w ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Vrtdnlltvo In uframi Maribor, fioipotlu Ati / Talafou eredntftva 2440, uprav« 2465 izhaja raza« nadalje In praznikov vaak dan *b 16. i»i / Velja maaečno prejeman v upravi aB po poiti 10 Din, doetavljen na dom 12 Din / Ofllasl po canlkn / 0#Ja»a sprejema tudi oglasni oddelak Jutra' v Ljubljani < Poltef čekovni rač«» M. 11-406 JUTRA” Alternativa: Italijanska ali nemška Avstrija?] K IZVAJANJEM BERLINSKEGA POSLANIKA BALUGDŽlCA. V beograjski »Politiki« je objavil naš berlinski poslanik Živojin Balugd-interesanten članek o vprašanju "‘‘.tislusa« in zadev, ki so ž njim v zvezi. Vv°doma ugotavlja, da ni povsem netočno nemško zatrjevanje, da takozvani »Ijrang nach Osten« ni bil nemškega, marveč avstrijskega izvora; nato pa obravnava stališče Hitlerjeve Nemčije do vprašanja »anšlusa«. Dasi je v Hitlerje-vem programu zares med prvimi cilji pri Mjiieitev Avstrije k Nemčiji, trenutno Berlin tega ne iorsira, ker se zaveda, da bi vključitev Avstrije v sedanjih razme-rah samo povečala težkoče. ki jih je treba premagati pri notranji preureditvi dr-žave, ki bo zahtevala nekaj let resnih 'laporov; Nemška akcija je zato usmerjena vsaj zaenkrat le v smer tihega, mir-ne£a in postopnega p r i p r a v 1 j a n ja Podlage za »anšlus«. Velesile in dru-ge države so pa proti »anšlusu« iz načelnih razlogov, iz nezaupanja do Nemčije, ki ,;>i se tako povečala in okrepila. Vendar, Piavi Balugdžič, ne gre vsem le za to, da se ohrani samostojnost Avstrije, temveč hočejo preprečiti »anšlus« bolj zaradi teža. da fci si potom samostojne Avstrije °5>vojile — Podonavje. Značilno je, naglaša avtor članka, da vodi Italija tak boj za ohranitev avstrijske samostojnosti prav sedaj, ko Mussolini vendar dobro ve, Ja za Nemčijo samo vprašanje »anšlusa« ni na prvem .mestu in niti ne aktualno. Prav tako značilno je pa tudi, da prihaja italijanska akcija v času, ko sta mala antanta in balkanska zveza stopili kot dva važna Politična faktorja v mednarodno areno. Nezaupanje evropske javnosti do Mussolinijevih naporov je zato docela upravičeno. Prodiranje Italije v Podonavje vzbuja sum, da ji gre za spremembo teritorialnega stanja, torej za revizijo.^ Sprimo teh okoliščin ni odveč vprašanje, kaj Je trenutno ohranitvi miru v Evropi bolj nevarno, skrb Italije za Avstrijo ali nem-Sko wirno delo za »anšlus«? V Avstriji očito niso na jasnem glede nevarnosti, v katero se podajajo, ko grade svojo sa-"'stojnost le na pomoči Italije. Hitler se rašuje začuden, od kod pripada- Mus-st»hniju pravica reševati avstrijsko vprašuje, ko se njemu kot voditelju vseh Nemcev iz Rima istočasno odreka. Evrop ska javnost zasleduje z velikim zanima-tihi boj med Rimom in Berlinom. 1 !• neneš je izjavil v svojem imenu inv mienu male antante, da se ne smejo dovolili nobene kombinacije, ki bi zahteva- le od Avstrije nastopati sovražno na-pram Nemčiji. To je najmanj, kar moremo trenutno zahtevati od velesil. Ce Avstrija še ni nemška, je na vsak način še veliko manj italijanska! Izvajanja našega odličnega diplomata v »Politiki« nam odkrivajo nekatere važne nove momente in dokazujejo obenem, da je za nas »skrb« Italije za Avstrijo dosti bolj nevarna, kakor nemško delo za »anšlus«. Isto smo dokazovali mi v neštetih razmotrivanjih na tem mestu, zlasti o priliki zadnjega Mussolinijevega govora in tihotapljenja orožja iz Italije v Avstrijo in Madžarsko. Toda med tem so nastali še zelo važni novi momenti. Na pobudo Italije je stavila Madžarska Poljski predlog, naj pristopi k zvezi Italija, Avstrija, Madžarska. Kakšen pa naj bi bil namen te zveze, nam je povedal Evgen T o m bor, v budimpeštanskem »M a g y a r s a g u«: razkosanje Češkoslo vaške, »korektura« meje v Transilvaniji in »rešitev jugoslovanskega vprašanja po želji Italije«! Če je doslej še kdo dvomil o pravem namenu italijanske politike v Podonavju in »utrjevanju avstrijske samostojnosti«, potem po izvajanjih gosp. Balugdžiča, vsem navedenem in po smub Ijenju Poljske, pač ne more več. Prvi cilj Italije je uničenje Jugoslavije, drugi pa popolno politično in gospodarsko zavoje vanje Podonavja in Balkana! Če pa ni o teh vprašanjih nobenega dvoma več, potem je pač napočil čas, da se ukrene vse potrebno, da se ti nameni enkrat za vselej preprečijo. Pri od ločitvi pred alternativo: ali Italija ali Nemčija? bo ves jugoslovanski narod za Nemčijo proti Italiji, Prav gotovo pa tudi interesi Čehoslovakov in Romunov niso nič drugačni od naših. Dogodki zadnjega časa so pokazali, da je javno mnenje v državah male antante, razen marksistov in nekaterih petreficiranih konservati-stov, odločno naklonjeno zbližanju z Nemčijo. V tem smislu so govorili o priliki proračunske debate v skupščini in senatu tudi vsi naši poslanci in senatorji. Prav tako pa vidimo tudi v Nemčiji vsak dan bolj iskreno voljo za sporazum z nami. Zgodovinsko poslanstvo male antante bi bilo sedaj, nastopiti še pot posredovanja med Berlinom in Parizom! Za tak sporazum ie potrebna samo dobra volja, kajti med Nemčijo in Francijo dejansko ni nobenih večjih stvarnih spornih vprašanj, na vsak način pa Jih je neprimerno manj kakor med Italijo in Francijo! -r- Vstop Rusije v Društvo narofev Mala antanta prizna sovjete meseca rnaja Priznanje s strani preostalih držav — Obnova zavezništva medtrancijo in Rusijo PARIZ 14. aprila- Ženevski dopisnik agenture Radio poroča, da so bile na konferenci med Benešem in Titnles com odstranjene zadnje ovire za priznanje sovjetske Rusije po državah male antante. Tudi Belgija In Nizozemska sta pripravljeni priznati Sovjetsko unijo in bi bil tako pristop Rusije k Društvu narodov znatno olajšan. Edino težkočo in oviro dela še Švica, ki se zelo huduje nad zadnjim R?ideko ilm člankom v »Pravdi«, v katerem napoveduje, da bo Švica v bodoče center propagande tretje internacionale. Pričakujejo pa, da bo tudi ta ovira kmalu odstranjena, ker se v tej smeri že pogajata Bern in Mos kva. Ženevski krogi menijo, da bo pri stop sovjetske Rusije k Društvu narodov mogoč že v mesecu septembru Nekatere države niso nič kaj navdušene za to, da bi Rusija, pristopila k Društvu narodov, ker menijo, da bo smatrala to Nemčija kot puščico na perjeno proti sebi in bo prav zaradi tega še naprej ostala izven Društva narodov. Za evropsko politiko bi po mišljenju nekaterih držav bilo to dej stvo mnogo boli neugodno in so prepričane, da se bo taka politika hudo maščevala. Po vsem pa izgieda, da se pristopu sovjetske Rusije k Društvu narodov najbolj protivi Anglija. RIM. 14. aprila. Informacije fašistič ne agenture »Oriente«, ki ie jjoročata te dni o neki akciji Pariza za izolacijo Italije, se izpopolnjujejo sedaj z novimi podrobnostmi še z druge strani. Kakor poroča fašistični tisk, obnavlja Francija s sovjetsko Rusijo enake zve ze, kakor so obstojale nekoč med Po-incarejevo Francijo in carsko Rusijo ter pripravlja svoji veliki slovanski zaveznici triumfalen vstop v Društvo narodov. Isti listi poročajo, da zahteva Rusija poprej priznanje s strani vseh v Društvu narodov včlanjenih držav- Tekom prihodnjega tedna se bo sestal v Parizu zastopnik male antante, romunski zunanji minister Ti-tulescu z ruskim zunanjim ministrom Litvinovom, ki je že ozdravil in potuje v Pariz. Oficielni sklep o priznanju sovjetske Rusije s strani male antante bo sprejet na konferenci v Bukarešti meseca maja. Program Jevtičevega potovanja nn v>i v lurciio SPREJEM V CARIGRADU IN ANKARI. NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA BO SPREJEL TUDI KEMAL PAŠA. ANKARA, 14. aprila. Anatolska agencija poroča, da bo jugoslovanski zunanji minister Jevtič z ženo in svojim spremstvom prispel v Ankaro 18. t m. na službeni obisk. Na meji pri Raragači bodo jugoslovanskega zunanjega ministra pozdravile tamošnje oblasti in direktor kabineta zunanjega ministra. Minister Jevtič bo dospel v Carigrad 17. t- m„ kjer ga bodo na ko lodvoru pričakovali iu pozdravili carigrajski valija, mestni poveljnik in direktor javne varnosti. Vojaška četa !)o izkazala čast ministru Jevtiču, ki se bo nato podat v hotel »Pera Palače« in po raznih sprejemih še istega dne nadaljeval pot v Ankaro, kjer ga bo na kolodvoru pričakoval in pozdra vil Tevfig Ruzdl bej, nadalje ga bodo pozdravili višji uradniki zunanjega mi nistrstva in predstavniki mesta ter vojaških oblasti. Tudi tu mu bo izkazala čast posebna vojaška četa. Gosti se bodo nato podali v hotel »Ankara Palače«, kjer so zanje rezervirane sobe. Minister Jevtič bo ostal v Ankari do 20. t. m. in bo nato odpotoval v Carigrad, odkoder se bo vrnil v Beograd. Jugoslovanskega ministra Jevtiča bo ob tej priliki sprejel v avdienci tudi predsednik turške republike Gazi Mustaia Ketnal paša. Nova upravna razdelitev Nemcife RAZDELITEV NA 14 POKRAJIN. ŠTIRINAJSTA POKRAJINA NAJ BI BILA DELOMA RAZDELJENA AVSTRIJA. sicer ne kot enotno pokrajino, marveč DUNAJ, 14. aprila. Nemška vlada rri-pravlja dokončno novo ureditev notranje uprave Nemčije, in sicer na podlagi starih nemških rodov. Država bo razdeljena baje na 14. pokrajin: Prusijo, Pomor-jansko, Brandenburško, Soško-Turinško, Šlezijo, Spodiljesaško, Vestfalijo, Porenje, Renskofrankovsko, Hesensko, Majn-skoirankovsko, Švabsko, Bavarsko in Avstrijo. Zanimivo je, da vključuje nova razdelitev v Nemčijo tudi že Avstrijo, in razdeljeno. Predarelska bi bila pridružena Švabski, Tirolska in Solnograška Bavarski, a v sklopu Avstrije bi ostale sedanje dežele Gornja in Spodnja Avstrija z Dunajem. Gradiščanska, Širjsrska in Koroška. Na Dunaju je vzbudila vest o tej delitve med vladnimi krogi veliko o-gorčenje in se pričakuje, da bo DolMus-sova vlada protestirala pri Društvu narodov. Ponesrečen komitaški vpad BEOGRAD, 14. aprila. (Avala.) Dne 10. t. m. ob 19.30 sta prekoračila dva macedonska komitaša med obmejnima kamnoma št. 136 In 137 v bližini Mirice jugoslovansko mejo. Na klic naših straž »Stoj!« sta začela komitaša streljati. Naši stražniki so odgovarjali s protistreli in enega obeh komitašev ustrelili, dočlm se je drugemu posrečilo umakniti se nazaj čez mejo. Pri ubitem so našli samokres znamke »Parabellum«, več patronov in dve bombi znamke »Odrin«. KONFERENCA MALE ANTANTE. BUKAREŠTA, 14. aprila. Prihodnja redna konferenca stalnega sveta male antante bo v prvi polovici meseca maja v Bukarešti in Sinaji. SKLICANJE AVSTR! »SKEGA PARLAMENTA. DUNAJ, 14. aprila. Zdi se, da so krščanski socialci zmagali v toliko, da je sprejeta njihova zahteva, po kateri se skliče okrnjeni parlament še enkrat, da legalizira dosedanje vladne zasilne odredbe, ratificira konkordat z Vatikanom ter sprejme zakon, po katerem se vlada pooblašča, da izda novo ustavo. Parlament se bo sestal najbrže 27. t. m., nova ustava pa bo razglasna 1- maja. Dvajsetletnica južne Srbije BEOGRAD, 14. aprila. Danes in jutri so v Skoplju velike proslave dvajsetletnice, ko je stopilo po osvobojenju Južne Srbije v srbsko vojsko prvič 15.000 rekrutov. Proslavam prisostvujejo vsa nacionalna društva, vojska, narodno predstavništvo in zastopstvo vlade. Vlado zastopajo ministrski predsednik Uzuno-vič ter ministri dr. Kramer, Demetrovič Lazič in general Stojanovič. PRED ŽELEZNIČARSKO STAVKO V FRANCIJI. PARIZ, 14. aprila. Polslužbeno poročajo, da se sklenili uradniki državnih .n privatnih železnic iz protesta proti znižanju plač stopiti v stavko. Že v ponedeljek 16. t. m. se bo sestal nacionalni svet strokovnih železniških organizacij, ki se bo najprej pridružil protestom ostalih državnih uradnikov In šele nato sklepal o nameravani stavki. NASILNO ZASEDENJE POSAARJA. PARIZ, 14. aprila. »Eclio de Pariš« poroča iz Strnsbourga, da se v Porenju zbirajo napadalni oddelki narodnih socia listov, ki bodo v primeru notranjepolitičnih neredov v Franciji in Parizu vkorakali v Posaarje in ga zasedli. Tudi je sumljivo, zakaj se je zadnje čase naseli1« večje število mladih Nemcev na saai-skem ozemlju. Dnevne vesti NAŠIM NAROČNIKOM! Začetkom tega meseca smo priložili našim naročnikom položnice. Ker zaključujemo prvo četrtletje, prosimo cenjene naročnike, ki niso še poravnali naročnine, da to takoj store, ker jim bomo sicer s 30. list ustavili. Tudi naročnike, ki so prosili za potrpljenje, prosimo, da kmalu vplačajo dolžno naročnino, ker bi jim drugače tudi morali ustaviti list. Naročnina »Večemika«, ki znaša po pošti le Din 10 je tako malenkostna, da jo zmore vsak naročnik. Uprava »VEČERNIKA«. Ivana Gerželja ni več med nami. Žalostno in pretresljivo je odjeknila danes zjutraj vest, da je umrl 201etni ključavničarski pomočnik Ivo Gerželj. Kdo ga ni poznal v vrstah mlajših, nadebudnih nacionalnih delavcev. Bil je podnačelnik pobrežkega Sokola, poveljnik pobrežke vitežke čete NO in discipliniran tovariš Narodne strokovne zveze. Kakor nešteto drugih mnogo obetajočih, tako je tudi nje ga doletela usoda. Pred dnevi, ko ie treniral za vzorno sokolsko vrsto, je padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane in zlomil vrat. Hudo ponesrečenega so takoj prepeljali v mariborsko bolnišni co, kjer pa je bilo zaman vse skrbno prizadevanje zdravnikov, da bi ga rešili smrti. Ležal je v bolnišnici ves čas nezavesten, davi ob 8. uri je pa izdihnil. Pokopali ga bodo v ponedeljek popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju. Hudo prizadetim staršem naše najgloblje sožalje! Iz finančne službe. Za višjega poverjenika finančne kontrole v VIII. pol. skupini je napredoval Franjo Toš pri glavnem oddelku finančne kontrole v Murski Soboti. Iz davčne službe. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni: za pomožnega davkarja v Gornji Radgoni Rudolf Ahtig, doslej v Brežicah; za pomožnega arhivarja davčnega urada Maribor mesto Avgust Mandele, doslej v Gornji Radgoni in za pomožnega arhivarja davčnega urada Maribor okolica Romuald Hribernik, doslej v Ormožu. Izpiti za profesorje srednjih in trgovskih šol bodo od 8. do 11. maja v Zagrebu. Kandidati morajo najkasneje do 20. t. in. predložiti domače naloge in prošnje po določbah člena 14. pravilnika o polaganju izpitov za zvanje profesorjev srednjih in trgovskih šol. Poroka. Te dni sta se v Mariboru poročila g. Lenart Pirc, pekovski pomočnik iz Krope in posestnikova hčerka Helena Helblova iz Remšnika. Bilo srečno! Koncert salonskega orkestra »Sokola« Ruše. Preteklo soboto se je vršil v dvorani Sokolskega doma v Rušah koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Orkester je nastopil pod vodstvom svojega kapelnika g. Jerneja Črnka. Kot gost g. Serajnik Domicijan. Izvajal je osem točk in to Dvorakove; Slovanske ples... Smetanovo: Vltavo, Titlovo: Serenado. Leopoldov; potpurij ruskih pesmi. Nato po odmoru Reinhardovo »Sonato«, Maršnero-vo »Romanco«, Tocellijevo »Serenado« in končno motive iz Smetanove »Prodane neveste«. Občinstvo je sledilo izvajanju, ki je bilo tehnično in čuvstveno zelo dobro podano, z vso pazljivostjo in ni štedilo z burnim odobravanjem. Zlasti je ugajala Smetanova »Vltava« in Rein-hardova »Sonata« (duet klavirja in harmonija). Pri klavirju je sedela gdč. Tihca Ungerjeva, katere čuvstvena interpre tacija dela je navdušila vse poslušalce. To je bil krstni nastop našega orkestra. Z nekim dvomom in skoro strahom smo ga pričakovali. Pa nas je prepričal. V orkestru in njega kapelniku imamo umet nike. Občinstvo bo veselo, ako jih bo ta uspeh ojunačil, da kmalu zopet nastopijo. V bodoče pa tudi kaj slovenskega! Verska svečanost. Saleziansl gojenci z Rakovnika bodo priredili v nedeljo 22. trn. ob 15. uri v unionski dvorani proslavo sv. Janeza Bosca. Še prej bodo razne verske slovesnosti v mestni stolnici. Bata gradi pri nas novo tovarno. Poleg zidanja 50 novih stanovanjskih hiš za uradnike in nameščence, zgradi Bata v Borovu tudi novo tovarno gumijastih izdelkov, ki bo mnogo večja od dosedanje. Razglednice mariborske in vse druge v največ)! izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Jutri ob pol 10. uri v mali dvorani Narodnega doma občni zbor »Jadrana«. Kavarna »Promenada« jutri v nedeljo dopoldne in popoldne koncert. Veselo razpoloženje! Jutri 15. aprila na ražnju pečeni prašiči v gostilni Tomše, Pekre. Brezposelni učiteljski abiturienti bodo imeli jutri v nedeljo ob 10. uri na četrti deški šoli važen sestanek. Poziv vitežkim četam. Okrožna komanda vitežkih čet NO v Mariboru poziva oba bataljonska poveljnika in vse četne vodnike, da se javijo okrožnemu poveljniku v ponedeljek točno ob 16. uri na Kralja Petra trgu. Udeležba pri pogrebu br. Gerželja strogo obvezna! Članstvu Narodne strokovne zveze. Podružnica Narodne strokovne zveze se udeleži oficielno pogreba umrlega tovariša Ivana Gerželja. Zbirališče je pred pokopališčem na Pobrežju ob pol 17. uri. Zveza Maistrovih borcev priredi dne 21. aprila tl. ob 20. uri družabni večer v hotelu »Orel« v proslavo 60-!etnice častnega in dosmrtnega predsednika zveze g. diviz. generala v pokoju Rudolfa Maistra. Vabijo se vsi gg. predstavniki oblasti, vsa nacionalna društva ter sploh vsi, ki znajo ceniti domoljubno požrtvovalnost g. generala Maistra in njegovih borcev. Narodna odbrana Studenci. Zaradi nepričakovanih ovir se že objavljena prireditev igre »Vdova Rošlinka« na Pobrežju v gostilni Renčelj preloži na še nedoločen čas. Odbor. Pokvarjene tovorne liste, menične blankete in kolke zamenjuje samouprava monopolov v teku 30 dni, ko so se pokvarile. Prošnje za zamenjavo je treba vložiti na pristojno davčno upravo. Prebivalstvo Poljske. Po podatkih 1. januarja 1934 je štela Poljska nad 33 milijonov prebivalcev. V enem letu se je število prebivalstva pomnožilo za več ko 400.000. Tekmovanje za svetovno šahovsko pr-venstvo. Četrta partija med dr. Aljehinom in Bogoljubovom se je končala z zmago dr. Aljehina. Sedanje stanje je 3:1 za dr. Aljehina. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sirakova lekarna pri »Angelu varim« na Aleksandrovi cesti. Elektrotehnična trgovina Karoi Florjančič na Glavnem trgu 23 ostane zaradi preselitve do nadaljnjega zaprta. Pismena naročila izvršuje točno tvrdka Karol Florjančič v Celju. Ogenj. Včeraj ob 10. uri ie pričelo biti v Rušah plat zvona. Gorel je gozd na posestvu narodnega poslanca g. KrejČlja v Logu pri Bistrici. Vrli ognjegasci so bili takoj na mestu, kjer so se domačini zaman trudili, da bi ogenj pogasili. Po večurnem napornem delu pa je bil ogenj le pogašen in se je tako preprečilo, da bi se razširil tudi na viničarijo. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na velezanimivo predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek 16. t. m. g. Božidar Borko, urednik v Ljubljani, in sicer o »Idejnih smereh sodobnega češkega slov stva«. Globoko je razgibano od svetovnih valov češko duhovno življenje, v njem se združujejo kot v mogočnem žarišču duhovni žarki severa in juga, za-pada in vzhoda. Veliki sodobni češki knji ževniki so verni tolmači teh mnogo-vestnih stremljenj. Gospod Borko spada med prve poznavalce čeških književnih razmer. Pred kratkim je bil več mesecev med njimi. Naše občinstvo ga ne pozna le kot odličnega kulturnega sotrudnika »Ljubljanskega Zvona« in »Jutra . dobro mu je znan tudi kot ožji rojak, ki je mnoga leta prebival med nami in v najtežjem času uspešno oral kulturno ledino našega mesta. Težko se je ločil Maribor od g. Borka, a tem topleje ga pozdravljamo v svoji sredi kot predavatelja »Ljudske univerze«. Deveti mednarodni radlo-kongres. V Varšavi se- je pričel včeraj 9. mednarodni radio-kongres, na katerega so prispeli zastopniki iz vseh držav sveta. Na dnevnem redu so najrazličnejša vprašanja, zlasti pa vprašanje mednarodnega obračunavanja tantijem. ZASTONJ NE, ampak za 60 Btn letno dobite najboljšo slovensko družabno revijo ,,NASA POTA", Ljubljana, poštni predal 114. 1520 Sokolsko društvo Maribor lil. uprizori v nedeljo 15. aprila točno ob 8. uri zvečer v krčevinski šoli ponovno aktuelno komedijo »Karijera kancelista Vinciga«. Prva predstava je občinstvu izredno u-gajala; mnogi bodo prišli zopet, in vsakdo bo odhajal zadovoljen. K številni udeležbi vabi odbor. Zdravo! »Cerkveno miš«, izvrstno komedijo v III. dejanjih bo igral v soboto 14. aprila, ne pa 7. trn., kakor je bilo pomotoma objavljeno, dramski odsek Sokola I. v kadetnici. Pričetek točno ob 20. uri. Po predstavi zabavni večer. Pridite! 50.000 naslovov bo imel »Veliki adre-sar za mesto Maribor in širšo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakogar, ki rabi naslove, ker bo adresar popolen in bo vseboval vse polnoletne osebe s točnimi naslovi. Žurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70. Poklicen tat koles v rokah orožnikov. Odkar je nastalo lepo vreme, ne mine skoro dan, da ne bi zmanjkalo v mestu kakemu kolesarju kolo, pa najsi je novo ali staro, kaj vredno ali nič. Ves trud mariborske policije, da bi prišla do živega tatovom, ki se znajo spretno skrivati, je bi! zaman. Šele tezenskim orožnikom se je posrečilo po daljšem in intenzivnejšem zasledovanju izslediti drznega tatu-na koles v osebi 23-letnega delavca Ant. Lubše iz Juršincev v Slov. goricah. Lub-ša je bil pred leti zaposlen pri železnici kot progovni delavec, ko pa je bi! odpuščen, se je lotil nepoštenega dela. V Dobrovcih je imel svojo ljubico, kamor je cesto zahajal in je bilo to njegpvo vasovanje za njega tudi usodno. Tam so zvedeli tezenski orožniki, da je Lubša zadnje čase prodajal kolesa in, da se je skoraj vsakokrat pripeljal na drugem kolesu v Dobrovce. Po teh ugotovitvah so poiskali njegovo stanovanje in našli pri njem nekaj koles. Bil pa ie Lubša strokovnjak svoje vrste. Ko je ukradel kolo, ga je razstavil na posamezne dele, jih med seboj zamenjal in tako prodajal kolesa in tudi posamezne dele. Seje na podlagi dokazov je orožnikom priznal, da je v zadnjem času ukradel v Mariboru 6 koles. Izročen je bil sodišču, ki ga bo sodilo. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 15. t. m.: ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavamo (p. Valerijan Učak); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve: 9.45; plošče; 10.00: predavanje za delavce: Socialno skrbstvo mestne občine ljubljanske (Drago Kosem); 10.,30: slovenske narodne s spremljevanjem Radio orkestra pojo ga. Ramšak-Neratova, gdč. Mišič. gg. Gostič in Janko; 11.15: slovanska glasba, izvaja Radijski orkester: 12.: čas, plošče, 16.00: uloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar); 16.30: pevski zbor »Zarja« iz Tacna pod Šmarno goro: 17.15: Dolinškov Šramel kvartet; 20.0U: radijski orkester: 20.45: slovenski fantje (oktet); 21.15: harmonika solo, g. Edvard Kovač; 22.00: čas, poročila, lahka glasba. — Spored za ponedeljek 16. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: delovni red v enodružinski hiši z vrtom - dialog (ga. Lapajne); 18.30; nova plesna umetnost (F. Delak); 19.00; plošče; 19.30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna): 20.00: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru: čas in poročila. Grajski kino. Senzacija za Maribor »Ne poznam te, a ljubim te n najvesclej-ša opereta te sezone. Willy Forst in Magda Schneider. Kino Union. Od danes dalje prekrasni planinski film »Osvojevalci planin« s Francom Schmidtom, ki je prvi dosege! višine Materhorna. Kot dopolnilo veseli film Micki-miška in najnovejši zvočni tednik. Ko se začno žile poapnjevati deluje uporaba naravne Franc Jožefove grenčice na redno izpraznenje črevesja in zmanjša naval krvi. Narodno gledališče REPERTO ’ R. Sobota, 14. aprila ob 20 uri: »Hokuspokus«. Premiera. Nedelja, 15. aprila ob 15. uri; »Štambul- ska roža«. Zadnjič. Globoko znižane cene od Din 20.— do 3.—. Ob 2' 1 uri* »Hokuspokus«. Ponedeljek, 16. aprila. Zaprto. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne vprizore na splošno željo izredno zabavno in melodiozno Fallovo opereto »Štamhuiska roža« po globoko znižanih cenah od Din 20 do 3. To je obenem brez pogojno poslednja uprizoritev tega priljubljenega dela. — Zvečer bo prva ponovitev nad vse zanimive in napete komedije Curta Goetza »Hokuspokus«. Drevi bo v gledališču premiera Goetzo-ve komedije »Hokuspokus«. Delo je pisano peav svojevrstno in bo gotovo ugajalo. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolniš- I nic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zanimivo predavanje o filmu. Na studijskem potovanju je dospel v Maribor najznamenitejši menažer Nemčije in režiser filmskega podjetja »Intra« v Berlinu g. Olaf Barrou, ki bo Imel v torek 17. trn, ob 20.15 v dvorani hotela »Zamorec« j zanimivo predavanje pod naslovi; »Kako pridem v resnici k filmu«, in »Pogled za kulise filma«. Predavatelj bo razkril vse zanimivosti današnjega filma, prikazal ga bo v luči kot je. razložil bo pomen filmskih borz v Berlinu in na Dunaju, govoril bo o slikah in manuskriptih za film, razgrnil bo kulise, za katerimi žive naše , filmske zvezde in zvezdniki; nadaijc o-stroških snemanja filma, o filmskih šo-S lah, o režiji in o vsem kar spada k filmu. Po končanem predavanju bo predavatelj odgovarjal na stavljena mu vprašanja in poročal o svojem zadnjem udejstvovanju pii Uffa-filmu »Hčerke njegovega veličanstva«. Predavanje toplo priporočamo vsem ljubiteljem filtna, ker bodo slišali marsikaj, kar je bila do. danes skrivnost. Zvezna Strelska družina v Košakih priredi v soboto 14. ob 20. uri in v nedeljo 15. aprila ob 9. uri v gostilni Tri veselem Frančku« v Krčevini nagradno zaključno sobno streljanje, na katero vabi vse člane in prijatelje tega spoiia. Boj za svetovno šahovsko prvens ^ar so govorili. I rvl minister pravi: »Ko pride car iz cerkve, ga usmrtimo.« »Kako?« »Damo mu strupa — in v trenutku umre.« »Kako pa mu damo strupa?« »Naročil setn kuharju, da se z njim dogovorimo.« Prišel je kuhar. »Ali nas hočeš osvoboditi carja, ali ga zastrupiš?« »Kako?« »Plačamo ti izborno ...« Kuhar premišlja, premišlja... »No, dobro, pa naj bo!« »I orej pazi, kaj ti rečem: Ko se vrne car iz cerkve in prisede s prvim ministrom k mizi, da bi obhajal vstajenje, mu daš čaja s strupom. Ko carja usmrtimo, pridem na balkon in pomaham s črnim robcem. Tedaj pridete vsi v palačo.« f Potepuh pravi carju: »Sedaj pa glejva, da izgineva. Začenjajo se že razhajati — lahko bi r 1 videli.« »Prav imaš,« reče car. Zlezeta na tla in odideta. Car si misli: »Prav je rekel mužik. Ce bi ne šel krast, bi ne bil preživel Velike noči.« Poslovi se torej od potepuha in gre domov. Pride v kuhinjo, sleče beraško obleko, se preobleče zopet v carja in gre v cerkev. Spremljal je carico iz cerkve in čakal na goste. Kar pride prvi minister in ga poljubi. Car pravi: »Sedi, bova proslavljala vstajenje. Najprej bova pila čaj.« In kuhar prinese na pladnji dve čaši čaja — eno ponudi carju, drugo prve-mu ministru. Ko kuhar odide, reče car: »K današnjemu prazniku ti hočem izkazati milost — vzemi zato moj čaj, jaz pa bom izpil tvojega!« Ministru zastane v žilah kri. Od zadrege ni vedel, kaj bi storil. Car ga vzpodbode: »Ti zavračaš moj čaj?« In ministra spreletava po telesu groza, groza pred smrtjo. Car pa sili dalje: »Na, le pij iz moje čaše!« Minister vzame čašo v roko, toda ne pokusi čaja. Car pa mu zvrne v grlo polno čašo strupa. Minister se kmalu zvali pqd mizo in izdihne. Car odvleče truplo v klet in ukaže za-preči kočijo. Kbčijažu pravi: »Pelji me k čevljarju Semjonti, saj veš, kje stanuje!« »Ne vem, nikdar nisem bil tam.« Ko se peljejo mimo stražnika, veli car ustaviti in vpraša: »Ali veš za čevljarja Semjona?« »Vem«, odgovori stražnik. P°vedal Jima je vse. potrebno in ko-cijaz je pognal dalje. Pripelje se k čevljarjevi koči. zasleda potepuh carja, se grozno prestraši. »Z .nekim možem sem okradel carsko banko, car je to najbrže izvedel in prihaja po mene«, si misli. Car vstopi. »No, Semjon, pripeljal sem se k tebi obhajat vstajenje, pogosti me s tem, kar imaš.« Sedeta .k mizi — car vpraša po vodi. tam Manjšinska politika naših sosedov Odpor Italije proti posplošenju manjšinske zaščite Povsem uradno je Italija odbijala predloge o posplošenju manjšinske zaščite iz teh-le razlogov: Funkcija varuštva in kontrole, ki naj jo v pogledu manjšinske zaščite prevzame meddržavna skupnost, je praktično neizvedljiva, ker nasprotuje že vkoreninjenim in splošno priznanim principom meddržavnega pozitivnega prava. Izvedba take meddržavne kontrole bi pomenila kršitev principa državne suverenosti. Zato more biti jamstvo manjšinskih pravic podano le v okviru posameznih držav in je pri že obstoječih državah vmešavanje v njih notranje zadeve s strani kakršnekoli meddržavne zajednice nedopustno. Pač pa je naravnost dolžnost vseh držav, da ob nastanku vsake nove države poskrbe za to, da taka država v svojo ustavo sprejme nekatera temeljna načela pravičnosti, enakopravnosti in svobodnega življenja vseh njenih državljanov, ker je edino v spoštovanju teh načel podan dokaz o že doseženi stopnji civilizacije in pravičnosti. V tem smislu je tudi razumeti vse dosedanje težnje internacionalne družbe pri Teševanju manjšinskih problemov. Manjšinske pogodbe kakor so jih že pred pariško mirovno konferenco sprejele druge mednarodne konference, so zamišljene kot pogoj meddržavnega priznanja novih držav, ne pa kot stremljenje mednarodne družbe, da s pozitivnimi normami sproti ureja in kontrolira odnošaje državljanov v okviru posameznih držav. Zato bi eventualna razširitev manjšinske zaščite na vse države nasprotovala načelom meddržavnega pozitivnega prava in vsej dosedanji meddržavni praksi. Države, ki so že dosegle svojo politično stabilizacijo, se upravičeno protivijo vsakemu poskusu diktiranja manjšinske zaščite od zgoraj, ker ni nad suvereno državno organizacijo nobene druge višje organizacije, ki bi do tega diktata imela pravico. Da ti razlogi niso dovolj iehtni za upravičen odpor proti posplošenju manjšinske zaščite, je na dlani. Iz istih razlogov bi se prav tako-lahko uprle sprejetju meddržavnih manjšinskih obveznosti vse tiste države, ki jih ie pariška mirovna konferenca silila na sklenitev separatnih manjšinskih dogovorov. Če namreč princip državne suverenitete ne dopušča nikake omejitve od zgoraj, potem omejevanja državne samostojnosti in nezavisnosti ne more dopustiti nobena država. V tem smislu so protestirali proti sprejemu manjšinskih pogodb najprej romunski delegati, ki jih je v tem odporu podpiral tudi tedanji predsednik poljske republike Paderewski. Naoeino te države prav za prav niso bile proti sprejemu manjšinskih pogodb, zahtevale pa so že takoj spočetka sprejem teh manjšinskih dogovorov s strani vseh držav. Podobne predloge sta stavili tudi Latvija in Estonska. Latvijski minister Wal-ters je celo v posebnem pismu opozoril na pogrešnost manjšinskega sistema, ki ga je osvojila pariška mirovna konferenca. Po njegovem mnenju bi bila mo- Po bežnem pregledu meddržavnih manjšinskih obveznosti naših sosedov in kratkem orisu italijanskega stališča v vprašanju manjšinske zaščite, hočem še posebej opozoriti na stališče, ki ga je Italija zavzela v vprašanju posplošenja manjšinske zaščite, t. j. raztegnitve meddržavnih manjšinskih obveznosti tudi na tiste države, ki do danes v tem pogledu še niso vezane. To najvažnejše manjšinsko vprašanje, ki je aktualno še izza pogajanj za sklenitev posebnih manjšinskih ' dogovorov, je Italijo seveda v posebni meri zanimalo, saj so bile po svetovni vojni vključene v njeno državno telo narodne manjšine kar dveh sosednih narodov. Ker bi po koncepciji, ki je prevladovala na pariški mirovni konferenci, sama ne prevzela nikakih obveznosti, je morala že takoj spočetka računati na pritisk, ki ga bodo v tem vprašanju izvajale nanjo njene manjšine same, pa tudi vse tiste države, ki bodo na podpis posebnih manjšinskih dogovorov prisiljene. Da se že v naprej zavaruje proti pričakovanim napadom na svojo notranjo manjšinsko politiko, ki jo je v smislu svoje^ politične koncepcije manjšinskega vprašanja podrejevala višjim državnim interesom, in da obenem zmanjša udarnost upravičenih zahtev po raztegnitvi manjšinske zaščite na vse evropske države, je že v tej prvi dobi razvila zelo aktivno mednarodno manjšinsko politiko, s katero je sproti pobijala vsak poskus posplošenja manjšinske zaščite. V stališču, ki ga je v tem vprašanju zavzela pariška mirovna konferenca, se upliv te italijanske politike prav dobro čuti. Italija se pa tedaj ni mogla zadovoljiti samo s tem, da odbije predloge po raztegnitvi manjšinske zaščite že pri zadevnih prvih pogajanjih, ker je dobro vedela, da bo to vprašanje aktualno tudi pozneje in da se bodo podobni predlogi ponavljali ne samo s strani tistih manjšin, ki meddržavne zaščite ne bodo uživale. ampak tudi s strani onih držav, ki so podpisale posebne manjšinske pogodbe. Zato jč že tedaj pričela svojo značilno dvorezno man.išinsko politiko. Do-čim je na eni strani kazala najjačji odpor proti posplošenju manjšinske zaščite, sklicujoč se pri tem na dotedanjo prakso izza prejšnjih mednarodnih konferenc, ie po drugi strani prikrito hujskala manjšine v vseh drugih državah, posebno pa v državah, ki so nastale na razvalinah bivše avstro-ogrske monarhije, na čim večje manjšinske zahteve. Pa tudi s tem se še ni zadovoljila. Da pokaže nesmiselnost meddržavnega manjšinskega sistema na pravni podlagi, kakor ga je osvojila mirovna konferenca, je z revizionistično kampanjo skušala zanesti iredentistične težnje med manjšine. naseljene na ozemlju manjšinsko zavezanih držav. Od teh držav je namreč mogla vsak hip pričakovati novih napadov. »Čašo sem. Semjon, napijeva se in poljubiva k vstajenju.« Semjonui je padel kamen od srca, — zdelo se mu je, da car ne ve ničesar. »Ker sva kradla skupno, tudi lahko trčiva!« In potepuh se zopet prestraši ob misli, da ga bo zdaj pa zdaj konec. »Pripravi se na pot, Semjon. popelješ se z menoj v palačo.« Sedeta in se odpeljeta. Kočija zdrdra in se ustavi na cilju. Car mu veli: »Sedi Semjon in počakaj, da se vrnem.* Gre v klet in privleče iz nje mrtvega ministra, ga vrže pod mizo in izvleče iz žepa črn robec: Nato se poda na balkon — zamahne z robcem in se vrne v sobo. V senatu so že čakali na dogovorjeno /namenje. Odpeljejo se torej v palačo. Stopijo v sobo — tam pa sedi car, živ in zdrav — z nekim potepuhom. »No, sedite, vaš tovariš leži pod mizo: tu imate njegovega namestnika.« Ministri bulijo in ne razumejo ničesar. »Tu ie sedaj naš prvi minister — Čev-iiar Semjon.« (n tako je postal potepuh prvi minister. goča rešitev manjšinskega vprašanja le na podlagi sklenitve bilateralnih meddržavnih dogovorov med vsemi inte-esira-nimi državami, ali pa z vključitvijo posebnega manjšinskega člena v pakt Društva narodov. Poskusov v tem pogledu sicer ni manjkalo, vendar pa do njih realizacije ni prišlo. Tako je n. pr. tudi Wilson v svoj načrt pakta Društva narodov vnesel posebno manjšinsko določbo, ki naj zajamči vsem manjšinam najelemenfarnejše pravice, a zaradi odpora latinskih držav, posebno pa Italije, je moral ta člen odpasti. Reakcija »manjšinskih« držav je bila sicer ostra, a končno so se vendarle morale ukloniti volji združenih zavezniških velesil, ki so apelirale na njih »čut hvaležnosti« in argumentirale svoje stališče tako-le: Vse na novo nastale države, kakor tudi vse one države, ki sc svoje ozemlje po svetovni vojni povečale, se morajo za vse svoje uspehe zahvaliti edinole zavezniškim velesilam; zato pa je prav, da v zameno za to uslugo sprejmejo vsaj najelementarnejše manjšinske obveznosti, ki naj državljanom druge vere, jezika in narodnosti, pod kontrolo zavezniških držav, zagotove svoboden razvoj v okviru posameznih državnih organizmov. Že čut odgovornosti držav-zmagovalk zahteva, da pristanejo na koncesije novim državam le pod pogojen: popolne meddržavne garancije temeljnih principov vladanja na odstopljenih in priznanih državnih ozemljih. S sklicevanjem na svoje zavezništvo in s poudarjenjem svoje visoko razvite civilizacije je Italiji uspelo odbiti vse neštete predloge o raztegnitvi in posplošenju manjšinske zaščite. Zagotovilo, ki je na splošen pritisk dala avstrijski republiki ob podpisu senžermenske pogodbe, da bo napram svojim novim državljanom nemške narodnosti vodila najtrajnejša politiko, je moglo vplivati samo še kot cinično roganje — zmagovalca. Položaj je v tem pogledu ostal do danes neizpremenjen. Kljub vsem naporom manjšinskih organizacij in ponovnim zahtevam manjšinsko zavezanih držav, da se manjšinska zaščita razširi na vse države, Italije še vedno ne vežejo meddržavne manjšinske norme na spoštovanje manjšinskih pravic. Naša država je imela do sedaj v tem vprašanju zelo vezane roke. V svoji manjšinski politiki se je morala največkrat omejiti na izključno defenzivno vlogo. Naše manjšine v sosednih državah so bile nad uradnim stališčem naše države ponovno razočarane. Ironija usode je zahtevala, da smo pred najvišjim meddržavnim forumom v Ženevi morali ponovno nastopiti proti manjšinskim zahtevam po izpopolnitvi materialnega manjšinskega prava, dasi bi bilo v interesu naših manjšin drugod, da se zavzamemo z:i čim popolnejšo manjšinsko zaščito. V naši dosedanji manjšinski politiki so se nujno križali naši državni in narodni interesi. Priznati pa moramo, da so naši državniki s stališča državnii, interesov vodili v tem vprašanju edino mogočo politiko. Razplet evropskih dogodkov, v zvezi posebno z razkrinkanjem italijanskih nakan v naši neposredni bližini, nudi tudi v tem vprašanju za nas ugodnejše perspektive. Morda je praV sedaj prišel čas tudi za nas. Prilike same nas silijo, da stopimo iz dosedanje rezervi-ravnosti in čisto stvarno formuliramo svo je zahteve. Naše časopisje pa naj spet odpre svoje kolone teni našim problemom, da bo svet boljše informiran o naših upravičenih težnjah kot je bil doslej! Dr. B. V. Kulturne nesti Dumasjeva »Dama s kamelijami" v novem prevodu Car se spomni na rnužika, ki je znal čitati usodo iz zvezd — pošlje ponj in veli. naj ga privedejo predenj. Odpeljejo se naravnost k načelniku vasi, kjer je živel mužik. »Kje živi tu pri nas ded. ki je prerokoval carju resnico?« Iščejo ;n iščejo deda po vsej vasi — deda nikjer. In reče nekdo: »Živel je tu tak ded, toda umrl ie na velikonočno nedeljo,« »Dajte nam to od župana črno na belem — mogoče je, da bi nam na dvoru tega ne verjeli.« Dajo jim torej črno na belem, kakor so zahtevali. Pritisnejo pečat in i/roče pismo kočijažu. Vrnejo se na dvor. »No, ali ste našli muzika?« »Umrl je, prav na velikonočno nedeljo.« Car ne zine besedice. Misli si samo: »Resnico je napovedal starec — na las tako se je zgodilo, kakor je on rekel — car je šel na velikonočno nedeljo krast in si je s tem rešil življenje.« Spominjajte se CHD V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšla te dni prva knjiga letošnjega književnega programa, sloviti roman Ale ksandra Dumasa-sina »Dama s kamelijami« v novem prevodu Borisa Rihter-šiča. Obenem je ta knjiga tudi prvo delo v novi knjižni zbirki »Ljudski roman«. Ni le naključje, da se je založba odločila za to knjigo, ki je že davno pred vojno izšla v prvem slovenskem prevodu, a je danes že knjižna redkost. Bolj kakor kdaj poprej je aktualna v današnjih dneh, ko je lažna morala družbe v bohotnem cvetju. Skoraj ne verjamemo, da ne bi vsaj površno poznali njene vsebine. tragične zgodbe o dekletu, ki se je prodajala, da je mogla živeti. Ta dekle, ki ji je bilo vse življenje samo prazna igra, je potem iznenada začutila tisto ljubezen, ki zagori le enkrat v življenju, E. L. Gangl: Moja pot. Zbrani spisi za mladino. Lansko leto v jeseni je izdala ki ne pozna samoljubnosti, ampak samo nesebičnost, ki hoče samo dajati in nič jemati. Ta ljubezen ji je kakor neizmerno odpuščanje za vse, kar je bilo, novo življenje, ki je zabrisalo staro. grdo. Toda ni greha brez kazni in ljudje so premalo plemeniti, da bi znali odpuščati. Ubogo, bedno bitje, ki je za trenutek sanjalo o sreči, pahnejo nazaj v blato, in poslednji udarec zada bolni nesrečnici tisti, ki je o njem sanjala, da bo njen odrešenik. Malo je del v svetovni književnosti, ki bi tako dolgo ohranila svojo mladostno svežost, kakor ta čudovito lepa zgodba, ki bo zmeraj živela. Zato smo lahko hvaležni Tiskovni zadrugi, da nam jo dala za letošnjo Veliko noč v tako le' pem prevodu in okusni opremi. gando turizma, družbo, šport in kino- — V Ljubljani ie pričela v mesecu marcu Učiteljska tiskarna v Ljubljani prvih pet1 izhajati nova slovenska revija »Naša po zvezkov Ganglovih zbranih mladinskih ta«, ki jo urejuje Vladimir Regally. Revi-spisov »Moja pot«, za Veliko noč smo pa dobili še ostalih pet zvezkov. S tem je zaključena izdaja, ki obsega preko 100 tiskanih pol ali preko 1600 strani. Ogromno delo, kakršnega doslej še ni napravil pri nas Slovencih noben drug mladins-ki pisatelj! Če ne bi Pii Gangl napravil nič drugega in če ne bi bil voditelj našega Sokolstva, bi bili že ti zbrani mladinski spisi priča njegovega izredno plodonos-nega življenja in izpolnitev važnega poslanstva na področju slovenske kulture. Šesta knjiga obsega gledališke igre: Pod milim nebom, God tete Klotilde, Beli dvorec. Filozof in Materine sanje; sedma dramo: Dediščina in pripovedne spise: Najlepši dnevi, Botdrcževa Katarina, Kosirnikov Janezek. Pogreb Zalokarjeve gospodinje, Proščenje pri Treh farah ter Prešeren in njegova doba; osma pripovedne spise: Fantje od fare, Materina smrt, Skrb, Bukve na Gorjancih in Stric Robas; deveta pripovedne spise: Vesele zgodbice, Legende, Basni, Pravljice in pripovedke; deseta knjiga pesmi: Vesele pol, pol žalostne, Pcsemce o živalih, Iz našega kraja in Drobtine. Knjige, ki so tudi tiskarsko in knjigoveško lepo delo, je opremil z naslovnimi stranmi m ilustracijami naš znani akademski slikat prof. Saša Šarrtel. Naša pota. Mesečna revija m propa- ja, ki je grafično lepo in moderno opremljena, prinaša v prvi številki urednikov , spis ». • • hi druge stvari«, Spectatorjevo ; ^Ljubljansko reportažo«. »Japonce in njihov dumping«, Regallyjev »Bosna umi- j ra«, »Žene, ki si jih želimo«, anketo »Kakšne može si želimo?«, filmska poročila, »Morje vas vabi«, Paula Burkeja »Majhnega, nervoznega gospoda...« K-Valaška »Ali si ne znaš pomagati?« ter razna druga poročila. Druga številka pa vsebuje: dr. R. Marna uvod »Naša pota«, Regallyja »Reportažo iz dolenjskih krajev«; J. Kovača »Pisano ob morju«. Mie Brejčeve »Koroško narodno nošo«. Spectatorjevo »Ljubezen in zaslužek d. d.«. prevod Gjukičeve pesmi »Vino«. »Ženina individualnost v oblačenju«. Toneta Vovka »Jug poljublja mlado dekle • »Narodno balado o hlačah, Otmarja Eriča »Smuške spomine in želje«, Ruslerje-va »Dva v čolnu«, »Prelest Rogaške Slatine«, Regal!yjev potopis »Po razbeljenem kamenju in kršu«, Flemingov »Karov as«, VaJaškov sestavek »Več resnice pri vremenskih poročilih«, šport, kroniko, film. knjige in revije itd. Obe številki krase krasne in zelo številne velike in tekstne ilustracije po risbah, fotografijah itd. Skratka, »Naša pota« so zamašila vrzel, ki je doslej zijala v našem reviji*Ui«m slovstvu. Planinski Vestnik. Številka za april prinaša Pretnarjev potopis »Po planinah Južne Srbije«, Tumovo »Beneško Slovenijo (V.), Oblakov opis »Škrlatice«, Brilejev potopis »V gorah zapadne Bolgarije«, Uroša Župančiča »Veliko noč v severni Triglavski steni«, Pipanovega »Vi-zitorja nad Plavskim jezerom«, Naš kotiček ter Obzor in društvene vesti. Številka je tudi bogato in zanimivo ilustrirana. Triglavanski listi. Leto 3, številka 1-Revija, ki izhaja v Mariboru, prinaša v letošnji prvi številki korespondenco Levca s Štrekljem, dr. P. St. »Nekaj misli o našem šolstvu«, dr. J. Rakeža sestavek o »Dr. Hmgonu Kartinu«, Poročila, Beležke in dr. A. Dolarja »Mimonačelnost«. Številki je priloženo tudi kazalo I. in II. letnika. Ana Sewell: Črna lepota. Življenjepis nekega konja. Strani 184. Iz angleščine Pievedel Griša Koritnik. Je to z nenavadno ljubeznijo pisana povest konja z v$em okoljem. Knjigo cenijo povsod kot literarno delo in kot visoko pesem ljubezni do živalstva. Prevod je dober in oprema lepa. Izšel je v Ljubljani v avtorjevi samozaložbi. Zveza ribarskih društev dravske banovine, ki združuje športne ribiče celjskega, ljubljanskega in mariborskega ri-barskega društva, je pričela izdajati svoje samostojno glasilo. Te dni je izšla prva številka »Ribiško-lovskega vestnika« za dobo januar-april 1934. Glasilo ima izredno pri kupljivo obliko revije. Naslovih stran je slikana v petero barvah. Predstavlja okolico Bleda, v ospredju Pa Po naravi izborno posneto postrv, hlastajočo po enodnevnici. Naslovna slika kakor tudi vinjete v notranjščini so originalno delo akademskega slikarja Prof. Cotiča. Naslovni članek izpod peresa dr. I. Lokarja utemeljuje potrebo Sportino-ribarskega lista. Urednikovo ime daje dovelj garancije, da bo »Ribiško-lovskt vestnik« urejevan odlično ter mu zlasti glede klenega stila in jezika n e bo zlepa para. To vidimo že iz prve številke. Pa tudi ostala vsebina je pestra. Odlični strokovnjaki dr. 11. Krauss, dr. Ro-kida, dr. Kocjan, inž. Jelačin in drugi so ; ali ob zibelki nove revije s svojimi ubornimi prispevki. Tudi ribiška mreža, društvene vesti in lovska torba morajo zanimati. Za nameček je še nekaj . okroglin v razvedrilo. Priznati moramo, da je vložila Zveza ribarskih društev v »Vestnik« obilo resne volje in truda ter zasluži revija vse upoštevanje književne javnosti. Ni lahko orati ledino. »Ri-biško-lovski vestnik« je naša prva strokovna ribiška revija, ki jo lahko pokažemo tudi svetu kot resnega propaga-^'rja tujsko-prometne panoge Slovenije. Priroda delo in kapital Bežne misli k sedanji krizi konzuma in produkcije Kongres pritlikavcev in orjakov v Budimpešti Budimpešta bo letos postala središče v®n izrednih kongresov. V njeni sredi se bodo zbrali pritlikavci, ki jih bo prišlo ^50 na kongres. Ta vest je vzbu-«i-a £recejšnio veselost med budimpe-lem']S Prebivalci, ki že željno priča- kn« o prithkavce. srp« 1)3 130 v Budimpešti tudi kon- -eriih JSi!°v’ ki so zaposleni po vseh konirres iJUSlhJ'n varfetejih. Tudi za ta Ms n Budimpešti veliko zanima- n e. Redka je Wav gofovo prilika> da se kje sestali pritlikavci in orjaki v večjem številu, fn to celo na svojih kon. ,Važni Pa s0 tudi raz' , zar.a^ katerih so pritlikavci kakor o.jaki sklicali kongrese. Pritlikavci bodo zahtevali z ozirom na to. da zavzemajo mnogo manj prostora in pojedo mnogo manj ko normalni ljudie, znižanje raznih davčnih bremen, orjaki pa bodo Vel« d™gem pogledu svoje interese, peštan^? kongresih povzročajo budim-1. Kostilničarjem odločili, kako bodo £* v0 -da"es niS0 dačo pritlikavcem in kako r P'f° 'v'0* iSvek na te?,f" "”man)S Dvojna sleparija, Žena: Kako si me mogel tako pre-siepariti, da sem se s teboj poročila? Mož: Saj sem osleparil še samega ■sebet ko sem te vzel. Gospodarstvo — bolje, da se ga ne dotikamo, ko pričara tako neprijetna čuvstva. Gospodar in gospodinja; gospod in gospa, vsi bi se radi otresli gospodarskih dolžnosti, zlasti odkar pestujemo njegovo dete — krizo. Tudi v tem primeru bi radi preskočili to križevo postajo, a zaradi jasnosti naslednjih izvajanj se je moramo dotakniti, čeprav le bežno. Gospodarstvo je preskrba ali kritje telesnih potreb: hrane, stanovanja ir. obleke. Vekovečni zakon, ki ureja to preskrbo, je tako ali drugačno gibanje ali kratko d e 1 o. Še do polpreteklega časa je bilo dela dovolj in z njim večji ali manjši zaslužek: prav tako tudi večja sorazmernost v cenah proizvodov. Dobrine so krožile tudi med nami — v oni socialni plasti, ki jih danes pogreša. Dela, pošteno plačanega rednega dela. danes v splošnem ni, zato občutimo vso težo tega usodnega nedostatka: nek krčem podoben pojav, utesnitev, motnje. Zastoj obtoka dobrin pa je kot zastoj srca. Ta pojav pač jasno priča, kakšna gonilna sila je človeško delo, na drug: strani pa, da se je v zobovju gospodarskega kolesja nekje podrlo. Kje — kako? To so naša dnevna ugibanja. Posvetimo v to stran, čeprav le mimogrede! V ia namen se moramo pomakniti za kako poldrugo stoletje nazaj, tja do francoske revolucije, ki je proglasila opojno načelo s temi privlačnimi krilaticami: svoboda, bratstvo, enakost! Poslednji dve sta se takoj umaknili v prilog prvi, ki se je začela bohotno in predrzno uveljavljati na prvi in večno odločilni strani — v gospodarstvu. Vsak poedinec (individij) se je mogel prosto (liberalno) posluževati sredstev in načina. Odtod naziv liberalni ali individualni gospodarski red, odtod tudi strastna, brezobzirna in nečloveška tekma. Kdo je mogel uspešno tekmovati? Samo sredstva, in sicer z dobrim vodstvom duha. ki se je vedno bolj zmagoslavno pomika! v 'ospredje in prešinial kri. Kdor more in zna — naprej, kdor ne more in ne zna — propadi! V tem znamenju se je gospodarstvo razvilo do ne-slutenih višin. Komu v prilog? Le onemu,^ ki si je mogel in znal prilastiti in usužnjiti dve sili — p r i r o d o ali njene vrednote in č 1 o v e š k o delo. Kdor je vzel to v zakup, je bil resničen gospodar in gospod in si je iz tega koval novo dobrino — kapital. Nič drugega ni kapital ko to. namreč plod prirode in človeškega dela. Kdor je težil za kapitalom in mu je ta postal najvišje načelo, malik, končni namen, je dobil po njem ime kapitalist, njegova težnja pa kapitalizem. Kaj je pričaral kapitalizem, beremo ob vsakem koraku in bi bila vsaka razlaga odveč. Le to rečemo: Enostavna in za-jemljiva sta pojma »priroda« in »delo«, prične pa se nam mešati v glavi, ko rijemo 'v pojem »kapital-izem«. To gre že preko naših duševnih moči, preko razuma — v iracionalnost. Stresemo se in čutimo v tem izrazu nekaj zlega, razkrajajočega, uničujočega ne-lo v gospodarskem. ampak tudi v duhovnem pogledu, razsulo vsega, kar nosita srce in duša. A življenje gre svojo pot. ker je iz sebe in za sebe: če ni prava ta pot, krene na drugo. Če je torej kapitalistično gospodarstvo ohromelo in se je človeštvu pristudilo — če ne moremo naprej kot poedinci in drug proti drugemu, kakor nas je vzgojil kapitalizem — poj-demo drug z drugim ali ob drugem. Menda le niso vsa sredstva nove vede, vsi filozofski in psihološki sistemi, vse gospodarstvo ir. tehnika le za to. da človeštvo vedno bolj trpi in se medsebojno kolje le v prilog tretjemu, ki se nam satansko smeje! Ali je res le to napredek, civilizacija, kultura? Res je. da bodo v življenju vedno trenja, saj brez njih res ni življenja; ni pa res. da moramo zreti v sočloveku le nevarnega tekmeca in se moramo med seboj klati kot nedolžni grešniki. Kje je nespametnež. ki naj veruje v teorijo preobljudenosti našega planeta in temu dosledno v nujnost medsebojnega boja? Naša vera jgre v obratni premici: Danes ne moreta še biti dve milijardi zemljanov v.zadregi za življenje, z razpoložljivo prirodoslovno vedo in tehniko celo ne. Gospodarstvo je zato kljub svoji zamotanosti vendarle preprosto, kakor sta preprosta oba življenska činitelja *— priroda in človeško delo. Kolikor pa je preprostemu razumu nepristojnega, je v tretjem, namenoma in umetno ustvarjenem činitelju — v kapitalu, oziroma kapitalizmu. Iz tega se razraščajo trenja med proizvajalcem in potrošnikom, ki izigravajo oba. In da se ta dva umetno ustvarjena tekmeca — proizvajalec in potrošnik — ne bi mogla sporazumeti, zlasti še, ko se v tej lastnosti menjujeta?! Danes res še ne, ker se oba borita v strahu, za jutrišnji dan in ne 'Čutita pod seboj trdnih tal; ker je kapitalizem potisnil'med nas Hobbesovo načelo, da je človek Človeku volk. A v naši veri je možnost ublažitve napetosti: da moreta ti dve veliki socialni skupini živeti druga ob drugi brez pogubnega boja. Da je ta trditev resnična, je določno podčrtano v pojavu rastočega zadružništva, ki je vedno bolj vidno in čutno od njegove vodoravne (širinske) in navpične (orga-nizačno utrjevalne) strani. Dve organski polovici — proizvajalec in potrošnik — se tako vedno bolj zbližujeta in medsebojno sporazumevata, in sicer z izločanjem posredništva, ki je prirodno odvisno. Produktivne vnovčevalne zadruge od ene in nabavljalne od druge strani morejo izravnati strašno razpoko in usode-polno nesoglasje, kamor smo zdrsnili v gospodarski in moralni onemoglosti. Seort ISSK Maribor : ZSK Hermes (Ljubljana) Jutri, v nedeljo 15. t. m. ob 15.30 prvenstvena tekma v Ljudskem vrtu. Tekmovanje za prvenstvo LNP se bo jutri nadaljevalo z dvema tekmama, in sicer se bosta srečala v Ljubljani SK Ilirija in SK Celje, v Mariboru pa ISSK Maribor in ŽSK Hermes. K nam prihaja torej moštvo, ki je bilo preteklo nedeljo premagano od naših Železničarjev v razmerju 7:1. Hermes zavzema trenutno v prvenstveni tabeli 4. mesto in rabi torej nujno točke, prav tako ko jutrišnji nasprotnik ISSK Maribor, ki zavzema zadnje mesto v tabeli. ŽSK Hermes je v jesenski prvenstveni sezoni dosegel prav lepe uspehe in si nabral 6 točk. Tudi za velikonočne praznike, ko je moštvo odigralo dve tekmi v Mariboru, je Hermes pokazal, da je trd SK Drava (PtujhSK Svoboda. Tudi tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se bo jutri nadaljevalo, in sicer se bosta srečala na igrišču SK Svobode dopoldne ob 10. SK Drava iz Ptuja in SK Svoboda. SK Drava prihaja v Maribor prvič od svojega obstoja. Gosti razpolagajo s talentiranim moštvom, ki je letos doseglo'že lepe uspehe in bo tudi jutrišnja tekma gotovo prav zanimiva. Sodil bo g. Kopič. Razpis lahkoatletskega mitinga SK Maratona. SK Maraton priredi v nedeljo 22. aprila ob 9. uri na Liyadi propagandno lahkoatletsko tekmovanje. Teki bodo izven igrišča, in sicer deloma na cesti, deloma pa po gozdu. Pravico do tekmovanja imajo verificirani in ueveri-ficirani atleti, kakor tudi oni. ki imajo prepoved starta zaradi prestopa. Nagrade se ne izdajo. Prijave je poslati najkasneje do četrtka 19. tm. na nasiov Ciril Grešak, Spodnještajerska posojilnica, Gosposka ulica 23. V ostalem bo tekmovanje izvedeno po pravilih JLAlS. S0k0fst¥0 POZIV VSEM EDINICAM V MESTU IN OKOLICI. Uprava sokolske župe Maribor poziva vse bratske edinice v mestu in okolici, da se udeleže pogreba prerano umrlega podnačeluika Sokolskega dr« štva Pobrežje brata Ivana Gerželja, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Zbirališče za sokolsko članstvo bo v Narodnem domu, odkoder krenemo točno ob J£. uri. Članstvo, ki Inia slavnostne kroje, naj se udeleži pogreba v krojih, ostalo pa v clvilu z znakom. Sokolsko društvo Maribor I. poziva vse svoje sestre naraščajnice, članice (tudi neaktivne), kakor tudi druge društvu naklonjene dame, da se zanesljivo udeleže zelo važnega sestanka, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 19-30 uri v telo-vadniki vojašnice kralja Petra I. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje naznanja v svoji težki žalosti, da je neusmiljena smrt iztrgala iz njegove sredine enega njegovih najboljših bratov, Ivana Gerželja. Prosimo vsa br. dnu/ va Maribora in okolice, da se udeleže pogreba v ponedeljek ob 17. uri na Pobrežju v čim večjem številu v krojih, ostali pa v civllu z znakom. nasprotnik. Prav dobra je ožja obramba, ki tudi ne popusti v najkočljivejših situacijah, o čemer smo se lahko pred 14 dnevi prepričali. Tudi ostali formaciji sta na precejšnji višini, in znata ob danih prilikah prav energično zaigrati. Domačini ne bodo imeli lahkega s?->,;’xa. Zaigrati bodo pač morali z elanom in požrtvovalnostjo ter odpreti vse registre znanja, če bodo hoteli priboriti si prvi dve točki. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu in se bo pričela ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Sodil bo g. Nemec. V predtekmi se bosta srečali v prijateljski tekmi rezervi ISSK Maribora in SK Svobode. Iz Sokola Poljčane. Vsi odseki tukajšnjega Sokola so prav marljivo na delu. Tehnični se vestno pripravlja na letošnji nastop, ki bo 1. julija. Na ta datum že danes opozarjamo naša druga društva in jih prosimo, da takrat ne določijo morebitnih svojih prireditev. — Prosvetni odsek ima na vidiku proslavo materinskega dne. ki bo prvo nedeljo v maju. Sokoliči in Sokoličice bodo pri te.i priliki vprizorili ljubko Ribičičevo tro-dejansko igrico s petjem »V kraljestvu palčkov«. — Glasbeni odsek, ki ga vodit;-! (salonski orkester) g. dr. Hronovskv in (pevski zbor) g. Janko Živko. šol. upravitelj iz Studenic, pa priredi koncert že to nedeljo 15. aprila ob 16. uri. Sodeluje tudi pevski zbor iz Studenic. Prijatelji lepega petja in glasbe iskrena vabljeni! Zdravo! Aparat za čitanje sanj. Ravnatelj psihofiziološkega laboratorija newyorške univerze prof. Hernsbeg je izumil aparat, s pomočjo katerega je mogoče registrirati človeške sanje. Če ‘človek sanja, mu močneje bije srce in je vse to odvisno samo od značaja samega. Aparat je tako konstruiran, da neka igla avtomatično neprestano riše črto. Ko človek ne sanja, je črta popolnoma ravna, ko pa prične sanjati, riše igla vijugasto črto. Čim težje so sanje, tem večje so vijuge, čim prijetnejše so sanje, tem manjše so vijuge. Nekateri se sicer smejejo profesorjevemu izumu in pravijo. da ni važno, kaj in kako človek sanja. Duhovitost opic. V nekem psihološkem zavodu blizu Londona dela neki profesor že več let zanimive poizkuse z opicami. Vse te eksperimente je dal profesor tudi filma-ti. Na filmskem platnu se jasno vidi, da so na^ primer šimpanzi tako pametni’, da razločujejo vrednost denarja. Profesorju se je posrečilo nekega šimpanza tako zdresirati, da je zahteval plačilo, če je hotel človek videti kako njegovo posebno kretnjo. Zanimivo ie tudi kar je profesor ugotovil, da opice med seboj druga do druge nimajo zaupanja in da so zelo kradljive živali. Potreba prič. Peterček: Atek. zakaj pa mora imeti človek pri poroki priče? Oče: Ker mu pozneje sicer nihče ne bi verjel, da je bil tako nor, da se je oženji. MARIJ SKALAN: 35 Roman Iz prazgodovine človeštva. Smrt nekronanega kralja Grenlandije Iz življenja in delovanja dr. Kunda Rasmussena Njegov vzgojitelj in vodnik, pisar Azu-ris, je bil veseljak in ga je sam seznanjal bolj z uživanjem življenja, kakor z učenostjo. Le malo je bilo ur, ki jih je Aftagad posvečal modrosti Semisircev. Stanoval je s svojimi služabniki in sužnji v palači, ki je stala tik velike terasne zgradbe, v kateri so bile knjižnice, učilnice iii delavnice vzgojiteljev, filozofov, astronomov, svečenikov, pisarjev, pesnikov in drugih mož dirha. Tam je domoval tudi mladi Asarhadan, sin farao na dežele jutrnjih planjav, vazala Semiša Ofirisa. Kakor Aftagada, tako je bil tudi Asarhadana poslal njegov oče v srce sveta, da se pokloni faraonu faraonov in izmodri v krogu semisirskih modrecev. Njegov vzgojitelj in vodnik je bil pesnik Sorbalis, drugi veseljak in lahko-živec, oboževalec dvomih in tempeljskih plesalk ter intimni prijatelj Anka-misa, višjega duhovna svetišča na Gori prihoda. Na večer praznika svetega Ibisa so bili v najvišjgm svetišču zbrani vsi, Azu-ris, Sorbalis, Ankarais, Aftagad in Asarhadan. Ko se je Aftagad izgubil s Ta-tano v tajne sobane, so si njegovi vzgojitelji poiskali najlepša dekleta, plesali z njimi, se šalili in jemali njihovo radodarno ljubezen z obema rokama. Samo mladi faraon Asarhadan je bil nenavadno zamišljen in pust. Ko je med množico veseljakov zagledal Ofirijo, ga je prevzelo nemirno čuvstvo, da je pozabil na svoboščine praznika, plesalke in vso svojo okolico. Obstal je in sledil z očmi prekrasni hčerki faraona faraonov, ki je plesala s svojim bratom Semisom Isi-som. Zdelo se mu je, da je še lepša in veličastnejša kakor takrat, ko jo je videl prvič in vztrepetal pred njeno po-javo. Podzavestno čuvstvo, ki ga je omamljalo že prej, mu ie tedaj nenadoma postalo zavestno. Spoznal je, da jo ljubi. To spoznanje ga je vsega prevzelo, pretreslo do dna in spremenilo. Naenkrat ni bil več prejšnji neskrbni, vedri in razposajeni Asarhadan. Premišljeval je samo, kako bi se ji približal, kako bi ujel vsaj kratek njen pogled, vzbudil vsaj hipno njeno zanimanje. Ko je opazil, da je faraon Semiš Ori-ris zapusti! svetišče, se je ojunačil. Pre-ril se je skozi vrvečo množico do mladega para in se v bližini naslonil na steber. Rdeči plamen žrtvenika mu je razsvetljeval pravilni, mladeniško lepi obraz in se utrinjal v njegovih živih črnih očeh. Morda je prav ta blesk opozoril nanj kraljico njegovega hrepenenja. Izpustila je svojega brata in se mu približala. Asarhadan se ji je globoko poklonil in pozdravil. »Pozdravljen, sin faraona jutrnje dežele!« je dejala. »Zakaj samevaš na praznik svetega Ibisa, ptice krvi in zaljubljene mesečine, in zakaj je zamišljen tvoj mladeniški obraz? Te ni izbrala nobena naših mladenk?« »Milost, o velika, najvišja!« je vzkliknil Asarhadan zmedeno. »Umaknil sem se jim; hotel sem ostati sam.« »Ni Jjubezni v tvojem srcu, mladec? Niti danes ne?« »Kdor ljubi solnce, o velika, ga ne zanimajo zvezde, ki potemne v silni luči in postanejo nevidne njegovim očem.« »Skrivnostne so tvoje besede. Kako naj jih urnem? Kdo je, ki ljubi solnce, in kdo je solnce, ki ga ljubi?« »Preveliko je tvoje vprašanje, najkras-nejša roža vrtov Semisirisa. Tvoj suženj ti ne more odgovoriti.« »Si ti, ki ljubiš solnce?« »Sem, gospodarica.« »In kdo je solnce, ki ti je zatemnilo naše zvezde, da jih več ne vidiš?« »Milost, najvišja! Nema morajo biti usta moja. Še smrt jim ne bi smela izvabiti besede.« »Ne razumem te. Jaz sem več ko smrt, ker sem življenje.« »Vem, labudka bela, in vendar te prosim najvišje milosti: ne ukazuj ustam mojim govoriti! Razblinil bi se čar, ugasnilo bi sobice in strašna bi bila noč, ki bi zakrila mojo mladost.« »Tako velika je skrivnost tvoje ljubezni. Zavidam ji, ki jo ljubiš. Je lepša kaker jaz?« »Lepa je tako kakor ti, najlepša.« »Praviš mi »najlepša«, kako morem biti, če je na svetu še druga, ki je enako lepa? Ne, lepša je, čutim, da je lepša, vem, kajti če ti sije še tu ko solnce, je zatemnila tudi mojo zvezdo.« »Ni je zatemnila, ker ni zvezda.« »Kaj je tedaj?« »Solnce...« je zajecljal Asarhadan. prebledel, vztrepetal in povesil oči. Zavedel se je, da ga je Ofirija premamila s svojimi vprašanji in ga ujela. Tudi ona se je zdrznila. Spoznala je, da ljubi njo in ga je s svojo ljubosumno radovednostjo priterala v izpoved, do katere se nikoli ne bi ojunačil. A še tisti hip so se porodila v njej velika, čisto nova vprašanja: »Zakaj sem se mu približala? Zakaj sem ga spraševala? Kaj mi je? Se zanimam zanj? Mi je več ko drugi? Ga ljubim? Še nikogar nisem ljubila. Neznano mi je bilo to čuvstvo. Zakaj? Mar zato, ker sem hči faraona faraonov in ni na svetu razen brata mojega Semiša Isi-sa nobenega moškega, ki bi mi bil enak? In vendar sem ženska? Ne spe v meni hrepenenja, ki mi jih oznanjajo druge? Morda so le prikrita, zatrta in bi jih bilo treba samo predramiti. On me ljubi. Prvi, ki mi je to povedal.« Zastrmela se je vanj z izprašujočim in tehtajočim pogledom obenem. Opazovala je njegov obraz in čuvstvo ugodja je napolnilo njeno dušo. »Lep je...« si je dejala, »in ljub1 ine... solnce sem mu, ki zateinnjuje zvezde. Kako čudovito je vse to... nerazumljivo ...« Asarhadan je dvignil pogled. Ofiriji je zasijala iz njega bolest brezupnega hrepenenja in jo zaskelela. Zasmilil se ji je, da je dejala na glas: »Ubožček...« »Milost, najvišja, solnce solne«, je zajecljal mladenič. »Odpusti mi mojo predrznost! Saj nisem hotel. Premotilo me je...« »Premotila so te moja vprašanja«, je dejala Ofirija nežno. »Odpuščam ti. Sicer pa, kaj naj ti odpustim? Da me ljubiš? Je ljubezen greh? Srcu ne more nihče ukazovati razen Najvišjega; še faraon faraonov in hči njegova nimata oblasti nad njim. In tvoja ljubezen mi je najvišji dokaz vdanosti in spoštovanja.« ' »Moje življenje je tvoje, o velika, naj-visja«, je jecljal dalje Asarhadan. »Vzemi si ga, če ti je potrebno, sežgi moje telo na žrtvenika ptice krvi in mesečine, da bo upepeljeno to uporno srce, ki mi bije v prsih. V trpljenju bom spoznal slast žrtve, ki je najvišji dokaz.« Ofirija je vztrepetala. Potem je poiskala njegovo desnico in jo oklenila s svojo. Za dolgo minuto sta se potopila njuna pogleda drug v drugega. Iz duše v dušo se je zgradil most čuvstva ter ju zbližal. Ofirija se je predramila iz sna zamaknjenja in potegnila Asarhadana za seboj v vrvež svetišča. Pozabila je na brata, ki ga je bila med tem izbrala Ep-suta, hči velikega vojskovodje Tutalisa, ki je bila že ob rojstvu določena za mater njegovih otrok, bodočih vladarjev Atiantide. Šele pozno v noč je prišel Asarhadan v sprejemno dvorano višjega duhovna Ankamisa, kjer so že bili Azuris, Sorbalis, Aftagad, Estelis, Ibiskis, Sitis, Al-tais in nekateri drugi v družbi tempeljskih plesalk. Zbor harfinistov je igral nežne melodije in povsod je tekla opojna pijača. Družba je bila razvneta. Plesalke so kričale, se smejale in divjale. Lepa Eramana je plesala sredi dvorane popolnoma naga. Moški so ji ploskali. Ko so opazili zamišljenega Asarhadana, so ga pozdravili s huronskim vpitjem. Eramana je planila k njemu in se ga oklenila, a mladi faraon jo je odsnnil, se približal Aftagadu in sedel molče poleg njega na blazino. Potem je vzel vrč poln opojne pijače in jo vlival vase v velikih požirkih. (Se bo nadaljevalo.) i " •: \ 'j v Grenlandski nekronani kralj je mrtev. Umrl je kot žrtev svojega poklica. Na zadnji svoji ekspediciji se je zastrupil z mesom in našel svoj grob v večnem snegu in ledu. Knud Rasmussen, sloviti danski raziskovalec severnega tečaja in vodja številnih poučnih ekspedicij, je bil v pravem pomenu besede nekronani kralj Grenlandije. Prebivalci Grenlandije, mladi in stari, vsi so ga spoštovali in gojili do njega, ki je bil veliki sin preprostega eskimskega naroda, veliko ljubezen. S svojim izgledom je dal pokojni dr. Knud Rasmussen najboljši dokaz svojega eskimskega porekla. Njegov oče je bil' sicer Evropejec, pripadnik Danske, toda po materi je dobil ostre poteze obličja, orlovski nos, ki je spominjal na toliko opevane neustrašne indijanske vodje in borce. Po postavi je bil srednje velik, vendar pa so ga smatrali vsi za velikega človeka, ne samo po duhu, ampak tudi po telesu samem. Eskimska je bila pokojnega Rasmusse-na izredna vzdržljivost, fizična moč in neizčrpljiv vrelec je bila njegova sila. Njegovi prijatelji ga opisujejo kot človeka, ki je za časa dolgih in skrajno napornih ter mučnih ekspedicij bil vedno najbolj vesel- in najhrabrejši med vsemi. Ko so v nevarnosti klonili vsi njegovi prijatelji in pričeli izgubljati vse nade na rešitev, je bil pokojni Knud tisti, ki ie umel ustvariti vse drugačno razpoloženje, ki je urnel s čudotvornim bogastvom svoje osebnosti in prekaljenega značaja ustvariti nove nade in pobudo na herojsko vzdržljivost in napore. Zato ni čuda, če so se najodličnejši raziskovalci severnega tečaja vedno po- Cene so neznatno padle. Oddelek za proučavanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil indeks cen na veliko za mesec marec. Iz teh podatkov se vidi, da so cene v marcu ostale v primeri s februarskimi skoraj neizpreme-njene, da pa so znatno nižje ko v marcu lanskega leta. Celotni indeks je padel v primeri s februarskimi le za 0.3,v primeri z lanskim marčnim pa za 2.7 točke. Med rastlinskimi proizvodi so postali cenejši ječmen, pšenica, oves in koruza, dočim se je dvignila cena češpljam in senu. Indeks za živalske proizvode pa je padel zaradi nazadovanja cen svinjam in volom. Zboljšalo pa se je razmerje med cenami uvoznih in izvoznih predmetov. Kartel tvornic za lake. Po beograjskih informacijah se' ustvarja kartel velikih tvornic za lake. Namen kartela je povišanje cen. ki so v zadnjem Času opeto-veno padle. Obrtniški kongres v Karlovcu. Za bin-koštne praznike bo v Karlovcu kongres obrtniških društev iz savske banovine in delegatov obrtniških društev iz vseh krajev države. Kongres bo združen s koncerti pevskih društev, gledališkimi predstavami, športnimi tekmami itd.' Naše zlato se vrača iz Francije. V četrtek so pripeljali iz Pariza v Beograd 100.000 napoleondorov, ki spadajo v zlato podlago naše Narodne banke. Nekaj našega zlata je deponiranega v tujini, ki pa bo polagoma pripeljano nazaj v našo državo. Vrednost v četrtek pripeljanega zlata znaša okrog 32 milijonov Din. Železniška zveza Slovenije z morjem. Te dni se bo sestala v Ljubljani konferenca gospodarskih krogov naše in savske banovine, na kateri bodo razpravljali o vprašanju železniške zveze Slovenije z morjem. Pred nedavnim smo poročali, da se je osnoval poseben akcijski odbor s sušaškim županom kot predsednikom in ljubljanskim županom kot podpredsednikom na Čelu, ki je spravil vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem z mrtve točke. Na konferenci bodo proučili vse v poštev prihajajoče možnosti ter pokrenili korake za čim prejšnje realiziranje načrta', ki je naša najnujnejša gospodarska in nacionalna potreba. Če sc načrt uresniči bo osvobojena domača trgovina tujega vpliva in bo tranzitna trgovina kakor tudi turizem srednje Evrope ustnerieti preko našega ozemlja skozi naše pristanišče. tegovali, da bi lahko potovali z njim V deželo večnega snega in leda. Prvi je bil na nogah, pravijo njegovi prijatelji, in zadnji je legel k počitku. Vedno je bil zaposlen in vedno je imel dovelj časa za vsakega, da ga je poslušal in mu pomagal, če je le mogel. Dr. Knud Rasmussen je bil med Eskimi priljubljen kot nihče drugi. Pa tudi nihče drugi ni bil -tako pristopen preprosti eksimski duši, polni pesniške navdahnjenosti, čeprav na prvi stopnji onega razvoja, ki ga mi nazivamo civilizacija. Eskimi so kakor otroki in si je zelo težko pridobiti njihovo zaupanje. Dovelj jasno sliko si lahko človek ustvari o njih, če prečita samo nekaj strani iz katerekoli knjige Knuda Rasmussena. V knjigah govori Rasmussen o svojih dragih Eskimih, o njihovem življenju in o njihovih lastnostih. Morda je bil on edini, ki je poznal njihove običaje in njihove navade. Svojevrstna je eskimska duša, polna lepot, ki se nam odkrivajo v obliki najbogatejšega čuvstvovanja. Prav gotovo ni več daleč čas, ko bodo tudi njegove knjige o Eskimih prevedene na vse druge jezike zagledale beli dan. Rasmussen je opisal njihovo vero, ki vsebuje pravila vseh verskih naziranj, v kateri je vse krščanstvo v svoji popolni bitnosti, čeprav so to vero ustvarili ljudje, ki ne poznajo verskih norin, niti verske razkosanosti na svetu. Nikdar ne bi svet spoznal teh lepot, če bi jih ne bil obelodanil dr. Knud Rasmussen, ki mu bo težko najti vrednega naslednika. Toda dr. Knud Rasmussen ni umrl, on bo živel v svojih delih in zaredi svojih polarnih ekspedicij večno. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od L do 10. t. an. sledečo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu). O-tvorjeni konkurzi: v dravski banovini Z (2), savski — (6), vrbaski, Beograd, Zemun, Pančevo — (—), primorski 1 (2), drinski, zetski, donavski, moravski — (1), vardarski 1 (1); razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (1), savski 3 (5), vrbaski, moravski, vardarski — (—), primorski — (3), drinski in zetski 1 (—), donavski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini: 1 (—), savski 1 (6), vrbaski, primorski — (—), drinski — (3), zetski 1 (—), donavski 2 (2), moravski 1 (1), vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo —- (1); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 1 (4), savski — (7), vrbaski in zetski — (1), primorski _ (5), drinski 1 (4), zetski — (l), donavski 1 (1), moravski in vardarski 1 (._), Beograd, Zemun, Pančevo — (4). Sejem za prašiče. Včerajšnji sejem je bi! dobro založen. Pripeljali so 262 prašičev. Kupčija je bila dobra in so jih prodali 137. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 90-110 Din, 7 do 9 tednov 150—190 Din, 3 do 4 mesece stari 250— 280 Din, 5 do 7 mesecev stari 300—350 Din, 8 do 10 mesecev 450—500 Din in leto stari 650—700 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 6.50 do 7 Din, mrtve pa 9 do 10 Din. Vaja za večno ljubezen. Ona: Kako naj ti verjamem, da me zares ljubiš, ko si pa to že tolikim govoril? On: Io je bila samb vaja za mojo večno ljubezen do tebe. Lepo priznanje. Prvi: Glede presojanja političnega položaja ti ne priznavam nobene prednosti. Drugi: Če misliš, da sva si jaz in ti enaka v bistrovidnostl, potem si osel. Zdravnikov nasvet. Stara devica: Mislite, gospod doktor, da bi mi škodovalo, čc bi šla na ples. Zdravnik: Na vsak način. Morate sc veliko gibati, ker sedenje vam škoduje. Gospodarske vesti vodnik 2/II. čete vitežkih sekcij NO. Pogreb bo v pondeljek, dne 16. aprila 1934 ob 17. uri na mestnem pokopališču. V Mariboru, dne 14. aprila 1934. Oblastna komanda vitežkih sekcij NO Maribor. Srečen ni, kdor srečo vživa sam,.. Današnja huda kriza je pahnila v ižedo tisoče in tisoče družin, katerih očetje radi brezposelnosti ne zaslužijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. In takih družin je tudi v našem mest veliko število, zato je krajevni odbor Rdečega križa v mariboru pokrenil akcijo in bo stalno vse leto zbiral satro obleko, obutev in perilo ter z nabranimi oblačili in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč Pri tej akciji in naj darujejo staro in ponošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi Pa želel, da bi poslalo društvo poverjenika na dom po darove, naj blagovoli to Poročiti društvu telefonijo, nismeno ali ustno. Ta dobrodelna akcija Rdečega kri ža je že vpeljana po vseh drugih mestih naše države tu ne sme za njimi ostati naš Maribor, o katerem je znano, da ima zlato srce 7» troeče.va brata. Strah pred spiritizmom. Prvi prijatelj: Zakaj pa nisi več špiritist? Drugi prijatelj: Odkar mi je umrla tašča in odšla med duhove... Nesporazum. Olga: Pomisli, v parku me je hotel nekdo poljubiti. Kako sem bežala. Pavla: In si ga ujela? Obžalovanje. Peter: To si ti? Pa sem slišal, da si umrl... Pavel: To je bil moj brat. Peter: Iskreno obžalujem! Razumljivo. Učitelj: Janezek, kdo ti pomaga pri računskih nalogah? Janezek: Oče. Učitelj: Kaj pa je tvoj oče? Janezek: Plačilni natakar. Učitelj: A, zato .ie končna vsota pri seštevanju vedno večja kot bi morala biti. Posest POSESTVO 6 oralov s hišo, 4 sobe, 45.000 Din. Hiša z lokalom. 5 stanovanj, tik mesta, 125.000 Din. Špecerijska trgovina zelo poceni. Gostilne, mlini, veleposestva. »Rapid«, Maribor. Gosposka ul. 28. . 1500 Kupim Kupi sc dobro ohranjen PIANINO. Ponudbe staviti Železničarskemu glasbenemu društvu »Drava« v Mariboru. 1481 Prodam dam v najem ali prodam za stavbišče proti Kamnici. — Vpraša se v upravi lista, 1398. LOVSKI PLS dresiran, tičar, dober čuvaj poceni naprodaj. Jordan. Maribor, Wildenrainerjeva ul. S 1460 ŠIVALNI STROJ za pogrezniti odda poceni Ussar, Trubarjeva ul. 9. 1501 HRANILNO KNJIŽICO Celjske mestne hranilnice za Din 2000 prodam. Naslov v upravi lista. 1485 NA PRODAJ MOTORNO KOLO s prikolico A. J. S. 6 Ph, 500 cm3, za Din 5.500.—. Betnav-ska c. 1. 1517 NA PRODAJ DUNAJSKA KROMATIČNA HARMONIKA poceni za Din 600.—. Delavska ul- 14. 1487 PRIJAZNO HIŠICO z vrtom da v najem, lepa solnčna stavbišča proda tudi na obroke Schwarz, Maribor, Klavniška ul. 14. 1511 HIŠA z gospodarskim poslopjem, ve likim vrtom, primerna za> Državnega uradnika, upokojenca oziroma za vsacega, takoj po ugodni ceni na pro daj. Pobrežje pri Mariboru, Šolska ul. 10. 1515 PARCELA na Pobrežju na Aleksandrovi cesti poceni naprodaj. Ivan Flieger, brivec, Krčevina. 1516 V našem POLJE dam v najem. Vprašati pri Grebencu, Danjkova >?. 8. 1452 SVETLO DELAVNICO in veliko klet oddam v najem. Vprašati Aleksandrova cesta 26. 1479 Službo dobi PRODAJALKO sprejmem. Pismene ponudbe s podatki in zahtevami na upr. »Večernika« pod »Zmožna«. 1404, PRAKTIKANT za pisarno se sprejme pri in dustriji v Mariboru. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Večernika« pod »Praktikant«.. 1466 STENOTIPIST(KA) res perfekten, z večletno prakso in primerno predizo-brazbo, zmožen jezikov in dopisovanja, dobi takoj name-ščenje. Lastnoročne ponudbe pod »Prvorazreden« na upravo. 1512 UČENCA sprejme manufakturna trgovina Mirko Feldin, Maribor. Aleksandrova cesta 13. 1498 SPREJMEM zdravo revno dekle čez dan k otroku. Naslov v upravi »V ečernika«. 1523 STENOTIPIST perfekten, lahko tudi zmožen začetnik s primerno srednješolsko izobrazbo in odsluženim kadrovskim rokom, dobi takoj nameščenje Lastnoročne ponudbe na upravo pod »Zelo zadovoljiv«. 1513 STROJEPISEC ali strojepiska, prvovrstna moč, s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov, dosedanje prakse spričevalom zadnje službe in sliko na naslov: Dr. L. Boe-zio. advokat, Gornja Radgona. 1483_______________________ MIZARSTVO. Levstikova ul. 9 sprejme va= jenca. Istotam na prodaj mehka spalnica. 1521 Mali o Razno SVETLI PREMOG DIN 37.—, suhi kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Magdalenski park, Te-leion 2715._____________ 142S GOTOVE OBLEKE moške in dr■'"to kupite naj-cenejSe v mam ktnrnl trgo-X'ni Srečko Pihlar, Maribor. Q°sposka ulica 5._______1506 Sobo odda OPREMLJENO SOBO > prostim vhodom oddam s L majem eni ali dvema ose« banta. Vrazova ul. 6, pritličje levo. 1337 OPREMLJENO SOBO Sobo išie SOBO IN KUHINJO iščem s 1. majem v mestu ali bližini. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 1498 Skorai popolnoma nov SOLIDEN DELAVEC išče snažno sobo s 1. majem. Naslov pustiti v upravi »Ve-černika«. 1505 Stanovanie ali malo oddam. desno. opremljeno Sodna ulica sobico 30-11.. 1486 sostanovalko sprejmem. Slovenska ul. 22, I. ndstr., dvorišče. ’ j-jss MIRNEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano, eventu-elno tudi brez hrane. Franko-panova ulica 23. 1495 Lepa, novooprcmljena SOBA s strogo ločenim vhodom v bližini parka se takoj odda, Naslov v upravi 1497 oddam ?PREMLJENO SOBO oddani dvema osebama. Prešernova ulica 18-n, vr^ 1502 Strogo separirano, icno OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam ta-koj Meljska cesta 1. Tempes 1504 SOLNČNO TRISOBNO STANOVANJE z uporabo vrta iščem. Ponudbe pod »Solnce« na upravo »Večernika«. 1439 DVE OPREMLJENI SOBI s kuhinjo oddam v najem. — Frankopanova ulica 10-1. 1482 STANOVANJE dve sobi in kuhinja, oddam v najem. Vicel, Gosposka ul. 5 sprejmem tudi hišnico. 1503 SOBO IN KUHINJO oddam dvema osebama. Pobrežje. Zrkovska c. 24. 1507 STANOVANJE s pohištvom v dobrem stanju oddam mladim porčencem in sicer da pohištvo odkupijo. Stanovanje je v pritličju soba in kuhinja, električna luc, mesečna najemnina Din -20.— Studenci, Cankarjeva ul. 7. 1518 ________ LEPO STANOVANJE z vrtom na čednem posestvu na periferiji mesta oddam mirni dužlni. Poizve se Vilharjeva ul. 2/1. K30 Znania želi ENO ALI DVE GOSPODIČNI sprejmem kot sostanovalki mesečno Din 80.— s hrano in preskrbo Din 350—-. Levstikova ul. 9, Stanič. 1522 OPrFmi JEN KABINET oddam. Jenkova ul. 5. 1529 . . ŽELIM SPOZNATI delavko ali služkinjo v svrho skupne zabave in izletov. J opise na upravo »Večerni-k l"_Pod_» April«. 1480 OglaiuHe! Sokolsko društvo Maribor II • Pobrežje naznanja pretužno vest, da mu je neusmiljena usoda iztrgala iz njegovih vrst nadvse ljubljenega in zvestega podnačelnika brata Ivana Gcrželja Pokopali ga bomo v pondeljek 16. aprila 1934 ob 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju, Slava njegovemu spominu! Pobrežje, dne 14. aprila 1934. Mariboru, dne 14. IV. 1934. Mariborski »Več er nik« Jutra Stran 7. mi iii|i MMiij mil unnnUM | Mlin—■IIMMIIBIIIIIMIII m I m.. iir-~—iiillB MllMMlMMi lili I H« IIIM II l .■ II! IIIIIIII I MiMIIIMi|TriTIlB~IBnnrBlTMWlTIIlWITT~fWMlTiriirfrBMWWHflfTTBll¥[Tir”r’‘' POSOJILNO E. Z. Z 0. P. MARIBOR, USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Občni zbor Glavne Hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. reg. z. z n. z. se bo vršil dne 20. aprila 1934 ob 18. uri v lastni pisarni pri Sv. Lenartu s sledečim dnevnim redom: Potrditev računskega zaključka za leto 1933. Načelstvo. Naznanjamo, da smo se preselili iz Slovenske ulice v Stolno ulico štev. 5 Izdelovanje posteljnih odej A« StuH©C. Oglašujte! RAZPIS 0 LICITACIJI. Mastno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo ekshaustora v zgradbi carinske pošte v Mariboru na glavnem kolodvoru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. maja 1934 ob 11. uri v sobi štev. 1 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam soba št. 5. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: Din 27.000.—. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremem-bali in dopolnitvah zakona o taksali z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70 - XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. 15-8 Za birmo dobite pri urarju Maribor, Kralja Petra trg (Magdalena) po neverjetno nizkih cenah, ure, zlatnino in vse kar bi rabili za vašega birmanca. Tudi Vam naš Jakob za malenkostno ceno izvrši vsako popravilo. Pozor! Pozor! Stavbeniki, hišni posestniki, tovarnarji, obrtniki ter vsi ki nameravate zidati ali preurediti svoja poslopja, obrate, delavnice in posestva oglejte si mojo bosato prebrano zalogo vsakovrstnega rabljenega železja, strojev, orodja, cevi, stebrov za verande in balkone, traverz, kakor tudi kovnega in pločevinastega železja, jermenic, transmisij, zobčastih koles itd. — Opozarjam tudi lastnike avtomobilov, da imam veliko izbiro nadomestnih delov, pribora itd. v zelo dobrem stanju. Priporoča se JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova . ulica 14, tel. 21-30. 1526 Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube mojega iskreno-ljubljenega soproga, gospoda Ivana Zvana železničarja v pok. izrekam tem potom svojo naiprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujem za krasne darovane vence ter za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti blagega pokojnika. ŽALUJOČI OSTALI. Maribor, dne 14. aprila 1934. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je gospod Ivan Gerželj danes ob 8. uri v bolnici, star 20 let, za vedno zaspal. Pogreb bo v ponedeljek, 16. aprila ob 17. uri iz mrtvašnice na pobrežko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 17. aprila ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Pobrežje pri Mariboru, dne 14. aprila 1934. Ivan in Frančiška Gerželj, starši: Drago, Rudoli, Lojze in Jože, bratje; Marica, Valerija in Dora sestre in vsi ostali sorodniki. 1533 Če so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše madrace ponovnega tapeciranja, če je potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največjo čistost, smo nabavili najnovejše in najmodernejšo stroje za razčesavanje žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu. MARIBOR POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixi. Zapestne ve lis ar- samo pri M. Jlsfer-jevem sinu ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska aiinerija zlata. Orožnova ulica 8. 2642 TAPETNIH OSKAR \vfŠTAN, Koroščeva ulica 4, se priporoča. Gre na dom in deželo! 1239. JOS T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga rnotoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah VSA TAPETNIŠKA DELA in popravila s specijalnim stro jem izvršujem hitro, solidno in poceni. Novak, Vetrinjska ul. 7 Koroška ccsta 8. 1478 Halo! Najboljši MOŠKI PODPLATI Din 30, ženski 20, blago prvovrstno, garantirano. Izvršujem vsakovrstna popravila po najnižji ceni. Postrežba^ točna in solidna. Se priporoča Lovec, Glavni trg 4, dvorišče. 1494 Opravilna številka IX I 2080/33-10 Dražbeni oklic Dne 30. maja 1934. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 11 dražba nepremičnin. s Zemljiška knjiga Dragučova vi. št. 129 Cenilna vrednost Din 15.636-50 Najmanjši ponudek Din 10.460’— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 29. decembra 1933. Opravilna številka IX 1 378l/3.v8 Dražbeni Dne 4. junija 1934 ob 10 uri bo pri podpisanem v sobi št. 11 dražba nepremičnin. 2 Zemljiška knjit>a Hrenca vi. št. 15 Cenilna vrednost Din 91.135-50 Najmanjši ponudek Din 60.757*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki uradni deski sodišča v Mariboru. sodišču je nabit na Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 29. marca 1934. Centrala: MARIBOR Podružnica: CELfE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej IUZNOS1AJEKSKA HRANILNICA Sprejema vloge na lenfižtce in tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju 36.1 N »j bol) varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tei hranilnici Dravslca banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno r^daiakonzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., jm-dsuiuiik STANKO DETELA v Mariboru.