tedne.
—	Otvorili se v nedeljo podzemelj sko jamo v Divači, ki nosi ime Jama prestolonaslednika Rudolfa". Dasi je bilo slabo vreme, je bilo pri otvoritvi 800 oseb. Kakor znano, je jama last tržaške podružnice »Slo ven planinskega društva".
—	Nekaj za davkoplače valce. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec" dne 22. aprila razsodbo upravnega sodišča št. 12.388 iz leta 1904., da so vloge za obvestilo podatkov pri odmerjeva-nju osebnih davkov koleka proste. To opazke izpopolnimo s sledečimi pojasnili: Razsodba se opira na § 219. davčnega zakona z dne 25. oktobra 1895., po katerem so pritožbe koleka proste. Torej morajo tudi tisti pripravljavni koraki glede vloge za podatke, s katerimi se more podpirati pritožba, proste biti koleka. V tej zadevi je
vložil že leta 1899. in 1901. poslanec Pfei-ter predlog, da morajo prošnje za podatke, ki omogočijo vložiti pritožbo proti odmer-jenju osebnih davkov, biti koleka proste. Predlagal je to raditega, ker so davčne oblasti protipostavno zahtevale kolek 1 K za vsake tako prošnjo. Utemeljevanje tega predloga je v prilogah državnozberskih stenografičnih zapisnikov. Ta predlog je bil tembolj umesten, ker vlada svoje obljube, da se bo novi davčni zakon dobrohotno izvrševal, ni izpolnila, marveč nasprotno pripuščala, da so nekateri pregoieči davčni uradniki delali zapreke in težkoče in tudi zahtevali kolek 1 K za navedene prošnje. Omenjeni predlog je torej v soglasju z razsodbo upravnega sodišča št. 12.388 de 1904. Ta razsodba je tem večje važnosti, ker je upravno sodišče v slični zadevi slovenskega štajerskega poslanca poprej ravne nasprotno razsodile (št. 4777 de 1904). Želeti je, da obvelja razsodba upravnega sodišča številka 12.388, v soglasju s predlogom poslanca Pfeiferja, da se že itak s plačili, sit-nostimi in nepotrebnimi pisarijami obremenjenim davkoplačevalcem ne nakladajo povrhu še denarne kazni zaradi nepestavnega postopanja davčnih oblasti.
Dekanijskim in župnim uradom in knjižnicam, kakor tudi posameznikom bo dobro služila nova, zelo pregledna zbirka vseh avstrijskih zakonov s potrebnimi komentari in mnogoštevilnimi vzorci za samostojno ura-dovanje: »Das osterreichische R e c h t. Ein Hilfsbuch fiir praktische Ju-risten, Beamte, Gewerbetreibende, Kauf-leute, Haus- und Grundbesitzer u. s. w., enthaltend eine Sammlung aller die Ver-fassung, Verwaltung, das Finanzwesen, so-wie die Justizgesetzgebung, die Industrie, den Handel und das Gewerbe betreffenden Reichs-gesetze und Verordnungen, mit Erliiuterun-gen und einem erschopfenden Formularbuche als Anleitung zur selbststandigen Verfassung von Klagen und Eingaben bearbeitet und herausgegeben von Dr. Friedmann, Sandig und Dr. Wach." Trije vezani zvezki, cena
K 50. — »Katoliška Bukvama" v Ljubljani dopošlje delo na naročilo poštnine prosto.
Ustna matura na naših srednjih šolah vršila se bode tako-le: na prvi ljubljanski gimnaziji v času od 1. julija do 7. julija; na drugi ljubljanski gimnaziji v času od 1. julija de 5. julija; na kranjski gimnaziji v času od 17. julija de 21. julija; na novomeški gimnaziji v času od 26. junija do 28. junija; na ljubljanski višji realki pa v času od 10. julija do 15. julija.
—	Popravek. V notici politiškega pregleda o preporodu na Norveškem t 98. št. »Slovenca" (29. april 1905.) se je vrinila čisto nehote neljuba pomota. Roman Bjornsterne Bjornsona, ki smo ga imeli v mislih, je roman »Na Božjih potih" (nemški prevod: Auf Gottes W e -g e n ; založba Albert Langen 1903.). V naglici se nam je zapisala znana drama: O naši moči. To v blagohotno vpošte-vanje.
—	Letno poročilo ,,Ljudske posojilnioe" je dobiti brezplačno med uradnimi urami v posojilničnem uradu dokler je kaj poročil na razpolago.
—	Desetletnico kot minister za unanje stvari obhaja jutri grof Golu-c h e v s k i.
—	Deželni zbori. Včerajšnji »Wien. Ztg." priobčuje cesarski patent, s katerim se skličeta v zasedanje nižjeavstrijski in bu-kovinski deželni zbor na 17,, istrski na 25. v Koper, češki 17. in bukovniški na 18. t. m.
—	Shod pri Devici Mariji v Polju. Včeraj popoldne je bil nepolitičen shod za delavstvo pri Devici Mariji v Polju. Priredilo ga je strokovno društvo. Nastopili so Ablauf, Bric, Jeriha, M o-škerc, Rihar in jako lepo ženska govornica, ki so govorili o potrebi delavskega združevanja o dolžnosti delavcev nasproti delavski organizaciji in pa o stališču delavstva pri D. M. v Polju. Udeležba je bila jako dobra. Po shodu so pa zabavali do mači tamburaši, pevke ;in pevci zberevalce, ki so želeli, da bi se te zgodile pri vsakem zborovanju.
—	Slovenci v Jeruzalemu. Pretekle velikonočne praznike obhajalo je 37 slovenskih romarjev v Jeruzalemu in v njegovi okolici. Največ bilo jih je pod spretnim vodstvom č. g. o. Benigna Snoj iz Aleksandrije. Seveda opravljale se se skupne molitve v milem slov. jeziku. Ravni taki bili so razni govori. Kolikor nas je bilo v lepem Avstrijskem gostiščg, ne moremo zadosti zavaliti veleč. gg. vodij: Dr. F e 1 -lingerju in dr. Ehhrlicha za vsestransko požrtvovalno modro postrežbo. Kake dobro dene človeku, ki je daleč od domovine v tujem kraju, pa je pod varno in prijazno streho domačinskega gostišča ! Oni dnevi ostati morajo vedno v najprijet-nejšem spominu!
—	Porotne obravnave v Gorici. V ponedeljek 15, t. m. se prične v Gorici porotno zasedanje. Prva obravnava se bo vršila proti Robertu Manfrediniju radi tatvine; 16. t. m. bo proti Alojziji Sinigo-jevi iz Dornberga radi detomora. Tretja obravnava 17. t. m. se bo vršila proti Al. Persolja iz Mimika radi posilstva. Dne 18. bo obravnava proti Al. Nuninu in Chi-oprisa radi tatvine. Potem pride na vrsto še obravnava proti nekemu Križniču radi goljufije in končno še dve tiskovni pravdi.
—	Česa se Nemci bojijo? Pod tem naslovom piše „ Mir": Nedeljska „Karntner Zeitung" je priobčila vest, ki ima naslov: „Das bedrohte Deutschtum in den Alpen". (Nemštvu preti nevarnost) V tej vesti tarna neki neznan politik o velikanski nesreči, ki preti Nemcem z italijanske strani ter pravi, da bi bilo sedanje bojno stališče koroških Nemcev v nacijonalnem boju popolnoma izgubljeno, ako bi se na Tirolskem cela dežela do Brennerja poitalijan-čila. Potem pa pravi dobesedno: „Zveza Slovencev z Lahi, če bi tudi bik le prehodna, bi imela najhujše posledice za nemško posest v jugovzhodnih Alpah". — Torej zveze Slovencev z Italijani se bojijo Nemci. Res imenitno ! In zato tudi skušajo na vsak način netiti prepir med tema na-rodnostima, kajti po starem pregovoru ima tedaj tretji dobiček, kadar se druga dva prepirata. Nemci hočejo le v kalni vodi loviti in to se jim je dosedaj še vedno posrečilo. Vprašamo pa le, kaj bi res bilo potem, ako bi se Jugoslovani združili z Italijani v boju proti Nemcem? O takrat bi nam začeli Nemci kazati vse drugače prijazno lice, kakor pa sedaj, kajti šlo bi jim res za kožo in njihova ošabnost bi se kmalu izpremenila v krotkost.
—	Nov prispevek k staremu poglavju. Društvo poštarjev za pokrajine: Kranjska, Primorje in Dalmacija - torej za trojico pokrajin, katerih prebivalstvo je v svoji skupnosti p o veliki večini slovenske oziroma hrvaške narodnosti. To društvo nam je dopo-slalo te dni neko vest in zastrmeli smo. Ne radi vesti, ampak radi nadpisa na papirju in na kuverti, kajti ta nadpis se glasi z drugimi tipi: „Verein der k. k. Postmeister, Postexpedienten und Postexpeditoren in Krain, Kiistenland und Dalmatien". In spodaj: „Sociei& dei i. r. maestri, comessi e speditori postali della Carniola, del Litterale e della Dalmazia". Torej niti črkice o slovenskem, oziroma hrvaškem jeziku, razun na pečatu, na katerem je nadpis trojezičea. Čitatelji gotovo strme z nami, če jim še povemo, da je predsedništvo sedaj v — Litiji!
—	Naj li dajamo še posebej izraza svojemu ogorčenju, ko društvo inteligentnih in ob enem — če le hočejo — neodvisnih mož iz treh pokrajin s pretežno slovanskim prebivalstvom piše uredništvu slovenskega lista na takih tiskovinah ? ! Ne, komentar prepuščamo zavedni slovenski javnosti! — To je tako-le nov prispevek k staremu poglavju o
—	slovenski nezavednosti
—	Radeškim liberalcem v odgovor. V 23. št. „Slov. Naroda" neki dopisnik iz Radeč veliko preveč in resnici na kvar povišuje zmago liberalne stranke pri zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile veliko sredo. Liberalni dopisnik se baha, da je zmagala liberalna stranka v vseh treh razredih. Ako količkaj trezno misli, bi moral sam priznati, da taka zmaga niti ne zasluži imena .zmage", ako ne gresta v boj dva nasprotnika; saj brez boja vendar ni zmage. In v našem slučaju je prišla liberalna stranka sama na volišče. Naša stranka se volitev to pot ni udeležila: 1. Ker je dosedanji liberalni odbor proti volji davkoplačevalcev povzročil zidanje nove šole, ki bo stalo ogromne vsote, gotovo ne iz prihranjenega. Naj tedaj isti dosedanji odbor novo šolo tudi dozida. 2. Ker se nam ni poljubilo vprizarjati tako neumne in strastne agitacije, kakor je to počenjala liberalna stranka, in to z različnimi nepravil nostimi, ki se dajo še zmiraj dokazati. 3. Si naša stranka pač misli, ako je „napredno" gospodarsivo res tako dobro, kakor se hvali, da to privoščimo iz vse duše liberalcem; ako pa ne, kar utegne res biti, bode isto zopet samo od sebe in morebiti še prehitro razpadlo. Da pa naše ljudstvo ni tako povsem liberalno, je najboljši dokaz dejstvo, da se je kljub velikanski agitaciji od strani liberalne stranke v vseh treh razredih od 600 volivcev volitev udeležilo samo 80. „Naše ljudstvo" — trdi liberalni dopisnik
—	„vedno bolj uvideva, da ni tista stranka njegova prijateljica, ki ga spravlja v škodo". Res je, podpišemo z obema rokama. Toda katera stranka pa ljudstvo spravlja v škodo ? Dopisnik meni, da klerikalna In to svoje mnenje izkuša podpreti s propadom rade-škega konsuma, o katerem trdi, da so bile pri njem „tako velikanske izgube, da so morali plačati vsi udje dvojen delež, odborniki pa po 700 do 800 K." Iz katerega vira je zajel te visoke številke ne vemo, pač pa vemo iz zanesljivega vira, da so se odborniki samo zavezali plačati po 160 K ako bi
ilo treba, da pa doslej še ni nobeden plačal
i vinarja. Torej je dopisnikova trditev neo-| snovana. Ako hvali dopisnik dosedanjega župana Antona Wetza, češ, da se je po njegovi skrbi plačalo nekaj občinskega dolga, bi moral še dostaviti, da je dotični dolg zapustil pobegli liberalni župan Brunšmid. Iz trte izvito je v dopisu, da bi bil kdo dosedanjega župana Antona Wetza ovajal deželnemu odboru, temveč pritožbe se se delale le proti občinskim računom. Kakor liberalci, tako i mi sami želimo, da bi dosedanji župan še nadalje županoval, saj mu gre vsa čast. Čeprav pripada napredni stranki, je vendar vsaj toliko veren in udan katoliški cerkvi, da ga vidimo vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik pri sv. maši Zato zasluži tudi našo pohvalo.
ljubljanske noulce.
lj Delniška stavbinska družba ,,Union" v Ljubljani kupila je ob Miklošičevi cesti in Dalmatinovi ulici ležeče A. Deghengijevo stavbišče.
lj Petindvajsetletnica Schul-vereina. O praznovanji petindvajsetlet-nice Schulvereina je bilo občinstvo mirno Čuti so bili le posamezni žvižgi in živio klici v Zvezdi. Policija je nastopala taktno Na Francovem nabrežju sta bila prijeta dva fantiča, ki sta klicala „Živio", to je bilo vse. G. ravnatelj Wiesthaler je smatral za potrebno, da je izdal okrožnico po razredih; v kateri se huduje nad „lažilisti", ki baje dijake hujskajo k demonstracijam. Kolikor je nam znano, ni hujskal noben slovenski list. Kar je „Slovenec" pisal, je pa le resnično poročal. G. ravnatelj bi dobro storil, če bi povedal, kdo so ti „lažilisti\ lj Uspešen lov ljubljanske policije na roparja. Kakor smo poročali, izvršil se je bil v noči od 10. na 11. t. m. v Predilnih ulicah nad posestnikom Francem Roterjem iz Srednje vasi pri Goričah roparski napad Ropar je posestnika napadel od zadaj, ga vrgel na tla in mu odvzel okrog 140 kron denarja in neko srečko. Policija je zaprla takoj nekaj oseb, ker je sklepala, da je moral biti napadalec le eden izmed onih ki so bili v Roterjevi družbi. Tudi pravega storilca je imela že policija v kleščah, a ga je zopet izpustila, ker je oropani Roter odločno trdil, da je nedolžen. Ker ga je policija izpustila, ga je potem lažje vnovič izsledila. Ropar, ki je brezposelni 27 letni natakar Josip M a r o-v i č iz Fare pri Kostelu v kočevskem okraju, se je čutil popolnoma varnega. Ko je bil prijet je imel pri sebi samo okrog 26 kron denarja, prenočeval je pa v Kolodvorskih ulicah v neki gostilni. Ker si je bil Mavrovič v zavesti, da ga be pustila zdaj policija v miru in da ne bo za njim nič več poizvedovala, je prišel drugi dan že pozno zvečer v Turkovo prodajalno v Prešernovih ulicah, kjer je nakupil za 84 kron raznega perila. — Popoldne je bil tudi pri brivcu v Prešernovi ulici, kjer je naletel na nekega policijskega stražnika, ki ga je takoj prašal, če so roparja že dobili. Ko mu je pa ta zanikal, ga Mavrovič potolaži, naj bo le miren, roparja boste kmalu imeli. Ker so detektivi mislili, da se ropar mora in mora izslediti, so vedno intenzivnejše poizvedovali. V soboto dopoldne se je vlil dež, ker pa detektiv ni hotel biti moker, je stopil v Turkovo prodajalno prosit dežnika. Tu mu je pa prodajalka Antonija Vodiškova začela pripovedovati, kako dober „kšeft" je v petek zvečer napravila. Povedala mu je tudi, da so mu pomagali nesti blago na neko pre nočišče na Dunajski cesti Detektiv jo je še poprašal za osebni popis kupca, ko je izvedel zanj, je postal tako nervozen, da jezične prodajalke, ki mu je hotela še povedati, da se je kupec pri nji ženil, ni mogel več poslušati. Izginil je iz prodajalne kakor kafra in šel takoj stvar poročat policijskemu šefu, ki je odredil, da se kupca Mavroviča poišče in aretira. Trije detektivi so se podali na omenjeno prenočišče, kjer jim je sobarica pokazala velik Mavrovičev kovčeg. Povedala je, da je ta Mavrovič že kake tri tedne v Ljubljani, da pa vedno tam ne prenočuje. Prenočeval je zdaj zadnje dve noči in pride ponavadi ob pol 3 h kosilu. Detektivom zdaj ni druzega preostajalo, kakor podati se v gostilno in čakat na Mavroviča, da se povrne. A Mavroviča ni bilo. Čakali so nanj od sobote opoldne, do 12. ure sinoči, tako, da so že mislili, da jo je popihal. Vrnil se je še le danes zjutraj in ko ga je sobarica zapazila, je tekla na kolodvor po policijskega stražnika, ki je Mavroviča,odvedel v zapor. Mavrovič taji zločin in pravi, da je denar dobil doma. Toda tajenje mu ne bo dosti pomagalo, ker so dobili pri njem tudi ukradeno srečko. Roparja so izročili deželnemu sodišču.
lj Ljubljanski krojaški vajenec v varstvu tržaške policije. Pri tržaški policiji sc je zglasil 151etni krojaški vajenec Frančišek Šinkovec, ki trdi, da je pobegnil iz Ljubljane, ker se je skregal s svojo materjo. Begunec je šel v Trst peš brez denarja.
lj Prebrisana tatica. Pred nekaj dnevi je prišla k zasebnici Jerici Osval-
j dovi na Radeckega cesti neka 171etna de-j klica, ki ji je rekla, da se piše Petrič in jo j pregovorila, da ji je posodila nekaj obleke. Ko je deklica dobila obleko, je šla v stanovanje Uršule Rinkove in si najela sobo. Ko se je pa Rinkova za kratek čas odstranila iz stanovanja, ji je neznanka ukradla iz kovčega srebrno uro, vredno 20 kron in odkurila s plenom.
lj Prijet prisiljenec. Dne 28. marca pobeglega prisiljenca Karola Sibica so v Celovcu dne 5. t. mes. prijeli zaradi hudodelstva tatvine. — Prisiljenca Matija Rei-nerja, ki je ušel od dela pri domobranski vojašnici, so pa prijeli v Trstu.
lj Na strelne vaje je odšel danes zjutraj tukajšnji bataljon 17. pešpolka.
lj V deželni bolnišnici so pretekli mesec sprejeli 768 bolnikov; vseh bolnikov je bilo 1265. Koncem meseca ostalo je 450 bolnikov v oskrbi.
lj Slovensko gledališče dobi kakor čujemo ravnatelja nadzornika. Slovenska opera dobi novega režišerja v osebi g. L o r e n z a.
Razne stvari. Najnovejše.
Petindvajsetletnica Pobe-donosceva. Iz Petrograda javljajo, da je te dni Pobedonoscev obhajal na tihem petin-dvajsetletnico kakor višji prokurator sv. Sinoda.
Vnetje plina v Parizu. Včeraj popoldne so se vneli v Parizu na Sevasto-poljskem bulevardu pod trotoarjem plini. Trotoarne plošče so bile na več krajih raztrgane. Ranjenih je bilo 12 oseb; trgovine niso bile poškodovane.
f Jožef Strobach. Na Dunaju je umrl 11. t. m. opoldne dunajski podžupan, državni in nižjeavstrijski poslanec Jožef Strobach. Rojen je bil 24. decembra 1852 na Severnem Češkem. Dvanajstletni deček je vstopil za vajenca v neko knjigotržnico. Z 18 letom je vstopil v poštno službo, a je 1. 1871. izstopil in se zopet posvetil knjigo-trštvu, 1. 1883. je postal samostojen. V sredi 8. desetletja preteklega stoletja se je pridružil dr. Luegerju, ki je imel takrat b še malo privržencev. Pri občinskih volitvah 1. 1893. je bil Strobach izvoljen za člana dunajskega sveta. Z vso vnemo je nadaljeval v družbi z dr. Luegerjem boj proti dunajski liberalni kliki, ki je bila 1. 1895. poražena in dr. Lueger izvoljen za župana. A cesar ni potrdil dr. Luegerja za dunajskega župana. Krščanski socialisti so nato izvolili Strohbacha za župana največje občine v Avstriji Novi župan je izjavil z redko požrtvovalnostjo, da hrani mesto za dr. Luegerja. Ko so se izpremenile razmere, je takoj odstopil kot župan, da napravi mesto voditelju dunajske kršč. soc. stranke. Stranka mu je bila hvaležna za zgled discipline in ga je vsakikrat izvolila za dunajskega podžupana. Rajnik se je odlikoval osobito na finančnem polju, ko ni bilo mogoče dobiti posojila za plinarne pri berolinskih, pariških in londonskih kapitalistih. Strobachu se je posrečilo dobiti posojilo v Berolinu in judovski kapitalisti so bili osramočeni. Rajni Strohbach je imel na sebi nekaj ameriškega. Bal se ni nikogar in je brezobzirno izkušal doseči, kar je hotel. Niti pri vplivnih osebah ni delal izjeme. Dunajska kršč. socialna, stranka, ki je je tako požrtvovalno ljubil ne bo lahko nadomestila izgube, ki ji jo je povzročila Strobachova smrt. — Pogreb dunajskega podžupana Strobach a je bil v soboto impozanten. Med udeleženci so bili vsi občinski svetniki, mnogo poslancev, katoliška dijaška društva, častniške deputacije i. dr. — V cerkvi je bilo med drugimi navzočih mnogo ministrov, cesarski namestnik, rektorji visokih šol, deželni maršal, podpredsednik poslanske zbornice in mnogo poslancev i. dr. Blagoslov trupla je zvrfiil namestni škof, dr. Mar-schall. Na centralnem pokopališču je potem bilo več žalobnih govorov.
Telefonska In brzojavna poročila.
Slovanski časnikarski shod.
Opatijai 15 maja. Včeraj popoldne je g. Cejnek poročal o novi sodni praksi, ki sili urednike, da morajo pričati, dr. Beau-prč o novem tiskovnem zakonu, O. A. Markov o naročevanju časopisov na pošti in o potrebah ruskega gališkega tiska. Pri koncertu zvečer so zbudile slovenske pesmi najburnejše odebravanje. Danes dopoldne nadaljevanje razprav o dopisovalnici in o Osrednji zvezi.
Volovsko, 15. maja. Shod slovanskih časnikarjev je sklenil odločen protest proti načinu, kako preganjajo na Koroškem naročnike »Mira".
Volosko, 15. maja. Hrvatje in tudi drugi Slovani očitajo Hribarju servilnost zaradi udanostne brzojavke cesarju.
CeloveC| 15. maja. Mohorjevo tiskarno so ob priliki šulvereinovega ko-merza v nedeljo zvečer bombardirali s ka menjem. Dvanajst velikih šip je razdrobljenih. — Zadnjo noč so razstrelili velikanski viadukt proti Dravi na Humbergu. Trije veliki stebri so razrušeni, ostali poškodovani. Culo se je osem mogočnih strelov.
Celje, 15. maja. Predrzni zločinci so vlomili v trgovino Zampanutti in lekarno „Pri črnem orlu".
Belgrad, 15. maja. Srbski listi zahtevajo, da se naj skupno s kretskim reši tudi vprašanje Bosne in Hercegovine. Avstrijska uprava je neprestano obsedno stanje, ki ruinira ljudstvo gospodarsko in narodno. Zahtevajo, da se osnuje iz Bosne samostalna narodna država.
Dunaj, 15. maja. V zalogi celuloze na škotski bastiji je nastal danes požar. Opoldne je zaloga eksplodirala s strašno detonacijo. Ognjegasce in radovedno občinstvo je vrglo na tla. Mnogo ognjegascev je težko poškodovanih. Ranjenih je do 50 oseb. Vsled razpoke so se razsule šipe pri sosednih hišah in ranile neko ženo, ki je stala pri oknu.
Praga, 15. maja. Nemci silno agiti-rajo vsled sklepa praškega občinskega sveta, ki prepoveduje nemške napise. Včeraj se imeli shod, na katerem so sklenili, da vse poizkusijo, da se razveljavi sklep, ki ga imenujejo protipostavnega in mu očitajo, da škoduje interesom trgovstva in obrti.
Budimpešta, 15. maja. 16.000 kovinskih delavcev stavka. Za jutri napove dujejo splošno stavke.
Budimpešta, 15. maja. Izvrševalni odbor združene levice sestavlja delavni načrt za bodoče zasedanje.
Bukarešt, 15. maja Rumunska vlada je poslala turški vladi ostro noto, ki se smatra kot ultimatu m. V Janini sta bila namreč od Turkov zaprta dva rumunska uradnika. Rumunska vlada zahteva zadoščenja do 23. t. m., če ne, p o k 1 i č e svojega zastopnika iz Carigrada. Rumunska vlada je pripravljena za vsak slučaj in se bo obrnila do prijateljskih držav za pomoč proti Turčiji.
Trst, 15. maja. Pri včerajšnji operni predstavi v „Politeama Rossetti" je se s karbolom zastrupil 18 letni Alfred Hirsch in je umrl.
Peterburg, 15. maja. Včerajšnji dan je bil miren tu in v večjih ruskih mestih. Bilo je le nekaj neznatnih demonstracij.
Sajgon, 15. maja. Neki vstaš, ki se imenuje Moritz Eduard Bernhard in trdi, da je potomec Buddhe, je dvignil upor proti Francozom. V bitki je padel en francoski stotnik in več vojakov, kakor tudi precej ▼stašev. Zdaj je mir, načelnik vstašev vjet.
Peterburg, 15. maja. Poleg Kuro-patkina je odložil poveljstvo tudi general baron Kaulbars. Kuropatkina in Kaulbarsa nadomestujeta generala Zarubajev in L a j m i n.
London, 15. maja. Poročilo parnika »Hopsang", da pričakujejo ruskega brodovja v Hongbaji, luki severno od francoske Indokine, je povzročilo v Honkongu veliko razburjenje. Pomorske bitke pričakujejo med Formozo in Honkonom.
London, 15. maja. Sodi se, da se brodovje Roždestvenskega še vedno nahaja v zalivu Honkoe, tretje brodovje pa je kje ob anamski obali. O baltiškem brodovju dohajajo raznovrstna poročila.
Honkong, 15. maja. Sedemnajst vojnih ladij so videli v sredo zvečer v oddaljenosti 12 milj od Three Kinga. Transportne ladje so se prikazale v zalivu Knabe, 70 milj severno od zaliva Kamran.
Hamburg, 15. maja. Iz Peterburga je došla sem brzojavka za ruske ladjo »Gorjistan", ki so ju tu predelali, naj se hitro vrne v Libave, da se združi s četrtim brodovjem.
San Franoisoo, 15. maja. Carinski nadzorniki so odkrili 25000 zabojev, napolnjenih s 4 7 cm topovskimi kregijami, ki naj bi jih angleški parnik »Deepdene" prepeljal na Japonsko. Kapitan je moral blago razložiti z ladje.
vodna naprava na Savi u Tacnu.
Na Kranjskem so se dosedaj vodne sile uporabljale le za motorno moč v malih in večjih tovarnah, imamo pa že tudi v zadnjem času elebtrične naprave kakor n. pr v Fužinah, na Radovni in Bohinjski Bistrici, s kojimi se vodna sila prenaša na več kilometrov daljave.
Druge jednake naprave se ravno sedaj projektujejo na Gorenjskem na reki Savi a|i pa na njenih pritokih.
Obilo vodne sile, ki je dosedaj še spala v gorah in od prometa oddaljenih krajih Baše kronovine, vzbudila je elektrika, s katero je možno na lahek način dovesti moč tudi oddaljenih vodnih tokov do obljudenih krajev, do železnic in prometnih zvez in isto v občni prid izkoristili.
Nova taka naprava bo na Savi pri Tacnu, o kateri nam piše g. višji inženir F. Žužek:
Jezilna naprava, jez na zatvornice zgradil se bode v Medvodah in sicer 650 m Dod utokom Sore v Savo. Dolgost jezu meri ll4m in njega *išina 160 m. Tu bode zgrajen čez Savo tudi železni most na katerem se bode vršila delovišba odpiranja 70 za-tvornic. Ta most bode pa tudi odprt sosednim vasem in se istim skrajšal na°ta način pot do kolodvora na štaciji v Medvodah. Na levem bregu določeno je 20 m široko ustje dovajalnega kanala. Odtod odtekala se bode voda Sava in sicer 25 do 30 kubičnih metrov v sekundi po 12 m širokem in 2700 m dolgem kanalu do električne centrale v Tacnu in od nje po 350 m dolgem in 25 do 50 m širokem odtoku zopet nazaj v strugo Save.
V tej daljavi ima Sava pri nizki vodi 600 m in pri visokih vodah 4 50 m strmca, ki pride tedaj tu v pošte v. Mogoče bode tedaj na lici elektrarne z novejšimi turbinami doseči 1600 do 1400 konjskih sil, zadnje pri najmanjšem vodnem stanji,
To vodno silo, preustrojeno v elektriko, pripeljati se ima po zračnem toku z 10 000 volt napetosti na približno 9 km do Ljub Ijane, do koder pride tedaj najmanj 1300 konjskih sil po raznih izgubah.
Med potjo projektuje se oddaja elektrike za gonilno silo in razsvetljavo v Tacnu, v Vižmarjih, St. Vidu, preustrojba črpalnih strojev mestnega vodovoda v Klečah, nadalje za Zgornjo in Spodnjo Sišk®, ni pa izključeno, da bode to omogočilo tudi napravo cestne železnice do vznožja Šmarne gore in vrh nje.
Videti je tedaj, kolike važnosti za obrt in promet utegne postati ta naprava in to zlasti gledč na ceno toka, koja se bede pri meroma jako nizko nasproti sedanji ceni postavila.
Sedanja cena električnega toka v Ljubljani, vezana ca drago proizvajanje in vedno menjalno ceno premoga, je gotovo taka, da je nemogoče istega vedno uporabljati. Raz svetljava, ako se ž njo še tako štedi, presega navadno plinovo ali petrolejsko za najmanj trikratno ceno, delovršba strojev in tok za nje je pa tudi zbog udobnosti, kojo daje, vendar-le še tako draga, da se mali obrtnik nje posluževati ne more, za veliko obrt pa je, zlasti za tovarne večjega obsega, še dokaj dražja, nego delovršba na par.
Da pri tacih okolščinah, posebno glede na okolnost, da utegne premog vsled raznih mogočnih razmer v ceni poskočiti ali pa istega celo zmanjkati, ni pričakovati v bližnji bodočnosti onega gmotnega vspeha, na ko-jem temel je taka podjetja na par, je samo ob sebi umevno. Nasproti tem nejasnim odnošajem stoji pa s'alrio vodna sila, ki se poljubno uporablja brez izdatnih stroškov, in primeroma manjše investicije.
Naravno je tedaj, da bode zgoraj omenjeno podjetje s časom še pridobilo na vrednosti. Stroji se izboljšujejo, izboljšuje se tako tudi proizvajanje in prepeljava elek tričnega toka. Največje važnosti je pa tudi to, da bode padla cena s popolnim izkori-riščenjem tako nizko, da ne bode presegla 10. del sedanje kupne cene.
Zbok tega je pa biti pravi krvavi boj za dobavo take koncesije, ker se podjetju stavijo od vseh strani le zapreke in tirjajo se odškodnine ki niso v nikakem razmerju z škodo oziroma kupno ceno posestev, ki pridejo pri napravi v poštev.
Da se podjetništvo reši ugovorov in nasprotstva, stori isto vse, kar mogoče in Poplačava naravnost svet, vsled česar se Wo tudi nadeja da bodo oni krogi ki se bodisi vsled stopinje uradov ali pa inače ^nimajo za podjetje, to na zdravi podlagi Osnovano delo, kot javno koristno domače Podjetje z vsemi močmi podpirali.
Ljubljana, dne 13. majnika 1905
Fran Žužek,
___višji inženir.
Slovenska kršč. socialna zveza.
Iz Brezovice. Naše izobraževalno društvo je pretečeno nedeljo po popoldanski službi božji na župnijskem dvoru zbranem občinstvu preskrbelo prijetno zabavo. Uprizorilo je vdrugič burko: Pravica se je izkazala . Mej posameznimi dejanji je pevski
moški zbor kratkočasil poslušalce s tremi pesmami: „Slovenec i Hrvat", „Domovina mili kraj" in „Na planine". Pevske točke so naši fantje pod vodstvom g. Benedika izvrstno izvajali; občinstvo jim je burno ploskalo. Dokaj smeha je pa povzročila burka. Vsa čast in pohvala igralcem, ki so bili brez izjeme vsi kos svoji nalogi. S srečno izbranimi kostumi, res mojstrskim kretanjem, razločnim izgovarjanjem besedila zdravimi dovtipi so posnemati značaje, kakor jih burka slika. Po končani igri se je ljudstvo zadovoljno razšlo izražajoč z željo, da bi se jim kmalu priskrbelo zopet kako razvedrila.
_Kat. delavsko društvo v Prevaljah na Koroškem ima redno vsak mesec zborovanje. Na zadnjem mesečnem zborovanju se je vršila radismtti neumorno delavnega predsednika g. Englerja volitev novega predsednika. Izvoljen je bil gospod B r v a r, ki se je v lepem govoru zahvalil za čast in obljubil, da bo storil kar je mogoče. Nato je govoril g Leop. Abraham o tem, kako moramo spoštovati slovenski jezik. Fhil. Fr. Kotnik je v poljudnem govoru orisal delovanje umrlega biskupaj. J. Stross-mayerja in je izkušal na poljuden način raz-tolmačiti, kaj je jugoslovanska akademija, kaj je vseučilišče in kaj je umetniška ga-ler.ja. G. tajnik Ferdo Lavrinc je poročal o najvažnejših svetovnih novicah, zlasti o tistih, ki se tičejo delavstva. Novemu gosp. predsedniku želimo najboljšega uspeha in trdnega zdravja, da bo mogel težko nalogo vsem članom v korist izpolnjevati.
Delavsko društvo za Pod-Ijubelj in okolico priredi v nedeljo, dne 14. maja popoludne ob 3. uri svoje redno mesečno zborovanje v društvenih prostorih. Mesečno zborovanje se vrši naprej vsako drugo nedeljo Odbor.
Iz Moravč se poroča : „Slovensko katoliško izobraževalno društvo je prete-čeno nedeljo priredilo cdhodnico preč. g. Jos. Cegnaiju ki je devet let vspešno deloval v lepi Moravški dolini, rajpred kot kapelan moravški potem kot ekspozit na Vrhpolju. V natlačino polni dve/ani je predaval g. stud. phil. V. Rožič, član „Kat. akad. društva Zarje" v Gradcu o Slomškovem pomenu za Slovence. Z isto pazljivostjo kot njegovo predavanje na Cvetno nedeljo „0 življenju starih Sloveno v" smo poslušali ta zanimiv govor. Mi kličemo mladim vrlim akademikom: „M e d narod!" Saj vas sprejema z odprtimi rokami, kotsvoje zveste sinove. Naše zdravo ljudstvo ne mara za neslane tuje budalosti, katere mu hočejo usiljevati veri in naredu izneverjeni liberalci učenjaki, rado pa sprejema akademike poštenega mišljenja. Na svidenje o počitnicah! Sledi deklamaaija „Slovo od mladosti," Naši krepki in korajžni fantje pa so ponovili ,Novi zvon na Krti-n a h." Posebno „ber »č Catelj" je bil vsem všeč. Da smo se res težko pcislovili od dragega nam prijatelja, znanci in učenika, priča to, ker so bili do zadnjega kotička napolnjeni gostilniški prostori „Pri Jurku", kier eo napiinice in pesmi klicale „gospodu Jo žefu": „Z Bogom! Srečo in blagoslov ra novem mestu!"
Ženski vestnik.
ž Lekarništvo in ženske.
Prusko naučno ministrstvo je dovolilo žen skam, ki napravijo izpit za farmacevtiko, da smejo izvrševati lekarniško obrt.
ž Zveza za varstvo mater. Zveza za varstvo mater se je c5sno%rala na Nemškem Zveza ima namen Ščititi nezakonske matere in jim zagotoviti v gmotnem oziru dobro ptihodnjost. Zveza se hoče boriti proti zasramovanju in zaničevanju, ki so mu izpostavljene nezakonske matere. — Zveza ima sedež v Berolinu W Leipzigerstrasse Nr. 42. To društvo bo tudi skrbelo za nezakonske otroke. Na Nemškem se porodi vsako leto 180 000 nezakonskih otrok, skoro desetina vseh porodov. Sedaj mora nezakonski zarod vzrasti v tujih hišah, kjer se nikdo zanj ne pobiiga in ga zanemarja. Zato narašča število mladostnih zločincev, prostitutk in vlačug. Ustanovili so najdenišnice in sirotišnice, vendar nima varstvo otrok toliko uspeha, če se ne varujejo obenem niatere
ž Posledice steznika. Mnogo ameriških zdravnikov ginekologov se je izjavilo, da je raba steznika pri ženskah povzročila za naš zarod več zla, kot vse vojske in epidemije. Posledice rabe steznika so: negibki stas, pokvarjeni taint, blede ustnice, onemoglost, hitro staranje obličja, rana uve-lost kože, nervoznost in razdražljivost. Oči postanejo motne, brez sijaja, hoja nenaravna, kretnje prisiljene in porodi so težki. Če se vse to ne pozna pti eni generaciji žena, se v teku stoletja vsi ti simptomi nakopičijo in največ trpi pti tem zarod, ki je že od prvih početkov telesno in duševno oslabel.
ž Ženske — ki vedno molče. To je nekaj zelo neverjetnega in vendar se tupatam dogaja. Korejska nevesta na primer
ne sme na dan svoje poroke nikoli govoriti, če prestopi to prepoved, postane smešna. Naproti prošnjam svojega moža mora biti trdosrčna in nobena grožnja jo ne srnepre-govoiiti, kajti vse pazi na njo in jo kara, če spregovori eno s^mo besedico. Neki li-verpu'ski trgovec je imel jako jezično ženo. Ko rnu je umrla, je ptisegel, da bo vdovec toliko časp, dokler ne najde mutaste žene Zasnubil je gospo, ki je bila sicer zelo zgovorna, a ie je delala, kakor da nima govo-lice. Igrala je svojo mutaslo vlogo izborno, ker je imel stari mnogo denarja in je upala za njim vre podedovati. Celih pet let ni spregovorila s svojim možem besedice. Po smrti moža je zares vse podedovala. Nekibrusel-ski zakonski parček se je že na dan poroke tako skregal, da je žena v svoji jezi prisegla, da ne bo nikoli več spregovorila s svojim možem besedice. Držala je vestno svojo besedo in je bila prav vzor gospodinje: morda je njena molčečnost največ pii-pomogla k hišnemu miiu. Neka gospa iz Brna je vsled nepremišljenega govorjenja izdala zavetišče svojega moža, ki ga je iskala policija. Posledica je bila, da so ga vjeli in vtaknili v ječo. Ženo je to tako bolelo., da je sklenila cdslej molčati do konca svojega življenja. Ko se je mož povrnil iz ječe, ga je sicer ljubeznivo sprejela, a ni govotila ničesar. Tega se je držala do svoje smrti.
Po svetu.
Belokranjske noulce.
Nogo zlomil si je župan na Su horu. g. Franc Tome
Naglo umrl je Jakob Štefan-č i č , posestnik z Božičnega vrha, fare Suhor. Gnal je živino na pašo ob 5. uri ziutrai, padel je in umrl. Bil je marljiv in skrben gospodar
Grozovito modrost je pokazal C. kr. deželni šolski svet, ko je sklenil, da naj bode nova šola na Lokvici, kamor naj hodijo otroci iz G r a b r o v c a in S l a m-ne vasi (!) skozi hosto brez poti po kravjih stezah, medtem ko so sedaj hodili po lepi cesti v Metliko! Gospodje, malo manj liberalnega duha, pa večkrat krajevno mapo v roke! O tem bomo še govorili! Pritožba je že šla na ministrstvo.
Novi zastavi sta dobili mladeniška družba na Radovici in dekliška družba v Črnomlju.
Štajerske novice.
š Nemška vzgoja. Kakšen ja razloček med učenci, ki zahajajo v celjske nemške šole in med onimi, ki hodijo v naše zavode, se je že mnogokrat pokazalo: saj še ni dolgo tega, ko so nadebudni nemški pobiči s kamenjem napadli železniški vlak, tudi še ni pozabljen slučaj ko je prekrasno vzgojeni sin celjskega mestnega odbornika oklofutal svojega profesorja v šoli pred vsemi učenci itd. Da Schillerjev jubilej dostojno proslavijo, se naši mali tevtončki že naprej pripravljajo z vso pridnostjo. Pred par dnevi so se nabili po Celju slovenski lepaki, opozarjajoči slovensko ljudstvo na politični shod v Žalcu. Te lepake so učenci nemških šol po celem mestu potrgali. Ko so gimnazijski učenci bili pri tem kulturnem delu na voglu za gimnazijo, jih je stavila na odgovor neka nemška dama iz boljših krogov. Pa presneto bi jo bila kmalu skupila : vsa svojat se je nakrat vanjo zaletela in bi jo bila dejanski napadla s črtali in kamenjem, če ne bi bil prišel zraven gospod, ki je pregnal nadebudno nemško mladino s palico. — Značilno je, da ta slučaj ni pojedini nego da se slične stvari dogajajo dan na dan. Primerno je pa ravno sedaj to navesti, ko celjska „^ahtarca" po-vdarja prelepo nemško vzgojo in blati od številke do številke slovensko mladino.
š Južna železnica. Pri kolod-voiu v Št. Ilju v Slov. gor. je postavila zraven tira Siidmarka svoj „šild", na katerem z velikimi črkami priporoča svojo gostilno „Sudmarkhof". To je škandal! To je izzivanje!
š Poročil se je c. kr. davčni pristav g. Josip Tajnik z gospodično Cilko K 1 o p č i č.
š V znamenju Schillerjjevega jubileja. Kako blagodejno vpliva Schi-ller na naše celjske Nemce in kako se razlikuje od Slovencev, kaže jasno slučaj, ki se je dogodil minolo nedeljo v gostilni Gsund v Celji. Tac se shajajo nemšku-tarski komiji, ki tvorijo avant - gardo pri vseh izzivajočih nemškutarskih prireditvah. Pri takem shodu v nedeljo so vinapolrti možje v svoji navdušenosti se začeli tak« pretepati, kakor kažejo včasih znamenite slike v „Fliegende Blatter* iz nemških va-sij ob cerkvenih žegnanjih. Eden izmed pretepačev je bil tako izdelan da bo težko okreval, drugi so pa bolj ali manj ranjeni. Sploh pa naši gospodi ne bo škodovalo, če si včasih medsebojno kri puščajo.
Koliko bucik se porablja na dan? Neki a^glešk. lisi je /.racunil, d« se v Evropi porabi;« *a din 84 milijonov bucik, (botonk, knoflic). Ako ceinmo prebivalstvo Evrope na 240 milijonov, in če iz gublja vsak tretji človek eno buC i< » na dan. se jih torej porablja vsaki dan 84 milijonov. Od teh 84 milijonov bucik jih izdeluje na dan samo Anglija 54 milijonov, Francija 20 milijonov in Nemčija z drugimi deželami vred 10 milijonov. Vsakdanja uporaba bucik v Evropi reprezentuje vrednost približno 24000 kron.
—elezna volja. V Njuhavnu v Ameriki je dobila 93 letna zamorka, ki je pohajala v večerno šolo, med 250 součen-kami izpričevalo z odliko. Ta ženska, ki se imenuje Zan Evame, je bila včasih sužinja. Dolgo je želel?, naučit' se brati in pisati ter se še nadalje izobraziti. Toda razne nezgode in težko delo ji je to onemogočevalo. Šele sedaj na visoko starost ji je bilo to mogoči zadobit'. po čemer je hrepenela Njen usp^h je lepo izpričevalo železne volje in vstrajnosti.
Slov. katol. akad. društvo ^Danica" naznanja vsem p. t. starešinam iri članom pretužno vest, da je njen član, gospod
Karol Ojstriš
stud. iur.
v soboto ob pol 7. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 23. letu mirno zaspal v Gospodu.	1016
Ljubljana, dne 15. maja 1905.
Vabilo
na
VI. redni občni zbor
u
»»Kmetijskega društva
v Loškem potoku
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki bode
v nedeljo dne 28. maja 1305, ob 4. uri popoldne
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Pregledovanje računov za I. 1904.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnih računov za 1. 1904.
4.	Volitev štirih članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Raznoterosti.
1002	Načelstvo.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
ion 3-t v Ribnici
katera se ima nastopiti s I. julijem t. I. Prednost imajo oni, ki znajo voditi večji pevski ali tudi tamburaški zbor. Oglasiti se je zanjo do 1. junija pri župnem uradu v Ribnici.
Hlapce za konje
kateri so vajeni s capinom delati in v gozdu krcle vlačiti, ioio 3-1 sprejme
parna žaga Hornwald pri Kočevju.
lJlača G4 K na mesec.
Dobro idoča gostilna
z lepim vrtom pri državni cesti blizu Ljubljane se odda s I. junijem v najem ali 1014 3—i na račun.
Vprašanje pri upravništvu tega lista.
1015 3-t Kupiti se želi
Ira molzna trava.
Naslov: M. Jemec, trgovina Ljubljana.
»Katoliška bukvama"
m
prodajalna .Kafol. tisk. tfruitva'
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 1'20; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 1 '60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.

Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni ln pekarni. TI piškoti so najboljši.
Na r o žila Bprejema družbin založnik 8 H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Prodaja
raznovrstne zarezne in zidne OpckG po nizki ceni pri
Angelu Aifa
opekarna DRAGA-IG pri Ljubljani.
318 6-6
Hlodi
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1. hlode po sledeči ceni:	, n ffl
Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej K 30,25,29 Bukovih „ „ 28 „ „ „ „ 14,13, II Jelkovih „ „ 24 „ „ „ „ 16,15,14 Smrekovih „ „ 28 „ „ „ „ 17,16,15
Borovčevih „ „ 22 „ ......16, 15,14
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana.	255 c (24) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A.
Deghenghi v Ljubljani.

Primerna birmanska darila
oblek za dečke in deklice v najlepši in najfinejši izpeljavi po čudovito nizkih cenah v angleškem skladišču oblek. — Ondi je v zalogi tudi največja izbera	joo4 3—2
najfinejše konfekcije za gospode in dame.
Oroslnu Bernatouič, Kir^; 5.
m


Rezbarski pomočnik
za cerkveno delo se takoj sprejme.
911 4—4 Dela je za delj časa.
Naslov: Jakob Golobič, podobar Sv. Tomaž pri Ormožu, Štajersko.
Velika, lepa
omara za knjige
(renesančni slog) se ceno proda. 999 3—2 Naslov se izve pri upravi našega lista.
Knjigarna
J. Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
1. u. m.
IV.
v.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
, Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
, Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
, Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
, Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
, Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
, Pirhi. — Ivan, turški s6ženj. — Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
„ Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
, Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščjna. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-— žemo v primerno obliko.	—
Lepo birmanska darila!

Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrninojv modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, tilijalka na Mest* nem trgu. 256 52—15.
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 31
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Hiša
naprodaj aH v najem.
Enonadstropna hiša v Št. Vidu pri Zatičini, v katere pritličju je dobro vpeljana pekarija in prodajalna ter klet, v prvem nadstropju pa dvoje stanovanj, pripravna tudi za vpokojenega duhovnika ali uradnika, se s sadnim vrtom ob tekoči vodi proda pod ugodnimi pogoji ali pa da za več let v najem. Takojšnje plačilo ni neob-
972 3—3 hodno potrebno. Več povč lastnik FRANC ZOREČ, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta 21.
CZ3
Jprejme 5«
= I^apelniJ^EE
kateri bi podučeval že nekoliko iz-učeno godbo na pihala. 973 3-2 Ponudbe in vprašanja radi plačila sprejema
Načelstvo Vojaško V. društvo v Št. Vidu n. Ljubljano«
Zahtevajte pm nakupu
671 60-79
chicht-ovo štedilno milo
z znamko ,Jelen". "M
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SOHIOHT" in varstveno znamko „JELEN",
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod