POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 25.
OLA SILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 26. JUNIJA 1952
Delo ohrafnega Hudskega odbora
po reorganizaciji naših ljudskih odborov
V petek 17. junija je bila na okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah seja predsednikov začasnih občinskih ljudskih odborov. Navzočih je bilo vseh 13 Predsednikov.
Predsednik OLO Trbovlje je v sv j-jem govoru pojasnil naloge začasnih občinskih ljudskih odborov. Dejal je, da pomen j a novi Splošni zakon o naših ljudskih odborih povsem novo razdobje teh odborov. Sedaj iščemo ustrezne oblike dela. Govornik je pripomnil, da bo republiški zakon o ljudskih odborih kmalu izšel. Poudaril je prav tako, da Je reorganizacija naših ljudskih odborov revolucionaren akt, ki je povsem v skladu s številnimi spremembami, ki smo jih napravili v našem gospodarstvu od leta 1945 dalje. Danes odločajo delovni kolektivi o upravljanju naših Podjetij, razni ljudski oblasti sovražni elementi pa hočejo seveda to delo še vedno ovirati. — Predsednik je v naslednjem spet poudaril, da daje novi zakon okrajnim ljudskim odborom vse večjo kompetenco, z njo pa jim nalaga tudi večjo odgovornost. Doslej je bilo v navadi, da so naši krajevni ljudski odbori čakali na navodila okrajnega ljudskega odbora. Po novem zakonu pa se to spremeni. Sedaj so postali naši občinski ljudski odbori v svojem delu samostojnejši. Kakor je danes kompetenca okrajnega ljudskega odbora večja, prav tako je porasla pristojnost naših občinskih ljudskih odborov. Vse to Pa je seveda treba pojasniti in obrazložiti v naših občinskih ljudskih odborih širokim množicam naših volilcev, zlasti Pa na naši vasi.
Govornik je v naslednjem poudaril, da bo okrajni ljudski odbor temeljil na dvodomnem sistemu; na eni strani bo-hio imeli okrajni ljudski odbor z določenim številom odbornikov, na drugi strani pa Svet proizvajalcev z istim številom članov. V svetu proizvajalcev bodo zastopani naši rudniki, cementarna, steklarna, kemična tovarna, papirnica itd. Svet proizvajalcev bo moral dati letos v proračun določeno vsoto za Potrebe okrajnega ljudskega odbora. Ta denar bo sestavljal glavni vir dohodkov OLO. Tukaj je vredno omeniti, da dobi okrajni ljudski odbor približno 3 % družbenega prispevka naših podjetij.
Predsednik OLO Trbovlje je poročal navzočim predstavnikom naših novih občin, da se dosedanji način dela v naših KDZ ni obnesel. Država je imela s kmetijskimi delovnimi zadrugami iz-Subo. S tem pa seveda ni rečeno, da bo država odstopila od načela socializacije naše vasi. Ne, to se ne bo zgodilo, le način dela v našem kmetijstvu se bo spremenil. Spremenil pa se bo v toliko, da bo vsak posameznik zainteresiran, da preidemo na nove oblike dela v kmetijstvu, s katerimi bomo dvignili našo kmetijsko proizvodnjo. Prizadevati si bomo morali, da se vsi naši kmetje čimprej vključijo v naše kmetijske zadruge splošnega tipa.
Skrb predsednikov naših začasnih občinskih ljudskih odborov bi morala biti, da bodo naši volilci seznanjeni s sistemom naše ljudske oblasti in državne uprave, ki temelji na marksistični teoriji o razvoju družbe v njeni prehodni dobi od kapitalizma v socializem. Tega pa doslej še niso storili. Govornik je podčrtal, da je naša socialistična demokracija ravno našim ljudem v prid; tisti, ki bodo največ prispevali, bodo tudi odločali, za kaj se bodo porabila naša finančna sredstva. Vse naše občine — je dejal predsednik OLO — morajo imeti gospodarske svete, ki bodo v pomoč našim ljudskim občinam in okrajnemu ljudskemu odboru. Sklicevati moramo predstavnike vseh naših družbenih organizacij in volilce, da jih seznanimo z našo komunalno dejavnostjo, aktivizirati pa moramo prav tako tudi vse ostale organizacije in društva, ki lahko pomagajo našim ljudskim občinam pri njihovih nalogah z nasveti in delom.
Nato je predsednik začasnega občinskega ljudskega odbora v Zagorju poročal, da delujejo v tamkajšnjem občinskem odboru 4 sveti. Vsi so delavni. Naglasil je, da gre delo vse bolj v širino, treba pa bo dati poudarka zboru volilcev.
Na tej seji so ugotovili, da vsi sveti naših ljudskih občin v Trbovljah, Radečah in Zagorju dobro delajo, ni pa zadovoljivo stanje v Polšniku, kjer odborniki sicer prihajajo na seje, niso pa drugače delavni na terenu. Prav tako je bilo na tej seji ugotovljeno, da je stanje v nekaterih naših šolskih prostorih skrajno slabo in nevzdržno. Prav tako je bilo na tem sestanku naglašeno, da se kraja Cemšenik in Trojane elektrificirata, Podkum, Dole pri Litiji in Polšnik pa se v tem pogledu ne zganejo.
Na koncu so v splošni diskusiji predsednikov, zlasti pa predsednikov ljudskih občin Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Podkum in Polšnik poudarili, da je nujno potrebna izgradnja ceste iz Zagorja do Save, da bi bilo tako naše Zasavje zvezano z Ljubljano po savski dolini. Tozadevno bo predložena posebna vloga na odločilno mesto.
V petek, dne 12. junija, pa je bila seja vseh predsednikov Svetov OLO Trbovlje.
S tega sestanka povzemamo, da so odbori za gospodarstvo, zdravstvo in socialno politiko dobro prijeli za delo. V svetih so zreli, trezni ljudje. Sklenili so, da se bodo shajali mesečno po enkrat, da se na teh pomenkih vskladi delo med posameznimi sveti.
Na tej seji so ugotovili, da je treba z načinom dela teh svetov seznaniti občinske ljudske odbore. Sestav svetov je dober, kar je pokazala že prva seja, ki je bila živahna in plodna.
Predsednik sveta za kulturo in prosveto je na tem sestanku poudaril, da je bilo dosedanje delo tega sveta uspešno. V teku so priprave za ustanovitev
stalne gospodinjske šole v Trbovljah, ki bo prva tovrstna šola v Sloveniji. Inventar za to ustanovo je že pripravljen, prav tako učiteljica, ki bo sestavila in pripravila pravilnik in urnik šole. — Spričo priključitve občine Polšnik k .trboveljskemu okraju ob nedavni komasaciji naših ljudskih občin, bo treba poiskati kredit za osnovno šolo v tem okraju, kjer naj se uredita vsaj dva razreda. Prav tako je poročal predsednik sveta za kulturo in prosveto, da bosta prizidka pri trboveljski gimnaziji meseca septembra skončana, kraja Kal in Jagnjenica pa imata tudi že pripravljene načrte za zidavo šol.
Pri svetu za šolstvo deluje posebna komisija za strokovno šolstvo. Ta komisija bo pregledala stanje vajencev v državnih in zasebnih podjetjih, njihovo vzgojo, zdravstveno stanje itd. Spričo prijavljenih kriminalnih dejanj nekaterih naših učencev v gospodarstvu je naša važna naloga, da se zanimamo za življenje teh učencev, prav tako pa seveda za njihov odnos do mojstrov. Ugotovljeno je nadalje, da je mnogo več kriminalnih primerov med učenci v gospodarstvu kot med dijaki.
Prihodnja seja okrajnega ljudskega odbora je določena za petek, 27. junija.
Velik razmah težke industrije v železarni v Sisku
KOLEKTIV
CiniNTARNE V TRBOVLJAH
le težko sproti zmaguje vsa natočila
Trboveljski Portland cement je dobro poznan ne samo pri nas, marveč tudi v tujini. V letošnjem letu prihajajo naročila za ta cement ne samo iz naše države, temveč tudi iz Italije, Avstrije, Brazilije, Egipta, otoka Cipra in še od drugod. Povsod se je že uveljavil trboveljski cement, za katerim je stalno povpraševanje. 2e lansko leto, ko je bila prodaja cementa sproščena, so naročila zanj kar deževala; posamezniki so začeli v večjem obsegu obnavljati svoje hiše in kmečka gospodarska poslopja, kar je bilo poprej teže. Vedno večja naročila so prihajala na direkcijo trboveljske cementne tovarne, zlasti še od raznih kmetijskih zadrug.
Kolektiv te tovarne le s težavo sledi vsem naročilom, ker je podjetje vezano na pogodbe za dobavo cementa za naše ključne objekte, to pa ne samo v Sloveniji, marveč tudi v drugih naših republikah, zlasti pa v Srbiji in Makedoniji. Prav tako mora trboveljska cementarna poslati večje množine cementa za cesto Vrhnika—Logatec in za cesto Celje—Vransko. Za ta dela se uporablja specialni cement C-500, izdelek trboveljske cementarne.
Proizvodnja te vrste cementa terja seveda večjo skrb in pripravo kot pri drugem cementu, tako pri izdelavi sami
Že sedaj se pripravljajmo na Dan vstaje
Le še pičel mesec nas loči od praz-hlka Vstaje slovenskega naroda, ki ga Praznujemo 22. julija. Lansko leto smo 8a praznovali prvikrat s partizanskim Pohodom bojnih patrulj, na sam dan 22- julija pa je bil nastop obveznikov Predvojaške vzgoje.
V okraju Trbovlje so se že lotili prijav za dostojno proslavo tega prazna. O njih bomo poročali več prihod-ojtt- Krajevne ZB NOV naj takoj ‘ačnejo s pripravami, da bo praznovali* tega spominskega dne v našem okraju res na višku. Tudi uredništvo ?®s®ga lista se je odločilo, da počasti :a Praznik slovenskega naroda s slavnostno številko.
Uredništvo Zasavskega vestnika na-Proša po tej poti vse krajevne Zveze ?orcev, vse aktiviste in posamezne ?orce iz NOV, da nam najkasneje do Jr- Julija t. 1. pošljejo razne dopise in Poročila o delu v času narodnoosvobo-vojne, tako da bomo lahko poro--?11 o vseh krajih iz trboveljskega Zft 'ta — prav tako pa naj krajevne ° sporoče, kateri dan so izbrali v ,,Vojem kraju za občinski praznik ZB. j sodelovanjem vseh bo lahko tudi naš st dostojno proslavil Dan vstaje sionskega naroda — 22. julij.
oprave za Dan vstaje v Litiji in okolici
v 2* 22. julij, ko bomo praznovali Dan »taje v LR Sloveniji, se vodijo že pri-B av®> da bi pridobil ta dan čimboljA. D . svojem sijaju. V Litiji so začeli s” z 'Pfavami na pobudo Združenja reti- ,Vnih oficirjev in Zveze borcev. V 8kiv*denih dneh bodo pohodi partizan-Tav Patrulj po vsem ozemlju LRS ljaKo bodo sodelovale: pohorska potrosi’ Jtižnoštajerska-lendavska, dolenj-
Ve*’ kočevska, gorenjska, koroška, se-Itj n 'n južnoprimorska patrulja. Vsa-1« .Patrulja bo sestavljena v glavnem ^ starih partizanskih borcev.
«o * skupni seji litijskih organizacij Pril* domenili glede podrobnosti za lJuček na južnoštajersko patruljo,
ki bo odšla na pot iz Lendave in jo nato nadaljevala skozi Zasavje. Litijski partizani bodo sprejeli patruljo na Vačah v nedeljo 29. julija ob 15. uri. Naslednji dan pa bodo predali posle ljubljanski patrulji, in sicer ob 7. uri v Besnici.
V sestavu litijske patrulje bodo sodelovali tudi člani ZRO in ZB iz Vač, Save, Šmartna, Stange, Janč, Besnice i. dr. Sestavljen je bil poseben štab. Razen glavne patrulje, ki bo štela mestoma od 25 do 50 članov, bodo obšle teren tudi stranske patrulje, tako s Tišja in drugih borbenih točk. Pri gibanju patrulj bodo sodelovali tudi čla-
ni Predvojaške vzgoje, gasilci, PLZ in ostalih organizacij, ki bodo pričakovali partizanske patrulje v zasedah in jim skušali ovirati pot.	*
Partizanske patrulje bodo spotoma obiskovale stare politične; aktiviste, partizanom vdane hiše in kraje, ter z njimi razpravljale o predlogih za izboljšanje našega dela, sprejemale pa bodo tudi pritožbe. Letošnje partizanske patrulje imaja zato tudi politično-vzgojni pomen.
Za komisarja litijskih patrulj je bil določen tov. Jože Strlekar starejši, ki je bil v NOB komisar in politični aktivist v okolici Litije,
kakor tudi v laboratoriju. Veliko na- I pomagajo drug drugemu, kjer le mo-ročilo je opravil ta delovni kolektiv, ko I rejo, da tako z združenimi močmi dvig-je dobavil za Italijo okrog 2000 ton ce- nejo produkcijo.
menta za poplavljene kraje v Padski nižavi. Da pa je proizvodnja stalno zagotovljena, skrbi za to vodstvo podjetja s svojim upravnim odborom in delav-* skim svetom, ki posvečuje temu vprašanju vso svojo pazljivost, saj je le ob takem skrbnem delu zagotovljen plačni fond podjetja.
Mnoge težave pa ima tovarniški kolektiv s tem, da ne more proizvajati več tega dragocenega gradbenega materiala, ker so stroji tovarne že stari in izrabljeni. Težave so nadalje na nakladalni rampi, kjer so njene naprave že zastarele in jih je treba nadomestiti z novimi. Z izboljšanjem nakladalnih naprav se bo odprava cementa dvignila najmanj za 50%. Spet druge težkoče so na tej rampi pri nakladanju in razkladanju v tem, da je železniški tir prekratek, ker se na tem posebnem tiru naklada in razklada razen cementa seveda še drug material za podjetje, pa tudi ranžirna lokomotiva ni' vedno na razpolago ter je treba čakati nanjo čestokrat po eno do dve uri, kar pomenja dragoceno izgubo časa v tej fazi celotnega delovnega procesa tovarne.
Zelo veliko pazljivost posvečajo v zadnjem času na tej nakladalni rampi vrečam cementa, ki stanejo okrog 70 ■ dinarjev za kos. Doslej se ni tako pazilo, če se je kakšna vreča, ki je izdelana iz posebnega natronskega papirja, pri transportu in prekladanju raztrgala: odkar pa je zaslužek odvisen tudi od števila na transportu in prekladanju raztrganih cementnih vreč, se nanje mnogo bolj pazi, kar je velike važnosti še zaradi tega, ker moramo ta specialni papir uvažati, za kar so potrebne dragocene devize.
Zelo važnega pomena so v podjetju kolektivne norme. Sama praksa je pokazala. da je po uvedbi teh norm na deloviščih veliko večje tovarištvo; vsi
V sami tovarni pa kljub delovnemu elanu še vendar nastajajo razne težave. Tako je morala cementarna lansko leto izvoziti mnogo cementa v tujino, ni pa mogla dobiti od tamkaj prepotrebnega obratnega materiala za tovarno. Tak važen material je na primer specialna opeka Radex, ki je potrebna za obzi-davo peči, v katerih se peče cement. Za to opeko je res kritičen položaj, ker se more dobiti le v tujini. Nastajajo pa seveda še druge težkoče, med njimi menjava cen raznim produktom, ki jrh tovarna potrebuje za vzdrževanje svojih tovarniških naprav. Tako vrže lahko kak nenaden skok cen nekega materiala vse računske in proračunske kalkulacije na glavo. Tak material, ki ga tovarna mora imeti, je med drugim manganska litina za plošče, ki so potrebne za oblogo pri mletju cementa. In zgodilo se je, da je cementarna dobila ob izvršitvi naročila 29-krat višji račun kot pri prejšnjih pošiljatvah. Uprava podjetja te fakture ni hotela poravnati, končno besedo O tem bo izreklo arbitražno sodišče.
Za izboljšanje dela v kamnolomu, kjer pripravljajo cementni kamen, bo tovarna dobila iz investicijske proračunske postavke nov bager, ki bo delo na tem sektorju podjetja znatno olajšal.
Velik problem je v tovarni tudi ženska delovna sila, ki težkemu delu v podjetju čestokrat ni kos. Rešitev tega vprašanja je težavna, ker je ta problem tudi socialno vprašanje.
Upravni odbor in delavski svet podjetja budno zasledujeta ves razvoj dela' v tovarni, kjer so bili tudi glede varčevanja doseženi prav lepi uspehi. Kolektiv cementarne se uspešno bori za izpolnitev polletnega plana, ki ga bodo opravili predčasno in tako dokazali, da so upravičeni do naslova najboljšega kolektiva v Zasavju.
Najboljši učenci ori predsedniku OLO Trbovlje
Idila na vodi
Po vsem okraju Trbovlje so v nedeljo 22. t. m. praznovali Dan učencev v gospodarstvu z raznimi prireditvami. Tako so bile v Trbovljah preko celega dne igre v lahkoatletikl in odbojki med učenci industrijskih šol in učenci šol v gospodarstvu.
Prav lepo je bilo v nedeljo dopoldne v dvorani OLO Trbovlje, kjer so se zbrali najboljši učenci v gospodarstvu. V dvorani so bili učenci, 65 po številu, mojstri in učitelji. Predsednik OLO Trbovlje tov. Burkeljc je pozdravil vse navzoče. V svojem govoru je čestital mladim odličnjakom k njihovemu uspehu ter poudaril, da so ti uspehi tem pomembnejši, ker so doseženi vzporedno s prizadevanjem naših delovnih kolektivov, ki se prav tako na svoj
Najboljši učenci osnovnih šol sprejeti pri predsedniku mestne občine Trbovlje
Pri predsedniku mestne občine Trbovlje so se v soboto 2. t. m. ob 16. uri zbrali najboljši učenci osnovnih šol v Trbovljah in sicer učenci šole v Trbovljah II., vodenske šole, šole na Partizanskem vrhu, s Čeč in Dobovca. Predsednik Dominik Kužnik jih je lepo pozdravil in jim čestital k učnim uspehom kot najboljšim učencem. Izročil I jim je lepa knjižna darila, nato pa so j bili vsi učenci lepo pogoščeni.
način trudijo, da doprinesejo čimveč k izgradnji socializma.
Ob zaključku je tovariš predsednik še enkrat čestital najboljim učencem ter podaril vsakemu lepo knjigo s posvetilom. Sledila je zahvala učencev za prejeta darila, na kar so vsi skupaj posedeli v prijetnem razgovoru ter kovali načrte za bodočnost in kam bodo usmerili svojo delavnost po končanem pouku.
Razstava vajeniških izdelkov v Trbovljah
Ob zaključku šol učencev v gospodarstvu bodo tudi letos vsakomur na vpogled uspehi, ki so jih ti učenci dosegli. Okrajna obrtna zbornica v Trbovljah organizira razstavo vajeniških izdelkov industrije in obrti vseh letnikov teh šol v trboveljskem okraju, in sicer v »Domu kulture« v Trbovljah.
Razstava bo odprta od 5. do 7. julija letos. Na njej bodo obiskovalci -razstave videli, kako se naš mladi kader razvija in usposablja strokovno in kvalitetno v pravega socialističnega delavca.
Na razstavi bo razstavljeno preko 250 različnih izdelkov iz kovinske, lesne, tekstilne, usnjarske, zlatarske, sedlarske in še drugih strok. Prav tako pa bodo razstavljali tudi vajenci iz industrije ter socialističnega in zasebnega sektorja obrti.
Dr. IVAN KOPAČ, ravnatelj spec. bolnice za tuberkulozo v Novem Celju
PLJUČNA TUBERKULOZA
pri ljudeh v našem okraju
Večkrat nas vprašujejo: Kako je s
tuberkulozo v našem okraju? Ali je umrljivost za to boleznijo danes večja ali manjša kot prej? Ali število jetič-nikov res raste?
Skušal bom odgovoriti na ta vprašaja na osnovi zdravstvenih statističnih podatkov, ki nam jih nudi naša dispanzerska administracija.
Če bi hoteli imeti številčno natančen odgovor na vsa zgornja vprašanja, bi morali več desetletij, in to vsakoletno, rentgenološko in klinično pregledati vse prebivalce našega okraja in zapisovati vse naše zdravniške izsledke. Prav tako bi morali natanko in poimensko zasledovati vse na novo priseljene in odseljene ljudi iz okraja. Pri vseh umrlih bi morali strokovnjaki-patologi izvršiti obdukcijo (raztelesenje umrlega) in zapisati natančne ugotovitve o vzroku smrti. Razumljivo je, da bi tako delo terjalo večji štab specialistov, rentgenskih tehnikov, medicinskih sester, laborantov in večje število dobrih administratorjev, ki bi stalno leta in leta nepretrgoma opravljali svoj posel, sistematično, po načrtu in zanesljivo. Prav tako bi morali imeti na razpolago modernejše tehnične diagnostične pripomočke:	stalni fluorografski aparat
(rentgenski aparat za množično slikanje prsnih organov), modernejše zgrajene in urejene dispanzerske prostore, dobro opremljene laboratorije ter večje medicinske urade s precizno statistično in evidenčno službo. Mogoče se zdi to komu utopija. Ne!. V mnogih naprednih in kulturnih državah to že imajo. Tako naj na primer omenim, da ima centralni protituberkulozni dispanzer v Stockholmu nad sto uslužbencev, ki opravljajo zgoraj omenjeno preventivno delo.
V	njihovih dobro urejenih medicinskih arhivih je napisan in slikan ves zdravstveni razvoj vsakega posameznega meščana, tako rekoč od rojstva do smrti. Na velikih stenskih specialkah so zaznamovana imena in bivališča vseh, ki bolehajo za odprto ali zaprto pljučno tuberkulozo. Dispanzer ima tudi večji oddelek za BCG (cepljenje proti tuberkulozi). Razumljivo je, da so njihove statistične številke natančnejše in da lahko zanesljiveje trdijo: »Tuberkuloza pada ali tuberkuloza raste!*
Čeprav je naš dispanzer skromen po prostorih in tehničnih pripomočkih ter strokovnih močeh, lahko nudimo približne statistične podatke, po katerih bomo vsaj delno poizkusili odgovoriti na zgornje vprašanje: »Kako je s tuberkulozo v našem okraju7*
Pregledal sem arhiv našega dispanzerja, ki je po zaslugi sedanjih in prejšnjih medicinskih sester dobro urejen in ohranjen od leta 1933 dalje. Kakšna je bila umrljivost za tuberkulozo do danes? Poglejmo na krivuljo: številke na vodoravnih črtah pomenijo leta, na navpičnicah pa so označena števila umrlih v teh letih. Kaj vidimo? Leta 1932 opazimo precejšnjo umrljivost, saj je po naših podatkih umrlo v tem letu 48 ljudi zaradi pljučne tuberkuloze. Sledeča leta umrljivost naglo pada, nato krivulja umirjeno valovi do l. 1941, ko je umrlo 44 ljudi zaradi jetike. Po kratkem presledku v letih 1945 in 1946 sledi nagel skok umrljivosti v letih 1946, 1947 in 1948, ko doseže svoj maksimum; v tem letu je umrlo 54 ljudi za tuberkulozo. Od leta 1948 dalje pa umrljivost za jetiko naglo pada. Tako zaznamujemo leta 1951 samo 26 žrtev. Ta umrljivost je nekoliko večja od povprečja smrtnih primerov zaradi tuberkuloze v .Sloveniji. V naši republiki je lansko leto umrlo 847 ljudi za jetiko.
V	splošnem umrljivost za tuberkulozo v Sloveniji pada (leta 1948 je umrlo zanjo 1057 ljudi) in je bila leta 1951 povprečno takšna kot na Škotskem (na 10.000 prebivalcev je umrljivost za tuberkulozo 6).
Zanimiva je ta krivulja umrljivosti našega ljudstva za jetiko. Zdi se mi, kakor da opazujem temperaturno listino pri bolniku, kjer se akutna poslabšanja njegove bolezni očitujejo z naglimi dvigi temperaturne krivulje. Umrljivost ljudstva za tuberkulozo in druge bolezni je večinoma važen simptom slabih ali boljših socialnih in kulturnih razmer v deželi. Zato upravičeno govorimo: »Tuberkuloza je socialna bolezen■* Tesno je povezana z neštetimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi činitelji, ki ustvarjajo boljšo ali slabšo življenjsko raven našega človeka in ker s svojo uničujočo silo povzroča stalno in neprecenljivo gospodarsko škodo.
Poglejmo samo številke, ki nam jih nudi statistika o zgubljenih dnevih bolnih zavarovancev v Sloveniji, in to v letu 1950. Tega leta je bilo v Sloveniji okrog 300.000 bolnih zavarovancev, od tega 2710 zavarovancev, ki so bili v bolniškem staležu zaradi tuberkuloze. Vseh izgubljenih dni zaradi bolezni je bito okrog 4 in pol milijona, od tega 244.855 dni zaradi tuberkuloze. V tem času bi lahko nakopali 300.000 ton premoga. Kje so sedaj izgubljeni dnevi bolnih kmetov, svojcev zavarovancev, dijakov, obrtnikov, vojakov itd? Koliko denarja se je poleg tega uporabilo za zdravljenje in nego bolnih? Koliko je drugih tragedij, ki so posledica jetike? Zaradi vsega tega je tuberkuloza družbena bolezen. Z njo se je treba boriti z vsem orožjem. Zdravniki smo le »ostrostrelci* na celotni fronti proti temu družbenemu sovražniku — jetiki. Njen porast ali padec ni odvisen samo od dobrih specialistov, marveč od človeka samega, kako si s svojim marljivim in zadovoljnim delom, s svojo kulturno in etično dejavnostjo ustvarja boljše materialno, kulturno in moralno življenje. Država, ki gradi socializem, jasno, s tem ustvar-
ja tudi najboljše pogoje, da bo vsestranska borba proti raznim socialnim boleznim rodila uspešnejše sadove.
Poleg vsega tega so za uspešno bitko proti jetiki zelo važni socialno-zdrav-stveni zakoni in ukrepi dobro organizirane zdravstvene službe. Naj vam postrežem z nekaj številkami, po katerih jasno vidimo lep napredek naše zdravstvene organizacije na področju proti-tuberkulozne dejavnosti. Leta 1946 je bilo v Sloveniji 21 protituberkuloznih dispanzerjev, danes jih imamo 37. V letu 1946 je delalo v teh dispanzerjih 18 zdravnikov in 25 srednjega medicinskega osebja. Danes dela v njih 47 zdravnikov in 88 srednjega medicinskega osebja. Ves ta zdravstveni kader je leta 1946 opravil 76.000 kliničnih in rentgenoloških pregledov, leta 1951 pa zaznamujemo v teh ustanovah v Sloveniji 231.000 pregledov.
Prav tako opazimo velik porast zdravstvene dejavnosti v Trbovljah, tako na sploh kot na področju protitu-berkulozne borbe. Leta 1939 je bilo registrirano v tukajšnjem dispanzerju 2430 zdravniških pregledov, leta 1951 pa je zapisano 11.755 rentgenskih in kliničnih pregledov.
* Poglejmo še druge statistične podatke in jih primerjajmo s prejšnjimi leti,
pljučno tuberkulozo. Ti bolniki so po večini na zdravljenju po bolnišnicah, zdraviliščih, na okrevanju v raznih okrevališčih, velik del pa se zdravi ambulantno v tukajšnjem dispanzerju. Del kroničnih bolnikov, kjer trenutno ne pride v poštev nobeno aktivno zdravljenje, pa se nahaja v domači negi.
Zdravljenje jetike je dolgotrajno — več let. V sanatorije pošiljamo bolnike, kjer je nujno potrebno aktivno zdravljenje (operacija, antibiotika itd.). Po odpustu iz zdravilišč ali bolnic morajo bolniki nadaljevati zdravljenje še več let v dispanzerju. Na njihovo mesto pa pridejo v zdravilišča drugi, akutnejši in sveži primeri.
Število bolniških postelj za tuberkulozne je v Sloveniji kljub novim gradnjam in adaptacijam zdravilišč in pljučnih oddelkov premajhno. V naši republiki imamo danes okrog 1000 bolniških postelj za tuberkulozne bolnike. Če upoštevamo še to, da se v naših zdraviliščih zdravijo tudi bolniki iz drugih republik, potem nam je razumljivo, da se pretežno število jetičnikov zdravi predvsem ambulantno v dispanzerjih.
Bolnik, če hoče ozdraviti, mora natanko spoštovati vsa zdravniška navodila glede življenja, ki mora biti ned
Obish pri lififshih predilničarjih
Umrljivost za. tbc v Trbovljah
n. pr. koliko je bilo opravljenih raznih zdravniških intervencij, obiskov sester na domu, koliko je bilo izvršeno raznih laboratorijskih pregledov izmečka, krvi in tako dalje, koliko bolnikov je bilo poslano v okrevališča, zdravilišča in na bolezenski dopust. Ti statistični pregledi in primerjave nam nudijo jasen dokaz velikega napredka socialno-zdravstvene dejavnosti v našem okraju. Posebno moramo poudariti ugodnosti, ki jih uživajo: brezplačno zdravljenje v naših sanatorijih, brezplačna okrevališča za bolehne in slabotne, otroška okrevališča in zdravilišča, dolgi bolezenski dopusti, včasih preko dveh let itd. To pomeni za našo državo velikanske milijonske izdatke.
Kakšno je danes stanje v Trbovljah glede števila jetičnih bolnikov? Ob koncu leta 1951 je bilo v Sloveniji 7938 tuberkuloznih bolnikov z aktivno tbc. in 10.458 z zaprto, umirjeno inaktivno tuberkulozo, ki so bili pod kontrolo dispanzerja. V našem okraju pa zaznamujemo na dan 31. 12. 1951 189 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo in 385 bolnikov z zaprto, zazdravljeno inaktivno
vse solidno, umirjeno, z izdatnim dnevnim in nočnim počitkom in z zdravo domačo hrano. Na žalost pa imamo stalno nekaj primerov, ki teh navodil nočejo spoštovati. Dogaja se celo, da nekateri bolniki po cele noči popivajo in zapravljajo denar za alkohol, namesto da bi si kupili hrane zase in svojo družino. V času nočnega počitka jih vidiš po gostilnah, na plesiščih in raznih veselicah. Neredno in nemoralno življenje izčrpava telo in hromi imuno-biolo-ške sile, ki so tako potrebne za trd boj s Kochovimi bacili. Taki bolniki ogrožajo s svojo brezbrižnostjo in nesocialnostjo še druge, zdrave ljudi. Kulturen in socialen bolnik, čeprav boleha za odprto pljučno tuberkulozo, ni nevaren za okolico. On bo znal čuvati sebe in svoje najbližje. Nesocialen in sebičen bolnik pa bo sebe kmalu spravil v grob, zdrave ljudi pa v nesrečo.
ZASAVSKI VESTNIK V VSAKO HIŠOI
Litijska predilnica je med največjimi delovnimi kolektivi v vsem okolišu. Tamkaj teče delo nenehno skozi ves teden. Večino kolektiva sestavljajo žene. Do nedavnega so bila v predilnici nekatera trenja in glas o tem je zašel tudi po dolini. Culi smo, da je prav zaradi trenj popustila disciplina in je padla kvaliteta izdelkov, in da so prišli zato izdelki na slab glas in so naročniki vračali prejeto prejo. Predilnici so škodovale tudi kraje prediva, o čemer je bilo govora pred sodiščem.
Da bi dobili tudi naši bralci natančno sliko, je član našega uredništva obiskal novega predilniškega ravnatelja, ki je nastopil tu službo nedavno. Porazgovoril pa se je tudi z drugimi vodilnimi činitelji v tovarni.
Novi ravnatelj tov. Janez Benedik si je že s prvim nastopom pridobil simpatije celotnega delovnega kolektiva. Tov. Benedik je po rodu Gorenjec iz Selške doline, star partizan, in je bil doslej major JLA.
Ljubeznivo je sprejel našega poročevalca in evo nekaj vtisov iz teh pogovorov.
Litijska predilnica je bila ustanovljena leta 1888; takrat je začela obratovati s 3250 vreteni, zdaj jih ima 24.000. Strojni park je seveda precej star in izrabljen, kar vse pliva na slabo kvaliteto izdelkov. Produkt litijske predilnice je polfabrikat: preja, ki jo kupujejo domala vse jugoslovanske tkalnice, največ pa seveda tkalnica v Preboldu v Savinjski dolini in »Hlačevina« v Celju. Litijska predilnica ima naslednje oddelke: predilnico, sukalnico, stroč-narno, zaboj arno, mizarno, kovinsko delavnico itd.
Pridne roke 780 delavcev izdelajo povprečno dnevno nad 10.000 kg preje, torej za vagon polizdelka. Do sedaj so večinoma presegali plan, zaostali so le v času zimskih ovir, ko je visok sneg potrgal žice, podiral električne nosilce, in je morala tovarna zaradi tega počivati. Zato pa bodo sedaj v drugem polletju nadomestili vse te zastanke, nastale po krivdi elementarnih ovir.
»Kako je s plačami?« je zastavil vprašanje naš dopisnik.
Tarifni pravilnik smo zdaj dogoto-vili. Plače se gibljejo v razponu 1:3,26, in sicer od dnevne plače 200 din do mesečnega prejemka 17.000 din.
Glavni smoter tovarne bo sedaj posvetiti vso silo izboljšanju kvalitete. Res je bilo v zadnjem času nekaj reklamacij, ena večja celo neutemeljena. Zaradi pomanjkanja stročnic iste barve
so nasukali prejo tudi na stročnice drugačne barve (za vsako številko preje so namreč stročnice posebne barve), kar je zmotilo prevzemnika, misleč, da ni dobil naročene preje, temveč drugačno. Sele kasneje je bila ta zadeva z raznobarvnimi stročnicami pojasnjena in se je ugotovilo, da je dobil naročnik v našem Primorju zahtevano prejo.	J
Kolektiv pa bo odslej posvetil vso, pazljivost izboljšanju preje; v ta namen bodo povečali kontrolo. Ravnateljstvo bo zastavilo vse sile, da se dvigne, kvaliteta, ki se je poslabšala deloma zaradi dosedanjega slabega bombaža in drugih objektivnih težav. O izboljšanju kvalitete so govorili na sestanku sindikata — ki mu predseduje tov. Lojze Šušteršič — na seji upravnega odbora pod vodstvom tov. Ivana Cerarja, in na zasedanju delavskega sveta, ki mu predseduje tov. Jernej Kaplja. Govorili so pa tudi na sestankih strokovnega osebja, ki mu načeluje tehnični vodja tov. Milan Kepa, in seveda tudi po partijski liniji. Ko so končno ugotovili vse pomanjkljivosti in njih izvor, so sklicali sestanke kolektivov vseh po-sad, nakar so se delavci prepričali, da je v njihovo korist, če se dvigne kvaliteta izdelkov. Sicer bi se znižal fond plač in bi bilo tako zaradi nekaterih malomarnežev prizadeto vse delavstvo in nameščenstvo.
Ostro borbo so sklenili tudi proti tatvinam. Za vsak najmanjši poskus kraje bo nepoštenjak takoj odpuščen in nikoli več sprejet v tovarno.
V kratkem bo prišla tudi preja na prosti trg, s čimer se bo litijski predilnici razširil krog odjemalcev, s tem pa povečala borba za naročnike, saj bodo le najboljši izdelki deležni kupcev.
Konec julija bo odšel celotni delovni kolektiv hkrati na dopust. S tem bo dosegla predilnica prihranek. V času 14-dnevnega dopusta bodo izvedli v tovarni generalno čiščenje, in remont, po vrnitvi z dopusta pa se bodo delavci spet osveženi lotili dela. Ravnateljstvo je dobilo namreč na razpolago devizne dinarje, ki bodo omogočili nakup nekaterih potrebščin v tujini.
Pogovor se je sukal tudi o predlogu zavednih članov kolektiva, da bi začeli s tekmovanjem v počastitev VI. kongresa KP. V tovarni že pripravljajo razpis za tekmovanje — glavna osnova tekmovalnih pogojev pa bo skrb za dvig kvalitete. »Boljša kvaliteta izdelkov!« je klic, ki odmeva ne samo v litijski predilnici, temveč po vsej naši državi.
0 tarifnih pravilnikih in še kaj
V vseh podjetjih v Trbovljah so bili sprejeti novi tarifni pravilniki in se tudi že izvajajo. Ti pravilniki pa so se vendar sprejemali čestokrat brez podrobnega in pobližjega sodelovanja sindikalnih in partijskih organizacij, kar je pokazala prejšnji ponedeljek konferenca na mestni ljudski občini Trbovlje.
Razprave o tarifnih pravilnikih in še drugih aktualnih vprašanjih so se udeležili polnoštevilno zastopniki vseh podjetij, sekretarji osnovnih partijskih organizacij, predstavnik Republiškega odbora sindikatov Slovenije tov. Sturm ter organizacijski sekretar OK KPS Trbovlje tov. Janez Jesenšek.
Sekretar MO OF Trbovlje tov. Peter Adlešič je analiziral dosedanje na-
nikih je v tem, da so se v okviru plačnega fonda podjetij postavljale tarifne postavke za posamezna delovna mesta ne glede na to, kakšno plačo je prejemal delavec na tem delovnem mestu poprej. Tako so delavci z novo razvrstitvijo oz. s svojimi sedanjimi plačami čestokrat nezadovoljni, ker so prejemali poprej za svoje delo boljšo denarno nagrado. In ravno to je povzročalo pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov največje težave. Take napake pa so se pojavljale predvsem zaradi tega, ker zastopniki sindikalnih in partijskih organizacij v različnih primerih niso znali dati pravilnih pojasnil. Prav tako so se delale pogreške v razvrščevanju delavcev na posamez-

Janez Mohor:
Težka noč
pake pri sestavljanju tarifnih pravil- | na delovna mesta in s tem v zvezi v nikov. Osnovna napaka v teh pravil- I plačilne razrede. Ker se vsa ta za vsakogar tako občutljiva vprašanja niso
„ .....................................»♦«; obravnavala že od vsega začetka s
skrajno potrebno pazljivostjo in teme-
Branko je končal šolo. Zadnji izpiti so bili za njim, pred njim pa novo življenje. Vesel se je vračal domov. V prenapolnjenem vlaku je sejal dovtipe na levo in desno, da se je še njegova okolica nalezla smeha in študentovske razposajenosti.
Doma je hitro povečerjal; voščil je materi lahko noč in odšel v pomladni večer. K Vidi mora. Mora ji povedati, da je skončal šole, da se začenja zanju novo življenje, da prihaja čas, ko se bo njuno hrepenenje spremenilo v srečo, ko si zvečer ne bosta voščila več: na svidenje!	,
Sam ni vedel, kdaj in kako je prehodil pot med reko in železniško progo in obstal pod brajdo pred hišico. Ali naj stopi k vratom in potrka? Ne! Nocoj naj bo še tako kakor prej; pri oknu jo bo poklical.
Stopil je k nizkemu oknu in rahlo potrkal.
Vse tiho, nihče se ni oglasil.
»O, ljubica, tako trdno spiš?* ji je v mislih očital. »Če bi vedela, kakšno novico ti prinaša tvoj dragi,* ji je v mislih dalje govoril, »ne bi tako trdno spala.*
Se enkrat je potrkal. V brajdo se je zapletel veter, da so vztrepetali listi in je sladkobno zadišalo po cvetočem grozdju.
Vida pa se ni oglasila.
Začel je premišljevati, kaj se je zgodilo; saj res, cel mesec se ji ni oglasil! Toda to ji je vendar ob zadnjem svidenju povedal. Zadnje svidenje! Naenkrat so mu misli obstale ob spominu na tisti večer. Tako čudna je bila. Govorila ni skoraj nič. Govorila pravzaprav ni nikoli mnogo. Govoril je on, ona pa se je oklepala njegove roke, ga gledala z velikimi očmi in poslušala. Toda tisti večer ga tudi gledala ni. Le oklepala se ga je z obema rokama in tiho zrla predse v tla. Se je takrat poslavljala od njega? Je morda umrla ljubezen v njenem srcu in je bil tisti večer večer slovesa?
Začutil je, kako se mu šibijo kolena, kako mu lega trudnost v telo. Sedel je na leseno klop ob hiši in podprl glavo z rokami. Ali naj bi bil to konec? Konec šole in tudi ljubezni? Ali naj začne novo življenje z grenkobo v srcu, z bolečim spominom na nekdaj lepo mladost? Ne, saj ni mogoče. Saj to ne more biti. Ona ga ljubi, kakor ljubi on njo. Ona ga mora ljubiti/ Mora! Saj je ona tista moč, ki mu daje zagona v življenju. Z njo v srcu je lahko premagal vse težave, je lahko premostil vse ovire, da je, čeprav težko, prišel do svojega prvega cilja v življenju.
»Še enkrat jo bom poklical,* si misli, vstane, stopi k oknu in precej močno potrka.
Nič. Gluha noč; le reka šumi za hišo. Tiho, monotono. To je edini glas v črni tišini, ki se z močjo staplja v neraz-družljlvo harmonijo.
Pogledal je proti nebu. Visoko gori med skalami, ki se vzpenjajo kraj reke v višino, je pripeta svetlikajoča se odeja. Tako visoko, da jo z očmi komaj dosežeš. Misli pa ne morejo več do nje. Ne vzpno se več niti do temnega okna, ki strmi vanj kakor veliko, slepo oko. Samo padajo; padajo globoko v srce, tja, od koder se dviga pekoči mraz in bolečina, tja, od koder izvira studenec grenčice, ki nenehoma polni srce in sili dalje v grlo, v usta, tišči v glavo. On sam pa niha med njima, med nebom in globino svojega srca, razpet, pribit, preklet.
Naenkrat je začutil, da je sam, da so se vse sanje, ki jih je nosil v srcu, razblinile v nič, kakor megla, ko jo raztrga vroče poletno sonce. Začutil je, da ga stiskata bolečina, ki kriči v srcu, in trdi molk bledih skal kakor težka mlinska kolesa, in ga kot pšenično zrno meljeta, meljeta, meljeta.
Izza ovinka je prihrumel vlak. Dvoje ostrih rumenih luči se mu je bližalo in ga polnilo z grozo. Vozovi so z divjim ropotom udarjali v njegove ranjene misli. Že so izginile luči v daljavi, že je utihnil hrup in ropot, njemu pa je še
vedno zvenel v ušesih in srce je vpilo vmes:
»Ljubim, ljubim, ljubim!*
To ni bil glas veselega, pojočega srca. Ne. Boleče, steptano, okradeno srce je vpilo v bolečini, zavedajoč se svoje nemoči, svoje osamelosti, hrepenenja, neizpolnjenih sanj.
»Ljubim, ljubim, ljubim!*
Kakor bi ga kdo z bičem sekal po golem telesu. Vsak krik nov udarec, vsak krik nova bolečina, nova pekoča rana.
Okno pa je ostalo zaprto. Brajda je mirno dehtela dalje.
Ni vedel, kako dolgo je tako stal in gledal predse. Ko pa je pritisnil jutranji hlad, ga je zbudil iz otopelosti. Streznil se je, se obrnil in odšel po stezi ob progi proti domu.
Tiho je odprl vrata in sedel v kuhinji za mizo. Naslonil je glavo v dlani in se zapredel v črne misli.
Tako ga je našla mati. Vprašujoče ga je gledala. Na zaskrbljena vprašanja ji je odgovoril samo, naj ga pusti v miru, in se spet potopil v svojo bol.
Mati je pripravljala zajtrk in grebla za njegovo žalostjo. Kaj se je zgodilo? Ni našla odgovora. Spomnila pa se je, da je prejela včeraj pismo zanj, ki mu ga je zvečer v veselem razpoloženju pozabila dati.
»Branko, pismo imaš,* mu je rekla naenkrat. Vzela je pismo iz omare in ga položila predenj na mizo. Z odsotnim pogledom se je ozrl v njo in na to v pismo na mizi. Spoznal je Vidino pisavo, hlastno je segel po njem in ga odprl s tresočimi rokami.
»Dragi, odšla sem z mamo ... nekaj dni me ne bo doma... da ne boš zastonj hodil... poljublja Te Tvoja., .*
Ni prebral vsega, samo preletel je pismo in naenkrat mu je zasijalo sonce, je zacvetela pomlad. Usta so se mu razlezla v smeh. Skočil je izza mize k materi, jo objel in poljubil. ,
»Mama!* Več ni mogel.
»Kaj je?* ga je začudeno pogledala.
»Nič, mama, nič!*
Z nasmejanim obrazom je šel v sobo in se vlegel na posteljo oblečen, kakor je bil. Dolgo je sanjal z odprtimi očmi o novem Življenju...
ljitostjo, je seveda prišlo do številnih kritik in nezadovoljstva, ko so bili tarifni pravilniki že potrjeni. Da so naše partijske in sindikalne organizacije delale na tem vprašanju vse premalo, zlasti pa v pogledu pojasnjevanja, se vidi že iz tega, da so nekateri delovni kolektivi videli v novem finančnem sistemu preustroj našega gospodarstva V tem smislu, da jim bo lahko že nudil visoke plače, niso pa povsod pomislili na to, da li naše narodno gospodarstvo na svoji sedanji razvojni stopnji ž« resnično zmore toliko zaželeno dobro nagraditev za delo. V nekaterih podjetjih, zlasti pa v manjših, se je pojavljalo prizadevanje, doseči za vsako ceno čim ugodnejši plačni fond z odpuščanjem delovnih sil, predvsem P* ženskih delovnih moči.
Kako je bilo s sprejemanjem tarifnih pravilnikov
Sestavljanje tarifnega pravilnika na rudniku Trbovlje-Hrastpik je bilo gl«' de na velikost tega podjetja in raznovrstnost dela neprimerno teže kakor V drugih manjših podjetjih, to še posebno, ker premnogi niso pomislili, kako velike važnosti so ti pravilniki. Ih tako se je tudi tukaj zgodilo, da nU* partijska niti sindikalna organizacij* nista posvetila temu tako kočljivem® vprašanju tiste skrbi in pazljivosti, kj mu v resnici gre, saj je ravno tarif®1 pravilnik — kakor smo že nakazali '' najdelikatnejši in najobčutljivejši problem, ker vsako najmanjšo napako ® njem občuti prizadeti pač vsak dan o* svoji lastni koži. Akoravno je bilo P° rudniških obratih mnogo živahnih di' ..skusij o tarifnem vprašanju, so se veh' *dar pojavile razne napake in pomanjkljivosti. V zvezi s temi pogreškami s° bili stavljeni razni predlogi, ki so s® morali vnesti v tarifni pravilnik dodatno. Tako se je zgodilo n. pr. h* Vzhodnem obratu, da je imela sindikalna organizacija več dela s popravki pravilnika kakor z njegovo sestavo, pa zaradi tega, ker je bila pri njegoV* sestavi premalo aktivna. Osnovna p*r' tijska organizacija je zahtevala sestav® Nadaljevanje na 8 strani
Naši čitatelji pišejo
J
»
Dobrotnik« na delu
Najmanj, kar pričakujemo od rojakov, ki prihajajo na obisk iz Amerike v domovino, je pač to, da bodo po svoji vrnitvi v Ameriko obveščali tamkajš-ni° Javnost o delu in življenju v Jugoslaviji objektivno. Vemo, da je med obiskovalci nekaj ljudi, ki naše
temi
socialistične preobrazbe ne razumejo " nekateri je tudi nočejo razumeti — Vendar upravičeno apeliramo na njihovo narodno zavest, ki jim ne sme dovoljevati, da z neresničnim obveščanjem ameriške javnosti škodijo ugledu svoje stare domovine.
Pred dnevi pa se je v Kisovcu nad Zagorjem dogodil primer, čigar posledice ne bodo služile v čast niti tistim, ki so ta dogodek uprizorili, niti tistim, ki so podzavestno sodelovali. Prišel je namreč »Stric iz Amerike«, ki je iz same »dobrotljivosti« kupil otrokom celo košaro češenj in jim jih »poklonil«, kakor da gre za napeto košarkarsko tekmo. Razume se, da so otroci, fned katerimi je bila večina predšolskih, planili na košaro in se celo stepli. Ali se ne bi to zgodilo lahko tudi kje v Ameriki?
Na žalost pa so se med otroke pomešale tudi nekatere žene, ki jih ni
bilo sram, da na lahek način pridejo do češenj. »Dobri stric« je ta insceni-rani naval na košaro češenj fotografiral. Zavedni državljani se sedaj zaskrbljeno vprašujejo, ali ne bo ta stric to sliko objavil senzacij željni ameriški publiki, pa dodal še kratko poročilo »O lakoti v Jugoslaviji«? Ta skrb je toliko bolj utemeljena, ker imamo opravka z možem, čigar mati se med narodnoosvobodilno vojno ni zadržala dostojno, zaradi česar ji je bila zaplenjena hiša. Ta »stric iz Amerike« je namreč izjavil, da je prišel iz Amerike zato, da bo zadevo svoje matere uredil in dokazal, da je bil akt narodne oblasti o zaplembi premoženja sodelavcem okupatorja neosnovan. Kaj porečejo na to pošteni Kisovčani, ki poznajo »zasluge« matere »dobrega ameriškega strica«?
Težko bi bilo od takih in podobnih dejanj odvrniti majhne otroke, za katere verjamemo, da niso tega napravili zaradi lakote, ampak iz otroškega zadovoljstva — vendar ne moremo razumeti poniževalnega prosjačenja odraslih ljudi, ki so v tem navalu sodelovali; zavedati bi se pač morali, da se tako vedenje ne spodobi za člana socialistične skupnosti.	S. Z.
v	•
Gledališka dvorana v Stangi pri Litiji
Iz Štange pri Litiji »Zasavski vestnik« bolj poredko piše, čeprav naš list citajo tudi na Stangi, kar je zasluga tamkajšnjega šolskega upravitelja tov.
Pavla Peterke, ki skrbi, da dobivajo ‘Zasavski vestnik« učenci redno in tako prihaja naš list tudi v nekatere zavedne hiše. Tovariša Peterko lahko Postavljamo za svetel zgled zlasti tistim, ki so jim polna usta o prosvetnem delu, pa domačega lista »Zasavskega vestnika« niti ne berejo niti ne naročajo, še manj pa da bi poskrbeli, da bi se domače glasilo širilo med ljudi.
Prav v tem pa je tov. Peterka lahko za zgled vsem.
Tov. Peterka pa je tudi med vodilnimi člani OF v Stangi, tej mični in Prikupni zasavski vasici. Sodeluje v krajevnem ljudsko-prosvetnem svetu jn zdaj so po zaslugi tega sveta prišli Štangarji do prepotrebne dvorane. V Vasi je bil na pol dograjen Prosvetni dom že pred vojno. Nedodelana dvo-rana pa ni bila uporabna. Cesto so ugotovili potrebo, da bi bilo treba dvorano dokončno urediti. Več kakor do besed Pa ni prišlo. V zadnjem času pa so Štangarji složno pristopili k nadaljevanju del. Vse zadnje nedelje so bili mladi in stari na prostovoljnem delu in Polaganje poda se je vršilo celo s film-sko naglico. Ob prvi zarji so začeli s Polaganjem poda in ko so ga pooblali,
®e je bližalo že poldne. Ta naglica pa 3e bila tudi potrebna, ker so za drugo dro popoldne napovedali v novem domu ze prvo prireditev. Nastopili so domači Pionirji in so izvajali narodne in partizanske pesmi tako odlično, da je bil ves okoliš hvaležen svojim najmlajšim Prosvetnim aktivistom za uspelo akademijo.
Zdaj imajo Štangarji dvorano za Prireditve. Dom pa seveda še ni povsem dograjen. Potrebno bo še mnogo dela. Garderoba še ni dokončana, prav tako je treba dodelati še strop nad cdrom. Štangarji pa imajo namero, da bodo vsa ta dela dokončali še letos, bskar bodo dom svečano odprli prihodnjo pomlad. Kljub temu pa bodo v domu nadaljevali s prosvetnim delom.
Danes, ko to pišemo, završujejo vežba-bje spevoigre Danila Bučarja »Na trški I irganizaofjo1 Kori«. Prihodnjič bomo poročali, kako • Da pa ta Se je dramatski odsek uveljavil s spe-v°igro.
V Štango nad Litijo, do koder je dve uri hoda, so pred vojno prav radi zahajali nedeljski izletniki. Štangarji bodo veseli, če jih bodo zdaj, ko se obnavlja turistika v Zasavju, izletniki še večkrat obiskali. Tako se bodo dolinci še bolj povezali s Štangarji, kjer je znano kraljestvo dobrih češenj. Štanga slovi tudi po kulturnih delavcih, in sicer po Jožetu in Francetu Marnu, ki sta bila pisatelja, ter po Erazmu Gorshetu, Ki živi še sedaj v Clevelandu v Ameriki. O njegovem publicističnem delu je »Zasavski vestnik« že poročal in so se za to številko v vasi in okolici naši bralci domala stepli, to številko o slavnem rojaku Erazmu pa so shranili v hišah za spominek, ki ga bodo ohranili še za kasnejše rodove.
Odgovor tovarišu Jenku in moje stališče
Ker me je tovariš Jenko v »Zasavskem vestniku« svojeeasno napadel ter hotel vso krivdo glede njegove informbirojevske poti v letu 1949 prevaliti name, sem primoran, da mu odgovorim.
Laž je, da sem jaz njega potegnil v IB. Pozneje je on klevetal in govoril o IB, če ne več, vsaj toliko kot jaz. To sem tudi pozneje preiskovalnim organom priznal in od tega ne morem odstopiti niti besede, ker je vse, kar sem priznal, čista resnica.
Kar se pa tiče mojega odnosa do dela, Partije in ljudstva, pa naslednje:
Na družbeno koristnem delu sem e pomočjo uprave spoznal z neizpodbitnimi dokazi napačnost in nizkotnost IB in SZ proti Jugoslaviji. Svojo zmoto in dejanja, ki sem jih storil, sem obžaloval; oprostil sem se Partiji in ljudstvu Svojo pripravljenost, da bi postal spet vreden državljan, sem pokazal takoj po izpustitvi na prostovoljnem delu na Avto putu, kjer sem bil za svojo požrtvovalnost večkrat pohvaljen in razglasen za udarnika.
V takem odnosu do dela stojim še danes ter bom stal tudi v bodoče. Zdi 6© mi pa vsaj, da mi zadevnih naukov in navodil od tovariša Jenka (ker ni za to moralno upravičen) ni treba, ter ie boljše, da jih pridrži zase.	Franc Brun, Hrastnik
Delo na vzgojnem področju v Radečah
O velikem pomenu pravilne vzgoje naše mladine smo prepričani prav vsi, ki želimo ustvariti srečno bodočnost našemu ljudstvu v socialistični državi. Tega se zavedajo tudi v Radečah in prav zato so organizatorji TMO hoteli prav ob tej priliki to poudariti s tem, da so priredili dve vzgojni predavanji. Prvo predavanje je bilo 5. t. m. Tov. Avgust Binder, pedagoški voditelj v Vzgoj-no-poboljševalnem domu v Hotemežu, je govoril o problemih vzgojnega dela v tamkajšnjem zavodu, pri čemer je zlasti poudaril globoke in širši javnosti skrite vzroke, ki privedejo mnogo naših mladih ljudi na neprava pota, vzroke, ki jih nemalokrat zakrivijo napake naše celotne družbe, kakor alkoholizem, slabe družinske razmere, nizke kulturne prilike itd. Dolžnost naše socialistične družbe je, da te ljudi pripelje na pravo pot, da jih prevzgoji z vsemi kulturnimi in humanimi pripomočki.
Predavanje je bilo zelo zanimivo, le škoda, da ni bilo več poslušalcev. Nekoliko krivde je bilo tudi v tem, ker je bilo ta večer še neko drugo predavanje in je vrh tega nepričakovano vskočil še nekdo s cirkuško prireditvijo v Prosvetni dvorani. Naslednje predavanje je bilo v ponedeljek 9. t. m. Predaval je prof. Švare iz Celja o vzgoji mladostnika, razširil pa je svoje predavanje tudi na vzgojo predšolske in pošol-ske mladine, tako da so vsi poslušalci, ki Jih je bilo to pot nekoliko več, prišli na svoj račun. S tema dvema predavanjima je Ljudska univerza v Radečah verjetno zaključila sezono do jeseni.	V. P.
Trboveljski pionirji so se vozili s tanki
komandantu tankovske brigade majhno, lično rudarsko svetilko. Vojaki so bili navdušeni.
Dne -16 ir 17. junija je pionirski zbor trboveljske gimnazije obiskal delavce vrhniške usnjarne in vojake tankovske brigade. Vse leto so imeli pionirji, ki pojejo v pdo; nirskem pevskem zborn. tedensko dve uri več pouka kot ostali. Za nagrado so odšli na izlet
Že pri vstopu v tovarno na Vrhniki so bili presenečeni. Takega dela še niso videli. Pionirje smo razdelili v tri skupine. Hodili smo iz oddelka v oddelek in gledali, kako so delavci predelovali usnje. Po končanem ogledu tovarne so delavcem zapeli. Tudi pozdrave svojib očetov, mater in bratov — delavcev so jim prinesli. Star delavec predsednik deiavskejra sveta, se je zahvalil za pozdrave Petje jim je bilo všeč. Po koncertu so odšli na malico. Tudi to so .iim priredili delavci.
Zvečer so zapeli pesmi vojakom v domu JLA. Po dnevnih vajah so vojaki napolnili dvorano in nestrpno čakali, kdaj'lin kako bodo zapeli pionirji iz Trbovelj. Zapeli so nesem. Nato ie pionirka Berta Žičkar izročila
Komandant se je zahvalil za pozdrave in za darilo tei rekel, da naj pionirji pozdravijo svoje «čete-rudarje. Tovariš komandant je pionirje povabil, naj drugi dan pridejo v brigado, kjer s* bodo ogledali tanke. To je bilo nekaj za naše pionirjel
Zjutraj so pioDirji odšli na Klanec in si ogledali Cankarjevo rojstno hišo. Podpisali so se v spominsko knjigo in poslušali nekaj besed o Cankarjevem življenju.
Ob deseti uri jo odšli v brigado in si ogledovali tanke. To so jih gledali, vzpenjali se po njih in spraševali. Tovariš komandant je dovolil izjemno vožnjo z enim tankom. Težko je bilo določiti, kdo se bo vozil v tanku. Žrebali so med seboj. Tisti, ki so »povlekli vožnjo«, so se natrpali v tank in se odpeljali. Tudi vojaki so nas pogostili-Pionirjem so podarili sliko iz borbe tankovske brigade v Trstu.
Vsem pionirjem bo ta izlet ostal v prav lepem spominu.	lič
Vol a in krepko delo rodita uspehe
Odbor sindikalne podružnice kurilnice v Zidanem mostu nam piše, da je plenum v Ljubljan' sicer njihovo organizacijo močno ošibal, da pa podružnica kljub tem očitkom ni vrgla puške v koruzo, pač pa gre krepko naprej v nove zmage.
V tem kolektivu je bilo do letošnjega leta organizirano le 75 % osebja, po izvolitvi no vega sindikalnega odbora v začetku leta pa je uspelo dvigniti članstvo sindikata na 100%. Že meseca maja so imeli tri množične sestanke. osem rednih in izrednih sej. prav tako pa številne seminarske razgovore, kar vse zasluga predvsem sedanjega predsednika
ALI SI ZE NAROČEN NA »ZASAVSKI VESTNIK«?
pa ta sindikalna organizacija ne spi. dokazuje udarniško delo njegovih članov, ki so s šefom postaje na čelu uredili park na osebni postaji, prav tako pa članstvo planira ruševine stare šole, kjer nameravajo zgraditi mladinsko igrišče. Tukaj so člani iz kurilnice opravili že v prvih dveh mesecih okrog 800 udarniških ur. Delali so skupno s sindikalno podružnico postaje in sekcijo Židani most.
Z delom na kulturnoprosvetnem In poli-
tično-ideološkem področju 6e organizacija doslej ne more pohvaliti, čemur pa je v glavnem krivo pomanjkanje prostorov. Da se reši to vprašanje, so se kurilničarjd povezali s prometnim osebjem in sekoijo, ki 60 skupno prevzeli nedograjeni Zadružni dom. Seveda so bile tukaj finančne težave. Da premagajo to oviro so zbirali staro železo, kar se je obneslo, tako da je sedal na razpolago denar za dograditev te stavbe. Vsaj do jeseni bo skončana dvorana, kjer bodo množična predavanja, politične ure, predstave in podobno.
Sindikalna podružnica kurilničarjev je izplačala trem bolnim članom 6000din, za ponesrečence na Tolminskem je darovala 10.000 din, za osnovno šolo pa je tudi dala 10.000 din.
Odbor te sindikalne organizacije apelira n« OF, AFZ, LMS in ostale, da se množično udeleže udarniškega dela na mladinskem igrišču, pozneje pa izgradnje Zadružnega doma. ki ga nameravajo preimenovati v Dom kulture in prosvete, l Tukaj imamo lep primer, da vodita krep-1 ka volja do zanesljivih uspehov.
Angleški film »LADY HAMILTON«
Ljubezenska zgodba velikega zmagovalca nad Napoleonom — angleškega narodnega junaka admirala Nelsona in lady Hamilton, žene angleškega poslanika v Neaplju, sodi med najbolj znane »zgodovinske ljubezni«.
O njej so napisali kupe knjig, od resnih del, ki skušajo prikazati resnične odno-šaje med Nelsonom in Hamiltonovo, do cenene literarne plaže, ki izkorišča samo romantično plat tega ljubezenskega razmerja z raznovrstnimi osladnimi namigavanji itd.
Lady Hamilton je Se vedno precej sporna zgodovinska osebnost, vendar pa vemo o njej, da je bila hčer nekega preprostega kovača, ki je postal« ljubica nečaka angleškega ministra Grevil-lea, ki pa jo je za plačilo svojih dolgov prepustil stricu, staremu lordu Hamiltonu, poslaniku v Neaplju.
Poročila se je z njim ter postala ob njegovi strani velika dama z vplivom na dvoru.
Alexander Korda Je napravil iz te ljubezenske zgodbe s svojim talentom za zgodovinske filme veliko umetnino. Za vlogo Nelsona je srečno izbral slavnega Lauren-cea Oliviera, ki ga že poznamo po njegovih velikih igralskih zmožnostih. Nelson je sicer ena njegovih najtežjih vlog, vendar jo je re-
šil mojstrsko. Brez Ollvierove umetnosti Nelson ne bi bil tako prepričljiv kot Je.
0 tarifnih pravilnikih in Se kaj
(Nadaljevanje t S- »tranlš posebne podkomisije, ki je pregledala osnutek pravilnika, in šele, nato so dali ta elaborat delovnemu kolektivu v pretres.
Premajhno zanimanje sindikalne podružnice je bilo opaziti tudi na Zahodnem obratu trboveljskega rudnika; tukaj se je sindikalni odbor zavzel za rešitev tega vprašanja šele tedaj, ko je bila sistemizacija delovnih mest in grupacija že izvedena.
Cementarna Trbovlje
Tudi v tem podjetju izprva ni bilo potrebnega zanimanja za sestavo tarifnega pravilnika, vendar so to napako pozneje popravili. Za razliko z drugimi podjetji pa sta tukaj sodelovali pri sestavi pravilnika prav živo tudi sindikalna in partijska organizacija. Tarifni pravilnik je kolektiv sprejel in se tudi že izvaja.
Strojna tovarna ,Miha Marinko’
V	Strojni tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah so postopali pri določanju novih plač enako kakor drugod, imeli pa so to težavo, da svojih plač niso mogli vskladiti z zaslužki v nekaterih drugih podjetjih. Med posameznimi delavci je bilo nezadovoljstvo, ker so bili svoječasno previsoko kvalificirani, kar je bilo treba sedaj popraviti.
V	trboveljski elektrarni se delavci s svojim pravilnikom ne strinjajo. Ti pravijo, da je razlika njihovih plač v primeri z zaslužki v drugih podjetjih prevelika.
V	okrajnem gradbenem podjetju je bila sestava tarifnega pravilnika sicer enostavnejša, glavno spotiko pa je delalo tukaj nesorazmerje s plačami v nekaterih drugih podjetjih. Iz tega razloga je veliko delavnih moči odšlo, in to predvsem kvalificiranih.
V	Strojnem mizarskem podjetju v Trbovljah so nastale težave v zvezi s prevelikimi razlikami v plačah v ostalih podjetjih.
Tovariš Šturm iz Ljubljane je odgovarjal na razna vprašanja ter poudaril, da je prevelika razlika v plačah med posameznimi podjetji nepravilna. I Prav tako je naglasil, da je odvisno od I
vsakega posameznega kolektiva, kdaj naj stopi tarifni pravilnik v veljavo, ali s 1. aprilom ali ob rijegovi potrditvi.
Vprašanje delovne sile
Ker se v zadnjem času pojavlja na račun izboljšanja plačnega fonda odpuščanje delovne sile, je referent za delovno silo pri OLO Trbovlje tovariš Jože Krevl opozoril na nekaj problemov, ki nastajajo v zvezi z odpuščanjem delovnih moči, zlasti pa žensk. V naših podjetjih se opaža često podcenjevanje ženske delovne sile, kar je nepravilno. Povsod, kjer lahko ženska opravlja kakršno koli delo, naj se jo zaposli, ker je moška delovna sila državi potrebna pri vseh tistih delih, ki jim ženske niso kos. Med drugim je poudaril, da podjetja ne morejo najemati novih delovnih moči brez posredovalnice za delo. Končno je tov. Krevl še opozoril, naj se podjetja takoj lotijo zbiranja podatkov za izdajo novih delavskih knjižic.
Trboveljska cesta in krajevni samoprispevek
Na konferenci so obravnavali tudi vprašanje gradnje trboveljske ceste. Predsednik mestne ljudske občine Trbovlje tov. Dominik Kužnik je poročal o stanju in napredovanju del na trboveljski cesti ter omenil, da smo zanjo potrošili že 10 milijonov dinarjev. Težave nastajajo pri tej gradnji z delovno silo, zlasti z žensko, ki ne zmore vseh del, napredovanje tlakovanja ceste pa ovirajo seveda sočasno kanalizacijska dela na cesti, prelaganje glavnega vodovoda za pitno vodo, zidanje opornih zidov itd.
Na konferenci je bilo poudarjeno, da je treba pri cestnih delih izboljšati delovni efekt. Da se zagotovijo za ta obsežna dela potrebna denarna sredstva, ki jih je seveda treba veliko, je mestni odbor predlagal uvedbo krajevnega samoprispevka, o čemer bodo še sklepali zbori volivcev. Zamišljeno je. da bi ta krajevni samoprispevek znašal 1% plače za delavce in nameščence. 2% za kmete, obrtniki in gostilničarji pa naj bi prispevali 4%.
*ARL BIGGERS:
Skrivnost
EVE ELE
najbistrejle oči so včasih slepe, toda tertJ. prl v«ših ni, gospodična! Pred tremi rah. ‘'a1 odšel 1* Honolula, da bi se predal SB»?VI ,n odpofitku. Toda posel me Je takoj Prevzel In tako se sam sebi zdim ka-40]„i Pismonoša, ki prebije svoj oddih na s, napornih sprehodih. Toda na srečo v T, P.r‘šel do cilja In sedaj se vesel vračam VOJ mali dom na hribčku punchbalL« Razumem vas,« Je rekla Morow. «Ur».?nl*no prosim za oproščenje, toda ra-Pov«e-e me ne! Premišljam Se, ali bi vam 5tme"a|. kaj me tako vleče domov. V krat-.Lpom postal oče.« prvikrat?« ga vpraSa Kirk.
»£*■ Enajstič!«
Prist,0-. Potem Je to za vas stara stvar,« Je »vl| Rankeen. ,
«p0‘a stvar nikdar ne ostari; boste že sami 0ev» -L1- T°da to so moje male zasebne za-Učn„‘ ZbraH smo te tukaj v čast naSega od--.*a gosta,« Je rekel Kitajec.
Rankeen
ln
?#ta, t!?I **m, da
Je že mislil na svoj članek
dk*To v*m
bi bilo prav, če se pome-bosta oba istega mnenja, da Igra kriminalistiki majhno vlogo.« iz izkustev,« Je dejal sir Frede-
*r«? vodjem	da gre veliki um sira
•bet ~ka Po isti poti kot moja skromna pa-J«lo' 5aPletenl znanstveni procesi »o videti Šlvn.Potfnl v knjigah, toda v resničnem *bani« u malo pomenijo. Naša obrt nas seje ha? * ljudmi In njihovimi strastmi. Raj ŠčeyaiJl0E0,teJ!ll vzrok umorov? Mržnja, maja	grabežljivost. Ljudje morijo, da bi
»tflatl"1'0 zapečatili usta, ki bi Jih utegnila
JtaltoVF.® Je,s Je pritrdil sir Frederlk. Kar se SP®rahli * ,Fm lahko le v prav majhni meri vRttat«11 nove Izume. Vzemimo na primer
•on, v scotland Vardu Je popolnoma
odpovedal. In do kakšnega uspeha ste prišli vi s svojimi načini?
Chan Je skomignil z rameni:
»Naključje ... skoraj vedno naključje.«
»Preveč ste skromni; na takšen način ne boste prišli daleč.«
»Gre za to, kam mislim priti.«
»VI imate pravico biti prizadevni,« Je rekla Morrow.
Chan JI Je resno odgovoril:
»V moji glavi Je zelo preprosta razlaga sreče: preprosta hrana za lakoto, Izvrstna voda za žejo in roka za podzglavje. In kaj Je prizadevanje? Rak, ki gloda srce belih ljudi ln jim ne pusti, da bi uživali Izpolnjene želje. Ali napada ta strašna bolezen tudi srce belih žen? Upam, da ne.«
Dekle je povesilo oči,
»Mogoče,« Je nadaljeval Kitajec, »smo žrtev vzhodnjaškega gledanja na svet. Kaj Je človek? Samo neznaten člen v verigi, ki veže sedanjost s preteklostjo. Niti za trenutek ne pozabim nikoli na svojo vlogo členka, nepomembnega členka, ki veže kosti mojih prednikov z mojimi desetimi — morda že enajstimi otroki. In čakajoč na svoj konec, se lotevam dolžnosti, ki prihajajo nadme.«
Obrnil se Je k siru Frederlku:
»Rad hi, da bi mi pojasnili neko vprašanje, poznano lz knjig. Pri svojem delu v Scotland Vardu, »e zdi, da greste vedno po tisti sledi, ki Ji pravite glavna sled.«
Sir Frederlk Je pritrdil.
»Da, to Je naš način dela: kadar se nam pripeti, da kakšnega vprašanja ne moremo rešiti, takrat nam kritiki očttajo, da Je do tega prišlo samo zaradi našega načina dela. Pravijo, da zaradi tega nismo našli krivca pri tistem znamenitem hudodelstvu v Elly rlaccu.«
Vsi so napeli ušesa. Rankeen J« blagroval samega sebe: napisal bo najzanimivejši čla-
nek v •svojem časnikarskem življenju.
»Priznati moram, da mi ta primer ni zadosti poznan,« se Je obrnil k Frederlku.
»Tudi meni bi bilo ljubše, če bi nikoli ne zvedel zanj; to Je prvi resni primer v mojem delovanju, odkar sem stopil v službo Scotland Yarda. 2al mi je, ker moram priznati, da tega primera nisem mogel pojasniti. Na kratko vam bom povedal, za kaj gre:
Hilary Goth Je bil glavni družabnik v odvetniški pisarni Panock Sc Goth v EUy Pla-ceu. Ze četrt stoletja je ta pisarna veljala za eno najboljših v Londonu. Ljudje lz najodličnejše družbe so prepuščali svoje skrbi ln posle Gothu in njegovemu tastu Panocku, ki Je umrl pred dvajsetimi leti. Sam Goth je vedel za več ljubavnih in drugih skrivnosti kakor polovica londonskih advokatov.«
Natakar je prinesel sladkarije. Po kratkem presledku je sir Frederlk nadaljeval:
»Pred šestnajstimi leti Je bilo. Meglen Januarski večer. Sluga, ki Je mislil pospraviti pisarno, Je bil začuden, da Je v pisarni gospoda Gotha še gorela luč. Vse v sobi je bilo v redu, samo na tleh Je ležal HllarlJ Goth s kroglo v čelu.
HllarlJ Goth se Je vedno oblačil elegantno. Ta večer pa smo ostrmeli, ker so bili njegovi čevlji na mizi, on sam pa Je Imel nataknjene copate, okrašene s čudnimi znamenji.
Te copate so bile za policijo glavni vodnik pri preiskavi. Prišle so s kitajskega poslaništva v Postland Placeu.
Mesece ln mesece so vsi možje v Scotland Yardu zaman poskušali pojasniti to skrivnost.
HllarlJ Goth je večkrat storil uslugo kitajskemu poslaniku, ki mu Je potem v znak zahvale na sam dan umora poslal v dar te copate. Goth Jih je pokazal svojim uradnikom in nekateri so Jih videli potem v napol zaprtem zavoju na mizi poleg njegovega klobuka ln palice. To Je vse, kar smo lahko dognali.
Mene ie šestnajst let muči nerešena skrivnost teh copat. Zakaj Je Goth sezul čevlje ln sl nataknil copate? Temu do danes nisem I mogel priti do dna. Ko sem zapustil Scotland Yard, sem vzel te copate za spomin, j Tudi za spomin na moj največji neuspeh.
1 Rad hi vam Jih pokazal, gospodična Mor-i raadi
»Ta stvar Je nenavadno zanimiva ln napeta.«
»Meni Je predvsem neprijetna,« Je popravil sir Frederlk.
Bill Rankeen se Je obrnil h Chanu:
»Kaj mislite vi o tej skrivnosti?«
Ker je ta vneto premišljal, so bile njegove oči nepremične.
»Oprostite, prosim, da vas nekaj vprašam. Sir Frederlk, ali Imate navado, da se zamislite v kožo morilca?«
»Zamisel je dobra,« je odgovoril Anglež, »vprašanje Je samo, v koliko Je Izvedljiva.«
»Človek, ki Je zagrešil hudodelstvo — mislim le na inteligentnega hudodelca — ve, da bo policija šla samo po glavni sledi; njegov razum mu ukazuje, da pusti za policijo nekaj, kar bi moglo biti podobno nekemu glavnemu dokazu ali sledi, v resnici pa Je popolnoma postranskega pomena.«
Sir Frederik ga je pazljivo pogledal.
»Vaša misel je originalna ln dobra, v glavnem... z vašega stališča. S tem bi bil odstranjen vsak sum glede vaših sonarodnjakov s kitajskega poslaništva.«
Nekaj časa so molčali, toda Rankeen bi bil rad vedel še več.
»VI ste gotovo vodili preiskavo v več takšnih zgodbah, v katerih je bil izid bolj zanesljiv?«
»Stotine jih Je bilo — podobnih,« je odgovoril detektiv. »Toda nobena me ni tako zanimala kot umor Hllarija Gotha. Ne mislim, da so umori ln hudodelstva najzanimivejša stvar v mojem življenju. Toda tu Je še druga skrivnost, ki me nenavadno zanima.«
»Katera?« je vprašal Rankeen.
»Osebno me sploh najbolj zanima skrivnost nenadnih Izginotij,« je odgovoril sir Frederlk. »Mož ali žena, ki mirno izgineta s pozornlce, pa Ju nihče več ne vidi! HllarlJ Goth Je za policijo skrivnost. Toda lahko se ustavimo pri eni stvari, kajti Imamo dokaz: truplo. Zamislite pa se v to, da bi bil odvetnik neke noči Izginil in ne bi pustil za seboj nobene sledi... Stvar bi bila potem popolnoma drugačna, še bolj skrivnostna.«
Leta ln leta so me mučila razna Izginotja, čeprav niso sodila v moje področje. Zanimal sem se za primere, ki so se z lahkoto rešili, toda med nerešenimi Je nek primer, na katerega neprestano mislim. Zgodilo se Je že, da sem se ponoči nenadoma prebudil in se vprašal: Kaj s« Je zgodilo z Evo Durand?«
»Z Evo Durand?« Je i velikim zanimanjem ponovil Rankeen.
»Tako ji Je bilo ime. Ta dogodek se je pripetil daleč od mojega področja. Toda od vsega početka sem ga spremljal z velikim zanimanjem. So še drugi, ki se spominjajo te zadeve. Ravno prej, preden sem odšel lz Londona, se Je v časnikih pojavil članek o tem. Izrezal sem ga ln ga Imam pri sebi.«
Potegnil Je časnlškl Izrezek iz svoje denarnice in ga dal gospodični Morrow.
»Bodite tako ljubeznivi ln preberite nam to stvar!«
Gospodična Je vzela listič in začela brati:
»Pred petnastlml leti se je zbrala vesela angleško-indljska družba na hribčku blizu Peshavvarja, da bi pričakala vzhajanje rhe-seca nad tem obmejnim mestom. V tej družbi sta bila tudi Erik Durand in njegova žena, ki sta šele pred kratkim prispela v Indijo. Eva Durand Je bila mlada, lepa žena lz odlične družine, potomka Manerlnga lz grofije Devon. Nekdo Je predlagal, da bi se šil pred povratkom v Peshawar skrivat. Igra se ni nikdar končala: Eve Durand niso več našli.
Pregledali so džunglo, trge In mesto, ki Je obkoljeno z zidom, pregledali so vso Indijo, v podzemeljskih hodnikih domačih hiš, v katere težko stopi noga belca, so stikali uradniki tajne službe. Po petih letih Iskanja se Je njen mož vrnil v Anglijo. Eva Durand je postala pravljtčna oseba, oseba tistih strašnih bajk, s katerimi dojilje plašijo otroke v dolgih zimskih večerih.«
Morrovva je prebrala članek in vprašujoče pogledala sira Frederlka.
»Ali se vam ne zdi čudno, da me že petnajst let muči Izginotje Eve Durand kakor skrivnostna smrt Hllarija Gotha? Bila Je nenavadno lepa ženska, ali bolje rečeno, otrok, ker Je Imela komaj osemnajst let. Bila je plavolaska in je imela modre oči. Kam se je Izgubila, kam Je zašla? Ali Jo je kdo ubil? Kakor Je omenjeno v članku, Jo Je svoj čas vsa Indija iskala. Telefoni so brneli na vse strani, na vse vetrove so razposlali ljudi. Njen mož ki je skoraj znorel od bolečin, Je dobil dopust ln se Izpostavljal največjim nevarnostim po najbolj pustih delih Indije, kjer Je iskal svojo ženo. Tajna služba je storila vse, kar Je mogla. Toda vse zaman. Eve Durand niso našli.«
(Dalje prihodnjič.)
itev. 28.
Boi koloradskemu hrošču
Koloradski hrošč ali krompirjevec, najhujši uničevalec krompirja, se je pojavil tudi v Trbovljah. Zarodek tega škodljivca se je našel že na številnih mestih. Lastniki krompirišč! Preglejte svoje nasade, če ni morda tudi na vašem krompirišču ta nevarna žuželka, ki neusmiljeno uničuje najvažnejše ljudsko hranilo.
Najlaže je najti tega škodljivca v vročih dneh, in sicer od 10. do 15. ure, ko se hrošči in ličinke nahajajo na površini krompirjevih listov, medtem ko so jajčeca vedno pod listi.
Hrošč je en centim, dolg, podolgovate oblike, svetlorumene barve in ima po krilih deset črnih prog. Odrasla ličinka je do 1 in pol centimetra dolga in ima izbočen zadek, ki se proti koncu zoži. Mlada ličinka je rdeča, pozneje pa postane vse bolj svetlorumena, glava ličinke, ovratnica, noge in dve vrsti pik ob straneh trupa pa so črne. Jajčka so pomarančasto rumena, 1 in pol milimetra dolga, valjkasto podolgovata in se nahajajo v kupčkih od 12 do 80 kosov, povprečno pa kakšnih 30, tesno druga ob drugi prilepljena na spodnji strani krompirjevega lista.
Pregled krompirjevih nasadov se opravi tako, da se iskalci razvrste med vsako drugo vrsto nasada ter tako stopajoč pregledujejo rastlino za rastlino. Z roko je treba odgrinjati grmičke listov in paziti na hrošča, ličinke ali jajčeca. Posebno pa je treba pregledati objedene rastline. Vsak iskalec naj ima s seboj pločevinasto škatlo ali pa steklenico, ki se dobro zapira, v katero spravi vsako sumljivo najdbo. Vsako najdbo je treba takoj ubiti (toda ne zmečkati) ter jo v takem stanju poslati na ljudski odbor Mestne občine Trbovlje v pregled, da li je najdba res zarodek tega nevarnega škodljivca.
Kjer koli se ugotovi okužba po tej žuželki, je treba krompirjev nasad dnevno pregledovati ter sproti uničiti vsako najdbo.
Prebivalstvo občine Trbovlje opozarjamo, da vestno pregledujejo svoje krompirjeve nasade in vsako morebitno najdbo takoj dostavijo Ljudskemu odboru Mestne občine Trbovlje v pregled. Za vsakega hrošča (ne ličinko) prejme vsak po 100 din.
Stopimo vsi brez omahovanja in čakanja v trd boj z nevarnim sovražnikov, koloradskim hroščem, da si ohranimo naš krompir.
Ljudski odbor Mestne občine Trbovlje
Za naše pionirje
NAGRADNE UGANKE
Danes prinašamo šest stavkov, v katerih boste našli imena šest različnih šivali. Poiščite jih!
1.	Kdor ima mirno vest, lahko zaspi.
2.	Pri babici je zelo lepo.
3.	Saj mu lahko vse poveš.
4.	Letos sem na soncu močno zagorel.
5.	K telovadbi te le ni bilo.
6.	Geslo naših pionirjev je: učimo se!
Rešitve pošljite do ponedeljka 29. junija našemu uredništvu. Izžrebani bo dobil za darilo razne šolske potrebščine.
ZA KRATEK CAS
— Zakaj pa tako razbijaš po čebru?
— Svoji sestrici delam kratek čas.
— Pa kje je tvoja sestrica?
— Pod čebrom.
Rešitev nagradnih ugank iz 24. številke
1. Cemšenik, 2. Čeče, 3. Sava, 4. Kisovec, 5. Loka, 6. Colniše.
Tudi tokrat smo dobili veliko pravilnih odgovorov, posebno pridne za reševanje ugank pa so pionirke, ki jih moramo res pohvaliti. Prepričani smo, da bodo tudi med počitnicami doma prav tako pridne v veselje svojih mamic.
Žreb je odločil, da prejme darilo Fanči Bantan, učenka III. razreda na Dolu pri Hrastniku, ki naj pride v naše uredništvo po obljubljene šolske potrebščine.
PLZv Radečah res dobro deluje
Odveč bi bilo govoriti o velikem pomenu protiletalske zaščite v času vojne. Poudarimo samo eno: ljudstvo, ki je preživelo toliko strahot, ljudstvo, ki danes živi povsem novo življenje in si ob najneugodnejših razmerah in na prostoru, po katerem že davna stoletja segajo grabežljive tuje roke, z velikansko voljo in odločnostjo gradi lepšo prihodnost, utrjuje svojo, s toliko krvi priborjeno svobodo — mora biti vedno in povsod pripravljeno na vse, kar se lahko zgodi. Vsa delovna ljudstva sveta navdaja samo ena misel in želja — ohraniti v svetu mir — da bi v bratskem sožitju živeli in uživali sadove
nov, na zbornih mestih pa se jih je zglasilo 284, t. j. 40% več. kot je bilo določeno. To vsekakor dokazuje veliko zavest in razumevanje našega ljudstva za potrebe protiletalske zaščite.
Dežurstvo v štabu je bilo v redu, obveščevalna služba je delovala brezhibno. Poleg radia je imel štab stalno zvezo s postajo Zidani most, k4 .ie še hitreje in bolj zanesljivo prejemala in oddajala poročila o gibanju letal.
Dne 15. t. m ob 7. uri zjutraj 60 aviom dosegli mejno črto našega ogroženega ozemlja in je bilo dano znamenje zn zračno ne-
svojega dela vsi delovni ljudje. Toda zaradi | varnost. V 5 minutah po danem alarmu so nekaterih nepomirljivih sovražnikov miru, bile vse ekipe PLZ na določenih mestih, kar zaradi nekaj zemlje in gospodstva lačnih pu- '	’ 1	“,s“
stolovcev in hujskačev lahko izbruhne nov svetovni požar. Za tak primer je pripravljena naša hrabra Armada, mora pa biti pripravljeno vse naše ljudstvo, da se preprečijo in čimbolj omeje grozote, ki jih lahko povzroči tak usodni požar. Naše ljudstvo to dobro ve in razume, in se, čeprav si tega ne želi, dobro in organizirano pripravlja, ter je, kot smo videli v nedeljo 15. t. m., že dobro pripravljeno.
Pri protiletalski zaščiti je važna predvsem hitrost in zanesljivo obveščanje, izurjenost in pogum osebja PLZ, ter zadržanje in pomoč prebivalstva. Pri vajah je poleg suhih statističnih podatkov predvsem važna sodba opazovalcev in ljudstva, in lahko rečemo, da je vaja, ki smo jo imeli 15. junija, zapustila globok vtis in utrdila prepričanje, da se za vse možne primere res organiziramo in strokovno pripravljamo.
Naj navedemo samo nekaj podatkov, ki bodo najboli jasno izpričali, da je terenska organizacija PLZ v Radečah dobro strokovno in organizacijsko odlično pripravljena.
Dne 14. junija je že 15 minut po prejemu naloga za aktivizacijo članov PLZ bilo obveščeno vse osebje in prebivalstvo; 25 minut nato pa so bile že zbrane na zbornem
mestu vse ekipe, ki so naglo in disciplinirano prevzele zadane naloge, prejele opravo in vsa potrebna navodila. V štabu je bilo odrejeno dežurstvo obveščevalcev, na kar so se ekipe spet razšle. Važno je poudariti, da je bilo po načrtu poklicano skupno 206 čla-
je zgledna naglica.
Ko je minila nevarnost in je bilo dano znamenje za prenehanje alarma, so vse ekipe takoj odšle na ogrožena mesta. Ne moremo se zadrževati pri delu posameznih ekip, omenjamo pa, da so vse opravile svoje naloge natančno in brez napak. Dva diverzanta, ki sta bila opažena, ko sta pri papirnici skočila iz letal, so prijeli organi LM.
Prebivalstvo se je zadržalo vseskozi disciplinirano ter natanko upoštevalo in izpoL njevalo dana navodila, tako da člani pri svojem delu niso imeli nobenih ovir.
Po končani vaji sta na zbornem mestu v Radečah podala kratko analizo vaje načelnik štaba PLZ Radeče tov. Franc Lasič in kapetan Dular; slednji se je o vaji zelo pohvalno izrazil ter naglasil, da so vse ekipe svoje naloge dobro opravile in da je organizacija PLZ v Radečah skoraj brezhibna.
Pri vaji je skupno sodelovalo 205 članov PLZ, ki so bili razdeljeni v 29 ekip. Presenetljivo in razveseljivo je predvsem, da je bilo Po načrtu določeno za sodelovanje pri vaji 187 članov, stvarno pa jih je bilo 305, kar je 36.1% preko načrta.
Vaja je pokazala našo veliko zavest, predanost in požrtvovalnost, trdno voljo in odločnost, ohraniti za vsako eeno našo največjo pridobitev — svobodo. Dokazala je, da je naše ljudstvo sposobno in odločno do skrajnosti braniti sebe in svojo zemljo pred slehernim, ki bi z grabežljivo roko segel po naši zemlji.	V. M.
Košarkošhl furnir mladink v Trbovljah
Mlada ženska ekipa Rudarja se ni mogla uveljaviti
Na novem košarkarskem stadionu Rudarja v Trbovljah je bilo 21. in 22. t. m. mladinsko prvenstvo v košarki za mladinke. Sodelovali so ASK iz Ljubljane, Branik iz Maribora, ZSD Celje in mladinke Rudarja. V soboto so bili doseženi naslednji rezultati:
ASK : Rudar 22:14	(14:12). Prvi dan so
mladinke Rudarja kar dobro zaigrale, v nedeljo pa slabše. V drugi igri je Branik iz Maribora zmagal proti 2SD Celje s 34:23 (16:14). Tekmovanje se je nadaljevalo v nedeljo dopoldne. V prvi igri sta se srečali ekipi ASK in Branik z rezultatom 18:16 (8:8). Mnogo boljše Mariborčanke niso imele sreče proti mladinkam ASK in so klonile z minimalno razliko. Ta tekma je bila odločilna za naslov prvaka Slovenije.
Popoldanski spored je bil zelo zanimiv, saj Je odločil o zmagovalcu.
V drugi tekmi so mladinke Rudarja visoko izgubile proti Celjankam: 2SD Celje : Rudar 36:6 (11:4).
Popoldanski spored Je dal sledeče rezultate, saj so bile tekme zanimive, ker
je šlo za prvaka: Branik : Rudar 56:11 (28:7). Mlada ekipa Rudarja, ki deluje šele nekaj časa, se, ni mogla uspešno upirati odličnim Mariborčankam. V odločilni tekmi, ki je določila prvo mesto, je ASK premagal mladinke iz Celja, kjer je bil izid 14:10 (9:7).
Vrstni red ekip je tale: 1. ASK, 2. Branik, 3. 2SD Celje, 4. Rudar.
Organizacija prireditve je bila dobra, žal pa gledalcev ni bilo dosti: v Trbovljah nimajo še razumevanja za ta šport. Mnogo jih je raje gledalo preko ograje, čeprav je bila nizka vstopnina.
Lepa zmaga mladincev Retja nad Rudarjem
V nedeljo dopoldne so mladinci Retja iz Trbovelj zasluženo premagali II. mladinsko moštvo Rudarja z visokim rezultatom 7:1. Mladinci Retja so bili bolj borbeni kot mladinci Rudarja, kar jim je prineslo visoko zmago. Sodil je dobro Kos iz Trbovelj.
Tudi v Zagorju so tekmovali
Še bo treba pouka v PLZ
Organizacija protiletalske zaščite ni važna samo v vojni, marveč tudi v mirnem času. V sodelovanju z gasilstvom je ta organizacija važen činitelj pri reševanju človeških življenj in ljudskega premoženja, ob elementarnih nesrečah, kot so to požari, povodenj, snežni plazovi itd. Ta organizacija pa ima tudi političen pomen, kar kaže pripravljenost ljudstva za primer napada na našo domovino. S tem krepimo tudi miroljubna prizadevanja v svetu ter izpodkopavamo tla vojnohujskaškim elementom. Zato se v organizacijo PLZ vključujejo vsi zavedni državljani, ki jim je pri srcu mir, napredek in blaginja ljudstva.
V	tečajih in pri vajah se izpopolnjuje moštvo mobilnih enot PLZ in se tako pripravlja za resne primere, če bi ti kadar koli nastopil* V nedeljo 15. junija so bile po vseh večjih krajih in industrijskih središčih Slovenije velike praktične vaje PLZ. Tudi v Zagorju so imeli take vaje, ki so še kar dobro uspele. V soboto je bilo dano povelje za aktivizacijo mobilnih enot. Udeležba je bila zadovoljiva: 925 ljudi ali 67% po planu. Mobilne enote so po zboru odšle na svoja mesta in postavile dežurstvo.
V	nedeljo je sirena okrog sedme ure zjutraj najavila alarm. Po njem so mobilizacijske čete začele z vajami, ki 60 trajale poldrugo uro. Po Taji so imele vse ekipe 6kupno zborovanje ( razen industrijske PLZ), na katerem je zastopnik množičnih organizacij govoril o važnosti PLZ. Iz kratke analize, ki jo je podal načelnik štaba mestne PLZ je razvidno, da sta se moštvo in vodstvo trudila za čim boljši uspeh vaje.
Med vodjami ekip in moštvom ter med posameznimi ekipami pa ni bila povsod zadovoljiva povezava. V nekaterih primerih je bila tudi obveščevalna služba nezanesljiva-
»Veriga« na litijskem odru
V	soboto in nedeljo 14. in 15. junija je priredilo litijsko Dramatsko društvo svoje tretje gledališko delo, Finžgarjevo »Verigo«, ki jo je režiral tov. Edo Skušek. Vlogo deda Primoža je igral najstarejši član gledališke družine tov. Ivan Zajc z Brega, ki je nastopal na odru že v mladih letih in je ohranil ljubezen do odra vse do sedaj.
Igra je vsestransko lepo izpadla, publike pa bi bilo lahko več in bi naj bila, bolj naklonjena igralcem, ki so se potrudili, da 6o dali kvalitetno uprizoritev.
Umrl je najstarejši Jablančan
Dne 7. Junija smo v 2gornji Jablanci pokopali najstarejšega vaščana te vasi ln tudi naše lepe Jablanške doline, upokojenca Fr. Lavriča. Se pred enim letom smo ga videli večkrat na teden, kako je vozil z Brega proti domu z mrvo naložen voz, čeprav je Imel že tedaj za seboj 91 let. 2e od svoje zgodnje mladosti, rodil se Je leta 1860, je bil vedno neutruden; nad 20 let je delal v rudniku Trbovlje, nato pa do leta 1932 na cesti, ko mu je bilo že nad 70 let. Pred tremi leti mu Je umrla žena, s katero ni imel otrok. Tako je mož ostal sam pri sorodnicah svoje pokojnice, ki so mu stregle zadnja leta njegovega življenja, dokler ni zatisnil svojih oči.
Pokojnik je čestokrat pripovedoval zanimive stvari, kako Je hodil tn se vozil na delo v Trbovlje, ker v tistih časih ni bilo drugih priložnosti za zaslužek. Pa Je mož po več kot 20 letih le pustil naporno rudarsko delo in ostal na domačih tleh kot okrajni cestar v Jablanškl dolini.
Njegov pogreb je bil lep, čeprav ga je vreme motilo. Prišli so znanci od blizu ln daleč, da pospremijo »staro korenino« k zasluženemu večnemu počitku, ki mu ga od srca želimo tudi mi.
Pozor!
Obvestilo!
TRGOVSKO PODJETJE
»PRESKRBA«
V TRBOVLJAH
sporoča cenjenemu občinstvu, da se s ponedeljkom, 30. junija t. 1. odpre ob glavni cesti v Trbovljah poleg trgovine »Delavski dom« poslovalnica »KOMISIJA«.
Ta poslovalnica bo prevzemala od prinašalcev v prodajo raznovrstno blago, konfekcijo, instrumente, šivalne stroje, kolesa, glasbila itd. Itd.
Pozanimajte se za to poslovalnico! Na vsa vprašanja boste dobili ustrezne odgovore in pojasnila sami.
Nadalje se priporoča za obisk in nakup v naših prodajalnah: DELAVSKI DOM, Trbovlje II (pri Kukembergu), RETJE (pri Prelogarju) in v BEVSKEM, kjer vam nudimo dnevno sveže in zdrave prehranbene predmete kakor tudi raznovrstno manufakturno, konfekcijsko, galanterijsko, pa tudi inozemsko blago.
Pozanimajte se nadalje za nakup blaga na odplačilo v naših poslovalnicah, kjer vam bodo uslužbenci dali podrobna pojasnila.
Uprava
moštvo pa je pokazalo med vajo in po njej visoko moralo, kar je pravilno in razveseljivo. Na žalost pa se je vendar zgodilo, da so se našli posamezniki, ki so prišli pijani k apelu, kar zasluži ostro grajo. Tudi povezava med štabom industrijske in mestne PLZ ni bila — comme il faut. Prebivalstvo se je na splošno držalo disciplinirano in je sledilo navodilom organom PLZ — našli pa so se žal posamezniki, ki so se vajam posmehovali in imeli vse skupaj za navadno igro. Iz tega vidimo, da bo treba prebivalstvu še in še pouka o potrebi in nalogah protiletalske zaščite.
Ob koncu šolskega leta so se učenci pomerili tudi na fizkulturnem področju. Sončna nedelja je privabila številne gledalce na telovadišče TD Partizana, kjer so se kosali učenci iz šole v gospodarstvu, rudarska šola, SŠD Proletarec in telovadci Partizana. Najprej so merili svoje telesne sposobnosti učenci v gospodarstvu in učenci rudarske šole v Igri »Med dvema ognjema«. Zmagali so zasluženo učenci šole v gospodarstvu z 2:0.
V	odbojki so kot prvi nastopili člani SSD Proletarca in rudarska šola. Zmagali so člani Proletarca v obeh setih s 4:15 in 13:15. Nato so igrali telovadci Partizana In učenci rudarske šole. Obe moštvi sta pokazali lepo in smiselno Igro, vendar so mladi, toda žilavi rudarji podlegli zel® razgibanim telovadcem Partizana s 4:15 ln 7:15. Končno sta se spoprijela oba tekmeca; člani Proletarca so pokazali lepo in homogeno igro, toda žai premalo borbenosti, medtem ko so telovadci bili bojeviti, kot mora biti Partizan, in tudi zasluženo zmagali s 7:15 in 10:15.
V	tem tekmovanju so torej zasedli prvo mesto člani TD Partizana, drugo SšD Proletarec, tretje pa rudarska industrijska šola. Igro »Med dvema ognjema« je sodil star telovadec, upravitelj šole tov. Franc Klun, medtem ko je pri odbojki svojo nalogo kot sodnik dobro opravil tov. Podrenik. 2eleti bi bilo, da bi se v to lepo področje športa vključilo več mladine, ki stoji danes še ob strani.
O tekmovanju v Trbovljah bomo poročali v prihodnji številki.
Pionirsko tekmovanje ob zaključku šolskega leta
Za zaključek šolskega leta je odbor za fizkulturo prt Svetu za prosveto in kulturo
na OLO Trbovlje organiziral tekmovanje pionirjev in pionirk v igri »Med dvema ognjema« Tekmovali so lahko samo učenci osnovnih šol in I. do III. razreda gimnazije. Na tekmovanji 60 prišli najboljši, že na krajevnih tekmovanjih izbrani učenci, v Trbovljah ps je bilo okrajno tekmovanje pionirjev, in to na stadionu Rudarja za prvenstvo okraja.
Tega kosanja se je uae'ežilo 144 pionirjev in pionirk, ki so pokazali veliko borbenost in spretnost. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve skupini; v prvi so se kosali dijaki in dijakinje gimnazij, v drugi pa učenci in učenke osnovnih sol V prvi skupini je zmagalo mošt* o nižje gimnazije v Zagorju, v drugi pa pionirji osnovne šole v Trbovljah I ter pionirke osnovne šole v Trbov* ljahll.
Ob zaključku tekmovanja so bili vsi tekmovalci primemo pogoščeni, zmagovalci pa so dobili lične diplome.
Tekmovanje za pokal maršala Tita
Tekmovanje Zasavja za nogometni pokal FLRJ se bliža koncu. Sedaj so ostala še moštva Proletarca I., Retje I. ln zmagovalec med Krškim in Senovem.
Med tednom je bila v Hrastniku odigrana tekma med Bratstvom I. in Rudarjem II-z rezultatom 3:2 za Bratstvo. V nedeljo pa sta bili odigrani dve tekmi v Zagorju in sicer med Proletarcem I. in Bratstvom I., kjer je prvi zmagal z visokim rezultatom 6:1. V drugi tekmi je Retje I. premagalo Proletarca II. s 4:1.
Tekmovanje bo končano do 5. avgusta, na kar se bo prvak Zasavja srečal z moštvom Rudarja, ki igra v slovenski ligi.
BORBA ZA TRETJE MESTO
Ddred : Rudar 4:2 (3:2)
Težko pričakovana tekma med Odredom, novim slovenskim prvakom, in domačim moštvom zadnjo nedeljo ni prinesla tistega užitka, kakor so vsi pričakovali. Številni gledalci, ki so prihiteli na stadion Rudarja, so bili to pot razočarani. Akoravno Je res, da Je Odred mnogo boljše moštvo kot naše, tekma ni bila lepa, zlasti ne v drugem polčasu, kjer je bila igra raztrgana. Rudar je tokrat zaigral spet slabo. Neoblskovanje treningov se mu Je tudi v nedeljo maščevalo: v drugem delu tekme se mu ni posrečilo spraviti žoge v mrežo, čeprav je gost Igral samo z 9 možmi.
V	moštvu Rudarja je nastopil po kratkem presledku kot vratar spet Ahlin, ki bi en gol lahko preprečil, drugače pa Je svojo nalogo dobro opravil. V obrambi Je bil Sore boljši od Trauna, v krilski vrsti pa sta bila dobra Orač in Blatnik, medtem ko Sorlu igranje zadnje čase ne odreže. Drugače pa Je ta igralec med najboljšimi pri Rudarju.
V	napadalni vrsti sta se odlikovala edino Knaus in Klenovšek, medtem ko Klanči-šarju igra ni šla izpod rok.
Nedeljske drobtine
Planinci in lovci so v nedeljo v velikem številu pohiteli na Kal, kjer so hrastnlškl lovci slovesno odprli svojo lepo kočo, ki ni v ponos samo njim samim, marveč vsem zasavskim lovcem. Pa tudi na Mrzlici Je bilo v nedeljo mnogo Izletnikov, prav tako na Kumu, kjer Je zbujal pozornost dobovški župnik Pavlič, ki Je prijahal na Kum »hoch zu Ross«, kakor pravijo naši severni sosedi. * • •
V	nedeljo so se zbrali v Trbovljah zadružniki našega okraja, kjer Je imela zborovanje okrajna zadružna zveza. Poleg delegatov sta prišla na zbor Inž. Jože Levstik ln tov. Tončka Majcnova lz Ljubljane, ki sta zastopala Glavno zadružno zvezo. Zbor Je bil v dvorani MLO Trbovlje. O njem bomo poročali več prihodnjič.
V	soboto zvečer Je Gledališče mladih v Trbovljah ponovilo Igro Mire Pucove »Ogenj ln pepel«. Prireditev Je bila v okviru Dneva učencev v gospodarstvu. Obisk je bil dober, žal pa je prišlo le malo mojstrov.
Tudi v Zagorju so Imeli učenci v gospodarstvu v okviru svojega dneva lepo prireditev,
• • •
Mešani pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj Je preteklo soboto koncertiral v Velenju. Tudi o tem koncertu bomo poročali več prihodnji četrtek.
0 podružnici sindikata zdravstvenih delavcev v Zagorju
Prejšnji teden je imel sindikat zdravstvenih delavcev v Zagorju svoi redni mesečni sestanek ob polni udeležbi članov. Letošnje leto se Je delo sindikata poživilo, saj ie podružnica dosegla plan. ki si ga je zadala na poziv Kepubl. sveta zveze sindikatov Slovenije na 6-mesečno tekmovanje, etood: stotno. Med drugim so bili pregledani šolski otroci, zdravstvene ustanove so znižale stroške za administracijo, člani sindikata so delali propagando za obisk v posvetovlnici za matere in otroke, pregledali so se uslužbenci živilske stroke, člani so imeli 15 predavanj s področja zdravstva, sindikat si je uredil strokovno knjižnico, vsi člani so prispevali za pomoč ponesrečenim Tolmincem, končno pa je zobna ambulanta vodila fluorizacijo na sektorju.
Sindikalna _podružnica je zajela svoje naloge docela. Priporočati tu bilo le tesnejše sodelovanje z ostalimi podružnicami, z RK Zagorje ter Protituberkulozno sekcijo. Potrebno bi bilo tudi večje zanimanje za n«li-tično in strokovno Izobrazbo članov.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal angleški film
Lady Hamilton
Naslednji teden francoski film
Molk je zlato
Razpored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov
Odred je imel prav dobre moči v Hočevarju, Piskerju, Medvedu ln Toplaku. Prvi gol je Odred dosegel po Hočevarju že v 3. minuti, v 13. minuti je spet ta Igralec poslal žogo v mrežo, v 20. minuti pa Hacler. Odred je gospodaril na terenu prvih 30 minut, Rudar pa je zadnjih petnajst minut zaigral dobro; dosegel je dva zadetka po Knausu in Gorencu.
V drugem polčasu je prišla do veljave dobra kondicija Odreda, toda njegovo oslab-
ljeno moštvo z 9 igralci (zaradi poškodbe Pelicona in Slevca) ni moglo povečati rezultata razen v 79. minuti, ko je Hočevar dosegel še en gol.
Sodnik Erlich iz Ljubljane je sodil dobro.
Sedaj pa še nekaj o gledalcih, kar velja prav tako za domačo publiko kot za ljubljanske navijače: neumestni klici in Izpadi proti sodniku naj v prihodnje izostanejo, posebno neprimerni pa so bili klici gledalcev. ki so stali ob potoku. Tako vedenje je nevredno človeka, ki živi v družbi, katera se bori za lepe socialistične Ideale.
MESTNO PODJETJE
MESO
V TRBOVLJAH
vam nudi vsak dan sveže meso in različne mesne izdelke. Ne pozabite se oglasiti v naši specialni poslovalnici pri Plevčaku PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE O DOBRI KVALITETI NAŠIH IZDELKOV! — Uprava
Novice iz Loke
Mladinski aktiv v Loki je začel a svojim delom. Uredil ej je v parku Doma onemoglih novo igrišče, ki so ga odprli letos 25. maja. na Titov rojstni dan. Prvotno so igrali tuno odbojko. Pred dnevi so si nakupili vse potrebno za košarko, te dni pa so dobili še svojo mladinsko sobo. To imajo še v nedograjenih prostorih bivše občine. Opravljena je sicer še skromno, pa je bolje kot prej. ko so morali gostovati drugod. Sedaj se pripravljajo na Teden mladine, ki bo od
oa i__; -i_
29. junija do 5. julija t. 1.
Te dni so bile volitve novega občinskega odbora RK. k) je razširil svoje delovno I>odročje na Breg in Razbor. Ponovno je bil izvoljen istj odbor z majhnimi spremembami; predseduje mu tov. Čolnarjeva, tajniške posle pa opravlja neutrudna delavka RK tov. Mici Golobova.
Koloradskega hrošča še vedno preganjamo. Ulovili smo spet 8 hroščev, več sto ličink in mnogo jajčec.
Naročaj,
čituj in dopisuj v naš listi
0 protituberkulozni sekciji v Zagorju
Prejšnji četrtek je bila v Zagorju seja Protituberkulozne sekcije, na kateri so pre gledali delo v lem letu. Člani sekoije so nabrali primerno vsoto denarja, s katero so kupili leposlovne knjige, ki jih bo sekolja izročila Izolirnici v Zagorju. Na ta način hoče sekcija skrbeti tudi za duševno razvedrilo naših pljučno obolelih. S tem se na daljuje že lani započeto delo, ko je bilo materialno obdarovanih 28 bolnikov e sektorja Zagorje.
Sredstva so nabirali člani sami, bodisi pri posameznikih ali pa so darovala večje zneske posameznu podjetja. Sekcija je dosegla v Protituberkuloznem tedno lep uspeh; člani so Imeli štiri predavanja, pospešila se ie nabiralna akcija, uredila kartoteka tuberkuloznih — na pobudo sekcije pa je Mio poslano na okrevanje okrog 15 ogroženih otrok. Planinsko društvo v Zagorju je prispevalo 8000 din za oddih mladine v planinah.
Vršila se je nadalje vsestranska akcija za dvig higiene in borbe proti pljuvanju ter razdeljevala literatura v obliki brošur o tuberkulozi, plakati, markice, bloki; vse to delo so opravili člani sekcije s pomočjo RK in AFŽ.	D. G.
Rešitev križanke št. 10
Vodoravno: l. km; 3. Topola; 9. rod; 11. lopar; 12. Adam; 14. mir; 15. Jenisej: 18 El; 19. Nin; 20. vi; 21. poreden; 23. čir: 24. koča: 25. pelin: 27. nem; 28. apetit; 29. ro.
Navpično 1. krajec; 2. model; 4. ol; 5. pomenek; 6 opij; 7 Lar; 8 ar; 10 dan: 13 minorit; 18. sir; 17. dinamo: 20. večer: 21. pila; 22. Don; 23. čep; 25. pa: 26. nL
Marxov »Kapital«
Meseca septembra t. I- bo izšlo v slovenščini znano delo Kar'a Marxa »Kapital«. Izšlo bo v skrajšani obliki v žepnem formatu. Cena v plamo vezani knjigi bo 280 din. v polusnje vezani pa 350 din.
Državna založba Slovenije, podružnica "T knjigarna v Trbovljah poziva po tej poti vse, ki zbirajo po podjetjih, eindikatih >n osnovnih partijskih organizacijah naročnike, da sporoče najkasneje do 4. julija t. 1-reflektante za to knjigo. Mariovo knjigo »Kapital« priporočamo slehernemu članu OF* zlasti pa članom KP In ekonomistom Posamezniki lahko naroče to knjigo neposredno v knjigarni s predplačilom.
Pripominjamo, da bo »Kapital« tiskan samo za prednaročnike, zato ne zamudite ? naročilom, ki nam ga doetavlte do zgoraj navedenega dne
Knjigo lahko predplačate tudi p boni-Naročila se sprejemajo tudi v knjigarna# DZS v Zagorju ln Hraetniku.
Knjigarna DZS Trbovlje.
OGLAŠUJTE V •ZASAVSKEM VESTNIKU«!
Nedeljska zdravniška služba
Od 28. VI opoldne do 30. VI. zjutrai dr. Ludvik Kramberger v ambulanti.
Kje dobiš vedno sveže nipso in najrazličnejše mesne izdelke?
V poslovalnicah
Mestne klavnice
v Zagorju
Vsem se priporoča kolektiv Mestne klavnice v Zagorju
Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuj® uredniški odbor Odgovorni urednik St*#® Šuštar. Tisk Tiekarne »Ljudske pravice« Ljubljani. Naslov uredništva In upra1«®; Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje-Hrast nlk. Telefon št 54 — Račun pri podruin'® Narodne banke v Trbovljah št. 614 90332-3'
—	List Izhaja vsak četrtek. — Rokopisov vračamo; prispevki za list morajo hiti , uredništvo najknsneie vsako nedeljo zju!l'®J'
—	Mesečna naročnina 20 din, četrti1’]® 60 din. polletna 120 din. celoletna 240 o1®*