38 Svet ptic NASVETI ZA OPAZOVANJE
Pomladna opazovanja v naravi
// Ivan Esenko, Simona Strgulc Krajšek, Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec
ob vodi v gozdu
Lesna sova (Strix aluco)
V gozdu, njegovi bližini ali celo v parku lahko ponoči posluša-
mo živahne pevske pogovore lesnih sov. Najpogosteje bomo po-
slušali območno petje samca »hu-hu-huuuuu«, ki obvešča druge 
samce o zasedenosti območja. Samica se partnerju pogosto pri-
druži s svojim »kevik«. V drugi polovici maja, zagotovo pa v ju-
niju, naredi par pevski premor. Takrat ima delo z vzrejo svojega 
podmladka, ki iz gnezda poskače že okoli prvega maja. Pozor – v 
tem času najdemo kako mlado sovico tudi na tleh, saj še ne leti. 
Ni zapuščena in starši niso daleč! Prestavimo jo le na višjo vejo, 
kjer bo varnejša. foto: Matej Vranič
Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)
Regljajoče zveneče oglašanje, ki preveva pomlad na ribnikih in 
jezerih, je svatbeni napev malega ponirka. Ti so pomladi še po-
sebej lepo svatovsko obarvani, par pa ob neprestanih potopih 
nabira vodno rastlinje za graditev gnezda nekje v trstičju. Zara-
ščeni ribniki in mlake, kot jih najdemo v Ormoških bazenih, na 
Čretah pri Medvedcah ali v ribnikih Drage pri Igu na Ljubljan-
skem barju, so še posebej imenitni za spomladansko opazovanje 
naših najmanjših ponirkov. foto: Gregor Bernard
Močerad (Salamandra salamandra)
V senčnem in vlažnem delu gozda bomo spomladi prav gotovo 
naleteli na močerada, zlasti ob spomladanskem deževju. Pogo-
sto se zadržuje v bližini potokov in manjših mlak, kamor samice 
odlagajo ličinke, v nasprotju z večino dvoživk, ki odlagajo jajca. 
Ličinke se razvijajo v telesu samice tudi več kot šest mesecev. Sa-
mica potem odloži nekaj deset ličink v vodo. Ob rojstvu imajo že 
dobro razvita oba para okončin in peresaste škrge ter nakazane 
značilne močeradje maroge. foto: Duša Vadnjal
Obrobljeni kozak (Dytiscus marginalis)
Žabji mresti in paglavci spomladi privabijo mnoge vodne plenil-
ce. Med najzgodnejšimi je velik vodni hrošč obrobljeni kozak, ki 
zimo preživi zakopan nekje ob robu mlake in je spomladi med 
prvimi žuželkami, ki jih lahko opazimo v vodi. Navadno ždi 
skrit v vodnem rastlinju. Pod vodo diha s pomočjo zračnega me-
hurčka pod pokrovkami, zaloge pa si mora vsake toliko obno-
viti na vodni površini, kar je primeren trenutek za opazovanje. 
Je uren plavalec, če pa mu voda ne ustreza več, zleze na suho, se 
posuši in odleti. foto: Al Vrezec

//letnik 18, številka 01, marec 2012 39
okoli našega doma na travniku
Prosnik (Saxicola torquata)
Vrh grmovja, na nizki veji ali višji travni bilki lahko vidimo po-
sedati črnoglavega ptiča z belim ovratnikom - prosnika. V času 
od aprila do junija ima s posedanjem na izpostavljenem mestu 
in urnimi spusti na tla še posebno veliko dela. Naloviti mora na-
mreč dovolj žuželk zase in za svoje mladiče. Skrbna, manj kon-
trastno obarvana samica gnezdo zgradi na tleh pod grmom ali 
nizko v grmu, kjer je od zgoraj dobro zaščiteno in težko opazno. 
Prosnika najdemo povsod po Sloveniji, nikjer pa ni zelo številen 
in zato vedno vreden pozornosti. foto: Milan Cerar
Škorec (Sturnus vulgaris)
Škorci so med gnezdilkami na vrtu tisti, ki najbolje zaznamu-
jejo pomladni čas. Prijetno je poslušati njihovo raznoliko petje, 
sestavljeno iz žvižgajočih in brnečih tonov ter zelo dobrih po-
snemanj drugih ptičev in zvokov. Med iskanjem hrane neutru-
dno stikajo med travnimi bilkami in s kljunom bezajo po tleh za 
bramorji ali polži, ki so namenjeni mladičem. Če imamo srečo, 
lahko aprila ali maja samica zgradi neurejeno gnezdo kar v naši 
gnezdilnici, katere premer luknje naj bo večji - 45 mm. A pozor, 
škorčnica je lahko gnezdišče tudi redkejših vrtnih gostov, vije-
glavke (Jynx torquilla), velikega skovika (Otus scops) ali smrdoka-
vre (Upupa epops). foto: Ivan Esenko
Travniška kadulja (Salvia pratensis)
Travniška kadulja je pogosta vrsta, ki uspeva na travnikih po 
vsej Slovenji. Je sorodnica bolj znanega žajblja. Ima velike te-
mno vijolične dvoustnate cvetove, ki privabljajo žuželke. Žu-
želka pristane na spodnjem delu cveta in seže globoko vanj, da 
pride do sladke medičine. Pri tem z glavo pritisne na vzvod, ki 
spusti prašnike izpod zgornjega dela venca na njen zadek. Tako 
žuželka dobi tovor peloda, s katerim se oprašijo naslednji obi-
skani cvetovi kadulje. Poskusi s tankim steblom trave seči v cvet 
kadulje in opazuj, kaj se zgodi. foto: Simona Strgulc Krajšek
Dnevni pavlinček (Inachis io)
Dnevni pavlinček je v sonaravno negovanih vrtovih povsem 
običajna vrsta metulja. Prezimi kot metulj, ki se skriva po lopah, 
kleteh in podstrešjih, kjer otrpel čaka na toplejše dni. Prvi sonč-
ni žarki ga prebudijo in lahko ga vidimo že v zgodnji pomladi, 
ko prične z obiskovanjem večine cvetočih okrasnih rastlin. Po-
membnejše od teh pa so koprive, na katere že zgodaj pomladi 
prične odlagati kupčke olivno zelenih jajc. Koprive so namreč 
hrana črnih in trnastih gosenic, ki se pojavljajo na koprivah od 
maja dalje. foto: Ivan Esenko