ZSS. Številka. V Ljnbljanl. i ietrtek 31. oktobra 1918. [1. leto, »Slovenski Narod' velja po polti: za Avstro-Ogrsko oslo lcfo skopaj naprej ■ pol teta m „ . m Četrt leta m m • ■ ea m< K 50-— . 25-. 13-. 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55* za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej . ... K 60* Vprašanjem glede tn sera tov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica st, 5, telefon it. 8 S. •shaja veak dan x vel ar izvaamil rt* i olj« in prasnile«. Lnserati se računajo po poraoijeaem prostoru In sicer l mm visok, tei 54 ram 5irok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin,, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte ln zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercHah oo dogovora. Novi aaročaiki naj eoiljejo nsroćaisa veda* £T a a aakmaatcl. Na samo pisaete ruroise bffef -»oslatre denarja se ae moreno nikakor ozirati. „NaroAaa tisfcaraa" tolelai at 85. :elo leto naprej y>l leta .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: . . . . K 48 — I Četrt leta 24 — I . ra- na mesec Posamezna Številka valja 30 vinarjev. Dopisi naj se franklrajo. Rokopis! se ne vračajo. Orednlštvo: Koaflova altca iL S (v L nadstr. levo, telefon M. 34« Puli Angleška eskadra pred Trstom. — Brodovje Jugoslovansko. vlada za slovenske pokrajine. Narodna Trst, 30. oktobra. — Admiral Njegovan Je izrodil vso eskaaro v Paljn Narodnem« vjecn. Trst, 30. okto&ra. — Vstopni ki Nsro-fnepi VJeća so dospeli v PnlJ. Takoj po njila prihoda so je vršila konferenca pri admiraliteti. Zastopniki Narodnega Vfeca so vztrajali svoji zahtevi, da ae izroči brodovje Narodnemu Vjećn. Do sporazuma ni prišlo. , Ko se je pa prikazala pred Puljem angleška eskadra ter je bilo jasno, da se brodovie ne bo moglo držati, je admiral Njegovan sporočil zastopnikom Narodnega Vjeća, da jim izroča brodovje. Na ladjah so se razobesile irobojnice našega naroda in se je angleškim ladjam odprla pot, da so priplule v pristanišče. Nabrežina, 30. oktobra« — Angleška eskadra je danes popoldne priplula pred Trst Približuje se pristanišču. Angleške in Italijanske čete, ki so bile Izkrcane pod Na&režino, fcorakajo proti mestu. Zagreb, 30. oktobra. — Narodno Vjeće SSIS. je dobilo od c. kr. vojnega ministrstva, mornariške sekcije brzojavno obvestilo, da se njeno brodovje, trdnjave, vse mornariške *m druge naprave stavijo pod poveljništvo Narodnega V jeca In se Narodno Vjeće naproša, da naj odpošlje svoje delegate v Kotorski zaliv, Šibenik, na Heko, v- Palj, Trst in na Dunaj, da prevzamejo upravo cele mornarice. Manifestacije v Trstu. Trst, 30. oktobra. Okrog poldneva se je raznesla po Trstu vest, da so Angleži zasedli Pulj. Ko se je čez približno eno uro ta vest potrdila, so razobesili po vsem mestu italijanske zastave. Ljudstvo je manifestiralo po ulicah. Do kakih izgredov ni prišlo, pač pa se ie zgodilo nekaj neljubih inc:Ventov, ko so snemali vojakom rozete ttr jim vsiljevali italijanske kokarde. Ob taki pri-Hki je prišlo pred Narodnim domom cek> do streljanja ter je bil zadet v desno stran prsi flinko Irgolič, brat odvetnika dr. Frana Irgoliča. Sicer pa demonstracije niso bile prav nič naperjene proti Slovanom. Trst, 30. oktobra. Demonstracije, ki so se vršile danes povodom zasedenja Pulja v Trstu, niso bile v nobenem ožini naperjene proti Slovanom. Zgodilo se je pač par slučajev, da se je tudi jugo-sk>vanskim vojakom vsiljevala namesto avstrijskih znakov na čepicah italijanska kokarda. Sicer se ves čas od 3. popoldne ni pripetil noben izgred, klicalo se Je samo Italiji, Trstu, svobodi itd. Z magistrata je bila razobesena italijanska zastava, tudi nekatere druge hiše so bile okrašene z italijanskimi tro-bojnicami. Ljudstvo je odstranjevalo iz javnih lokalov cesarske slike. Incident s Hinkom IrgoHčem se je zgodil zvečer proti 8. uri pred Narodnim domom. Občinstvo je sililo v nekega vojaka, da strga svoj znak in ga nadomesti z italijansko rrikoloro. 'Vojak je zbežal proti Narodnemu domu, ljudje so streljali za njim, iz množice pred Narodnim domom ie padlo tudi nekaj strelov ter je bil zadet železniški adjunkt Irgolič. Trst, 30. oktobra. Položaj je skrajno resen. Italijanski liberalci in socijalisti so sestavili nekak odbor, ki zahteva od vlade, da mu prepusti vse posle, Slovenci so zahtevali, da dobe tudi oni zastopnike. Do večera ni bilo še nobenega odgovora. Poslanec dr. Rvbaf in Go-louh se pogajata ter imata vrisk, da italijanske stranke nočejo popustiti. Trst, 30. oktobra. Irgolič je še zvečer v bolnišnici umrl. Trst, 30. oktobra, V Trstu se je sestavil odbor za ljudski blagor. V tem odboru so italijanski narodnjaki, italijanski socijalni demokrati ter po dva zastopnika jugoslovanske narodne in jugoslovanske socijalno - demokratične stranke. Jutri izide proglas, ki poživlja na mir in red ter na zaupanje odboru. Vest o angleški mornarici pred Trstom se ponoči ni potrdila, (Op. ur.) Karodne vlada na Slovenska«. Poslanec vitez Pogačnifc je sporočil danes ministrskemu predsedniku Lam-masehu to - le: V imenu Narodnega sveta v L ju b 1 j a n i Vam imam sporočiti: Narodno V ječe v Z a,g rebu je sklenilo, da izroči vlado na Kranjskem, Primorskem in v slovenskih pokrajinah Štajerske in Koroške Narodnemu svetu v Ljubljani. V ta namen se bo jutri imenovala narodna vlada, ki bo takoj prevzela od vlade vse agende. V imenu Narodnega v jeca Vas prosim, da naročite deželnemu predsedniku na Kranjskem, da naj izroči takoj vse posle deželne vladi narodni vladi, ter da obvestite o tem ukrepu tudi vlado v Trstu, Gradcu in Celovcu. Najnovejši dogodki na bojiščih in v zaledja kar najhujše ogrožajo varnost in red v naših pokrajinah. Samo narodna vlada, kateri bo tudi vojaška pomoč na razpolago, bi mogla obvladati situacijo. Zatona novo zahtevamo, da se takoj preme-ste kadri naših polkov v domovino in podredi častni-štvo in moštvo, v kolikor je nastanjeno v naših zemljah, narodni vladi. Neobhodno trebno, da se narodni vladi Š t v o. Sedanje razmere so naravnost neznosne. Štacijsko poveljništvo kliče na odgovor častnike in vojake, ki jih zasledi z narodnimi barvami na cestah. Izzivalno obnašanje poveljništev in tujerodnih čet v Ljub Ijani pro-vzroča bojazen, da se zgodi najhujše, ker se bodo domači častniki in moštvo skupaj s civilnim prebivalstvom poslužili pravične obrambe. Slednjič Vam moram še sporočiti, da bo narodna vlada jutri brezpogojno — tudi če bi se deželna vlada morda branila proti temu — prevzela vladne posle. je tudi p o -takoj izroči t udi orožni- Iz hrvatskega dsla iržave SHS. POKRAJINSKI ODBORI. Zagreb, 30. oktobra. Danes jc imel osrednji odbor Narodnega vjeća sejo. Vršila se je tudi debata o nameri vrhovne oblasti ustanoviti tudi drugod pokrajinske odbore. Osrednji odbor je tem predlogom pritrdil ter se bo v najkrajšem času osnoval tak odbor rudi za slovenske pokrajine. V to svrho je pozvan Narodni svet v Ljubljani, da stavi v najkrajšem času primerne predloge. NARODNA OBRANA NA HRVATSKEM. Zagreb, 30. oktobra. Organizacija Narodne obrane dobro napreduje. Obrana se bo postavila v vseh krajih pod enotno vodstvo vojnega oddelka Narodnega vjeća. Zagreb, 30. oktobra. Danes ob 4. popoldne je bil tu zaprisežen 53. pe^polk na Vrhovno oblast Narodnega vjeća. Dnevno povelje generalov Šnjarića in Mihaljevića. — Guverner Jekelfalussy I zapustil mesto. Zagreb, 29. oktobra. Vojaški poveljnik pehotni general S n j a r ič in domobranski okrožni poveljnik feld-maršallaitnant M i h a 1 j e v i ć sta izdala nastopno dnevno povelje: Danes se konstituira narodna vlada, ki bo varovala red in mir in skrbela za zakonito upravo. Vse vojaštvo — vsa vojska in vse domobranstvo — se stavi v službo narodne vlade in se ji da na razpolaganje. Dosedanja dejal-nost in organizacija oborožene sile ostaneta do nadaljnih ukrepov neizpre-menjeni. Oborožena sila se ima odslej pokoravati ukazom narodne vlade. Zato je največje važnosti, da se v polnem obsegu vzdrži strogi red in se izvrši vse, kar vlada zaukaže potom desedan-jih vojaških oblaste v. Zagreb, 29. oktobra. Obratni vodja državnih železnic Mašinovič je včeraj svoje uradnike sklical na razgovor in jim je naznanil, da je najvišja instanca od današnjega dne Narodni svet. VOJNA POROČILA NARODNEGA VJEČA. Zagreb. 29. oktobra. Kakor se spodobi za lepi in historični dan, ko je bila proglašena neodvisna država SHS, so se vršile v Zagrebu in drugih pokrajinskih mestih veličastne manifestacije. Ako se vzame v obzir veliki preokret, ki je nastal v vseh državnih institucijah, se mora reči. da je vejičastni dan potekel v popolnem miru* in redu vsled navdušenja in samozavesti inteligentnih krogov in širokih mas naroda. Posamični poskusi neodgovornih sumljivih in tujih elementov, da se z ropanjem, laž-njivimi vestmi in zavijanjem napravi nemir in nered, so bili v kali udušeni. Raznesene stvari, ki so pripadale večinoma armadi, so bile vrnjene. Do krvopre-litja ali žrtev sploh ni prišlo. V posamezna provincijalna mesta, kjer je zaradi prevelikega navdušenja prišlo vsled nesporazumljenja ali pomote do neredov, je bila odposlana narodna straža s častniki na čelu, da napravi zopet red. Na poziv se Zeleni kader v velikih množinah vrača v vojašnice in postavlja na razpolago Narodnega vjeea. Po ulicah j Zagreba patrulirajo narodne straže. Od včeraj ob 10. zvečer vlada v Zagrebu vzoren red. — Načelnik vojnega oddelka N. v j. Zagreb, 30. oktobra. Ves dan ie vladal v Zagrebu vzoren red in mir. Kjer so se včeraj pojavili znaki vznemirjenosti, so povsod odstranjeni. Razvoj dogodkov na Reki. Zagreb, 29. oktobra. Neki tukajšnji list javlja iz Reke: Guverner Je-kelfalussv je Reko zapustil. Vlado je prevzel Narodni svet. Poročila iz češIiHlovašfee države. Javna uprava. — Coudenhove na dopustu. — Nemški konzul čestita k ustanovitvi češkoslovaške države* — Izpre-inemba uličnih imen. — Manifestacije. Praga. 29. oktobra. Namestništvo se je z Narodnim Vvborom sporazumelo o skupnem vodstvu javne uprave. Vrše se pogajanja o podrobnostnih modalite-tah. Glede na personalne razmere ostane dosedanja državna uprava neizp*e-menjena. Praga, 29. oktobra. Namestnik grof Coudenhove je na lastno prošnjo dobil začasen dopust. Praga, 29. oktobra. Ceško-slovaški tiskovni urad javlja: Danes se je pri Narodnem Vyboru zglasil generalni konzul nemške vlade baron Gebsattel, se predstavil navzočim predsednikom Narodnega Vybora ter jim čestital k ustanovitvi samostojne češko-slovaške države. Povedal je, da je svoji vladi v Be-rolin poslal podrobno poročilo o poteku včerajšnjih dogodkov in zlasti podčrtal vzgledni in dostojni potek manifestacij, ob katerih je bila popolna varnost vseh 40.000 pripadnikov nemške države, bi-vajočih na Češkem, dovršeno zajamčena Končno je izrazil željo, da naj bi od-nošaji med češko-slovaško in nemško državo ostali trajno dobri. Praga, 30. oktobra. Sestava češke armade gre dobro izpod rok. Priglašajo se vsak dan oficirji in moštvo. Iz avstrijskih državnih skladišč se je vzelo 5000 pušk in revolverjev. Praga, 30. oktobra. Češki listi, kakor je pričel »Venkov, priobčujejo avstrijska uradna poročila z bojišč kol poročila sovražne države, poročila en-tente pa kot poročila zaveznikov. Praga, 30. oktobra. Izvršile so 96 izpremembe v imenih nekaterih ulic Franc - Josipova cesta se imenuje od-je slej Ruska cesta, Ferdinandova! odslej Masarvkova cesta, Fran-čevo nabrežje odslej cesta češko-* slovaških legionarjev, Fran-cev most odslej Wilsonov most. Praga, 30. oktobra. Od predvčerajšnjem vihra z liradčanov češka zastava, Praga, 30. oktobra. Uvaja se češki uradni jezik v vse urade. Narodni vy-bor je prevzel razne urade. Proglasi s© amnestija za politične zločince. Praga, 30. oktobra. Včeraj so se priredile nove velike manifestacije, kac terih so se udeležili tudi oficirji in moštvo s češkimi Zastavami. Demonstrant je so nosili zastave, na katerih palicah so bili nataknjeni avstrijski bankovci. Fn oddelek vojakov je nosU napis: Žižkovi dezerterji. CeŠko vojaštvo drugega annadnega zbora. Dunaj, 30. oktobra. Danes dopoldne je prišlo v zastopstvu vojaškega povelj-ništva na Dunaju odposlanstvo, v parlament ki je stopilo v stik s podpredsednikom parlamenta Tusariem, da se pogaja ž njim glede razdelitve vojaških agend dunajskega armadnega zbora, v kolikor se tičjejo te na vojaške pokrajine v Češko-slovaškem ozemlju. K dunajskemu 2. armadnemu zboru namreč pripadajo tudi veliki deli južne Moravske, ker pride v poštev večje število dopolnilnih poveljništev, ki se izločijo is dunajskega armadnega zbora. Češki poslanik na Dunaju. Dunaj, 30. oktobra. Za češkega poslanika na Dunaiu je imenovala češka vlada poslanca Tusarja ter to naznanila Andrassviu in Lammaschu, Velike demonstracijo na Dunaiu. Dunaj, 30. oktobra. Na Dunaju so M vršile danes velikanske vsenemške de-monstraJ;e. Udeležilo se jih je kakih 5000 vojakov, ki so hoteli razdejati vojno ministrstvo. Poslanci in socijalni demokrati so jih zadržali Stran % .SLOVENSKI NAROD-, dne 31. oktobra 19if. 255. štev. T. G. Masarvk. >Neue Ziir. Zeit« prinaša iz peresa Čeha F. 3. članek o predsedniku proviEOrične vlade Cehoslovakov Ma-sarv&u. Iz članka posnemamo to-le: Kot učenjak na polju filozofije in sociologije le imel profesor dr Tomaa Garrigue Maaarvk že dolgo pred voitto odlično ime. V avstro - oRrskem političnem miljeiu so j?a splošno visoko oe-nili kot temeljitega in dalekovidnetfa poznavalca notralijih, v glavnem pa itt* naniih ladev donavske monarhije In Balkana* V inozemstvu je prišlo njegovo ime Sele tekom vojne vsled njegovega političnega delovanja v široke kroge. Nekaka trairika tiči v tem, kakor pri marsikaterem drugem prepričanem pacifistu, da je or±.učeneo Tolstega, prišel do tega, da ie propovedoval vojno. Vse svoje življenje, danes se nahaja v svojem 68. letui se te boril »a boljšo Avstrijo, sedaj pa na koncu njegovega življenja ga smatrajo za davarja, za dušo vse češkoslovaške akcije v inozemstvo. On ima tudi fflavni delež na dosedanjih, političnih in vojaških pridobitvah češkoslovaškega gibanja ta svobodo, kateremu se je posrečilo pod njegovim vodstvom po neizrecnih tež-kočah. ojaeenih tuintam po predsodkih in starem napram avstrijski monarhiji takorekoč tradiciionalneni prizanasa-nju, postaviti tri skupno skoro 200.000 mož broječe armade in doseči v političnem oziru znane izjave ententnih držav in Amerike, s katerimi so bili Ceho-Slovaki pripoznani kot zavezniški narod in narodni svet v Parizu kot re-prezentant bodoče češkoslovaške vlade. V kulturnem in političnem delovanju Masarvka prod vojno se zrcali velik del notranjih bojev in zunanje politike Avstrije. Njegovo delovanje kot v»eučili^čni profesor in političar ie bilo velikega pomena ne samo za razvoj češkoslovaškega naroda v bolu za njegovo boljšo bodočnost, marveč rudi za jugoslovansko narode in tako vidimo med sednniimi voditelji Jusroslovanov mnogo njegovih nekdaniih učencev. Masarvk ie sin revnih staršev iz moravske Slovaške. Najprvo se je bil izučil za kovača, potem ie prišel s pod poro v šole v Brno, potem na vseučilišče na Dunaju in v Lipskem, kjer je spoznal svojo ženo. Američanko. Leta 1&6D., star 29 let, je bil docent na dunajskem vseučilišču, tri leta pozneje profesor filozofiie in sociologija nn češkem vseučilišču v Pragi. Spisal je več znamenitih filozofskih, socioloških in tudi političnili knaig: in študij. Skoro vsa njegova dela so bila prevedena v tuje jezike. Masarvk je veljal že pred vojno za dobrega poznavalca Rusije in njegova knjiga v dveh zvezkih o Rusiji se je razširila zlasti v Nemci i i. Ko je prišel Masarvk na češko vseučilišče, je češiJ narod zapustil pasivno polit ko >si aroceškec stranke in je iskal nove poti v boju proti avstrij. vladnemu sistemu in njesrovemu srerma-nizatoričnemu stremljenju. V tem težkem boju za iezik. posamezne šole. pravice do uradov knkor tudi proti gospodarskemu zanemarjanju čeških dežel ie iskal češki narod svojo oporo in argumente v svoji glavni preteklosti in spominih na narodne junake Husa. Chelcickega, Komenskega, Žižka. Odtod znani prejšnji historizem češkega naroda, ki se je stopnjeval do močnega nacijonalizma. romanticizma in včasih celo do prazneera radikalizma. Masarvk ie nastopil ravno v času, ko so vsi ti pojavi najbolj cveteli in kpr je bil po svoji filozofiji določen za da išče resnico, je začel nalodločnr.-i boj proti vsem škodljivim izrastkom povsod i v privatnem in javnem življenju. V politiki in gospodar-1vu. Gto ie hotel, da vidi vsakdo razmere tako. kakoršne eo v resnici, realno, in na tem temelju njegova filozofija, njegova nagnjenja in tentence. ki so dobile ime realizem. V teh svojih principih je bil tako dosleden, da je spravil včasih obširne kroge češke družbe proti sebi. Zasledoval pa je pri tem edino idejo: češki narod, ki je bil zapleten skozi stoletja v boje s tako močnim sovražnikom, ka-koršen je 70milijonski nemški narod, ki ga je mogel materijalno uničiti, se ni mogel brez tuje pomoči braniti z mate-rijalnimi silami in brutalnim nasil-stvom. Njegovo najmočnejše orožje je bilo treba iskati le v visokem, kulturnem, m o r a -ličnem. umetniškem in politi č ne m nivoju Ko je leta 1891. stopil v areno praktične politike, je pripadal prvotno 2 drjem Kramafem in poznejšim ministrom driem Kaizlom takozvani mlndo-češki stranki, ki si je bila takrat zavo-jevala vodstvo. Kmalu pa ie zapustil politično prakso, ker mu razmere v češki delegaciji niso ugajale. Sele po sedmih letih se ie zopet lotil praktičnega delovanja, ko ie bila tudi formalno njegova stranka, takozvana realistična stranka ustanovljena. -Njeni pristaši se rekrutirajo v glavnem iz inteligence. Stranka je imela velik vpliv v Časopisih in je dosegla da se je češko življenje znatno realiziralo in popolnoma demokratiziralo . . . Masorvkovo delovanje v inozemstvu za časa vojne je znano, saj ie poročalo o njem dan na dan vse časopisje. Samo tako žilav in energičen mož. kakor je Masarvk. ie mogel vztrajati, premagati velikanske težkoče in doseči stavljeni si cilj. Danes ie češka država zagotovljena in Masarvk je predsednik provizorične češkoslovaške vlade. zhhpu.tozfihi oagkčččdu SžRag !z Nemške Avstrije. Izvršilni odbor nemško avstrijskega narodnega sveta je sklenil provLzorčno ustavo, ki So fcoče predložiti narodnemu zboru. Po tei ustavi se ustanovi nemško avstrijski državni svet z 12 člani in ravno toliko namestniki, ki se volijo po proporciji. Ta državni svet ustanovi direktorij. Predsedniki državnega sveta zastopajo državni svet na zunaj, pred državljani in napram drugim državam in narodom. Volitev v komisijo se vrši po temle ključu. Nemški na-cijonalci dobe 8, krščanski socijalci 6, socijalni demokrati 4 mandate, dunajski svo-bodomiselci in neodvisna stranka pa pO 1 mandat. Načelnik krščanskih socijalcev prelat Hauser bo baje načelnik ministrstva avstrijske republika AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 30. oktobra. (Koresp. urad.) Italijansko bojišče: Ob tirolski fronti Je maiotno bojevanje. Med Brento in Plavo so sveže sovražne sile s premočjo napadle goro Aaokme in goro Pertica. Naše ondl * brezprlm«rnini JiinaStvom In z vojaško zvestobo boreče 9« čete »o uničile vse nasprotnikove napore. V beneški ravnini *o Angleži In Italijani nadalje napadali. Posrečilo se Jim Je, ko so zastavili vse bojne pomočke, severno Jn južno od Montella bistveno razširiti svoie vdoriSče. Da se z dejanjem potrdi naš ponovno Izraženi Sklep, da naj »e skleneta borbo narodov zaključujoče premirje In mir. bodo naše na Italijanskih tleh bojujoče Se čete sapu stile zasedeno ozemlje. — Južno-vzhodno boJIšCt: Vzhodno krilo naših bojnih sil v Srbiji ie le Izvršilo prehod na donavski severni breg. Umikanje k Savi In Drini se vrši nadalje po načrtu. Sovražnik nikjer ne tišči za nami« Poslednje straže naših albanskih bojnih sil so odbijale le posamezne četalke napade. — Sef generalnega štaba. nemško URADNO .POROČILO. BeroUn, 30. oktobra. (Koresp. urad.) Zapadao talift&A .Vojna skupina ( Dunaj, 2*. dfctolarm. Na Dunaju sa Je konstituiral tudi nerneel državni svet za nemško Češko. Za nečelnika je bil izvoljen poslanec Pacher. Dunaj. 30. oktobra. Danes zjutraj le je vršila seja načelnikov strank, v katari le je izrekla večina udaleimkov aa to, da se poslanska zbornica odgodi do 12. novembra. Poslanec Seltz bo predlagal v te) seji, da ne podaljšajo mandati aa eno leto In da naj zbornica reSl le nekatera Justične predloge. Poslanec VVolf je napada! zunanjega ministra grofa Andrassyja, ki ga je imenoval Izdajalca Nemčije in nemškega naroda ter rfiu odrekel vsako pravico, govoriti in nastopati v itneliu Nemcev. Po oficijahem koncu seje Je ministrski predsednik I.am-maseh sporočil poslancem, ka) je hotel govoriti v poslanski In gosposki zbornici. Dunaj. 30. oktobra. Predstnjništvo nemško - nacijonalne zveze le imelo danes sejo ter sklenilo to - le resolucijo: Avstro-Ogrska je po krivdi svojih odgovornih voditeljev razbita. Razmerje med Avstrijo in Odrsko ie pretrgana Vsled tega tudi tli nobenega skupnega zunanjega ministra več. Madžarski grof Andrassv nima prav nobene pravice govoriti v imenu Avstrije in ponujati V njenem imenu mir. Za njegovo izdajstvo na Nemčiji, ki je stopila svoj 6al v zvestem zavezniškem bratstvu v vojno, bo grofa Andrassyja zadelo ono zaničevanje, ki gre n ch val ežn osti in politični zahrbt-nosti. NemŠAi Avstrija se je otresli vseh ve?v: Njeno mesto je na strani Nemčije. Začasna nota nemško - avstrijskega narodnega zbora VVUsonu. Izvršilni odbor začasnega neinško-av-strijskega narodnega zbora je predložil danes v plenarni seji besedilo note, ki naj se odpošlje predsedniku VVUsonu. Nota predvsem naznanja ustanovitev nemško - avstrijske države. Potem ugotavlja,da priznava nova država vsem drugim narodom v monarhiji neomejeno pravico, da sami določijo svoje stališč« v družbi narodov, enako pravico pa zahteva tudi za nemški narod. Na mirovnih pogajanjih ni opravičen govoriti in sklepati miru v imenu Nemške Avstrije nihče drugi, nego izvršilna oblast, ki jo bo postavil nemško - avstrijski narodni zbor. Zato prosijo predsednika \Vll>ona, naj da nemško - avstrijski državi nemudoma priliko, da začne direktna pogajanja z zastopniki vseh vojirjočih se držav v svrho splošnega miru. Izvršilni odbor sprejema vsa W ilsonova načela in smatra čeho-slo-vaški in jugoslovanski narod kot popolnoma neodvisni državi; pripravljen ie, z njima urediti svoje odnošaje potom svobodnih dogovorov. Vsa spornavprašania med Nemško Avstrijo in Čeho - slovaško ter jugoslovansko državo naj reši razsodišče v smislu določb haaške konference. Potem opozarja nota predsednika VVilsona na nemška ozemlja v sudetskih deželah irt izvaja: Ob sebi se ume, da zahteva nemško - avstrijska država tudi nemška ozemlja Češke, .Moravske in Šlezije. Trajnega miru v Evropi ni mogoče zagotoviti, ako se mili'on a Nemcev proti njihovi volii podvrže Čehom in tako ustvari V novi češko - slovaški državi nemška irredema. O določitvi meja smo pripravljeni pogajati se s poklicanim zastopstvom češkega naroda. Ako se v tc.n ne bi mogli zedinitl, naj bi odločilo svobodno ljudsko glasovanje pod kontrolo nevtralnih držav. Enako naj se urede vsa sporfia vprašanja z jugoslovansko državo in Italijo. Končno prosijo, nai se prepreči vsako nadaljno nepotrebno prelivanje krvi in se takoj na vseh frontah izvede premirje in začno med narodi pogajanja za snlošni mir. Podpisali so noto poslanci Dinghofcr, Fink in Seitz. Andrassv Lansingu. (Komen+ar k prošnji za premirje.) Dunaj, 2V oktobra. Zunanji minister grof Andrassy je danes naslovil na ameriškega državnega tajnika Lansinga to - le brzojavko: Takoj ko sem prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, sem Vam OdbOtlal oficijelni odgovor na Vašo noto od 18. oktobra, iz katerega povzamete da smo v vseh točkah sprejeli načela, ki jih ie predsednik Zedinjenih držav postavil v svojih različnih izjavah. V polnem soglasju s stremljenji predsednika VVilsona. dn se preprečijo bodoče vojne in ustvari rodbina narodov, smo že vse ofipraviii. da morejo narodi Avstrije In Ogrske svoje bodoče stanje dovršiti in določiti po lastni želii ter popolnoma neovirano. Odkar vlada cesar in kralj Karel, sem neprestano stremel za tem, privesti voino do konca. Boli nego kdajkoll je to danes želja* vladarja in vseh narodov Avstrije in Ogrske ki so prepojeni prepričanja, da more biti nilh bodoča usoda zar%. vnešVa samo v mirnem razvitku brez nretresov. hudih preizkušenj, pomanjkanja In bridkosti volne. Obračam se zatorej, g. tainik, naravnost na Vas s prašni o. da voliva te na predsednica Zedinicnih drzžv, da naj v interesu humanitete ter v korist vseh narodov Avstro - Ogrske dovede do oremiria na VSČll frontab in da se čim prej tudi prično mirovna norraim'a. Dunaj. 28. oktobra. Avstro - ogr>ka vlada je obenem z noto, naslovlieno na drž. tajnika Lansinga sporočila nje vsebino tudi francoski, angleški, japonski in italijanski vladi s orošnio. naj jo podpiralo pri gosp. predsedniku Wil.<*onU. . prestolonaslednika Ruprehta. V U sini nižini, med Lyso in Escauto, pri Famarsu ter pri Engle - fontaini smo Zavrnili ljute nasprotnikove delne napade. Angleški ogenj na Tournavsaa predmestja in aa seliaca V Escautinl nižini ja zopet zahteval izdatna žrtve med civilnim prebivalstvom. — Vojna skupina nemškega prestolonaslednika. Ob Oiseskem pretoku so se zarana zjutraj izjalovili Hud sovražnikovi napadi* Po močnem topovskem hoj« ja franeoz, zi* stavliajoC* mnogoštevilne oklopne vozove* zopet napadal med Nlrv le Contoin In Mano. Čete generalov von Eberh.irdt In volt Waldow, ki so se bile odlikovale v teiklh bojih zadnjih dni, so tudi včeraj i/\oje■ ale v obrambi popoln uipeh. Docela so odbilo sovražnika na !S km Urok! napadalni Iron-tl. V bojih ob severnem robu MaleMa St. Onentir.a (51. Onentln le Petit) se je odlikoval brahlbor^ki polk telesne straže št. 8. vzhodno od Bannogita zapadno - vastfalskl pešpolk Št. n3 in na Ai.-nesfclli višinah me-kleuburlkl Itllzlrskl polk St. 90, Dell postojank severo - zapadno od fterpvi.i so začasno prešli v nasprotnikovo oblast, pa smo jih v protinapadu zopet vzeli. V večernih urah se nas je sotražrtlk opetovano lolll V ljutih delnih napadih ki pa so se povadi U'aioviii pred našimi črtami. Francoa je imel včeraj težke Irerube. Razdelanlh je mnogo oklopnih voz. Ob obeh straneh Vou-zjersa ter vzhodno od AIsna od časa do časa artiljerijski boj. Sestrelili smo včeraj 27 sovražnih letal in 6 priveznih balonov. Poročnik borr Js dosegel svojo 31. In 34.. poročnik Fromuiherz svojo 3U.f poročnik Nae-ther svojo 25. zm.:JTo v zrak«. Šef generalnega štaba armade na bojišču. Z b e n eš k e f r o n t c. T" Ljubljani in po Gorici se govori, da so fantje našega gorskega strelskega polka si. 2 v Co-droipu na Reueškem spopadli z ogrskimi vojaki. Streljalo se je z obeh strani s strojnicami. Baje so se bili naši fantle uprli in ustrelili, nekega generala. — V Gorico do* Rajajo civilni b&gunci iz ožjega vojnega ozemlja na Beneškem v strahu, da se Italijanom in njihovim zaveznikom posreči naše čete potihniti Se bolj nazaj. Bel grad v srbsirlh rokah. Današnje avstrijsko poročilo pravi, da so avstrijske čete zapustile Srbijo ter se umaknile čez Donavo in da ie izpraznitev ostalega dela Srbije že v teku. 27. t. tn. M bili v Relgradu ustavljeni vsi časopisi, ki jih je izdajala Avstrija in Ogrska med vojno v srbskem glavnem mestu. I3elgrad torei očvidnn oficijelno ni več v av>tro-ograku rokah. Neraški cesar se v kratkem odpove. Praga, 30. oktobra. Prihajajo vesti iz bcrolirskih ooslaniških krogov, da se nem-cc^ar v kratkem odpove prestolu. Mirovni kongres v Bruslju. Monakovo. 29. oktobra. Listi poročajo, da se bo vršil mirovni kongres v Bruslju. Mirovni pogoji entente. Bero, 29. oktobra. »Times- prinašajo dopis, ki zahteva, da mora Nemčija v znak svojega poraza pripustiti, da vkofaka izbran Oddelek ententnih čet v BeroUn, kakor so vkorakali leta 1871. Nemci v Pariz. Ofenziva romunske Ilunat, 30. oktobra. Došla s O poročila, da je romunska armada pričela ofenzivo. 80.000 mož je udrlo v Dobrudžo. Na me ji pri Tur n-S everinu se je razvnela velika artiljerijska bitka. V bitko so posegli t u/li donavski monitorji. sKfije in min. sKupln. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v l.inbljani z dne 27. aVgtttti 1918 stev. 26.960, oziroma urada za ljudsko pre-hiano Z dne 10. av-tista 1918 št. 114.764, bodo dobivali ubožni sloji, ki so pritegnjeni kaki ubožni akciji, ceneiši kruh. Vsaka oseba teh akcij dobi tedensko za 20 vinarjev ali vsake štiri tedne za 80 vinarjev cenejši kruh. Izvršujoč tc ukaze, bode izdajal mestni magistrat vsake štiri tedne nakazila po Š0 vinarjev. Vsaka Oseba ubož-nc akcije in uradniške skupine dobi d o preklica vsake Štiri tedne po eno nakazilo za 80 vinarjev. Ta nakazila so veljavna izključno le za nakup kruha v tisti trcrovinl. kjer dobiva stfnnka kruh na krušne izkaznice in ic za dotično stranko, kateri so se izdala. Vsak pek in prodajalec kruha mora sprejeti Od svojih strank ta nakazila kot denar, in če bi stranka za enkrat kupila manj kruha kak >r zi H) \i:inriev, presežek izplačati V denarju. Veljavna so izključno le ona nakazila, ki imajo r.a belem kuponu vtisnjen brezbarvni pečat mesnega magistrata. Za vsako nakazilo sc izplača peku, oziroma prodaialcu kruha v mestni aprovizačni blagajni na Poljanski cesti št 13 80 vinarjev v gotovini. Nakazila se bodo pri izpiaćilu preluknjala (perforirala) in so s tem razveljavi ien a. Hrumim strankam se nakazila ne bodo izplačevala v gotovini iz mestne aprovizačrte blagajne. 2a izgubljena nakazila se ne izda novih. Kedal se bodo strankam izdajala nakazila, se objavi v listih. Ta razglas postane veljaven z dnem, ko se nabije na magistratno desko. Ponarejanje nakazil se bode sodnll-sko kaznovalo, ostale prestopke teh predpisov pa kaxnuje politična okrajna oblast. Darujte . za Narodno Vjeće Itnina in Masno. S prozornim namenom — ki ga v privatnih pomenkih z naivno frivolnost-jd priznavajo — trosijo razni odgovorni lu neodgovorni ntnuki politiki v svet ^razburljive« novice. Tako je graška >MotttaKs Žig.* prinesla privatni (!) te- lejrf&tti (nastal je menda v uredirisVm kroiku v kleti »štA|»tske IparkMflt'/!). da VĆ iz Ddpnhioma zanesljivega Vira, čin je dr. Truitibić V Imenu Hrvatov od* da! Italijanom Trst. Istro* Dalmacijo iti bogvedi kn i Sc vse. Sem hpodajo tudi razna poročila o »loridortskem paktu«. — što se babi htilo. to se bal i snUol Ti ljudje bi radi zatrosili nezaupanje BlOT Slovence lil Hrvate in ustvarili n en UPA' nje do naših narodnih VOUlteljev, da M poten lahKO S kalnem rilMrii. Ne VtOO ali iioOeio vedeti, da so |aJ)t< c |j ij:-. v.< v v Itjfldčnsken? paktu tlAatalc v đA.ait, ko Irj ItaHla RlislilA. 09 bo p<. ; vedno njen 5o§ec njr}na tramcnonitna sovražnica, nekdanja Avstrija. TaKO ni nobeno čudo, ta si je skušala svoje politične meje kolikor mogoče dobro zavarovati. Odkjkr te potrebe ni več in odkar je naš Narodni Svet priznal tuie-rodnim manjšinam na našem ozemlju svobodno življenje.so dani vsi pogoji - vaški vodiaelj Srobar. ki je bil na Ogrskem interniran, pa se mu je posrećilo zbežati. = Dr. Beneš v 2etievi. Z Dunaja poročajo, da je doftPeJ češkv>«k>Vfc-ške vlade dr. Henc* v ŽCttcvt) na raz-ROTor t dr. Kramafrm. =*= Imenovanja post iestmau *Wkn ner 2tgi« p rio t eni e po»t festum ce*o "v^-sto imenovanj za Trittflovd. Menda na Dunajll v JTJitl&-nem ministrstvu še rte Vedo, dal je mat* nov in nje v inozcitiatvu. ^_ Avstro - ogralll poslanik V De*ow lina došal na Dunaj« 2 Dunaja« 30. oe> brai v v*tro-ogrskl poslanik V Beroli-i princ Mohenlohe le došel na Dona! izroditev c. in kr. vojnik* oblasti v roke nollttke državi. L u b 11 A. 29. OaV p'bfa. Mineralni guvernement sporoča; V ponedeljek i\. in torek 22. L m. so >c v Varšavi vršila pogajanja o Uročit-c in kr. voJaSke oblaati v roke poljske države. Pogajanja so uspela, dosegel sc je popoln sporazum o Čim prejšnji izročitvi uprave v roke poljske vlade, =5= Ogrska kabinetna Kriza- Iz Br> uimptSte. 29, oktobra. ti, se jc sestava kabineta poverila grofu Janosu Hadiku. =t Boljseviki pišejo VVAsonfL Bo5-še viški komisar za zunanje zadeve Q* eerin ic baje poslal predsednika Wilso-nu. kakor sc poroča v ncmSkUi liatih, noto tc-le vsebine; Za prvi pogoj premirja, med katerim nnj se prično mirovna pogajanja, ste v svoji noti Nemčiji zahtevali izpraznitev okupiranih ozemelj. Pripravljeni smo. gospod predscfi-mk. pod temi pofcOji skleniti premirje to Vas prosimo* da nam sporočite, ako nameravate odstraniti svoje čete iz Mur-manska. Arhangelska in Sibirije. Pro* slino Vas. da Vi in Vaši zavezniki naro-Site čeho - Slovakom, da nam vrnejo ▼ Ka/anii ukradeni nam del našili zlatih zalo« in jim prepovedo, da bi pri prisiljenem umiku nadaljevali svoja roparska dejanja ter nasilnosti na delavcih In kmetih. Gospodarstvo. mm Uravnava prometa z jedilnim kostanjem letine 1918. Deželna vlada razglaša: Letina 1918 jedilnega kostanja ne Kranjskem se deva pod zaporo in se po naslednjih določilih zahteva aa preskrbo piebivalstva. Kljub zapori smejo posestniki Jedilnega kostanja: a) tiste množine po^ rahljati ki jih potrebujejo za prehranjevan-\e pripadnikov svojega gospodarstva; množina, ki odpade na osebo, se bo še določila in razglasila; b) iz svojih zalog prodajati neposrednim porabnikom, vendar pa z* omejitvijo, da se sme enemu In istemu^ao-rabniku oddati kvečjemu množina desetTd-logramov. Nakupovanje je v | 1. zahtevane letine jedilnega kostanja se poveri deželni poslovalnici za zelenjad in sadje v Ljubljani (Gradišče Št 10, I. hadstropje) in so pridelovalci. hrartllcL trgovci in drugi dolžni svoje zaloge jedilnega kostanja tekom oe-mih dni po uveljavljenju tega ukaza ne-7naniti deželni poslovalnici za zelenjad in sadje v LJubljani (Gradišče 10, I. nadstropje). Kadar prodaja pridelovalec Jedilni kostanj, najsi prodaja deželni poslovalnici za zelenjad in sadje ali iz proste roke, se ne sme za 160 kg zahtevati aH plačati viSJa cena kakor 190 kron na kraja železniške postaje, ki je najbližja ozecnlju pridelovanja. Ako Je najbližja železniška 00-staia ali kral namembe oddaljen več kot pet kilometrov do deset kilometrov, ae zvila cena za 2 kroni, ako je daljava večja kot d«et kilometrov, ža 3 krrjr^ nji metrskem stotu. Ta cena se umeva ga zdravo In aa trg sposobno blago. Ako ima blago, ki se naj prevzame, napake* se mora blago primerno znižati. V treovini na debelo se ne sme preseči cena 215 kron aa 100 kilogramov. — Ceni* nepremičnin. Med tetn ko so se na thmaiu do pred kratkim pla»-čovalp nepremičnine po oenah. kd ao a ozirom tih ptanarlno donaSale koma! ie nastopila tudi tukai velika Ia-prememba. To pc ne kaže toliko v temu da so cene realitet precej padle, temveč v tom. da pe kupci iako reaervtrani držijo. Kakor na dnitrih blagovnih trgih. tako ie obfutiti tudi na realitetnem trgu to zadržanje, in kupci ter prodajalci Takaio na nadaljno razvijanje politid-nih III11 ihti Tudi v tei točki ee nafte mnenje, ki pttjo sra na tem mestu izražali : mnenie namreč da bodo cene hiš na Dunaju šle navzdol. VpoStevati ie treba okolnost, da 1e velik del Dunaia živel od čeških, poljskih In jugoslovanskih dežel. Redai pa bo konee te «la¥«L Dunaj postane slavno mesto nemškega ozemlja, bo ležal torej izven sredine te-«ra ozemlja Tirolska bo gravitirala, proti Bavarski. nsm«rki deli ceekeffa. kraljestva bodo iskali stike deloma a bližnjo saško državo ali pa s Pra*o. Z vso eotovostio že lahko danes trdimo, da postane z Dunaja, nekdanje ponosne prestolice. veliko provincialno mesto. Posledico bodo za Duuaičane strahovito. Hični posestniki pridejo ob velik del svojeea premoženja, kaiti hiše, ki so danes 1 milijon kron vredne, se bodo dobile cez leto dni za 100.000 K ali £e za manj. Skoz desetletja se ne bo flrradila niti ena hlea, ker bo itak znaten del sedanjih stanovanj prazen. Kako bodo i z dodale mestne finance si lahko vsakdo predstavita, Zadolžnice, dunajskega mesta pridejo ob svojo veljavo. Upamo, da so bili nasi finančniki tako previdni, da so pravočasno odvrnili take papirje. — Uvoa poljedelskih atrojev v Romunijo. Kakor poročajo iz Bukarešta, =e ni uvozilo od I. 1914. naprej v Romunijo nikakih poljedelskih stroje*. Prod vojsko Je bilo avstro - ogrske prr> venience 40% vseh v Romunijo uvoae-nih poljedelskih strolev. Seda i so žalo-ee popolnoma izpraznjene. Romunija nudi torej za uvoz poljedelskih stroiev bogato bolje: obenem ie treba računati sedaj tudi na one izdelke, ki smo jih pred loti malo poznali, kakor motorna pluge in stroje aa podelanie krme. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne Halrinata.