ŠT. 6 — IX JUNIJ 1960 CENA 10 DIN VSEBINA: ■J- Ukmar — Novi obrazi v sejni sobi Kompleksno nagrajeva- M s^nonjarjeVa ~ Takšni L. Zabukovec — Nekatere n?utann°PSti P"1 Skrobil" O. Lipovšek" °sn°v nin ° vzdrževa- maUtertaiaaŠČltl tehn^nega Kaj je fotogravura? Rakete tudi v Jaršah Podatki, ki vsakogar zanimajo F. Rihtar — Do Varšave O političnih dogodkih po svetu F. Rebernik — Kako smo delali V. Habjanova — Personalne spremembe Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Vlah nitri frue S Novi obrazi 10. maja smo imeli v podjetju volitve v novi delavski svet. Izvolili smo predstavnike, ki bodo v tem letu sklepali in odločali o našem gospodarskem razvoju. Zanimivo je, da je novi delavski svet res skoraj v celoti »nov«. V njem so namreč samo štirje člani, ki so bili tudi v dosedanjih organih upravljanja. Rezultati volitev so nam znani, saj je bilo to povsod objavljeno. Poudarim naj le, da se je zopet ponovila »napaka« iz prejšnjih let: ženske so po številu glasov na zadnjih mestih, nekatere pa še celo izvoljene niso bile, medtem ko ni izpadel niti en moški kandidat. In upoštevajmo, da je v podjetju preko 800 žensk in le okrog 300 moških! Tako je sedaj v novem delavskem svetu od 32 članov samo 13 žensk in kar 19 moških. Bolj ugodno pa je razmerje članov z ozi- Kompleksno Na zadnjem zasedanju starega delavskega sveta je bil potrjen Pravilnik o kompleksnem nagrajevanju ali nagrajevanju vseh delavcev podjetja na osnovi doseženega dohodka, produktivnosti obrata in osebn.e prizadevnosti pri delu. Te tri glavne osnove — dohodek podjetja, produktivnost obratov in osebna prizadevnost (posamične ali skupinske norme) predstavljajo za nas najbolj objektivne kriterije pri izbiri sistema nagrajevanja, če hočemo, da bo ta res vzpodbuden in se bistveno razlikujejo od dosedanje navadne delitve dobička. Mogoče je to res nekoliko težko razumeti, tembolj, ker nas begajo tudi izjave nekaterih naših funkcionarjev na obratnih sestankih, češ saj kompleksno nagrajevanje ni nič drugega kot delitev dobička pod drugim imenom. Pa ni tako. Sredstva so res ista, le način delitve je drugačen, bolj pravilen, bolj pravičen. V prejšnjih letih smo bili pri delitvi dobička udeleženi vsi z enakim odstotkom — brez ozira na to, ali je bil en obrat boljši od drugega, je delavec dosegel normo 80 °/o ali pa 120 %>, smo poslovali ekonomično ali ne, smo izdelovali kvalitetne ali nekvalitetne izdelke itd. Ze ti primeri, ta merila, ki smo jih vključili v kompleksno nagrajevanje in so tudi pogoj, da sploh kaj dobimo, nam povedo, da smo storili lep, kvaliteten korak naprej. Sedaj je vodstvo vsakega obrata skupno z novoosnovanimi obratnimi delavskimi sveti neposredno zainteresirano, da se dosežejo čimboljši delovni rezultati. Predilnica je vezana na odnos izvršenih delovnih ur napram kilogramom preje bazne številke Nm 10. v sejni sobi rom na obrate. Predilnica ima v delavskem svetu 8 predstavnikov, tkalnica 9, oplemenitilnica 3, tiskarna 1, pogonski oddelek 7 in uslužbenci 4. Teden dni po volitvah so se člani že zbrali na prvo zasedanje in izvolili novega predsednika. Od treh predlaganih je dobil največje število glasov mladi Milan Narat, mojster v pripravljalnici in dosedanji predsednik mladinske organizacije. Ob tej priliki je bil izvoljen tudi nov upravni odbor, čigar predsedniško mesto je soglasno zasedel prav tako mladi Tonček Ručigaj, mojster iz predpredilnice. Obema predsednikoma iskreno čestitamo, novemu delavskemu svetu in upravnemu odboru pa želimo, da bi s skupnimi napori dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. nagrajevanje Z drugimi besedami: čimveč preje na eno izvršeno delovno uro, seveda z določeno kvaliteto. Trenutno nastopajo v tem obratu velike težave, ker so se nam zaloge domače preje prekomerno povišale zaradi nepravilnega asortimana v tkalnici. Podvzeti pa so ukrepi, da se stanje normalizira. Tkalnica mora stremeti za tem, da zatke čimveč votkov na eno izvršeno delovno uro, obenem pa stke tudi čimveč metrov tkanin prve klase. Oplemenitilnica ima postavljeno normo z ozirom na število delavcev in metražo gotovega blaga, ki pride dnevno na enega delavca. Obenem so postavljena tudi strožja merila glede makulaturnega blaga. Skoraj enaka merila veljajo tudi za tiskarno. Delavci pogonskega oddelka se morajo truditi, da bo v obratih čim manj zastojnih ur, nameščenci pa, da se dnevno izpolnjuje norma prodaje. Ob koncu vsakega meseca si bomo razdelili sadove naših uspehov. Nismo in ne bomo dobili vsi enako in to se nam zdi nenavadno. In vendar bo tako. Nekdo bo vedno zadnji. Ni pa nikjer rečeno, da mora to biti vedno eden in isti. J. Takšni smof V družbi dobijo otroci običajno enako vzgojo. Prav pogosto pa se izkaže, da so otroci ene matere in enega očeta zelo različni po svojem značaju. Eni so pridni in vestni ter znajo ceniti pridobitve v vsakdanjem življenju; drugi so pravo nasprotje. Karakte-rizira jih malomarnost in razgrajaštvo, z eno besedo, prav nič veselega za družbo. To so otroci, ki rastejo in se razvijajo. Njihova pamet je majhna, toda različna in v življenju si vedno ne najdejo prave poti. Odrasli smo v nasprotju do otrok toliko dozoreli, da lahko presodimo naše ravnanje in ga vskladimo tako, da nam je lepo. Kako žalostno pa je, če se to ne dogaja. Poglejmo naš kolektiv. Koliko nas je dozorelih in se imamo za pametne? Zal vsi ne vemo kaj je prav in kaj ne. Koliko reči se nudi delovnemu človeku, pa kaj, ko so med ljudmi, ki znajo misliti, nepridipravi, kateri počenjajo tako čudne reči, da se človek nehote sprašuje — ali je to sploh mogoče. Z nepravilnim ravnanjem pa ne škodujejo samo drugim, temveč tudi sebi. Lahko pogledamo naslednje. RAVNANJE S HIGIENSKIMI PROSTORI. Gradnja naših delavnic Kopalnice so bile lansko leto prenovljene in vedno dostopne za kulturnega človeka. In kakšne so te kopalnice danes? Vsak človek zna uporabljati kopalni prostor, ven-drug S£ na'ide^° nePridipravi, ki delajo popolnoma — hodi v umazanih delovnih čevljih po celi kabini, — opravlja vsakovrstne potrebe (velike in male) v tem prostoru, — pljuva po tleh in pusti teči vodo. Kadar teče beseda o naših kopalnicah, smo primorani izpustiti vsako misel o higieni. Žal bi moral Poznati higieno vsak človek in še bolj žalostno je, da 80 kopalnice naša last in namenjene za našo uporabo. IN NAŠA STRANIŠČA! — posode za toaletni papir so vedno potrgane, toaletni papir ne služi svojemu namenu, pač pa ga posamezniki često uporabljajo namesto robčka ali brisače, ker služi tako različnim namenom, ga vedno primanjkuje, nadomešča pa ga tako »priljubljena preja«, koliko časa pa se porabi za pesnitve in risarska dela po straniščnih stenah, res več ne vem. NAŠE DVORIŠČE Mislim na naše tovarniško dvorišče, ki je postalo v celotni velikosti en sam koš za odpadke. Dvorišče se čisti enkrat tedensko, zato smo primorani gledati nelep prizor od začetka do konca tedna. EPILOG Pri otrocih - nepridipravih odpovedo starši. Toda kaj naj nudijo svojemu otroku, če sami niso dosti boljši. Dokaz za to so prej navedeni primeri v našem kolektivu — v kolektivu dozorelih ljudi. Morda je umestno tu uporabiti star pregovor, ki pravi: »Kakor si boš postlal, tako boš ležal.« Ugotovimo lahko, da imamo v tem pogledu presneto trdo ležišče. V življenju človek ne sme samo zahtevati — nekaj mora tudi dati, predvsem samemu sebi in tako celotnemu kolektivu. Zaključno še naslednje opozorilo. Sodelavca, katerega bomo zalotili pri neolikanih dejanjih v našem okolju, bomo odslej imenovali v našem glasilu. Opisali bomo tudi njegovo »grešno dejanje« ter tako poizkusili doseči tisto raven izobrazbe, katero bi že davno morali vsi imeti. M. Skrinjarjeva Nekatere posebnosti pri škrobljenju lanenih osnov kor- , ane/la, Preia ima nekoliko drugačna svojstva ka-. ukazna. Po trdnosti bombažno prekaša, je pa nj elastična in običajno bolj neenakomerno prenov!’!? ostanki pezdirja in bolj ali manj pogostimi 6 Va-m*’ P°sebno Pri preji iz kratkih vlaken (LK). oh t-icajno lanene preje ne škrobimo. Povečani rati statev in avtomatizacija statev pa zahtevajo tudi Pri laneni preji za osnovo trdnost in gladkost, da se stotm °meiijo pretrgi osnovnih niti oziroma zastoji n ^tGV' Tem zahtevam pa lanena neškrobljena preja ■e Usjtreza, posebno kar se tiče gladkosti iste. Zato ' Potrebno laneno prejo škrobiti. NepiPr+^llodna ^aza škrobljenja je širinsko snovanje, j asticnost lanene preje nam narekuje, da snujemo ' en® osnove na tako širino snovalnih valjev kot bo h ^neje širina osnovnega valja za statve. Na škro-vS ?tr°iu ni Priporočljivo ožiti ali širiti osnove niti na krai?h ® večjo hitrostjo kot je hitrost osnove, in sicer v isto smer. Poseben nož posname odvišno emulzijo in z naravnavo istega lahko reguliramo stopnjo navlaženja osnove z emulzijo, Skica 2 — Nanašanje emulzij e in mešanice stearin - parafina (SB = skeletni bobni v sušilni komori; V = vodilni valjčki; R = valjček za uravnavanje napetosti osnove; K = korito za emulzijo; M = valjček za nanašanje emulzije; A = voščilna valj čka) Potem teče osnova med dvema voščilnima valjčkoma ali palicama, kjer se od zgornje in spodnje strani osnove nanese tanka plast mešanice stearina in parafina (od 0,3 do 0,5 °/o od teže osnove). Ti valjčki so lahko nameščeni tudi za delilnimi palicami tik pre'd raztezljivim grebenom. V ostalem je škrobljenje lanenih osnov slično škrobljenju bombažnih osnov. T _ 0 vzdrževanju in zaščiti tehničnega materiala v podjetjih tekstilne industrije Med glavne kvare tekstilnih strojev spadajo vsekakor posledice trenja, korozije in preobremenjenosti. Na strojih se pojavlja prvenstveno škodljivo trenje, pri čemer se potroši 85—95 °/o energije, medtem ko se za sam proces proizvodnje potroši le 10—15 °/o energije. Medtem ko se pojavlja obraba stroja zaradi trenja, samo če je stroj v pogonu, deluje korozija brez ozira ali stroj stoji ali ne. Po podatkih visoko razvitih industrijskih držav uniči korozija letno 25 °/o proizvedenih jeklenih naprav. Pri tem moramo računati poleg direktnih okvar v tekstilni industriji tudi z uničevanjem naprav zaradi umazanije, prahu in rjavenja. Lomi posameznih strojnih delov pa so največkrat posledica preobremenjenosti stroja in nepravilne oziroma nevešče manipulacije s strojem. Montaža provizorija pred, poslopjem predilnice Kaj je foto gravur a? Fotogravura je globinski tisk, dosežen s fotome-haničnim postopkom. Postopek je izumil leta 1879 Avstrijec Klietsch. Od predmeta, katerega želimo fotogravirati (tekst, slika, risba in podobno), naredimo najprej diapozitiv po znanem fotografskem postopku. Dobljeni diapozitiv kopiramo na pigmentni ali bichromatni papir. Slednji je premazan s slojem želatine (ali podobnih organskih koloidov), kateri vsebuje določeni odstotek kalijevega bichromata. Ta sloj želatine ali točneje chromželatine je občutljiv napram svetlobi. S pomočjo osvetlitve se želatina nakvasi in postane vodonetopna, medtem ko je neosvetljena želatina vodotopna. Stopnja netopnosti chromželatine je odvisna od jakosti osvetlitve, kar je posredno povezano z diapozitivom, kateri prepušča na bolj sivih mestih več svetlobe in zatorej želatina bolj otrdi, a na temnih ali bolj črnih mestih manj svetlobe in je tod želatina praktično neosvetljena ali le malo. Na bakreni valj, katerega smo predhodno kar najboljše spolirali, potresemo asfalt v obliki naj finejšega prahu. To plast termičnim potom stalimo na valj v homogeno oblogo, da dobimo tako zrnčasti raster. Na »asfaltirani« bakreni valj položimo osvetljeni bichromatpapir, kateri je moker ter ga praktično s pritiskom prilepimo na valj. S pomočjo obdelave v topli vodi nato odstranimo papir, med tem ko se želatina topi odvisno od stopnje predhodne osvetlitve (na svetlih mestih bolj, na temnih manj). Po končani operaciji je sloj chromželatine na valju enak prvemu diapozitivu. Valjček končno obdelujemo v kopeli železovega klorida, kateri jedka baker. Proces jedkanja je najmočnejši tam, kjer je sloj želatine najtanjši ali z drugimi besedami na tistih mestih, kjer je bila intenzivnost osvetlitve največja. Zaključno operemo z valja sloj preostale chromželatine ter asfalta in že je valj z gravuro sposoben za proizvodni proces v tiskarni, kjer tiskajo s pomočjo strojev. Hobby, št. 4/1960 Prevedel O. Lipovšek V montažni hiši bosta dobila prostore konfekcija in fizikalni laboratorij Wo Uatime (konec) (Piše F. Rihtar) V tkalnici predelujejo laneno prejo iz lastne predilnice ter bombažno iz tujih predilnic. Čistih bombažnih tkanin ne tkejo, pač pa dosti čisto lanenih in surovih beljenih in barvanih lanenih prej. Največ pa tkejo pollanene tkanine, to je z bombažno osnovo in lanenim votkom. Za vse pollanene tkanine uporabljajo izključno beljen ali pa barvan lanen votek. Oddelki tkalnice so razdeljeni po vrsti montiranih statev in po artiklih, katere izdelujejo. Na ta način imajo 5 večjih ali manjših oddelkov tkalnice. Med vsemi je največja jacquardska tkalnica z 270 statvami. Od teh je 140 statev z delovno širino 150 cm, 130 statev pa z delovno širino do 70 cm. Na širokih statvah tkejo čisti laneni damast za žimnice iz Vt beljenega lanu Nm 18 LD v osnovi in votku in pollaneni damast z barvano bombažno osnovo Nm 40 dvojna in lanenim votkom Nm 18 LD 1/t beljen. Največ izdelujejo na teh strojih čisto laneno dekorativno tkanino s črno obarvano osnovo Nm 7 LK in votkom Nm 7 LK v različnih pastelnih barvah. Te tkanine so tkane v manjših jacquardskih vzorcih. Zaradi pomanjkanja delovne sile precejšnje število teh strojev ni v pogonu, omenim pa naj, da en delavec dela na enem stroju. Kot vse druge tovarne tudi ta dela v 3 izmenah in je zato pomanjkanje delovne sile še bolj razumljivo. Na ozkih jacquardskih statvah tkejo pollaneni frotir in čisto lanene brisačke z manjšim vzorcem in borduro. Pri frotirju za brisače je vezna osnova bombažna, ena fro-tirna prav tako bombažna, druga frotirna pa iz beljenega ali barvanega lanu. Tudi votek je pri vseh teh tkaninah lanen. Na eni teh statev tkejo portrete poljskih državnikov v velikosti 70 X 50 cm v črno beli barvi. Za cel portret rabijo dvakrat 4020 kart. Statve so iz začetka našega stoletja, poljske firme »Kern Lodz«. Ta tkalnica ima tudi lastni oddelek za prebijanje, kopiranje in šivanje jacquardskih kart. V oddelku za tkanje lanenih brisač teče 40 gladkih ozkih statev. Tkejo samo eno vrsto brisač. Širine 55 cm v votku in osnovi Nm 10 LK 4/4 beljen lan. Čeprav so stroji stari in brez vsake avtomatike, delajo s 180 obrati/min. V avtomatskem oddelku teče 30 avtomatskih sta- Varšava — stadion 10. let ja Surove tkanine potem po prastarem načinu belijo na soncu. Take tkanine so zelo enakomerno bele. V večjem oddelku je montiranih 100 težkih jadrovinskih statev poljske izdelave iz leta 1953. Ti stroji zaradi nesolidne izdelave niso v pogonu, ker delo na njih sploh ni mogoče. Zaradi tega ta tovarna ne izdeluje jadrovinskih in drugih tehničnih tkanin. V istem oddelku teče tudi 250 gladkih ozkih srednje težkih statev poljske firme »Kern-Lodz« iz začetka tega stoletja. Na njih tkejo samo lažje artikle. Največ tkejo na teh strojih tkanine za ženske obleke in to čisto lanene in pollanene beljene ali pa z vzorčasto osnovo. Pri pol-lanenih tkaninah je zelo težko opaziti, da niso iz čistega bombaža, kajti lanena preja je najboljše kvalitete. Poleg predilnice in tkalnice ima tovarna še lastno barvarno, belilnico in filmsko tiskarno. Vseh naštetih oddelkov si nisva mogla ogledati prvič zato, ker nisva imela časa, pa tudi prepustnico sva imela samo za tkalnico. Tovarna je bila ob umiku Nemcev precej porušena in je bila šele pred kratkim dokončno obnovljena. Prav zato daje vtis modernega podjetja, čeprav je strojni park zastarel, vendar je razpored strojev takšen, da najbolje ustreza tehnološkemu postopku. S prakso v tej tovarni je najin čas potekel. Pripraviti se je bilo treba za povratek domov. Zadnje tri tev »Schoner« z delovno širino 240 cm ter 110 avto-^f“ ™ ‘ f^nila ?gled Varšave Ker nama m matskih statev »Ruto« z različnimi delovnimi širinami # £spel° d°bltl sobe v Varšavskih hotelih sva ostala v od 120 do 240 cm. Stroji so predvojne izdelave, vendar 2lrandovu m sva se dnevno vozila z vlakom v mesto, so še v dobrem stanju. Na teh statvah tkejo največ /• ’ Varšavo sva prekrižarila v vseh smereh. Pri tem pollanene tkanine z bombažno osnovo Nm 40/1 in lane- sva si ogledala razne zgodovinske in kulturne zname- nim votkom Nm 24 LD 4/4 beljenim. Te tkanine kasneje potiskajo v lastni filmski tiskarni. Precej tkejo na teh statvah čisto lanene tkanine iz Nm 18 LD osnove v votku in v osnovi. Sili! Varšava — stadion nitosti mesta. Obiskala sva skoraj vse večje trgovine, seveda iz gole radovednosti. Precej imajo velikih trgovskih hiš, kjer lahko kupiš vse, kar si ravno izmisliš, precej pa je tudi trgovin s samopostrežbo. Ogledala sva si tudi nov športni stadion, ki sprejme do 130 000 gledalcev. Zares imenitna gradnja, zanimivo pa je to, da ima 64 vhodov, tako da se pri največjem številu lahko hitro napolni in enako hitro izprazni. Seveda nisva prepustila tudi drugo največjo zanimivost, to je palača »Kulture in znanosti«. Z dvigalom sva se dvignila do višine 115 m. Tu je razgledna terasa. Pogled na obnovljeno Varšavo je impozanten. V pritličju iste stavbe so razne kulturne in športne ustanove kot akademija znanosti in umetnosti, dramske in kino dvorane, razni muzeji, zimski plavalni bazen in športna dvorana. Midva sva si ogledala le muzej tehnike. V njem je prikazan razvoj tehnike in astronavtike od Kopernika pa do danes. Razstavljene so kopije vseh sovjetskih umetnih satelitov, modeli vsemirskih raket, oprema ljudi, ki naj bi potovali na druge planete in še razne druge stvari. Poljaki so najbolj ponosni na svoj prvi helikopter in prvi reaktivni avion, katera sta že za v muzej. Pri takem sprehajanju po velemestu nama je dan prav hitro minil. Enako tudi drugi in tretji. Hitro se je bližal čas najinega Wien — Siid — Ostbahnhof odhoda. V mislih sva se še enkrat poslovila od vseh najinih novih znancev in prijateljev, poslovila sva se še od Varšave, potem pa je vlak, v katerem sva bila, odpeljal proti jugu. To je bilo 1. oktobra 1959, nekaj minut po polnoči. Ko sva se zjutraj zbudila, sva stala že na obmejni postaji. Ko so vstopili cariniki in obmejni organi, smo se lepo pomenili, kajti tudi poljščine sva se precej naučila, ne pa kot pri najinem priho.du, ko smo drug drugega gledali, razumeli pa nič. Poslovili smo se, zaželeli so nama srečno potovanje, midva pa njim mnogo sreče. Potovanje skozi Češko je potekalo normalno. Seveda so naju že na prvi postaji opozorili, da ne smemo izstopati iz vlaka pa tudi na obmejni postaji je vlak ponovno stal več kakor 2 uri. Popoldne ob 15. uri smo končno prispeli na Dunaj. Tu sva se že počutila kot domačina. Časa sva imela do polnoči več kakor preveč. Podala sva se na ogled mesta. Dostikrat sem slišal, da je mesto najlepše ponoči. V Fratru sva počaka do mraka, potem pa sva se peš podala po nočnem Dunaju nazaj na postajo. Hodila sva lepo počasi ne da bi enkrat samkrat vprašala za pot. Držala sva se najbolj prometnih ulic, te pa so : seveda najlepše. Pozno ponoči sva prispela nazaj na kolodvor. Zadnje šilinge sva zapravila za pivo. Malo po polnoči je vlak odpeljal proti jugu. Ko smo zgodaj zjutraj prispeli v Maribor, je bilo mesto ovito v gosto meglo. Še nekaj ur vožnje in vlak se je ustavil v naši j stari Ljubljani. Počakati je bilo treba še znanca »Kamničana«. Za zaključek se želim zahvaliti vsem, ki so nama omogočili to potovanje na Poljsko, o kateri imava s tovarišem Šurkom po vsem tem, kar sva doživela in videla, naj lepše mnenje. Na Poljskem sva dobila mnogo lepih vtisov in občutek, da sva bila v napredni državi. Konec O političnih dogodkih po svetu je govoril tov. Drago Košmrlj, zunanjepolitični komentator RT Ljubljana Sekretariat OO ZK Induplati je sprejel v program dela predavanje o zunanjepolitičnih dogodkih, o katerih je govoril politični komentator radio-televizije Ljubljana tov. Drago Košmrlj. Predavanje je bilo v petek, 27. maja, ob 14. uri v naši sejni sobi in se ga je udeležilo precej članov kolektiva, ki so z zanimanjem spremljali politični razvoj dogodkov v svetu, o katerem je govornik govoril eno uro, ki pa je žal prehitro minila. Tov. Košmrlj je osredotočil svoje izvajanje na pariško konferenco najvišjih ter orisal na zelo prijeten način dogodke, ki so že pred konferenco dali slutiti neuspeh in v zaključku komentiral nastali položaj ter z vidika razgledanega politika povedal, kako se bodo dogodki po vsej verjetnosti razvijali dalje. Zaključno je še odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj o zunanji politiki ter tako zadovoljil res vse poslušalce, ki so ga za njegovo izvajanje nagradili s ploskanjem. Prepričani smo, da bomo imeli pri podobnem predavanju prihodnjič premalo prostora v naši sejni sobi, Dopust v našem domu v Umagu zato smelo trdim, da si podobnih aktualnih predavanj še želimo, na kar je dal že oficialni pristanek tudi tov. Košmrlj. Istočasno izkoriščam priliko, da tem potom vabim na prihodnje predavanje vse tiste, ki iz kateregakoli razloga temu predavanju niso mogli prisostvovati. Cas, ko gredo dogodki mimo človeka, je minil predvsem v deželi, kjer proizvajalec neposredno upravlja s proizvodnimi sredstvi in silami. Z našim delom smo postali veliki. Nepoznani bodo ostali samo oni, o katerih ni kaj slišati ne videti, to pa nova Jugoslavija ni. S tovarišem Titom na čelu gremo v koraku z dogodki v jutrišnji dan in če želimo korakati in ne zaostati, moramo vedeti, kam nas vodi pot. O tem pa lahko zvemo prav na podobnih predavanjih, kakršne je organizirala OO ZK v zadnjem času že več. _r Tehnološka kontrola oplemenitenega tekstila Veščina apretiranja tekstilij je v tem, da se doseže maksimalni efekt pri minimalnih spremembah fizikalnih in kemičnih lastnosti materiala, katerega oplemenitimo. Najpogosteje želimo dobiti materijo, katera je obstojna proti mečkanju. Dati bombažu in celulozi te lastnosti ni enostavno, zato jih je potrebno apretirati. Sintetične smole, katere se uporabljajo v ta namen, izzovejo nezaželene spremembe materiala. S pomočjo kontrole je bilo ugotovljeno, da se pri procesu apretiranja proti mečkanju zmanjšuje razteznost vlakna do točke samega pretrga. Istočasno se zmanjšajo tudi lastnosti elastičnosti in obstojnosti napram drgnjenju. Apretiranje na vodonepropustnost je druga vrsta oplemenitenja, kateri lahko še dodamo apretiranje proti gorenju. Pri slednjih apreturah je potrebno paziti na fizikalne, kemične in mehanske spremembe, katere nastanejo na materialu po apreturi že omenjene vodonepropustnosti in negorljivosti. Rakete tudi n Jaršah? Ob priliki proslav za letošnji 1. maj smo priredili ognjemet na travniku med našo tovarno in Mengšem, nazen običajnih formalnosti sem pričel brskati za primerno literaturo, katera bi mi povedala več o osnovi raketne tehnike. Nisem imel dosti sreče. Tudi leksikoni starejših letnikov ne povedo dosti, novi leksikon pa še m tako daleč. Naključje je hotelo, da je »PLANIKA«, glasilo delovnega kolektiva obutve v Kranju prav mdaj objavilo članek z naslovom »IZSTRELIMO RAKETO — PA PRAV ZARES! Morda bo ta ali oni prebral ta sestavek v našem glasilu ter se podrobneje seznanil z izdelavo rakete. Llanek se glasi tako: Doba raket in vodenih izstrelkov! Vsak dan lahko eremo v časopisih o novih tipih raket, ki nosijo več s o kilogramov težke satelite v vesolje in svet ne-strpno pričakuje trenutka, ko bo poletel tja daleč izven ^ meljske privlačnosti prvi človek in morda pristal a mesecu. Še za časa velikega pisca Julesa Verna je ua to fantazija, danes pa je to resničnost, saj smo piav na pragu teh dogodkov. Pa prepustimo to znan-en. om, mi pa se lotimo majhne rakete, ki na me-ec sicer ne bo poletela, bomo pa z njenim poletom Kljub temu zadovoljni! , Potrebujemo kos risalnega papirja, lepilo, košček letvici11 V-a^’ koncentrirano solitrno kislino, dve ri i 1 m nekaj žebljičkov. Najprej si naredimo iz nj . PaPirja cevko (papir zvijemo in dobro zle-sp ,J ■? no*-ranjim premerom poldrug centimeter. Ko - ir P, Posuši, vložimo in prilepimo na enem koncu . iesen zatič, katerega konec ošilimo. Potem pri-P , vl?uo »gorivo«. Vzemite nekaj vate, kolikor je pač T n i^6 'n dobro namočite v solitrni kislini. o aelo opravite na prostem in ne s prosto roko! Vato Potopite v kislino s palčko. Ko je vata dobro namočena s kislino, jo temeljito izperete v tekoči vodi. Ker 'slina razjeda blago, pazite na obleko! Izprano vato vlo”-+ite na soncu (ne na štedilniku ali peči) in nato te -Z^e P?l°vico tako dobljenega goriva v raketno cey 's. Palčko malo potlačite. Nato vložite majhen obro-nnt 12 ,lepeuke, sredi katerega je luknjica in skozenj v..tel’nlcri ščepec na prej navedeni način obdelane dni^ Za ten? napolnite drugo polovico rakete z ob-r-iiro?0 val° *n i° zopet malo potlačite v cevko. Konec ne cevi s škarjami nekoliko pristrižete vzdolž Skica rakete cevi, stisnete, da se odprtina zmanjša ter zoženo cevko povežite s tanko bakreno žico. Da bo imela raketa med poletom ravno smer, privežite na raketo še tanko leskovo šibo, dolgo za dve dolžini rakete. Potisnite v raketno odprtino še iz ostanka vatinega goriva spreden stenj ter postavite raketo na žlebasto stojalo, katerega ste predhodno naredili iz dveh letvic. Razumljivo je, da boste raketo spustili na prostem, daleč od vseh hiš. Ko je vse pripravljeno, prižgite konec stenja in se umaknite za nekaj korakov. Čez nekaj sekund bo raketa ob močnem sikanju izpušnih plamenov poletela tudi več kot 100 m visoko ter se nato v paraboli vrnila na zemljo. Zaključno poudarjam, BODITE PREVIDNI in upoštevajte vse vrstice teksta. Radarjev na poligonu ne rabite pač pa pamet! ntmar Počastitev Dneva mladosti Prijetno smo bili presenečeni v petek zvečer, 27. maja, ko smo v družbi številnih gostov prisostvovali akademiji TVD Partizan Jarše. Če napišem, da je akademija izpolnila svoj namen z nepričakovano kvaliteto, je vsak nadaljnji komentar odveč. In vendar bom napisal še nekaj besedi zgolj zaradi kronike, ki se na ta način naj lepše in najlaže ohrani. In o nedavni akademiji velja zapisati kaj več kot samo to, da je bila zelo zelo dobra. Začetek z nastopom vseh sodelujočih, ki so peli himno, je napravil na goste v dvorani močan vtis. In točke. Vse je bilo lepo, skladno, z eno besedo, akademija, kakršne v Jaršah doslej še nismo imeli. Prav je, če povem, da so bili vsi nastopajoči res člani TVD Partizan Jarše, da so pripravili celotni nastop člani tega društva in s prikazanim zaslužili pohvalo. Gostje niso štedili s ploskanjem in to je priznanje najširših množic iz Jarš, ki so napolnili dvorano. Prijetno je, če vemo, da se je Upravni odbor društva skupno z načelstvom odločil pripraviti se takoj za akademijo ob prazniku Republike 29. novembra Z načrtnim delom je uspeh bližji in dosegljivejši. Za svoje delo zaslužijo člani društva, ki aktivno delajo in vodijo, pohvalo, in s tem posredno bodrilo za nadaljnje delo, ki je s prikazano akademijo postavilo društvo na solidne temelje. Pokal OO ZK Induplati za najboljšega strelca ob tekmovanju v TEDNU MLADOSTI je prejel tovariš Karel POSTR2IN, kateremu k uspehu iskreno čestitamo. Številni so dobri strelci, vendar samo enemu v tem tekmovanju poklonimo prehodni pokal, na katerega bodo zapisali tokrat letnico in ime: 1960 — Karel Postržin. Kadioizotopi v tekstilni industriji Vedno češče uporabljamo radioizotope v tekstilni industriji. Rabimo jih predvsem za kontrolo in analize. S pomočjo teh izotopov nam je mogoče ugotavljati učinke kobalta na različna tekstilna vlakna. Številni tehniki so s pomočjo izotopov ugotovili učinke žarčenja na polyamidna vlakna, na polyacrilnitrilna, polyesterna in dacron vlakna. S pomočjo radioizotopov so tehniki ugotovili preoblikovanje materiala pri predenju in pri barvanju, pri tiskanju in pri odstranitvi nezaželene statične elektrike apretiranih tkanin in kontroliranju le-teh. Kako smo delali v mesecu aprilu 1960 Izpolnitev količin, plana: Mesečna izpolnitev plana Primerjava i letom 1959 kumulativa Leto 1959 indeks 100 Predilnica Tkalnica . . Gasilske cevi Zatkani votki 88,0 °/o 98,7 %> 94,5 °/o 99,4 °/o 83.0 %> 119.2 %> 36.0 °/o 109.3 °/o Izpolnjevanje norm: Predilnica Tkalnica Oplemenitil. Tiskarna Pogon, oddel. Nameščenci 112,2 %> — v 113.1 »/o — v 117.1 %> — v 110.0 “/a — v 111,5 °/o — v 115.1 °/o — v normi delalo normi delalo normi delalo normi delalo normi delalo normi delalo 258 delavcev 477 delavcev 82 delavcev 23 delavcev 90 delavcev 66 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 113,1 °/o in je v normi delalo 996 delavcev. Konec aprila smo imeli zaposlenih 1116 delavcev in 9 vajencev. Prekinitev električne energije ni bilo. V predilnici smo v aprilu še namerno držali produkcijo nižjo zaradi zadostnih zalog lanene preje. Vsi oddelki so polno obratovali. Podatki, ki zanimajo vsakogar Personalne spremembe VSTOPI : 1. Bremec Miroslav, delavec v oplemenitilnici, vstopil dne 6. V. 1960, 2. Capuder Franc, predilec, vstopil dne 6. V. 1960, 3. Jereb Kristina, delavka v oplemenitilnici, vstopila dne 6. V. 1960, 4. Kos Ana, tkalka, vstopila dne 6. V. 1960, 5. Kavaš Ignac, delavec V predilnici, vstopil dne 6. V. 1960, 6. Knep Jože, ključavničar, vstopil dne 6. V. 1960, 7. Koren Ana, tkalka, vstopila dne 6. V. 1960, 8. Lebeničnik Alojz, del. v oplemenitil., vstopil dne 6. V. 1960, 9. Maselj Nežika, delavka v adjustirni, vstopila dne 6. V. 1960, 10. Peterc Stanislav, dvoriščni delavec, vstopil dne 6. V. 1960, 11. Rusjan Marija, tkalka, vstopila dne 6. V. 1960, 12. Kleinlercher Janez, dvoriščni delavec, vstopil dne 13. V. 1960, 13. Osovnik Anton, delavec v prejemarni, vstopil dne 13. V. 1960, 14. Šarc Milan, delavec v prejemarni, vstopil dne 13. V. 1960, 15. Veit Peter, delavec v prejemarni, vstopil dne 13. V. 1960, 16. Jančar Štefan, dvoriščni delavec, vstopil dne 20. V. 1960. POVRŠINA IN PREBIVALSTVO FLR JUGOSLAVIJE IZSTOPI: (najnovejše stanje — 1960) Ljudska republika Površina v km2 Prebivalstvo FLRJ . 255 604 18 667 000 Srbija 88 261 7 571 000 Hrvatska 56 553 4 218 000 Slovenija 20 226 1 600 000 Bosna in Hercegovina . . 51 139 3 347 000 Makedonija 25 713 1 446 000 Črna gora 13 812 485 000 PREBIVALSTVO FLRJ PO NARODNOSTI (stanje iz leta 1953) Narodnost Število °/o Srbi . 7 064 000 41,7 Hrvati . 3 970 000 23,5 Slovenci . 1 492 000 8,8 Makedonci 897 000 5,3 Črnogorci 472 000 5,3 Narodne manjšine . . . . . 2 058 000 12,0 Jugoslovani, neopredeljeni . 992 000 5,9 NAJVEČJA MESTA V JUGOSLAVIJI Beograd . . ... 506 000 Zagreb . . . ... 441 000 Sarajevo . . ... 166 000 Skopje . . . . . . 156 000 Ljubljana . . ... 146 000 Novi Sad . . ... 93 000 Split .... ... 82 000 Maribor . . . . . 81 000 Subotica . . ... 79 000 Niš .... . . . 71 000 Osijek . . . ... 70 000 Reka .... ... 60 000 1. Plesnik Francka, delavka v tkalnici, izstopila dne 28. IV. 1960, odpuščena, 2. Kunstelj Cilka, delavka v tkalnici, izstopila dne 5. V. 1960, sporazumno z upravo podjetja, 3. Arhar Milan, gradbeni tehnik, izstopil dne 7. V. 1960, izstopil na podlagi lastne odpovedi, 4. Rajhard Franc, dvoriščni delavec, izstopil dne 7. V. 1960, izstopil sporazumno z upravo podjetja, 5. Tarič Dragica, delavka v pripravljal., izstopila dne 10. V. 1960, samovoljno zapustila delo, 6. Limoni Anica, nameščenka v obratnem knjigovodstvu, izstopila dne 14. V. 1960, na podlagi lastne odpovedi, 7. Kos Marija, mokra predica, izstopila dne 14. V. 1960, sporazumno z upravo podjetja, 8. Oražem Kati, mokra predica, izstopila dne 17. V. 1960, sporazumno z upravo podjetja. Spored filmov v kinu »Induplali« 18.—19. VI. Dirka za soncem, amer. barv. cinemascop 25.—26. VI. Izgubljeni avtobus, ameriški barvni cinemascop 2.— 3. VII. Človek v sivi obleki, ameriški barvni cinemascop 9.—10. VII. Gervaise, francoski 16.—17. VII. Ljubezen popoldne, ameriški Predstave so v sobotah ob 20. uri in v nedeljah ob 17. in 19. uri. Uprava kina