jtev. «15 V Trstu, v Mrtak, «ve 5tev- 11"57# Naročnina znaša: Za ceJo ....... za po! leta....... za tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za c*° ........ £20 za pol leta............• Glasilo pelttUMsa „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne Številke »Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, cglasi denamih zavodov ............ t mm po 20 vli. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadnljna vrsta . > . . . . • 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in sera t nt oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ic upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Brzojiroro porofllo. Rlegacile. Plenarno seja avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Sejo je otvoril ob 9.15 podpredsednik dr. L e o. Navzoči so bil/ tudi ministrski predsednik grof S t ti r g k h, vojni minister vitez K r o b a-t i ri in mornariški poveljnik admiral H a u s. Nato je vprašal delegat dr. Lecher glede najnovejše vesti, da se je vršila te dni skupna ministrska konferenca, ki se je pečala z vprašanjem, kdaj se vrše prihodnje delegacije. Govori se celo, da je določen termin na konec leta. Govornik poudarja, da se morajo sklicati prihodnje delegacije za čas, v katerem bodo imeli delegati priliko izvršiti svojo dolžnost, ne da bi se jih sililo k hitrici. Dr. Leo je izjavil, da bo predložil to interpelacijo zunanjemu ministru. Nato je prešla seja na dnevni red. Prvi je govoril del. L e u t h n e r, ki je pred vsem poudarjal, da se izjavi grofa Forgacha, ki je zastopal zunanjega ministra grofa Berchtolda, in italijanskega zun. ministra Di San Giuliana o albanskih pripetljajih v bistvu križati. San Giuliano poriva v ospredje kot krivca zadnjih dogodkov holandskega majorja, grof Forcach pa govori o izvenalbanskih vplivih. Interesantna se zdi govorniku izjava grofa Forgacha, da bi se pod turško vlado za take incidente niti ne zmenili. Končno je govoril del. Leuthner še o zvišanju oficirskih ga ž in je ostro kritiziral napade, ki sta jih zakrivila na zbornico in poslance »Dan-zers Armee-Zeitung« in »Militarische Rundschau«. — Del. L o d z i n je izjavil v imenu poljskih članov delegacije za vojni budget, da imajo zadoščenje, da so storili vse. kar je treba za ojačenje monarhije za vsak slučaj. Del. S c h ii r l je polemiziral z del. Klofačem in je izjavil, da bo glasoval za vojni budget, ker je uverjen, da potrebuje Avstrija močno vojsko. Za budget sta se_izrekla tudi delegata G o 11 in W e i s s. — Nato je odgovarjal grof S t u r g k h, ki se je bavil z vprašanjem oficirskih gaž, pri čemer je poudarjal, da se bo pri tem oziralo na interese prvih in na možnost av-stro-ogrskih financ. Nato je govoril grof F o r g a c h odgovarjajoč del. Lecherju glede bodočih delegacij, pri čemer ni povedal nič posebnega, nakar je bila dopoldanska seja prekinjena. Ogrsko delagacijo. Plenarna sela. BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Sejo je otvoril grof Zichv. Najprej se je vršila volitev koncertacijskega odseka, nato pa se je na-dalievala debata o budgetu zunanjega ministrstva. Prvi je govoril del. princ Ludvik \\ indisch-Graetz, ki se je pečal z albanskim vprašanjem in je končno konstatiral, da dokazuje to, kar se je do sedaj v Albaniji pripetilo, kako daleč smo oddaljeni od najmanjšega uspeha nase albanske akcije. Dalje vpraša govornik, kaj je z našim zastopnikom v Draču, če je sploh še tam, ali je že odpotoval. Govornik zavrača budget. ker pogreša pri zunanjem ministru smotreno politiko posebno v vprašanju jadranskega in sredozemskega ravnotežja. Del. grof. Majlath je govoril o našem gospodarskem razmerju z Nemčijo in je posebno poudarjal, kakšne težkoče nam delajo nemški carinski uradi pri izvozu živine in mesa. Del. grof A p p o n y i je izjavil, da sedanji položaj ne nudi opoziciji vzroka, da bi spremenila svoje stališče. Glede zunanje politike soglaša govornik v bistvih z načeli trozveze. Glede razmerja z Rusijo pravi govornik, da pač obstoja temelj za prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo, vendar pa bo držal ta temelj le toliko časa in samo taKrat. če se osvobodimo vseh vplivov in si osamosvojimo svoj lasten mogočen temelj sile. Kar se tiče Italije pravi govornik, da iredentistična stremljenja še dolgo ne bodo dosegla tiste produktivne sile, ki bi odtthtala velike skupne interese, ki jih ima Italija skupno z Avstrijo, sosebno kar se tiče jadranskega in sredozemskega ravnotežja. (ilede Albanije želi govornik, da bi se objavili dogovori, ki so sklenjeni med Avstrijo in Italijo glede Albanije in to v j>oiHjlni celoti. To lahko zahtevamo posebno z ozirom na dejstvo, da skriva vsak kondominij v sebi nevarnosti. Albansko vprašanje, izgubljeno za nas, smatra govornik za veliko pogubneiše in nevarnejše, kot srbsko pristanišče ob Adriji. Končno zahteva govornik konsolidacijo tfaših notranje-političnih razmer. — Grof Khuen-Hedervary označuje jako ugodno dejstvo, da hočeta trozveza in trojni sporazum ckupno nastopati. Glede albanske krize trci govornik, da je izvojevala Av-stro-Ogrska primeroma najboljši uspeh, ker je dosegla uresničenje svojih zahtev * varstvo svojih eksistenčnih interesov, vsa. v teoriji. Će Balkan še ni pomirjen, in če vprašanja Še niso končno rešena, tega ni kriva Avstrija, marveč so krive vse evropske države. HomatUe« Albaniji. Zahteve albanskih vstašev. Albanija turška. DRAČ 26. (Kor.) Vstaši so poslali mednarodni kontrolni komisiji dopis, v katerem označujejo namen vstaškega gibanja. Vstaši zahtevajo: 1. albanski suveren naj dvigne pouk krščanskega nauka na temelju naše vere in 2. da naj odstrani one osebe, katerim je izročil državno oblast. Te osebe, ki so na krmilu so ljudje, ki so že dolgo preganjali ljudstvo in ga še preganjajo. — Ko smo hoteli razložiti vladi naše želje in zahteve, ste nas napadli s topovi in s tem popolnoma omajali naše zaupanje. Zato želimo in zahtevamo vlado in upravo Turčije, h kateri že od nekdaj pripadamo. Će tega ne moremo doseči, izročimo, da se rešimo sedanje vlade, naše pravice v roke velesil. Prosimo, da se dela na to, med tem pa naj se gleda, da nas vlada in njeni zastopniki ne bodo zatirali DUNAJ 27. (Izv.) V dunajskih krogih se danes zopet raznašajo vesti, da je muslimansko vstaško gibanje v neposredni zvezi z gotovimi krogi v Draču samem. »Neue Freie Presse« priobčuje iz diplo-inatične strani očividno oficijozno poročilo, ki dolži podrejene italijanske uradnike v Draču, da se nahajajo v ozki zvezi z načelniki vstaškega gibanja. Poročilo tudi poudarja, da ima vstaško gibanje svoj izvor v mladoturški agitaciji, ki stremi za tem, da se zopet vzpostavi v Albaniji turški režim pod vodstvom kakega turškega princa. Mednarodna kontrolna komisija je odšla danes v Kavajo. Vsa dosedanja pogajanja z vstaši še nimajo zaznamovati nobenega uspeha. Število upornikov vedno bolj narašča in vstaši prihajajo danzadnem z večjimi zahtevami. Voditelji vstaškega gibanja se izogibljejo sploh vsakega stika z mednarodno kontrolno komisijo. Mednarodne čete v Draču. DUNAJ 27. (Izv.) Med velesilamj se vrše sedaj pogajanja glede preložitve mednarodnega detašmaja iz Skadra v Drač. Mednarodni vojaški oddelek v Draču bi imel le namen, skrbeti za osebno varstvo kneza Viljema in njegove rodbine. Anglija je v to že privolila, a obenem izjavila, da odpošlje iz Skadra le par svojih častnikov. Tudi ruska vlada je v principu privolila v ta načrt; zastopala pa jo bo v tem oziru Francija, kakor dosedaj v Skadru. Mednarodni detašma v Draču bi obstojal torej pravzaprav le iz avstrijskih, italijanskih, nemških in francoskih čet Vprašanje vrhovnega poveljstva še ni rešeno, zdi pa se, da prevzame vodstvo mednarodnega detašmaja eden izmed angleških častnikov. Rusija in dogodki v Albaniji. PETROGRAD 27. (Izv.) »Novoje Vrem-ja« pravi v očividno inspiriranem članku o sedanji krizi v Albaniji med drugim sledeče: Za rusko vlado bi bilo vmešavanje v sedanjo albansko krizo vredno edinole v tem slučaju, če bi se albansko vprašanje pričelo čisto na novo, ne oziraje se na sklepe londonske veleposlaniške reunije. Za sedaj ni za Rusijo nobenega povoda, da bi kot pomočnica Avstrije in Italije sodelovala pri vzdrževanju miru v Albaniji. Avstrija in Italija naj storite to sami, če se jima zdi to vredno in če to tudi lahko storite. Položaj v Draču. DRAĆ 27. (Izv.) Včeraj je prispel iz Valone nizozemski polkovnik Thompson, da prevzame mesto majorja Sluysa, ki je prideljen žandarmeriji v Skadru. Trgovsko življenje v Draču še vedno popolnoma počiva. Včeraj je bil izkrcan zopet nov oddelek avstrijskih mornarjev. Vstaši bivakirajo še vedno pri Sjaku. Kakor zatrjujejo časnikarji in člani mednarodne kontrolne komisije, so vstaši izborno oboroženi. Danes se jim je pridružil tudi močan odelek vstašev, ki je prišel iz Kroje. Pri Kroji je baje prišlo med pristaši Es-sad paše in albanskimi nacijonalisti do hudega spopada. Veliki vezir o stališču Turčije napram dogodkom v Albaniji. CARIGRAD 27. (Izv.) Pri včerajšnjem sprejemu diplomatov je veliki vezir med drugim izjavil: »Izjavljam med drugim decidirano, da niso niti turški oficijalni krogi niti mladoturški komite niti v najmanjši zvezi z najnovejšimi dogodki v Albaniji, posebno pa z Essad pašo. Izgube vstašev. DRAČ 27. (Kor.) Izgube vstašev v zadnjih bojih so precej številne. Vstaši sami tega sicer ne povedo, vendar pa sodijo v Draču tako, da so imeli vstaši vsega skupaj 100 mrtvih in ranjenih. Vladne čete štejejo baje samo 20 mrtvecev in ranjencev. Toda tudi še ni uradno potrjeno. Med vladnimi četami je padlo tudi več prostovoljcev, ki niso všteti, med temi tudi neki Berger, ki je prišel v Albanijo kot turist in se je udeltžil prostovoljno ekspedicije proti vsta-š^m. RIM 27. (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča iz Drača, da prihajajo v Šijak vedno nove Čete vstaiev, Id so izborao oborožene. — Dalje se govori, da_ vstaši niso edini in da so se vstaši iz Šije z vstaši iz Kroje med sabo stepi i, pri čemer je bilo na obeh straneh precej mož ranjenih. DRAC 27. (Kor.) Dvorni maršal kne/a Viljema pl. Troth je odpotoval v posebni misiji v Berolin. Odpust Malisorov. DRAĆ 27. (Kor.) Knez je poklical danes k sebi poveljnike Malisorov. Zahvalil se jim je za varstvo, Id so mu ga ponudili in izjavil, da sedaj, ko ni več v nevarnosti lahko odidejo domov. Malisori so odšli včeraj proti Skadru. Anglija se še ni odločila. LONDON 27. (Kor.) Reuteijev urad je izvedel, da se angleška vlada še ni odloČila, da bi poslala čete v Drač ItalOtrasko zbornico. Napadi na zunanjo politiko. — Albanija. RIM 26. (Kor.) V današnji seji je polemiziral posl. O al l i proti stališču avstrijskega časopisja, ki v diametralnem na-sprotstvu s koncilijantnimi izjavami avstrijskega zunanjega ministra grofa Berchtolda strastno napada italijansko politiko in italijansko časopisje. — Radi-kalec Di Cesare je silno napadal italijansko diplomacijo in jo je imenoval pa-ladin avstroogrskega stališča in to v škodo varstva najvitalnejših italijanskih interesov. — Republikanec E. C h i e s a je izjavil, da je Italija v Albaniji žendarm tujega kneza in orodje Avstro - Ogrske. — Socijalist Graziadei je poudarjal, da je povzročilo neljube dogodke v Albaniji dejstvo, da si hočeta zasigurati ves vpliv v ti deželi samo dve sili. Se bolj je napadel Avstrijo republikanec D a r z i - I a i, ki je izjavil med drugim sledeče: Naše stališče v albanskem vprašanju je skalilo naše odnošaie ne samo do Srbije in Grške, marveč tudi do Rusije, ki ie bila edina velesila, ki bi nas bila v težkih momentih z odkrito blagohotnostjo in rade volje podpirala. Tudi smo ogrenili naše prijateljstvo s Francijo in ohladili prijaznost Anglije. In vse to smo žrtvovali edino samo zato, da smo pomagali uresničiti neodvisnost Albanije. Glavni vzrok za ustanovitev te nove države je bilo edino le medsebojno nezaupanje med Avstrijo in Italijo. Ta država nima nobenih pravih temeljev in je njen obstoj nemogoč. — Socijalist P u z z i je izjavil, da on in njegovi politični pristaši niso pripravljeni, da bi dopuščali vladi take politične aventure, koje posledice se ne morejo oceniti in preračunati. — Tudi radi-kalec R a m p o 1 d i obsoja albansko politiko in to posebno že zaradi tega, ker ne odgovarja sankcijoniranim temeljem londonske konference. — Poslanec D i B u g n a n o konstatira konflikt med Avstrijo in Italijo v Albaniji in pripomni, da zna povzročiti ta konflikt silno težke komplikacije. — Nato je govorilo še več govornikov, ki so zahtevali, da ne rešujeta več Albanije samo Avstrija in Italija, marveč da naj se reši to pereče vprašanje z intervencijo vseh velesil. um um. PRAGA 27. (Izv.) Včeraj se je vršila seja upravnega sveta Češke železničarske Zveze, ki se je med drugim pečala tudi z obdolžitvami »Narodnih Listov« proti predsedniku »Zveze čeških železničarjev« posl. Vojni. Upravni svet je izjavil, da ima do predsednika Vojne popolno zaupanje, in da so napadi »Narodnih Listov« čisto navadni volilni manevri. Reproducirano pismo »Narodnih Listov« da je staro že II let in datira še iz časa, ko Vojna ni bil še niti poslanec niti predsednik »Zveze čeških železničarjev«. Organ narodnih socijalcev, »Češke Slovo«, izjavlja, da odgovori Vojna na očitke »Narodnih Listov« takoj, kakor hitro se vrne z agitacijskega potovanja v Prago. ^Česke Slovo« istočasno tudi napoveduje, da namerava priobčiti interesantne informacije, kako sta odlična pristaša mlado-češke stranke, poslanec Maštalka in dr. Rašin prišla do sedanjega velikega premoženja. Glasilo prof. Masaryka piše z ozirom na najnovejšo afero sledeče: »Če se bodo slični škandali nadaljevali, bodo v tujini smatrali, da so razmere v Češki v resnici tako gnile, kakor se poroča. »Narodni Listy« in »Pravo Lidu« nastopata tako, kakor da jima gre v prvi vrsti za maščevanje proti narodnim socijalcem, in šele v drugi vrsti za interes češkega naroda. Dr. Šviha — gospa Woldanova. PRAGA 27. (Izv.) »Prager Tagblatt« poroča, da bo dr. Šviha vendarle vložil tožbo proti gospej Woldanovi, da jo tako i prisili k pričevanju v njegovi aferi. Nameravan atentat na bana Skerlecza? BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Iz dobro po-j učenih krogov se je razširila vest, da za-l deva z atentatom na bana Skerlecza, kate-! rega je nameraval izvršiti trgovski akademik Jakob Schefer, ni tako nedolžna kakor so prvotno mislili. Celo zadevo je prevzelo sedaj sodišče, ki je uvedlo obsežno preiskavo in aretiralo več dozdevnih krivcev dozdevnega atentatorja. Nekaj teh aretirancev so izpustil: že po prvem zaslišanju, nekaj pa so jih obdržali v zaporu. — Te vesti Še niso uradno potijene in jih drugi viri zopet popolnoma zanikajo. Poslanec Vityk zbežal v Ameriko. LVOV 27. (Izv.) Rusinski listi poročajo, da je rusinski socijalistični poslanec Vityk na tihem pobegnil v Ameriko, zapustivši v domovini velike dolgove. Vpoklic ruskih reservistov. PETROGRAD 27. (Kor.) Danes je izšel carjev ukaz, ki sklicuje v vseh gubernijah ruskih v Evropi in v Aziji vse rezerviste letnikov 1907—1909 k šesttedenski orožni vaji. Izvzet je samo vojaški okraj Kasan, kjer so vpoklicani samo reservisti letnika 1907. Skupne vaje se bodo višile v jeseni, kje pa še ni znano. Novi kardinal. DUNAJ 27. (Kor.) Dopoldne je izročil v knezoškofijski palači papežev kurir markez Pelegrini knezoškofu dr. Pfifflu kardinalski baret. Ruska univerza v Inozemstvu. BERN 27 (Kor.) Svoječasno smo že poročali, da je število ruskih vseučelišnikov na vseh univerzah tako narastlo, da so se začeli Rusi resno baviti z vprašanjem, ustanoviti v inozemstvu rusko univerzo. Danes se je otvorila tukaj zanimiva konferenca, katere so se udeležili zastopniki vseh univerz, ki jih posečajo Rusi in zastopniki skoro vseh ruskih dijaških organizacij. Razmotri-vato se bo vprašanje, ali naj se ustanovi popolna ruska univerza in kje, ali pa- naj se priklopi kaki tuji univerzi ruski oddelek. Obenem se bo sklenilo, da se ustanovi podporni sklad za ruske dijake v inozemstvu. Bolgarsko posojilo v Nemčiji. SOFIJA 27. (Izv.) Jutri odide bolgarski finančni minister Tončev v Berlin, da podpiše 500 milijonsko posojilo. Pritožbe macedo-bolgarskega komiteja. SOFIJA 27. (Izv.) Macedo-bolgarski komite je odposlal velesilam m še specijalno angleškemu zunanjemu ministru memorandum, v katerem se pritožuje nad zatiranjem bolgarskega življa v srbski in grški Macedoniji. Zahteva proglasitev avtonomije za Macedonijo. Pred razpustom srbske skupščine. BELGRAD 27. (Izv.) V vladnih krogih se danes zatrjute, da ima Pašić že pooblsatilo, da lahko takoj razpusti skupščino in razpiše nove volijve, kar se zgodi najbrže koncem prihodnjega tedna. Nesreča na moriu. BULIN 27. (Izv.) Ko je včeraj zapustil največji nemški parnik »Vaterland« z 2283 potnikov newyorško pristanišče, je zadel pri izhodu ob »doke« na levem bregu »Hudsona«. Cela vrsta manjših ladij je bila pri tej priliki poškodovanih, dočim parnik »Vaterland« sam ni čisto nič poškodovan in je lahko takoj nadaljeval svojo pot. Skupna škoda, ki jo je povzročila nezgoda, se ceni na približno pol milijona kron. Francoski tovarnar Bayard aretiran v Kolnu. KOELN 27. (Izv.) Tu je bil aretiran danes lastnik tovarne za izdelovanje aero-planov, Clement Bayard in sicer radi osumljenja špijonaže. Aretacija je vzbudila po vsej Nemčiji sicer veliko senzacijo, vendar pa je preiskovalni sodnik izpustil Bayarda že po 36 urah, ker je dokazal svojo popolno nedolžnost. rej ono samo krivo na tem, ker bi bilo morda nedostopno sredstvom kulture in napredka, ampak krivi so na tem žalostnem dejstvu le oni, ki so mu in mu še odrekajo ta sredstva. Blato, ki je je hotel vreči graški list na naše ljudstvo, pada na italijansko oligarhijo, in na njega samega, ker Je zaveznik teh sovražnikov kulture!! In vedi graški srditež, da je glavni vzrok borbe istrskih Slovanov proti sedanjim upraviteljem dežele ravno ta, ker odrekajo slovenskemu prebivalstvu — šolo, ker mu nočejo dovoliti, da brse kulturno povzdignilo tako kakor bi rado!! Sramota, ta kulturni škandal, pada torej tudi na Nemce, ki še podpirajo tiste, ki zapirajo ljudstvu poti do kulture, a na drugi strani še zasmehujejo to ljudstvo, ki zagreša nad njim takov kulturni — zločin!! To je naš odgovor. Gori smo že namignili na razlog, ki o-pravičuje našo trditev ,da morajo priti v hrvatsko-slovensko delegacijo ljudje, ki niso le pošteno-narodni in odločni, ampak, ki bodo tudi po svojih sposobnostih dora-stli boju proti takemu brezobzirnemu in v izberi sredstev brezvestnemu sovražniku! Ne prikrivajmo si resnice, četudi jo moramo kot prijatelji ubogega ljudstva iskreno obžalovati, marveč priznajmo si jo odkrito in uvažujmo jo: še bo treba mnogih bojev, naporov in žrtev, predno se razmere v Istri očistijo in ozdravijo v toliko, da se bodo mogli naši zastopniki v deželnem zboru mirno posvečati pozitivnemu in stvarnemu delu za povspeševa-nje kulturnih in gospodarskih koristi ljudstva. Ta doba ni še prišla. Sedaj je javno življenje v Istri v stadiju boja in ne mirnega dela. Za tak boj ne zadošča zastopnik, ki je pameten in razumen gospodar: za tak boj treba — bojevnika, ki je preskrbljen s potrebnim orožjem! In sreča naša je, da narod v Istri razume ta položaj. Dne 25. se je vršil v Boljuncu velik javen shod, na katerem so bili zastopani vsi stanovi. Maso pa so sestavljali seveda kmetje. Zelo obsežno je poročilo, došlo nam o tem shodu. Opravičeno. Kajti ni bil važen le ozirom na deželnozborske volitve v Istri, ampak padle so na tem shodu od različnih strani izjave, važne za sedanje politične razmere na Slovenskem. Zato priobčimo to poročilo v nedeljski Številki v polnem obsegu. Le eno izjavo, ki podkreplja našo gornjo trditev, naj omenimo tu. Občinski tajnik v Dolini, g. Sancin, je izjavil med drugim sledeče: »Proti osebam kandidatov za slovenski del Istre, nimam drugih pomislekov, nego tega, da ne bodo mogli dovolj uspešno potezati se za naše interese, ker naši nasprotniki Italijani imajo prekanjene zastopnike juriste, katerim naši poslanci ne bodo kos.« To je menda najbolji odgovor tistim na-šincem, ki bi hoteli od sedanjih razmer, v I tem boju, pošiljati kmete v deželni zbor! I V odgovor jim bodi tudi dejstvo, da v naši tržaški okolici, kjer so tudi imeli nekdaj predsodkov proti inteligenci, danes ljudstvo samo zahteva čim inteligentnejih ljudi za svoje parlamentarne zastopnike. Prišlo je pač izpoznanje, da v boju treba bojev-j nikov, ki so dorastli sovražniku v vsaki situaciji. To potrebo naj uvažujejo dotični-ki po Istri, ki bi hoteli uveljaviti nekak princip zastopstva stanovskih interesov. Danes, v tem težkem boju za narodni obstanek ni še čas za to, posebno pa ne dotlej, dokler ne bomo imeli kmetov, ki bo-! do mogli braniti interese slovenske skupnosti v vsakem pogledu. Odkrito besedo ozirom no deželnozborske voiiiue v Istri. Ker smo mi nekega dne rekli, da v sedanjih časih in ob sedanjih razmerah trebamo v hrvatsko-slovenski delegaciji v Istri samo takih ljudi, ki bodo mogli po svoji inteligenci in energiji odbijati sitni naval ne le brezvestne in nasilne, ampak ampak tudi neverjetne zvijačne in navihane italijanske deželnozborske večine, je znani »Grazer Tagblatt« hitro pograbil po tej naši izjavi, da jo porabi za trditev, na kaki nizki kulturni stopnji da je naš narod v Istri, ker da ga vsej deželi — razun advokatov duhovnikov in učiteljev — ni e-nega človeka, ki bi ga mogli voliti v deželni zbor. No, če graški list smatra to kot merilo za kulturno stanje našega ljudstva v Istri, pa ga vprašamo mi, naj nam odgovori, kdo je kriv na tej kulturni zaostalosti v deželi? Mari ni tisti, ki je imel sredstva in moč v rokah, da bi ljudstvu odpiral poti do izobrazbe do — šole?! Mari ne tisti, ki je imel ves čas upravo dežele v svojih rokah?! In kdo je bil to? Mari niso bili to. — Italijani?! Tisti Italijani, ki še danes zagrajajo našemu ljudstvu poti do izobrazbe, ker hočejo, da ostane v duševni temi, da ga bodo laglje še dalje davili gospodarski in usužnjevali duševno!! Če je naše ljudstvo kje zaostalo v napredku, ni to- Hl in Italijani. (Dopis iz Gorice). V glavnem bijemo na dve strani hud boj. Na severu odbijamo s težavo, dostikrat celo brezuspešno, napade Nemcev, na jugu pa prodiramo na vsej črti proti Italijanom. Boj na severu je hujši in po-gubonosnejši, ker naš nasprotnik je tam ojačen s pomočjo vlade in z vsem ogromnim zaledjem nemštva. Boj na jugu je lažji, nasprotnik nima za seboj tistega zaledja in enako silne vladne pomoči in tudi drugače nima tiste žilavosti, ki je lastna Nemcem. Pa kljub temu, da je boj na jugu lažji, da tam prodiramo, da naravnost gori naša severna meja, je vendar boj na jugu pomembnejši, ker na jugu gre za vlado ob Adriji, ker na jugu je odločilen boj za naš obstoj. Adrija odloČi naše stališče, Adrija nam zariše bodoči položaj. Nemci in Italijani poznajo pomen Adri-je; mi Slovenci, ki smo v prvi vrsti poklicani, da popolnoma zavzamemo Adrijo, mi pa še ne poznamo velikega pomena Adrije. Ali bolje rečeno: primorski Slovenci pač dobro poznajo pomen boja za Trst in za adrijansko obal, ali drugi Slovenci ne poznajo tega dovolj. Poglejmo samo zadnje dogodke. Laški študenti na Revoltelli so v divjem barbarstvu napadli v premoči slovenske tovariše in le revolver je ubranil, da niso obležali na-padenni Jugoslovani na Revoltelli pod udarci podivjane mladine. Najhujša krivica se je zgodila našim sinovom, a Slovenija je po večini molčala, dočim je vse Stran II. »EDINOST« št 115. V Trstu, dne 28. maja 1914. laško kraljestvo odmevalo simpatijskih .zrazov do laških pretepačev. In pozneje, *o so se vršili poulični napadi v Trstu, pozneje, ko so bili slovenski delavci skoraj pred očmi policije napadeni na naj-predrzneji način po tržaški sodrgi, ko so se vršili dogodki prvega maja, tedaj je neprimorska slovenska javnost vedno molčala, dočim pa je vsa Italija dobro umevala pomen moralične podpore in je z glasnim krikom naznanila laškim demonstrantom v Trstu, da niso osamljeni, da stoji za njimi ves narod, vsa Italija. Tako silno moralno podporo je dobila la-* ška večina; slovenska manjšina pa je ostala v najhujšem boju pravzaprav brez podpore Slovenije, čisto osamljena. In tu zaznamujemo lahko prvi del bilance našega boja z Italijani, da so namreč Italijani trikrat bolj edini v boju za Adrijo, ko mi Slovenci, dasiravno bi morali biti mi, z ozirom na naše malo število, devetkrat bolj edini. To je naš minus, to je naša slaba stran v boju z Italijani. Nujno potrebno je raditega, da poskrbe merodajni ljudje po vsej Slo»jniji, da bo vsak posameznik razume! naš boj za Adrijo! Potem bo tudi stališče primorskih Slovencev Čisto drugo in bomo mi v prihodnje čisto na drug način bojevali boj za avstrijsko Primorje. V tem oziru moramo konstatirati minus; v drugem oziru pa moramo ugotoviti plus na naši strani. Zadnji cvetlični dan v Gorici je dokazal to najjasnejše. Mi smo nastopili v duhu demokracije in pokazali smo sijajno, da stoji za naš narodni boj v Primorju ves narod, vseh slojev in strank. Italijani pa niso poznali demokracije in njih gospice so prezirale priproste ljudi, in posledica je to, da je slovenska manjšina več nabrala« negoljudje, ki imajo vso moč mesta v svojih rokah. V tem je naša pomoč in to moramo podkrepiti in naša zmaga bo bližja. Najsilnejši naš zaveznik v boju za Primorje pa je naravni razvoj. Pomičemo se z nepremagljivo silo proti jugu. vedno sil-nejši vsled neprestanega svežega dotoka, da že vsakdo vidi našo končno zmago. — Naravni razvoj je naša najsilnejša premoč proti Italijanom. Pa ne samo naravni razvoj. Nezmožnosti nasprotnikov nas enako silno jačijo, ker mi ne nastopamo le za svoja prava, mi smo tudi edini branilci interesa mesta. Na našem praporu so zapisane z blestečimi črkami besede: red in pravica in ti silni argumenti razdvoje nasprotnika, in združijo naše ojačene vrste. Objektivna upravičenost našega boja nam daje velikansko moralno oporo, da morejo naši ljudje z vso silo tv egati vse, ker jasno spoznavajo, da mora končno tudi v Gorici zmagati pravičnost in red. Vsled tega pa zaznamujemo mi pri naših ljudeh vso drugo požrtvovalnost, nego pa pri Italijanih. Za pravice Slovenije, za pravice meščana, za občni blagor se bori vsakdo z navdušenjem. Zato pa je pri nas tudi večja požrtvovalnost, zato ima naš cvetlični dan večji uspeh ko laški. Za Adrijo bijemo sedaj boj z Italijani. Osamljeni so pravzaprav primorski Slovenci v tem velevažnem boju, ali njih notranja sila, demokratizem, požrtvovalnost, naravni razvoj in upravičenost boja, vse to okreplja primorske Slovence, da so kos Italijanom, da uspešno branijo svoje pozicije, da celo zmagujejo. Ali boj mora biti končan kmalu. Zato se mora vzdramiti vsa Slovenija in vsi moramo nastopiti složno za našo pozicijo ob Adriji. Kakor hitro bodo vsi Slovenci tudi upoštevali to, potem izgine tudi naša zadnja neenakost z Italijani in končna zmaga v Primorju pripade nam — Jugoslovanom. Dneons vesti. "ti'ni ? ter iz v _ si. tir. Fiedler o državno pravnih stremljenjih Cehov. Na shodu vo-lilcev v Ustih nad Orlici je govoril dne 17. t. m. bivši minister in odlični mlado-češki politik dr. Fiedler med drugim tudi o državnopravnih stremljenjih, o borbi za vspostavo zgodovinskega vinskega državnega prava kraljestva Češkega. Pozdravljamo ta izvajanja dr.a Fiedlerja z znanega stališča, ki je zavzemljemo mi ob vprašaniu: ali državno pravo, ali narodna P O D L ISTEK. EMasi vnffvt. Romar.. - Spisal Xavicr de MentApin. Umi i ivo je, da je bilo radi bližine Pariza in Versaillesa za markija. ki so ga njegova polkovniška služba in njegove dvormske dolžnosti večkrat klicale h kralju, bivanje v Port Marlvju jako prikladno. Z ozirom na to in pa ker se ni bal vec, da bi ne- bih všeč Pavlini, jc poselil lankred s Pavlino grad in park, odredil razne iz-premembe in olepšave in tako ustvaril v vsakem oziru krasno bivališče. Kakor hitro je bilo dokončano delo u-metnikov in delavcev in je bilo bogato o-premljcno stanovanje pripravljeno za sprejem gospodarja in gospodinje, sta se Tank red in Pavlina z obema otrokoma preselifa v Port Marly. ČETRTI DEL. I. Krošnjar. Nekaj dni po oni noči. ko sta baron La-scar^ in Liveron vdrla v parek portmar-1yjskega gradu in je Lascars napenl cev moie nabite pištole na Tankreda d rlerou-villa. Markiza d' Herouville je sedela v jutranji obleki pred bogato s čipkami okrašeno ličilno mizico in je prepustila svoje čudovito lepe plave lase spretnim, lahkim rokam svoje hišine. avtonomija? Dr. Fiedler je izvajal: »Očita se nam, da smo odnehali tudi v držav-no-pravnem pogledu. To je resnica v toliko, da se nismo v nobenem pogledu približali uresničenju stanovsko - fevdalnemu izražanju iz šestdesetih let, ki Je v današnjem demokratičnem javnem življenju že neemožno. Državnopravnim idealom se približamo — ako se nočemo zanašati na kake katastrofe ali polome — po demokratični poti. Razmerje našega kraljestva do države se ne more ob sedanjih faktičnih in ustavnih razmerah konstruirati v smislu starega stanovskega umevanja kakor pakt med vladarjem in narodom, marveč kot razmerje, ki naj se reši isto-tako ,kakor druga razmerja in odnošaji v današnjem demokratičnem času, — namreč: po zakoniti poti in ob sodelovanju zakonitih faktorjev, torej zakonitih zastopnikov naroda. V svesti smo si pri tem, da se moremo državnopravnemu idealu bližati s tem, da svoje družabne, politične in avtonomne tvorbe prilagodimo političnim idealom. Pripravo za izpolnjenje naših nad vidimo v delu za razširjenje kom-petence deželnega zbora, za decentralizacijo državne uprave, za ojačenje avtonomije — v kateri slednji smo gospodarji svoje usode in imamo v njej trdno politično oporo. Z vsem tem — ob istočasni povzdigi političnega in javnega nivo-a — utrjamo podlage svojega narodnega razvoja. Ce bi viseli le na sami formi svojih idealov, če bi hoteli prezirati razvoj dobe in nje potrebe, ne bi se niti za ped približali uresničenju naših nad. Očitek, da je češka politika ostala popolnoma brezuspešna, ni torej opravičen. Nasprotno. Naš narod napreduje in dokazuje na vseh poljih svojega dela, da njegova politika vendar ni bila in ni tako brezuspešna, kakor bi se zdelo po tistih očitkih.« Dvojen razlog je za nas, da smo posneli ta izvajanja. V prvo radi stvari same, ker Fiedlerjeva izvajanja odgovarjajo našim znanim naziranjem o državnem pravu v smislu starega stanovsko-fevdalnega umevanja. Ne zahtevamo od Cehov, da bi se odpovedali idealu čim veče državno -pravne neodvisnosti svoje domovine; zahtevamo pa, naj borbo za uresničenje tega cilja prilagodijo sodobnim političnim razmeram, naj svojo državno-pravno politiko modernizirajo v smislu, da jih ne bo vezala in da ne bo paralizirala njihovega uveljavljanja na vse strani; da ne bo absorbirala vse njihove politične sile. Pred nekoliko dnevi smo naglašali na tem mestu — na podlagi govor drž. posl. dr.a Kramara povodom štiridesetletnice mla-dočeške stranke — da se da državnopravna politika Cehov spraviti v sklad s principom, ki mu mi Slovenci moramo slediti, ako se hočemo ohraniti: z modernim principom narodne avtonomije !! Gornja izvajanja Fiedlerjeva izzvenevajo v isto misel. Zato jih pozdravljamo tudi iz razloga, da so prišla od moža take narodne politične in socijalne pozicije, kakor jo zavzemlje minister Fiedler. Ko je svoj čas naš dr. Rybar govoril v državnem zboru prav v istem smislu, so mu znani češki »državno-pravniki« to silno zamerili in poslanec Choc ga je ostro napal, češ, naj se ne utika v češko politiko! S slovanskega, a tudi s specijalno češkega stališča je bil to nesrečen diktat. Kajti s tem, da zahtevamo od Cehov, naj uravnavajo svojo politiko tako, da jej bomo mogli slediti tudi mi Jugoslovani, hočemo ravno, da bo češki narod mogel vršiti v Slovanstvu tisto nalogo, ki mu pripada po njegovi politični in gospodarski moči — naloga prvaka in voditelja. Po izvajanjih ministra Fiedlcrja morejo videti češki državno -pravniki, koliko krivico delajo nam Slovencem z napadi, ker ne moremo soglašati stremljenjem po državnem pravu po umevanju iz davnih fevdalnih dob in ker hočemo svojo borbo opirati na živo, sodobno moderno in demokratično narodno silo. Bivši Čuvajev zaupnik aretiran zaradi sleparstva. V Zagrebu so aretirali bivšega Cuvajevega zaupnika, ki je igral svoje-časno veliko vlogo in sestavljal ljudske zaupnice za Čuvaja geometra Ostojcića. Mož se je predstavil s ponarejenim dokumenti pri nekem okr. glavarju in okr. goz- Bilo je komaj deset. Tankred je že ob zori odšel na lov in se je nameraval vrniti šele popoldne. Pavlina je sedela, zatopljena v sladko sanjarjenje, pred mizico, pri čemer je sledila z očmi svojima sinovoma, ki sta se, oba enako gibčna in poskočna, igraje prekucavala po sobi. Vstopila je v sobo druga hišna in je, pričakujoč markizinega nagovora, obstala pri mizici. — Cesa želite, Jerica? — je vprašala Pavlina. — Gospa markiza, — je odgovorila hišna, — prišel je v grad pošten mož, ki prosi, da bi ga sprejela gospa markiza. — Kdo je ta mož? — Neki krošnjar. — Ne potrebujem ničesar. — Oh! Gospa markiza, — je nadaljevala Jerica. — to ni krošnjar, kakor so drugi. Prihaja iz daljnjih dežela, iz Egipta in Indije. Njegov sveženj je poln najlepših in zelo redkih stvari. Ima namreč kitajska ogrinjala, vsa posuta s krasnimi cvetlicami in v prelestnih barvah se lesketajočimi ptički, da bi človek mislil, da je vse to živo. potem blago, kjer sta zlato in svila tako potkana drug z drugim, da to blago gotovo ni izdelano pri nas, in potem še srebrne čipke, rožno olje in druge dišave, orijentalsko lepotičje ... _Naj so vse te stvari, o katerih govorite, še tako lepe, so zame vendar popolnoma nepotrebne, — je rekla Pavlina. Saj vendar veste prav tako dobro, kakor jaz, darju kot vladni geometer za ureditev mejnih vprašanj med zemljiškimi zadrugami. Pri tej priliki je ukradel iz gozdarske blagajne 6600 kron. Hrvatski deželni zbor. Predsednik dr. Medakovič je izjavil v včerajšni seji, da je predložila vlada deželnemu zboru več zakonskih načrtov. Med drugim se bo bavil deželni zbor tudi z uradniško-pokojninskim zakonom. Tirolski deželni zbor. Predlogu poslanca Mayerja in tovarišev glede občinske volilne reforme se je priznala nujnost in je bil predlog v meritu sprejet. Izjavam zastopnikov italijanskih strank glede avtonomije italijanskega dela Tirolske so izjavili nemški poslanci, da vztrajajo njihove stranke na nerazdružljivosti dežele. Socijalni demokrat Abram se je zavzemal za nacijonalni federalizem. Nato so se vršile volitve v deželni odbor in volitve odsekov. Sazanov o ruski diplomaciji. V sobotni seji ruske dune je podal ruski zunanji minister Sazonov pred prehodom na dnevni red kratek ekspoze v katerem je pojasnil delovanje in uspehe ruske diplomacije v zadnjem času. V kratkem podajamo izvleček njegovih izvajanj. Pred vsem je kon-statiral minister, da se je po silnih in nevarnih časih orjentske krize ozračje, ki je bilo že napolnjeno s temnimi pogubonos-nimi oblaki nekoliko razvedrilo. Zveza s Francijo in prijateljstvo z Anglijo je rodilo Rusiji obilo sadu. Rusija pa tudi zna ceniti to prijateljstvo in ga bo ščitila. Ta sporazum ki je močan in v neomejeni zvezi upli-ven je največ pripomogel, da se je obranil mir. Glede vprašanja, ki je nastalo pred kratkem in razburilo ostalo Evropo, da se pretvori trojni sporazum v trozvezo, pravi minister, da so bile te govorice pretirane, da so nastale iz malih senc, velike megle, katere so si razmnožili in potegnili preko Evrope gotovi politiki brez ali pa z kakim posebnim namenom. Rusija in trosporazum ne pripisuje temu nobene važnosti. Trojni sporazum ne goji agresivne politike in je pripravljen, če trozveza hoče, delati z njo za mir. Nemčije Rusija ne napada in se do sedaj še ne meni za sicer že precej ostre napade njenega časopisja. Pripravljena je ostati z njo v tradicijonel-nem prijateljstvu. Pri tem pa opozarja Sazonov sosede Nemce, da naj popravijo nastale in dogodivše se in preprečijo nove incidente, ki bi znali vreči med to prijateljstvo resne plamene ki bi pogasili prijateljstvo in užgali na pogorišču usodna nasprotstva. Glede Avstrije pravi Sazonov, da pozdravlja prijazne besede, ki jih vsebuje Berchtoldov ekspoze napram Rusiji. Vendar ne zadostujejo. On želi in upa od Avstrije, da ne bo dopustila, da bi kalili mirne odnošaje med Avstrijo in Rusijo Rusom sovražni elementi v Galiciji, ki so se pojavili v zadnjem času in ki hočejo delati težkoče na avstrljsko-ruski meji. Po kratkem omenu simpatij do Italije je prešel nato Sazanov na politiko orijentsko in poudarjal, da zasleduje Rusija tudi tam politiko miru. Kar se tiče Balkana vztraja minister še vedno na stališču »Balkan Balkancem«, kar se mora pa seveda prav tolmačiti. Glede Albanije pa je rekel ruski minister, da zasleduje Rusija dogodke v ti deželi z vso pozornostjo kot sosedne države. Sicer pa je dežela sedaj v stanju a-narhije. Za solnograškega škofa je imenoval papež v ponedeljek dopoldne celovškega knezoškofa msgr. Kaltnerja. Srbsko oboroževanje. Iz uradnega srbskega vira se poroča, da je predložila vlada skupščini zakonski načrt, ki določa za ojačenje srbske armade 122,800.000 frankov. Bomcice vesti. Seja mestnega občinskega sveta, ki je bila napovedana za danes, v četrtek, zvečer, je odpovedana. Kdo je zakrivil predsnočnjo avtomobilsko nesrečo? Na to vprašanje smo že odgovorili včeraj na koncu poročila o nesreči, danes pa ponavljamo: Glavna krivda zadeva laško-liberalno večino v mestnem svetu, oziroma v mestnem odboru! da imam po omarah in kovčkih blaga, o-grinjal, dišav, čipek in Iepotičja več ko preveč. — Ali naj torej odpravim krošnjarja? — Seveda, ker danes ne kupim ničesar. — Oh. gospa markiza, — je začela hišna nekako čudno trdovratno iznova, — bilo bi pa dobro delo, ko bi kupila kaj. Ta krošnjar je ubog in ima veliko rodbino. Oče treh otrok je, ki jih le s težavo preživi jav — Če je tako, — je rekla Pavlina, — pa naj pride? Naj vstopi. Naj ne odide praznih rok. Jerica je veselo odšla iz sobe. Prebri- Evo dokaza: Ko se je pred dobrimi tremi leti zgodila ona nesreča in je avtomobil, ki je privozil po ul. Vienna, treščil v Kanal, pri Čemer je ponesrečil vratar v Tehničnem zavodu, Fran Kos, je takoj prvi dan po nesreči, t. j. 20. dne februarja 1. 1911., razpravljal o nesreči mestni odbor. V tej seji je dr. S 1 a v i k sprožil misel, naj bi se na onih nevarnih krajih ob Kanalu namestile primerne svarilne svetiljke in končno je mestni odbor sprejel neki tozadevni predlog. Tiskani zapisnik o tej seji mestnega odbora (št. 21, z dne 20. feb. 1911) pravi dobesedno: »Su proposta combinata degli on. Ravasini e Brocchi e incaricato il Magistrato civico di assu-mere informazioni, se e quali persone ab-biano, con risehio della propria vita o della propria salute concorso al salva-taggio delle persone cadute con T automobile nel Canal grande, e di presentare le eventuali proposte del caso. In rela-zlone allo stesso infortunio e incaricato inoltre 1* Esecutivo di studiare e referire, se e quali provvedimeniti sarebbero da prendersi, in linea di sicurezza personale, lungo il canale.« Eksekutiva, t. j. mestni magistrat, je torej dobil nalog, naj prouči stvar in poda svoje predloge glede zasi-guranja osebne varnosti ob Kanalu. — Mestni magistrat je tudi v tem oziru storil svojo dolžnost in je podal svoje tozadevne predloge mestnemu odboru pod uradno št. IV.—10/11. Mestni odbor je v svoji seji 8. dne meseca marca 1. 1911. — navzoči so bili: župan dr. Valerio in odborniki Ricchetti, Daurant, Banelli, Brai-dotti, Brocchi, Doria, D' Osmo, Goriup, Mrach, Puecher, Ravasini in Spazzal — kakor pravi zapisnik te seje — z večino glasov odklonil magistratne predloge. Zapisnik št. 26 pravi doslovno: E* respinta a maggioranza di voti la proposta deli* E-secutivo — presentata in ottemperanza al deliberato giuntale de! 20 febbraio a. c. — di collocare quattro fanali rossi lungo il canale nell' asse delle vie Cassa di ri-sparmio, Carradori, S. Spiridione e Vienna.« — Zapisnik ne pravi, zakaj je večina odklonila magistratni predlog, da bi se na onih nevarnih mestih postavile rdeče svarilne svetiljke; znano nam je pa, da se je zgodilo to iz takozvanih »estetičnih« ozirov. Laški liberalci hočejo imeti v Trstu vsaj eno stvar, ki naj bi jih spominjala — Benetek, in to naj bi bil »Veliki kanal«, čeprav zaradi te la-školiberalne zločinske trme pogin jajo ljudje v Kanalu. To je potem njihova skrb za javni blagor! Samo da zadovoljujejo svojim iredentističnim »spominom«, pa naj zato plačuje toliko in toliko ljudi te njihove lahkomiselnosti s svojim življenjem! Skrajni čas je, da se Veliki kanal, ta smrdljivi ostanek benečanstva zasuje ali pa vsaj pokrije. Potem bo konec takih nesreč in Trst bo imel vsaj zopet čedno ulico, kakršnih itak nima veliko. Ce ne kdo drug, na} vendar stori vlada svojo dolžnost in prisili občino, da stori v tej stvari vse, kar je potrebno za javno varnost! Včerajšnja »Edinost« se je nekoliko zakasnila, ker so se pojavili nedostatki pri električni napeljavi in pri stavnem stroju, ki pa so sedaj že odpravljeni. Germanizacija pri c. kr. glavnih skladiščih. Ker je prišlo ravno v zadnjem času pri c. kr. glavnih skladiščih mnogo gnilega na dan in ker so ravno glavni predstavitelji nekdanjega Slovencem skrajno sovražnega kamoraškega režima pri tem najbolj kompromitirani, naj pred namestitvijo novih moči povzdignemo svoj glas in predočimo tudi sedanjemu ravnatelju, da bi, kakor ne bi smela biti glavna skladišča nekdaj domena Italijanov, še manje smela biti sedaj domena Nemcev. Ali kaj vidimo v najnovejšem času? Da vsa bolj vplivna mesta dobivajo Nemci! In tako prihajamo do tega, da mora znati preprosti slovenski delavec več jezikov, ker gospoda konceptni uradniki našega jezika, ki je vendar tu deželni jezik, ne poznajo. In vendar ima tudi naš delavec toliko želj, bi se rad tolikokrat obrnil zaupno na svoje predstojnike, bi jim v svojem materinem jeziku sicer na preprost način ali vendar bolj prepričevalno, kakor v tujem jeziku, katerega večkrat le za silo lomi, razodel svoje misli, označil svoje težnje. Tako pa se mu zdi, da trka le na tuja vrata. Gospod ravnatelj naj ne bi polagal važnosti samo na znanie angleškega in francoskega jezika, ampak naj bi upošteval tudi tu vladajoče jezike, ki so za vsakdanje občevanje z ljudmi mnogo bolj potrebni. Tako pa se ne nahaja med uradništvom c. kr. glavnih skladišč menda nobeden, ali pa morda le kaka bela vrana, ki bi bil zmožen slovenskega jezika v govoru in pisavi. Na vodilna mesta prihajajo Nemci, ki niti italijanščine povsem ne obvladujejo, ali pa Italijani, katerih izobrazba pa ne sega preko Ijudsko-šoiskih klopij. In vendar je toliko mladih sana* hišna ie^nnšten^ ^a^ulila^dva *1pna ' močij na razpolago, ki imajo zahtevane !-JLJ5 ,va.le.pa Šole, ki obvladujejo vse tri jezike m ki ne prosijo za mesta pri c. kr. glavnih skladiščih le zato, ker vedo, da bi bili sprejeti le za pisarje, ko se imenujejo v novejšem času notorično nesposobni ljudie za urad-za njo pa je m^a,-*! m*ihen, sun m slabo- ike Da Slovencem gospoda pri ravna-ten, pol francosko, pol pa orijentalsko o- teijsivu ni ravno preveč naklonjena, je dalje še iz tega razvidno, da so napisi svilena robca, ki ju ji je obljubil krošnjar pod pogojem, če pregovori gospo, da a sprejme. V par minutah se je zopet vrnil* Jerica, za njo pa je r.r;hnia1 m^ihen, suh in slabo- blečen človek temnega obraza, ki je nosil na rami velik sveženj, pod katerim se je skoraj krivil. povsod še samo italijansko - nemški. In /endar imamo tvrdk in dobrih, močnih Temni obraz krošnjarjev je kazal silno slovanskih tvrdk in bank, ki imajo dan- boječnost, skoraj bi rekli, naravnost strah. Pred markizo d' Herouvillovo ga je bilo videti skoraj tako, kakor kakega Turka, ki naj bi stopil pred svojega vezirja. — Ljubi mož, — je rekla Pavlina do-brotljivo, — pokažite mi vse svoje bogastvo. Bilo bi skoraj nemogoče, da ne bi našla česa med vašim blagom, kar bi mi bilo všeč. nadan posla s temi uradi. Ali roko na srce: priznajmo, da smo tudi sami krivi, ako nas tako omalovažujejo. Bodimo vedno dosledno slovenski in posnemajmo v tem oziru brate Cehe, dopisujmo dosledno z onimi podjetji, ki ravno z našo pomočjo uspevajo, le v svojem materinem jeziku! Tako prisilimo tudi vlado, da namesti v javnih skladiščili kot uradnike ljud^j bodo umejj naš jezik. — Observen V^n obrtnikom v posnemanje. Minuli teden ^ večerni »Piccolo« objavil dopis 12 V dopisu so bili napadeni vsi obrtniki,v Zadru delajo reklamo tudi v „"CYats m jeziku in med temi je tudi tržaški pe^r (izdelovalec peči) Žeppar. Ta Zeppar,ki dela za celo vrsto slovenskih in slov&iskih družin in podjetij, se je junaško obrabi »Piccolovih« napadov, poslavši napadaočemu listu to-le pojasnilo: Čutim se dolžfega izjaviti, da so bili plakati v hrvatskim jeziku prilepljeni brez mojega ukaza in brez moje vednosti. Takoj, ko sem doznd za fakt, sem nemudoma zapovedal om^niene plakate odstraniti, ker ne trpim, o? bi se pri mojem delu rabil jezik, ki ni italijanski. — Ta, za Slovence posnemanja vredni odgovor, je bil priobčen v večernun »Piccolu« z dne 23. majnika 1914. Komentar naj si napravi naše ljudstvo samo! Pripominjamo, da Zeppar, ki ima zalogo v ul. Sv. Ivana, išče dela tudi pri zaničevanih Sovanih in ga tudi — dobiva! »Proč s slovansko trobojnico.« Prejeli smo: Čudno se mi zdi, da je dala narava dopisniku članka »Internationaler Welt-kurort Abbazia« v »Triester Wochenpest < tako slabo pamet, da ne vidi in ne spozna, ako sploh biva v Opatiji, da so to od nekdaj slovanska tla. Ko bi spoznaval to, bi se gotovo ne zaletaval -s tako silo v tako imenovano »Kurkommission«, češ, da se trudi na znotraj in zunaj kazati slovanski značaj Opatije. To dokazuje s primeri ob prilikah prihoda raznih gostov, med katerimi omenja tudi zadnji poset angleške mornarice, ter pravi: »Zdraviliška komisija je dala postaviti cel gozd zastavnih drogov in razviti zastave, a zopet je bilo videti skoraj izključno slovansko trobojnico.« — Na to pač ni treba odgovarjati drugega, nego da imenovana »Kurkommission« izpolnjuje vsaj nekoliko svoje dolžnosti. Da se ne zdi dopisniku naravno, da vsak kraj pozdravlja v domačem jeziku in svojimi lastnimi znaki, ne morem razumeti, kakor najbrže tudi on ne bo razumel, zakaj niso ob času prihoda slovanskih gostov, gospoda Nemci pozdravljali s slovanskimi trobojnicami. Toliko mi je pa znano, ker poznam Opatijo do vsakega kotička, da Opatijci spoštujejo vse goste, brez razlike narodnosti, a jej radi tega ne prihaja na um, da bi zatajevala domača tla, česar tudi Nemci in Italijani ne delajo niti v mestih in krajih, kjer niso Nemci in Italijani sami, temveč poleg njh tudi veliko število domačinov, someščanov slovanske narodnosti, katere pa enostavno nesramno zatajujejo. Za 251etnico pevskega društva »Adrija« v Barkovljah so prijavila sedaj svojo udeležbo še sledeča društva: pevsko društvo »Velesila« iz Skednja, »Ilirija« iz Sv. Jakoba in hrvatsko društvo »Strossmayer« v Trstu. Vseh dosedaj za slavnost priglašenih društev je 21. Priprave za slavnost so v polnem teku in vsa znamenja kažejo, da bo to ena največjih narodnih prireditev, kar jih je bilo kedaj v Barkovljah. Na slav-nosti nastopi okoli 300 pevcev, ki bodo peli znano našo himno »Morje«. Otvoritev dvorane Gospodarskega društva v Skednju, katera se je imela vršiti dne 31. t. m., se bo vršila v nedeljo, dne 14. junija. Ta zakasnitev je nastala vsled ne-izgotovljene električne napeljave in slabega vremena. Veliko Ciril - Metodovo slavnost v proslavo 5001etnice zadnjega slovenskega ustoličenja korotanskega vojvode v korist slovenski C. M. šoli na Koroškem, priredi svetoivanska podružnica CMD. — O pomenu CMD in o koroških Slovencih bo govoril na slavnosti drž. in dež. poslanec dr. R y b a r. Govoriti o važnosti in potrebi CM prireditev bi bilo pač odveč tu na Tržaškem. Uverjeni smo, da se bo istega dne vršilo na Tržaškem vse polno prireditev, a vse le in edino v korist CMD. To smo tržaški Slovenci dolžni šolski družbi, slovenskemu narodu in svojemu ugledu! Iz Amerike. Minola so 3 leta, ko sem ponesrečil pri delih za vodovod iz Bazovice na Katinaro. To je bilo dne 9. maja 1911. V bolnišnici sem bil mesec dni. Poškodovan sem bil na očesu in sem dobil od zavarovalnice proti nezgodam malo podporo. Dokler sem bil doma, sem prejemal podporo vsak mesec. A ko sem odšel v Ameriko, sem mislil, da bo moja žena dobivala to podporo. Motil sem se. Prijatelj M. B. mi je pisal, naj grem h konsula-tu po potrdilo, da sem res še živ. Šel sem h konzulu in notarju in potrdilo me je stalo 4 dolarje. Potrdilo sem poslal meseca novembra Zavarovalnici proti nezgodam v Trstu. Februarja meseca sem poslal potrdilo g. župnika Lavriča, ki me pozna, odkar sem v Ameriki. Tudi njemu sem plačal 1 dolar. Meseca marca i)a sern zopet prejel od zavarovalnice pismo, ki me je pozivalo, naj dopošljem novo po c. k. avstro-ogrskem konsulatu izdano potrdilo, da ste še živ, nakar da dopošljejo moji ženi zaostale mesečne obroke. Zopet sem šel h konzulatu, kar me je zopet stalo 2 dolarja. Poslal sem potrdilo zavarovalnici v i rst. Ali koncem konca mi žena piše, da ne prejema nič! Sedaj ne vem, kaj je krivo temu. V Ameriki sem že 7 mesecev, poslal sem tri potrdila in potrosil sem 7 dolarjev. Pa vse zastoni. In karakteristično za postopanje avstrijskih uradnikov je, da me je kon- > zul vsikdar najprej vprašal, če imam de-nar. Enkrat sem imel pri sebi le en dolar, pa mi konzul ni hotel podpisat. Obračam se do zavarovalnice proti nezgodam z vprašanjem, kam so prišla moja potrdila? t Ali so šla morda v Rim, mesto v Trst ? Ali pa ste jih vrgli v koš! Ce že nočete dati T moji ženi podpore, pridem pa v par mesecih sam v Trst s potrdilom. Potem mi boste vendar verjeli, da sem res še živ in da > -> V Trstu, dne 2'. maja 1914. »EDINOST« št 113. Stran III. bivarn v Clevelandu Ohio Burke Ave 8017, Severna Amerika. Anton Križmančič iz Bazovice št. 118. Izredna plima. Včeraj zvečer je vsled pritiska južnega vremena morje tako silno narastlo, da sta bila trg pred južnim kolodvorom in ulica Stazione pod vodo. Tramvajski promet je bil ustavljen celi dve uri. Voda je napravila veliko škodo po raznih skladiščih, kavarnah in buffetih. Nenadna smrt. Ko je šel snoči 501etni železniški svetnik Rudolf Geier, stanujoč v ulici Giulia 74, po ulici Caserma, se je nenadoma zgrudi na tla in obležal mrtev. Zadel ga je mrtvoud. Samoumor. Snoči je skočil Jurij Moser, ministerijalni uradnik iz Budimpešte, iz 5. nadstropja hiše št. 7 v ulici Manzoni in se ubil. Po enem letu. Meseca majnika lanjskega leta je dr. Fran Jaschi, stanujoč v ulici del Lazzaretto vecchio št. 13, izgubil zlato naprsno zaponko z briljanti, vredno 800 kron. Pozneje se je izvedelo, da je neki človek zastavil ono zaponko v mestni zastavljalnici za 360 kron. — Predvčerajšnjim, ko je namreč preteklo leto dni. odkar je bila zaponka zastavljena, je dr. Fran Jaschi dvignil rečeno zaponko proti plačilu 360 K in obresti, ker je bil pravočasno naznanil, da je zaponka njegova. — Včeraj je pa prišel v urade mestne zastavljalnice neki človek, ki je zahteval, naj mu izplačajo, kar je zastavljalnica dobila več na prodaji od one zaponke, kajti zaponka bi bila gotovo prodana na javni dražbi, če bi se dr. Jaschi, njen lastnik, ne bil pravočasno oglasil. — Policijski agent, ki je tam vedno v službi, je pa onega človeka pozv al s seboj na policijo, kjer je dotičmk povedal, da je 241etni dninar Maks Kolčinski, doma iz Harburga v Nemčiji, stanujoč tu v hiši Št. 98 na Istrski cesti. — Izprva je trdil, da je ono zaponko podedoval, a pozneje je priznal, da jo je našel in jo potem zastavil. Seveda so ga pridržali v zaporu. Čigavo je bilo kolo? 41 letni mornar Karel Freibauer, stanujoč v ulici Malcanton št. 6. je predvčerajšnjim popoldne po naročilu nekega Alojzija Rusa, stanujočega v ulici di Pozzacchera št. 2, izročil lastniku gostilne »Nettuno« v ulici del' Arsenale v varstvo kolo znamke »Styria«, vredno 240 kron. — Vsled ovadbe g. Arturja Marte-lanca. se je pa dognalo, da je kolo last tega poslednjega in da je bilo ukradeno. Freibauer in Rus sta bila oba aretirana. Izgnanci. Politična in varnostna oblast je teh dni izgnala iz Trsta in okolice in deloma tudi iz države sledeče: — 231etnega zidarja Omerja Beciroviča, doma iz Trebinja, ker se je tu preživljal s hazardno igro; — 351etno Marijo Marcondo, doma iz Cavazzo Carnico v Italiji, ki je bila tu že dvakrat kaznovana radi telesne poškodbe in enkrat radi goljufije; — 301etnega delavca Vincenca Bellicha, doma iz Ogrske, prenočujočega na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, obsojenega radi potepuštva in radi žaljenja javnih funkcijonarjev; — 59Ietnega Paskvala Calderara, doma iz Monopolija v Italiji, ki je bil tu kaznovan radi tatvine; — 54letnega Jurija Mandrijota, doma iz Monopolija v Italiji, ki je bil tu kaznovan radi tatvine; — 191etnega mornarja Erminija Sam-bata. doma iz Chioggie, ki je bil kaznovan radi težke telesne poškodbe; — 341etnega delavca Santa Zaninija, doma iz Pordenone v Italiji, ki je bil tu že kaznovan radi tatvine in radi javnega pohujšanja: —^421etnega mornarja Ivana Mandrietta, doma iz Monopolija v Italiji, ki je bil tu že kaznovan radi tatvine; — 201etno Katarino Hudorovićevo, doma iz Ravnegore na Hrvatskem, ki je bila tu kaznovana radi potepuštva in radi zakotne prostitucije; — 25ietnega težaka Emila Verhovca. doma iz Lokve, ki je bil tu kaznovan radi tatvine; 35Ietno Marijo Genzer, doma iz Koroške, ki je bila tu kaznovana radi goljufije, tatvine, potepuštva, javnega pohujšanja in radi zakotne prostitucije. Umrli so: Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem fizikatu: Boltar Dušan, poldrugo leto, Greta št. 233; Solazzi Marij, 21 let, ul. Sv. Mihaela št. 35; Ferluga Anton, 56 let, Vrdela št. 155; Green Adolf Abraham, 65 let. v Sanatoriju; Načinovič Hugon, leto dni, Rocol št. 532; Cescutti Peter, 10 mesecev, ul. Giuliani št. 38; Mihel Emil, 10 mesecev, Sv. Mariia Magdalena Zgornia št. 641. —V mestni bolnišnici dne 23. t. m.: Malek Andrej, 67 let; Iriševič Ivan, 78 let; Brajda Humbert, 23 let: Terčon Josip, 39 let: Franzelli Ivan, 13 let: Riosa Antonija. 56 let: Kocjančič Josip, 42 let: Favento Marija. 57 let: Travan Frančiška. 18 let. V mestni bolnišnici dne 25. t. m.: Marinčič Ivan, 58 let; Lazzara Numbert, 4 leta; Peitel Edvard, 39 let; Horvath Marija, 40 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 23. t. m.: Fraulin Konrad, poldrugo leto. — V bolnišnici pri Sv. Manji Magdaleni dne 26. t. m.: Beutl Karel, 27 let; Pav-linić Julija, 47 let. Bruhne vesti. Pevsko društvo „Slovan" v Padričah priredi dne 3. julija svojo vitno veselico. Ker je ta dan naš narodni praznik, god sv. Cirila in Metoda, ki ga vas Padriče še po- sebno obhaja v svoji mali kapelici, je polovica čistega dobička namenjena v korist CMD, druga polovica pa za pokritje društvenih stroškov. Toliko v naznanje drugim bratskim društvam. Iz »Zveze jugoslovanskih železničarjev*. Danes ob 8 zvečer je v društ £ ni pisarni Z. J. Ž. važno posvetovanje v zadevi pogrebnega društva. V tej zadevi izvoljeni odsek naj se posvetovanja zanesljivo udeleži. — Želeti bi bilo, da bi se posvetovanja udeležili tudi člani osrednjega odbora D. j. Ž. U. Pevski zbor Z J. Ž. priredi na binkoštni ponedeljek v gostilniških prostorih NDO., ulica Comnrrciale Št. 7, „Zabavni večei". Za pevske točke je določenih več izbranih moških zborov; tudi za vsestransko zabavo, točno m dobro postrežbo, je poskrbljeno. Začetek ob 7 zvečer. Vstop prost. Podružnica CMD za Škorkljo In Bel-vedere sklicuje za soboto, 30 t. m., ob 8.30 zvečer v prostorih gostilne NDO v ul. Commerciale občni zbor z običajnim dnevnim redom. Narodno-socijalna mladinska organizacija vabi vso tržaško mladino na sestanek, ki se bo vršil v petek zvečer ob 8 in pol, v prostorih NDO. — Na tem sestanku se bo razpravljalo poleg drugega tudi o mladinskem izletu, ki ga priredi „Nar. soc. ml. org." v nedeljo, 31. majnika v Sv. Križ. — Obenem se naznanja, da se je odbor organizacije konstituiral tako-le : predsednik: J. Požar, njegov namestnik A. Brandner, tajnik: D. Širok, njegov namestnik Fr. Požar, blagajnik: Jos. Slavec, njegov namestnik A. Lah, odbornika: S. Kosovel in A. Vovk. narodno delavska organizacija. V svetoivanskem okraju se je pričelo živahno gibanje za NDO, kakor do danes še nikoli. Našli so se tovariši, ki so prevzeli nalogo, razširjati med tamkajšnjim delavstvom zavednost in mu kazati pot v Narodno delavsko organizacijo. Pri Sv. Ivanu NDO do sedaj ni imela uspeha, a kakor stvari stoje, bo imela uspeh v bodoče. To je pokazal zlasti sobotni sestanek na FrdeniČu, ki ni bil samo majhen sestanek, ampak pravi shod svetoivanskega in okoliškega delavstva. Prihodnjo soboto se pričakuje tudi velika udeležba in sicer, kakor že naznanjeno, na Sovranišču. Tovariši, ki so v pripravljalnem odboru za ustanovitev podružnice NDO pri Sv. Ivanu, se resno trudijo, da pridobijo pred ustanovnim občnim zborom veliko število članov. Zato, s tem namenom se sklicujejo sestanki. Poživljamo vse še neorganizirane delavce pri Sv. Ivanu, na Ferdeniču, na Sovranišču, da se včlanijo za člane bodoče podružnice NDO pri Sv. Ivanu. Potrebno je to. Vsak naj stori svojo dolžnost. Kdor pa hoče biti natančno poučen o namenih Narodne delavske organizacije, ta naj blagovoli priti v soboto na Sovranišče, kjer bo vse izvedel. Na delo torej. Svetoivanski delavci, ki se žele vpisati v bodočo podružnico NDO za Sv. Ivan, naj se blagovole zglasiti pri enem ali drugem odborniku pripravljalnega odbora, ali pa v „Narodnem domu", kjer ima pripravljalni odbor svoj sedož. Sestanek na Sovranišču. Opozarjamo tovariše, da izvedejo kolikor mogoče veliko agitacijo za sestanek, ki ga priredi pripravljalni odbor svetoivanske podružnice NDO za soboto pri Živcu na Sovranišču. Stvar je velike važnosti. Okoliško delavstvo je zlasti v sedanjem času potrebno močne organizacije. Delavci paroplovne družbe „Dalmacija" imajo danes točno ob 7 zvečer sestanek v društvenih prostorih NDO. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu. Danes v četrtek, ob 6.30 zvečer v dvorani „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu zaupni sestanek delavcev mestne plinarne. Slovenskim služkinjam "se povzročajo na raznih policijskih komisarijatih velike krivice. Italijanski ali nemški komisarji se na upravičenost pritožb slovenskih služkinj prav malo ozirajo; posebno se godi slabo onim, ki niso zmožne enega ali drugega izmed navedenih jezikov. Komisarji so enostranski in gredo na roko vedno le gospodinjam. Več slučajev bi lahko navedli v tem oziru. Strokovno tajništvo naše organizacije je moralo že večkrat posredovati in ostro nastopiti, da so prišle slovenske služkinje vendarle do svojih pravic. Na služkinje se policijski uradniki dosti ne ozirajo, ker se jih nič ne boje. Cisto drugače pa je, če intervenira organizacija, oziroma njen zastopnik. Potrebno je, da se služkinje organizirajo v ženski skupini N. D. O. Vsaka članica je potem deležna vseh v pravilih navedenih pravic in ima pravico zahtevati, da se zanjo, kadar se jej zgodi krivica, organizacija zavzame, da na pristojnem mestu intervenira. Će se slovenske služkinje v velikem številu pridružijo naši organizaciji, se nam bo mogoče intenzivneje brigati za njihove odno-šaje. Treba bo uvesti akcijo za upeljavo današnjemu času primernega poselskega reda, posebno pa nam bo treba nastopiti v to, da se na komisarijatih, pri onih oddelkih, ki imajo opraviti s poseiskimi zadevami, nastavijo taki uradniki, ki bodo zmožni tudi slovenskega jezika. Po zakonih imamo pravico, da to zahtevamo. Pa so še razne druge krivice, ki jih morajo trpeti rej močna organizacija. Poživljamo slovenje služkinje, da se za stvar zavza-Dejo; uboge slovenske služkinje. Potrebna ie 4o- vUam _ _ __var 2 v nfjiovem narodnem In gospodarskem interesu le tg. Torej, tovarišice, na delo za organizacijo!! V kratkem skliče-mo shod, na katerem bomo razpravljali o. navedenih Vprašanjih.____ ... . -•'■; y - Si ZAHVALA. BmvL — Ob petletnici ustanovitve .Gospodarskega društva" v Bazovici so nabrali člani 30 K za podr. CMD v Bazovici — Srčna hvala vsem zavednim darovalcem. Glas iz Italije. V dokaz, kako sodijo zdravniki vsega sveta in strokovni listi o naravni kisli vodi »HUNYADI JANOS«, navedemo tu par vrst iz lista »La Gazetta Medica«, ki izhaja v Rimu. Ista piše: »Ne branimo se izjaviti, da zasluži Saxlehner-jeva kisla voda »HUNYADI JANOS« posebno prednost med drugimi enakimi izdelki. »HUNYDI JANOS« se dobiva v lekarnah, mirodilnicah in prodajalnicah mineralnih vod. Vesti iz Gortibe. Iz Bovca. V torek dne 19. t. m. je molela« na pol droga nasajena slovenska troboj-c niča iz poslopja naše čitalnice, ne da bi t kazala z najmanjšim gibljajem kakoršen- j koli znak življenja. Visela je kot bi si bila t v svesti svoje naloge. In kaj ne bi? Šaj je! bil ravno nasproti žalosten prizor: »Med svečami tam spava mož, On trdno spi, nevzdramno spi, Strudila ga je težka hoja«. In ta mož bil je duša Čitalnice in knjižnice ter splošnemu napredku v občini, kakor tudi v bljižni okolici, katerega cvet se je ravno razvijal v plemenit sad. — Dolgo vrsto let se je mučil naš predragi Dragotin Ostan in že je zrl poln najlepših nad v boljšo in lepšo bodočnost svojo. Dne 16. t. m. je imel namreč ravno dovršiti svoje zadnje izpite. Ali »Človek obrača, Bog obrne«. Revež pa se je moral seliti v večnost, dasi šele v 25 letu svoje dobe. Dne 13. t. m. ponoči je tužno zabrenkal zvonček bolnišnice na Vinogradih v Pragi, ter naznanjal žalostno vest bližnji okolici, da se je preselil v večnost — naš dragi prijatelj. — V četrtek 7. t. m. zvečer je bil namenjen v gledališče. Medpotoma je obnemogel, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Po petih dnevih bivanja v njej je pa izdihnil svojo blago dušo. Kako bridko presenečenje kako nepozabna, občutna izguba je bil ta trenotek ne le za nas — njegove tovariše — prijatelje Bovčane, marveč tudi za njegove kolege in prijatelje v Pragi in v bližnji okolici, je pokazal njegov veličastni pogreb v torek 19. t. m. v Bovcu kamor so ga bili pripeljali iz Prage v nedeljo njega ljubeči dragi o-stali. Pred pričetkom obdukcije je nebo po-roševalo, kot bi znami delilo pekoče solze. Ob 3. uri pa, ko ga je dvignilo 6 mla-deničev na svoje krepke rame, se je zavilo nebo v znak sožalja v temnosive oblake. Prizaneslo pa nam je s svojimi solzami — dežjem. Ves Bovec je bil pokon-cu; prišli so prijatelji od blizu in daleč, da mu izkažejo poslednjo čast. Pevsko društvo »Rombon« je zapelo pred hišo žalosti lepo srce pretresujočo pesem »Blagor mu«. Nato se je pomika! veličasten sprevod. Poleg mladeničev-nosilcev šle so še v belo oblečene tovarišice. Pred njimi in Častito duhovščino pa so nosili 8 krasnih vencev, od katerih sta bila dva od bratov, sestre in tete, eden najkrasnejših od rodbine lekarnarja Kastnerja v Tolminu, od njegovih tovarišev čeških farmacevtov, od akad. društva »Ilirija«, od akad. dr. »O-mladine« rodbine Strgulc itd. Pred venci pa je stopala praznično odeta domača požarna bramba, ketere je bil pokojnik marljiv tajnik in reden član. Tako uvrščeni smo dospeli konečno skozi glavna in stranska vrata glavne cerkve do družinske rakve, kjer so ga položili na prostor njegove* nepozabne, drage matere, ki se je preselila v večnost že pred 15 leti. Tu ob odprtem grobu nam je zapel že prej omenjeni pevski zbor krasno nagrobnico: »Na mrtvaškem sprevodu«, v kateri so med drugim preresnične besede: »Oj težka pot, oj tužna pot, Ko od srca srce se loči' Mi spremljamo te žalujoči, Saj Ti na veke greš od tod«. — Prišel je konečno čas ločitve in »Oj z Bogom drago srce Ti!« vzdihnila je obenem tisočera množica ter se za vedno poslovila od nepozabnega preljubega nam Lutija. Neizprosna smrt te je iztrgala, predragi, prezgodaj iz naše srede, a duh tvoj pa ostane med nami. »Pod mirno tiho to gomilo — Počivaj mirno ti srce — Saj, dokler moglo, si nosilo — Svoje in sveta morje.« Svino (občina Šmarje). — Nas vodovod. — Gotovo je, da so vodovodi velike koristi, pa tudi v kras dotičnega kraja. Tako je doletela tudi nas ta sreča, da se moremo ponašati z lepim vodovodom; a žali Bog, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ljudstvo je bilo v začetku zelo navdušeno in ni gledalo niti na stroške, ki jih je zlagalo k primanjkljaju podpore. Posebno veliko zaslug glede vodovoda v naši občini, si je pridobil g. M. Kante, vsled česar je bil na predlog pok. župana izvoljen častnim občanom. Napravo vodovoda za Svino in Šmarje je prevzela neka dunajska tvrdka, ki je poslala monterja res narodnega Ceha, N^jiskrenejše se ztbvalj^enio za so&ufcje in so ž al je izraženo nam od tolikih strani povodom amrti in pogreba nsšega nepdzsbnega DRAGOT1NA OSTAN cand. pharm. Posebno se zahvaljujemo njegovim kolegom Mr. ph. Mnžini Fornazarič in cand. med. Janežič, ter družini Mašin za izkazano prizadevanje in podporo. Nadalje gg.: Prof. Mr. ph. et Dr. Phil. Stecba - Bchm in docentu Mr. ph. Vostrebal, Čislani rodbini Subotić-evi, gospodom akademikom akad. društev „Ilirija-, Adrija", „šumadija", „Hrvat", „Klub českveh farmacevta" in Gasilnemu druStvu v Bovcu. Posebni izrekamo toplo zahvalo: akad. društvom „Ilirija", „Nacionalistični omladini" in „Klubu českych farmacevtu", rodbini g. Mr. ph. Roberta Kastner v Tolminu, družini Strgulc-evi, gospici Ljubici Subotić-evi in Skalar-jevi, ter drugim nepoznanim blagim darovalcem prekrasnih vencev in Šopkov. Dalje slav. pevskim zborom: Akad. dr. Jugoslovanske nacionalistične omladine v Pragi, ter pevskemu drnžtvu „Rombon" v Bovcu za prekrasne žalostinke. Nadalje vsem gospicam in gospodom za izkazano požrtvovalnost in slednjič vsem prijateljem, znancem In vsemu občinstvu, ki se je udeležilo v tako ogromnem številu slednjega spremstva. V B o v c u, dne 21. majnika 1914. Rodbilta OStail. Mnenje j. Ura. Leopolda Freantfa na Dunaju. Gosp. J. SERRAVALLO Trst Z veseljem Vam naznanjam, da predpisujem že več let Vaše izvrstno SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM {Vino di China Ferruginoso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana v mnogih slučajih. DUNAJ2. junija 1911. Dr. L. FREUND. Vinko Majdft .«?!!!! Kranj proizvaja nalfln. pšenične moke in krmne Izdelke. Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo GIULIO MICOLICH, Trst. ulica Carlo Ghesa štev. 6. TELEFON : 2520 in 723. {Brzojavi; GIULIO MICOLICH, Trst. g—H ■■■ ojzil Boi 0 iin ki - Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII. - i Trgovina delikates, | I kolonijalnega blaga in jestvin vseh B 5 vrst. — Blago vedno sveže in prve ■ ■ vrste. — Razpošilja se tudi po pošti ■ B in dostavlja na dom. I BLEMII IIBMHMHHmi HMJ Slovenko z lepo in hitro pisavo, veščo strojepisja, sprejme Vydrova tovarna hranil v Pragi VISI. Začetna plača K 90 mesečno. Oni, ki bo sprejeta povrnemo vožjo v Prago. Nastopiti se mora čimpreje. K ponudbi je priložiti prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole ter sliko. Za originalna spričevala se ne jamči. Tudi znamke za odgovor ni treba priložiti. :::::::::::: Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CMERIM ŠTELI Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—7V2 Anton Mm, trscuec Priporoča si. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijGinega blaga Trst, ulica deSS* Estria šf. 4 5 8 podružnico na Greti Stevlika 275. s Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na - - - drobno in na debelo. - - - Slovensko konsumno društvo Trst, ulica Lazzaretto vecchio št. 31 se priporoča, toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči ee izvrstno vipavsko, dalmatinsko in fino ter puntiKanasko pivo. Domača kuliiuja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba točna. IIIHIIII S » Dobroznana miroditnica I Iv. CamaiiSi i »j Sv. Ivan - Trst - blizu Nar. doma I! Velik izbor barv = = povlak itc§.= P5j Zaloga za Trst in okolico redilnega M čaja za otro- (fl AQ| ES ke In odrasle ter fosfornega apna in teinega prafta za živali. - Telefon 83. SIBie^lS^i Zaloga obyvaEa in las&fta TRST, Glosuš €as> duccl Številka 27. Podružnica s ulica Rfgutti S«. 31 („Al Buon Operaio") :: Velika zaloga moikih in ionskih 7svlj'av. Popravlja to?no in solidno. Zmerne cene TOVARNA m. LuiiS'M wmi Ulica Moreri Vi TRST - ROJAN* — TELEFON 29-14 ■ Izdeluje Jeklene kakor tudi lesene yrJLfci^tJf lira t zalogi Tee prtrebSčlne za leseno In Železne EOULEAUX. Belo ssndv> feefri in botre! NoMia in najlepša d^rils ss vdoH v tfsodni ur in zlntenine trsa, Trg rn®m Stran IV. »EDINOST« it 115. V Trstu, dne 2' maja 191!. veščega našega iezika, ki je tudi pokazal ljubezen do bratskega naroda s tem, da je pobiral ob vsaki priliki za Ciril-Metodovo družbo. Čudno in prečudno pa je to, da sta naša dva starešine Anton Jejčič in Albin Oruntar rogovilila v blaženi nemščini svoj >Bos«, »Voser« itd. z g. monterjem, kar mu, kakor zavednemu Cehu, gotovo ni bilo všeč. Delo je tvrdka lično izvršila, da je res v okras naše vasi; pa nekaj je, kar nam nič posebno ne ugaja, namreč, da nam voda že v teku enega meseca zmanjkuje, kar se je zgodilo tri do štirikrat. Krivda je v tem. da se je izpustilo močan izvirek, ki je okrog 1 meter oddaljen od rezervoarja. Po dovršenem delu je prišel dan plačila, četudi mnogokaterim v nemalo začudenje, kajti imenovana starešini sta se izrazila, da sta napravila »roto« po vesti in sicer na podlagi davka. Vse dobro, vse lepo, a v glavo nam noče iti takšna razdelba, napravljena »po vesti«. Oglejmo si jo le: Jožef Jejčič št. 30 plačuje davka z naklado 26 K. prispeva »po vesti« za napravo vodovoda 112 K. Al. Bandelj št. 43 plačuje davka 52 K, prispeva za vodovod 56 K. J. Jeičič št. 28 plačuje davka 20 K, za vodovod pa je dal 56 K. Ter. Jejčič, vdova, plačuje davka 20 K, za vodovod pa je plačala 56 K. Vsled te modre razdelbe »po vesti« niso imeli nekateri vesti in so se odrekli plačilu, na kar je sledil plačilni nalog. Stvar je prišla pred sodišče, kjer je Jožef Jejčič s tovariši trdil, da noče drugega, nego le pošteno po davku. Namesto pravične razdelbe, se je začela pravo meše-tarjenje. koliko naj bi kdo aal. Zopet se nam dozdeva čudno, da naše županstvo terja ljudi toliko in toliko, dovoljuje tudi *g!ihengo«, daje popuste, a ne doklada nikomur. Sam Bog vedi, kako je, da vkljub temu ne primanjkuje za pokritje računa. Dalje ne govorimo, zahtevamo račun, da verno, kam je šel denar. — Več vaščanov. Iz Komna. Pred kratkem se je vstano-vila v Komnu »Gostilničarska zadruga« za sodni okraj Komen, izvzemši občini Na-brežina in Slivno. Izvoljeni so bili: za zadružnega načelnika August Stare, Kobdilj 51, namestnika Anton Buda, Komen 22; odborniki: Janko Urdih iz Mavhinj 27, Viktor Adamič iz Škrbine 80, Svara Ivan iz Ivanjegrada 19, Urdih Franc iz Kostanjevice 84. Kosmina Ivan iz Sempolaja3, Šuc Ivan Sesljan 14, Smerdelj Andrej Komen 44, Peric Josip iz Brestovice 105. Namestniki Blazina Emili Vižovlje, Blažič Ludvik Gorjansko, Zega Karel iz Kobje-glave, Trčon Valentin iz Berij 18. Včerajšnja »Soča« je bila zaplenjena radi članka »Aretirani železničarji iz kraljestva«. Kakor smo povzeli iz nekonfiscira-nega članka, gre za one tri laške železničarje, ki so bili lani dne 22. novembra aretirani vsled hudega razžaljenja Veličanstva. Zakaj je bila konfiskacija potrebna, nam pove razprava, ker državno pravdni-štvo še ni navedlo nobenih vzrokov, kar bi pa čisto lahko storilo. Razpisana učiteljska mesta v goriški okolici. Nadučiteliska mesta: Na trorazrednicah v Mirnu in Oseku ter na dvorazrednicah v Št. Martinu, Kalu, Lo-kovcu in na Banjšicah. Mesta za uči-telje-voditelje na samostojnih eno-razrednicah v Dolu pri Opatjem selu, Ga-brijah pri Rubijah, Višnjeviku, Skriljah, Še-berljaku. Lomu, Zapotoku, Ravneh, pri Murovcih, na Vrhu nad Kanalom in na Vrhu pri Rubijah. Mesta za potovalne učitelje: Srednje-Kambreško in Levpa-Zavrh. Učiteljska mesta: Sv. Križ, St. Florijan, Dornberg. S l u ž-bena mesta za učiteljice: St. Ferjan, Kojsko, Šmarje, Osek, Banjšice, Vitovlje, Kal, Ozeljan, Sovodnje, Lokovec, Trnovo, Crniče, Dol pri Ajdovščini. Ta učna mesta s slovenskim učnim jezikom se definitivno namestijo s 1. septembrom. — Končno se razpisujeta še dve učni mesti z italijanskim učnim jezikom in sicer mesto učitelja-voditelja na enoraz-rednici v Podgori ter mesto učitelja na petrazrednici v Ločniku. — S temi službami so spojeni prejemki, določeni v postavi od 14.1. 1906., dež. zak. št. 10. — Potovalni učitelji dobivajo poleg tega še potnino letnih 260 K. — Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože pravilno opremljene prošnje do vštetega 10. junija in sicer službenim potom na c. kr. okrajni šolski svet. Imenovanja v mestni službi v Gorici. Za pristava v mestni ljudski knjižnici je imenovan Rudolf Carrara, Hermagor Višin za pristava pri tržnem komisarijatu in Anton Brandin za pristava v anagrafičnem uradu. IV dijaški telovadni nastop. Prijatelj lista nam piše: Po pravici ste očitali Uon-čanoin slabi obisk, ki je bil pri zadnjem nastopu dijakov. Poudarjati pa moram, da tudi prejšnja leta ni bil obisk prav mi boisi, da je bil letos celo malo boljši. Goričam polagoma torej le spoznavajo pomen teh telovadnih nastopov in to je razveseljivo, ua pa pride prihodnje leto še več ljudi, pa dovolite meni, da poudarim malo pomen in namen teh nastopov. Pri nas Slovencih, ki smo, kot znano, najzdravejši narod v Avstriji, ne polagajo starši velike važnosti na telesno okrepitev otrok. Da le zdeluje otrok v šoli dobro, da se dobro uči in da tudi drugače vrli svoje dolžnosti, pa so zadovoljni; kako se pa telesno razvija, jim je pa vseeno. Dostikrat občutijo starši pozneje. kako napačno so delali, ker so skrbeli le 2* raivol lule. ne pa tudi za razvoj telesa Ko»iko pridnih diiakov ie moralo v^ied f tffckosti prerano iti v mrzli grob. Če bi starši tudi-skrbeli, da se okrepi njih sinovom telesna sila, koliko bridkosti bi si prihranili, posebno starši, meščani, katerih sinovi žive vedno v mestu, ki jim primanjkuje vseh ugodnosti za dober razvoj. Ko sem gledal v soboto te naše čvrste, zdrave dijake, bi si želel, da bi prišli vsi oni starši, ki ne skrbe %a telesni razvoj svojih otrok, v telovadnico, da bi videli te zdrave, silne ude mladih telovadcev. In prepričan sem, da bi potem bridko občutili, ker nimajo njih otroci enakih mišic. Tak telovadni nastop, kakor je bil v soboto, je najsilnejši agitator, da pazijo starši na vsestransko izpopolnitev otroka, ne pa samo na to, da postane dober uradnik. Kako samozavestno so nastopilli ti mladi telovadci. In česa potrebuje mladina bolj ko samozavesti, vere vase in v svojo moč. Le taka mladina more biti naš up in naša nada. Zato, slovenski starši, svoje otroke v telovadnice in na prosto. Telo in duša se morata enako izpopolnjevati. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo 520 kvintalov črešenj po 58 K, graha 70 kvin-talov po 31 K, špargljev 22 kvintalov po 52 K. Vsled potepanja je bil aretiran 421etni dimnikar Josip Bole iz Tomaja. Radi javgega nasilstva je bil obsojen 261etni Karel Dismar iz Tržiča na šest tednov strogega zapora, poostrenega z dvema postoma. Društvo „Novi Balkan" na Barki naznanja, da se bo vršila njegova veselica dne 7. junija t. 1., ne pa 7. julija, kakor je bilo pomotoma javljeno. vasi blizo Samare je porušil vihar 42 lesenih hiS in jih pometal v valovje. Tudi tam pogreiajo več oseb. Škoda, ki jo je napravil vihar, se Še ne more določiti. Nadaljevalec Beilisovega procesa. Neki Burzev je objavil v „Ruskoje Slovo" da bo razkril pravega morilca dečka Jusinskega, zaradi katerega se je vršil znani zloglasni ritualni proces proti Judu Beilisu. Burzev trdi sedaj v listu, da je morilka kronska priča v Beilisovem procesu Vera Ćebernjakova. Burzev navaja trditev tudi ie več dokazov in trdi, morilko popolnoma razkrinkal. Strašna rodbinska drama. V Sipetu na Ogrskem je zaklal kmet Lazar Petoj zaradi družinskih prepirov svojo ženo in dva otroka. Preparal jim je trebuhe. Po izvršenem zločinu si je zabodel nož v srce. Mož in otroka so umrli takoj, ženo pa so našli umirajočo. Vesti iz Istre. Iz Boršta nam pišejo: Naša postaja, to se pravi, naša vas in njena okolica je pač res nesrečna, kar zadeva gospode, ki gospodarijo na našem kolodvoru. Vas Boršt in vsa okolica sta tako izključno slovenski, da niti z lučjo ob belem dnevu ne najdeš Nemca ali Italijana; toda vkljub temu nam ravnateljstvo državnih železnic pošilja na našo postajo ljudi, ki so naravnost zagrizeni nasprotniki našega slovenskega naroda in našega slovenskega jezika. Kako ravnajo taki ljudje potem z domaČim slovenskim občinstvom, je lahko umljivo, saj domačih ljudi kar videti ne morejo. Tak je postajni načelnik Ostermann in popolnoma enak tudi njegov pomožni poduradnik. Ta Ostermann, ki je bi! prej na rocolski postaji, je zagrizen Nemec, dočim pa je drugi poduradnik bil prej v Buzetu in je znano, kako ulogo je igral tamkaj. Prav tako zagrizeni sovražnici domaČega ljudstva ste pa tudi njuni ženski. Najogabnejše se je pokazalo to sovraštvo proti nam Slovencem po dogodkih prvega majnika, ko so gospodje na kolodvoru in njihove ženske tako neusmiljeno zabavljali proti Slovencem. da so morale ljudi, ki so slišali, nehote zazebsti roke. Mi slovenski domačini smo mirni ljudje, vendar pa nikakor nimamo volje, da bi prenašali danzadnem izzivanja s strani k nam priseljenih tujcev, ki bi morali vedeti, da so le gostje na naših tleh in se tudi ponašati kot gostje. Povemo jim torej enkrat za vselej, da se v domači hiši ne damo izzivati. Rožne vestL Potrjena smrtna obsodba. V soboto se je vršila pred kasacijskim sodiščem na Dunaju obravnava zaradi ničnostne pritožbe na smrt obsojenega tesarja Ivana Petrenje. Petrenja ie povabil svojo ženo, od katere je živel ločen, in svojo 6 letno hčerko v Veliko Nedeljo. Tam jima je dal med jed arsenik. 2ena je umrla hčerko pa so rešili. Hotel se je iznebiti žene. ker se je zaročil z neko žensko v Donavici. Ka-sacijsko sodišče je pritožbo zavrnilo in je potrdilo smrtno obsodbo mariborske porote. V tajni seji je razpravljilo nato sodišče o vprašanju pomilostitve. BulimbašiĆ v Zagrebu. Avstrijski Pe-goud Bulimbašič, ki se je odlikoval že v več mestih s svojimi izvrstnimi poleti, s katerimi je dosegel znanega francoskega mojstra Pegouda je prišel v Zagreb, kjer namerava prirediti o Binkoštih enega ali dva poleta. Uspeh ruskega avijatika. Ruski vojaški avijatik Nestorov se je dvignil v nedeljo ob 4 zjutraj v Kijevu v spremstvu enega pasažirja. Priletel je ob 10 zvečer v Gačino. Odštevši dva premora je preletel 1400 km v osmih in pol urah. Tomaž Koschatova ulica na Dunaju. V ponedeljkovi seji dunajskega občinskega sveta je stavil obč. svetnik Rotter predlog, da naj se imenuje na Dunaju ena ulica Tomaž Koschatova ulica. Parnik „Catania" v veliki nevarnosti. Parnik Cunard Line „Catania" je priplul danes v Plymouth z veliko zamudo. Med vožnjo iz Montreala v Quebek je zašel v velikanske ledene plošče, ki so tako ogrožale parnik. da so morali ustaviti stroje, ki so stali 16 ur. Veliki viharji na Volgi. V zadnjih dneh so razsajali na Volgi velikanski viharji, kakršnih prebivalci že dolgo ne pomnijo. Nebroj tovornih ladij, ki so bile obložene z lesom in apnom se je potopilo. Pri tem so utonili skoro vsi čolnarji. V neki obrežni dečka znana za to da bo Okrajno kazensko sodišče. Je li bil pod zaščito paragrafa 68 kaz. zak. ali ne? Vincenc Gogola in njegova soproga sta se 19. januarja t A. zmenila, da pojde gospa zvečer obiskat neko družino, ki stanuje v četrtem nadstropju hiše št. 34 v ulici Giulia in da jo on počaka okoli poiosmih zvečer tam v bližini, da pojdeta potem skupaj domov. Zvečer je bil Vincenc Gogola v družbi s prijateljem Pavletom Tavšecom in sta šla oba čakat Gogolovo gospo. Ker pa je oni večer burja prav hudo razsajala, se jima ni ljubilo stati na cesti, zato sta stopila v vežo hiše št. 34 v ulici Giulia, odkoder je imela priti gospa Gogolova. Tam v veži sta se Gogola in Tavšec pogovarjala in se tupatam tudi posmejala. Naenkrat pa je prišel doli po stopnicah v vežo neki civilno oblečen človek brez klobuka ter ju vprašal, kaj hočeta v veži. Gogola in Tavšec sta mu povedala, da čakata neko gospo. Oni človek ju je pa napadel, češ, da se tam ne smeta smejati itd., ter je končno prijel za roko Gogalo, odprl hišna vrata in ga pahnil na cesto. Obenem je šel iz veže tudi Tavšec. To postopanje je pa gospoda Gogalo tako razburilo, da je odprl hišna vrata in zaklical za onim človekom par gorkih in med temi tudi nemško psovko »Schuft«. Tu pa moramo mi povedati, da se v oni hiši nahaja kasarna vojaške straže in da je bil oni človek, v civilni obleki in brez klobuka, ki je Gogalo in njegovega tovariša postavil pod kap, finančni komisar I. razreda Martin Keinz. Ker je pa smatral, da je bil v hipu, ko mu je Go-gala rekel »Schuft«, službo vršeči državni iunkcijonar in da je bil torej pod zaščito par. 68 kaz. zak., je — na podlagi njegove ovadbe državno pravdništvo obtožilo Vincenca Gogala radi prestopka razžaljenja službo vršečega javnega funkcionarja v smislu § 312 kaz. zak. Vsled te obtožbe je Gogala prišel včeraj pred okrajnega sodnika Segniana, kateremu je povedal sledeče: »Skupaj s g. Tavšecem sem čakal svojo soprogo. Ker je bila huda burja, sva šla s Tavšecem v vežo hiše št. 34 v ulici Giulia. Tam sva se, čakaje mojo ženo, pogovarjala- — Naenkrat je prišel neki gospod, v navadni civilni obleki in brez klobuka, ter je naju vprašal, kaj liočeva tam. Povedal sem mu, da čakava mojo ženo. Oni človek je pa začel odurno postopati proti nama, nakar sem mu rekel, da sploh njega ne briga, kaj delava tam, v oni veži. Nato me je pa oni gospod prijel za roko m, odprši vrata, me je pahnil na cesto in potem pobegnil po stopnicah. Jaz sem pa odpri vrata in sem zaklical za njim besedo »Schnit«. Nikakor pa nisem vedel, da je oni človek finančni komisar. Šele potem, ko je moja žena prišla iz one hiše in sem jej povedal, kaj se mi je pripetilo v veži, mi je povedala, da je bil to iinančni komisar Keinz. Martin Keinz, zasiišan kakor priča, je povedal, da je imel on nadzorovati hišo, ker je bil tedaj on največja finančna avtoriteta v hiši. Ker je slišal, da nekdo v veži moti mir, je šel v vežo in tam našel Gogalo in Tavšeca, ki sta se smejala. Velel jima je, naj mirujeta in ju vprašal, kaj hočeta tam. Gospod Gogala mu je rekel, da čaka neko gospo. Prišlo je do prerekanja in velel je Gogali in Tavšecu, naj zapustita vežo. Ni res, da bi bil prijel Gogalo za roko in ga pahnil na cesto. Na vsak način je tedaj vršil svojo službeno dolžnost. Sicer ga je pa g. Gogala poznal, ker mu je rekel v nemškem jeziku: »Saj vas poznam! Vam že pokažem, vi Schuft.« Gogala je pa tajil, da bi bil rekel, da pozna Keinza. Priča PavelTavšecje povedal, kakor obtoženec Gogala. Rekel je celo, da ne Ie, da ni vedel, da je oni človek finančni komisar, ampak, da je celo mislil, da je hišni vratar, posebno sodeč po načinu nastopanja, po njegovi rn . iri. Ker je sodnik u videl, da res ni mogel Gogala v onem človeku, ki je imel na sebi navadno civilno obleko in ni imel niti klobuka na glavi, spoznati službo vrše-čega javnega funkcijonarja, je gospoda Vincenca Gogalo oprostil obtožbe. Trgovina m gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 27. majnika 1914. Efektna borza. Dna a j, 1.25 pop. Avstrgslca reata papir 81.20 avstrijska srebrna renta °1.15. avstrijska kronska renta 81.S5 ogrska kronska renta 79 95, kre-ditke 600.25, Anglobanka 330.—, Union 575.—, L&nderbank 487.50. Bankverefn 508/0 drž. žel. 69 —. Lombardi 90—, alpinke 797 75, turške srečke 218.50, Napoleoni 19 19. marke papir 117.72. London kratko 24.15, Pariz 95.82. Brez zanimanja. Dunaj, 2.40 pop. Avstr. renti papir 31.40, kre-ditke 605.50, Uoyd 580.—, drž. žel. 690.50, JLo u-bardi 90.—, alpinke 799.75, turške srečke 215.50. cheques Pariz 95.82. Mimo. Trst, (urad.) Francija 95.70 - 96.—, Nemčija 117.60 -117.95, It. 95.25 - 95.55, London 24.10 - 24.18, 20 frankov 19.12-19.20, 20 mark 23.43-23.54, so-vereign 24.03-24.09. nemški papir 117.60-117.95, italijanski papir 95.20 - 95.6 avstr. zlata renta 99.70 110.00, avstrijska kronska renta 81.40 - 81.80, ogrska zlata renta 9o.50 - 96.9.', ogrska kronska renta 80. -80.25, turške srečke 217 -220 — diskont za menice do 3 mesecev 3»/, -4'///ot nad 3 mesece 4l/4 - 4V/-V B lazov na borza. Budimpešta, 26 maja. Pšenica za maj —.—, — —.—. oktober 12.93 ; r ž za april —.—, oktober 976 ; o v e s za april--, oktober 8 25; koruza za julij 789, avgust 8.04 Ponudbe plenice povpraševanja ravno tako. Tendenca mirua. Prodaje 12 000 q. Trst, 26. maj. Kava. Santos good average za maj —.---.—, za juli 56.---.—, september 56.75 - 58 —, december 58 75 - 59.—. marec 59.50 -59.25. Tendenca vzdržljiva. Good Rio za maj —.— -—.—, juli —.---.—, september —.---, december —.---.—, marec —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27.25 - 28.23 maj avgust 27.50 - 28 50, novem.-marec - 28.3/, - 29"/,, melis takoj 29.25-29s/„ maj-avgust 29 V, 30.—, nov.-mar. 30«/»-30.25 concasse takoj 29V,- 30.1 4 kocke 30.75-31 kristal takoj 28"/4 — maj.-avgust —.—, okt.-dec. 27.25 - Mirno. Gorivo. Illflfl fiorrnoir naslednik Ribariči priporoča 7.a-IVIUI UtllllfclV logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom, Trst, ulica Squero nuovo 15, telefon '2213 4032 Gostilne. Prenočišče - gostilna - buffet Hinko UftflZ Trst uL Carradori 15. Vedno na razpolago AUjII gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in dnj^e vrste vina, kakor tudi D eherjero pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič. 2333 Ante Lisico, Trst 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadooi št- 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2799 Mizarji. Rudolf Kompnro št. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom. 25^2 » n&U OGLASI :: □□ Da □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : Stonononjcna *mma Romagna št. 668. dvema mladeničema. Škorklja ul. Proda se hiša z 7 prostori, vrtom in vodo. — Škorklja-Sv. Peter št 103, 541 Odda se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Bosćhetto št. 40, vr. 2. 900 nimrOl1 v Porto rose z 8 prostori, terasa, UVUnSi vrt, je po ceni na prodaj. Pojasnila v Kavarni Goldoni. 555 učenec se takoj sprejme pri; Ivan-u Gorici. K r a v o s, sedlarska delavnica v 569 ■ li« pravnik z judicijelno skušnjo, rigorozom Mil J« l1/« letno prakso kot stenograf in pisec na stroje zmožen popolnoma slovenščine, nemščine, deloma italijanščine išče mesto notarskega kandidata. Naslov : Franc St. Praga I, Bilkova 13, IV (u. p. Tichechs). 567 MMnIpAII mizar v ulici Torquato Tasso (vo-• najlcll gal Belvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne t-obe in drugo Olje in kis. raVIIRi*£VMI Trst» lllica Istria štev. 24. • DIhUUIIII Prodaja olja, kisa, mila in drugo. 313 DeHrezra mila. R. Furlan se nahaja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah. 2317 Pohištvo. Peter Karcnztma delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaamčeno. 2750 ItahK+nn in tapetarije po 2e znano nizkih rUfllMvU ccnah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe Iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne &obe od 400 kron naprej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. Dllll Pos^eUi vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-llVw polna s alna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I 2318 ilflf|H se lepa meblirana soba dvema prijateljema UUUU pri mali družini. Trst, ulica Torricelil 7, II nad. (nad ljudskim vrtom . 570 Prodajalne jestvin. TtlAfiniKM jestvin in kolonijulnega blaga, A. irgUVIIlU Mihelič Trst-Rojan via di Roiano št. 8, se pripor ča cenj. občinstvu za obilen obisk. Blago vedno sveže, cene zmerne. Postrežba tudi na dom — Jakob Mršič, v ditelj. 2351 PffltfAf na vog*1^u prime; en za gostilno »e da rilldlUr v najem s 24 avgustom. — Ulica S. Marco 38. 521 Lepo soba se odda boljš- mu gospodu. Ulica Zonta 2, vrata 11. 568 DffTlifal materijal podrtih hiš, kakor n. pr. KkUlllIll vrata, okna, umivalniki, stopnice itd. se proda v ulici Piccardi IS. 236 4|U|fi|lf| meblovana soba z lepim razgledom v trUtllU bližini Narodnega doma se takoj odda. A Repenšek, knjigovez Ulica Cecilia štev. 9. 802 Restavracije. Restauraciju „AHa Sfnzlone" ^ nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija 7.a patnike in mešC-ane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot. liter. DomaČa kuhinja. Cene zmerne. — Last nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 A. RiEGER Šivilj finnnnnnfn v noyi hiši (soba in kuhinja odda Jluliuvillljts se s 1. junijem. Mesečno K 2S. Škorklja-Sv. Peter 207 (nova hiša pri cejenemu ubfinstp Buffet v vovrstna vina in pivo. ulici Ghtda št 8. Točijo se pr 1804 Čevljarji. Mamica Jlla Sartorella" IS. 5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo, Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 čevljarnica z zlato kolajno v Ge- ____________ novi Lastna delavnica, Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti št. 38. 18G3 Odlikovana Fotografi. lll£AflAI1ffil! I Va5 edini foto?raf je Anton JUsuSlOvUlll S Jerkič, Trst Via delle Poste 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 Glasovirji. Ejuin fflktilfn u'ica Fornace 13. Tovarna in rmil aKlIiaiUll trgovina glasov iije v in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim! 2224 Trgovine s prekajenim mesom DFftlftMPfllt! cenjenemu občinstvu svoj buffet. rlipUlUUII!! Točim prvovr tno Dreherjevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Saniti štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela). Lastnik: JOSIP TOMAŽČ. Železnine. Kliniliom železo. stare kovine: Anton Cerneca Kupujem Trst, ulica Olmo št. 14. 1663 Žganjarne. Antflfl Tlirk et^ua slovenska žganjarna in za-HlliUil lllin loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma- v Trstu, ulica Carlo G bega 10, vogal u l. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 p j Siulnl Kraleuni agenti sH^^^ nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20. 30(18 DPftrfflfn al* v ni4Jern daj° razne gohtdne; riUUUjU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 f^AHMMN« najbolj:e in naibolj razširjene sred-»lŽUlUliU (.tvo za uničenja stenic. Prodaj«, se p'» vsih mirodilnisah. Zaioga v Twtu; M. Skrinj ar. V