TRST, sobota 25. julija 1959 !*to XV. . Št. 176 (4330) PRinORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Tel št UL- MONTECCHI št. C, II. nad. — TELEFON 93-198 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — OGLASOV-' , ~ Podružn,lc» GORICA: Ulica S. Peliifco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE l__ -Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letrio1000 111•- FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni tekoči ra un. a tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Izjave ob otvoritvi ameriške razstave v Moskvi Eisenhower želi obiskati Sovjetsko zvezo Hruščev in Nixon poudarjata zboljšanje odnosov j« ir » Sel i Gruščev rl se Nixon in Nixon priporoča preudarnost in potrpežljivost med pogajanji, Hruščev pa odpravo diskriminacije v trgovinskih izmenjavah prej VA, 24. — Danes zjutraj je Nixon opravil naj-J^unostni obisk pri predsedniku prezidija vrhov-8ttl«nsk J6ta mar®alu Vorošilovu v družbi z bratom am6riJ?a Predsednika Miltonom Eisenhowerjem ter iskal ul,1*1. veleposlanikom Thompsonom. Nato je ob-i, . Hrusčeva, pri katerem — „ . . gospodarski razvoj v Sovjet- ih takar'’ ’; P?novno sestala, dJvečano t ,° v Kreml-iu ’ ^ ^0slI°- Nixon je ščevu n K0m izročil Hru-l*T° Df»iS -n° Eisenhower jeni, h ženn jC0' v kateri izrabi rreJ obiskat o1 mogel čim' ke fto, d-, jl^1 Sovjetsko zve-i dek p.- ugotovil napre- lfSl.?novi ZSSR p° 'a-?°udaria vni. v°jni. ter J v ča.tJzauPar»je «v ohrani-e* '•tiru*. eSa in pravičnega slanieo je prebral Nixon rr»b lo. ^^riSr«'8’ uradne otvoritve L Atner;x,-razstave v Moskvi. N bi z; predsednik poziva, Itfbobkih Ju- ,verje število so-E A- ,rio a*cev obiskalo i uica ’ nadaljuje po- ostri ’v sta bili obe državi fvttovn0 or?žju med drugo f? Uiftu imam vedno ffr* ekšr,f-i°t..vrhovni povelj->*' ES0(inih ‘C1Jskega korpusa r t 5J Drli -vezn*kov sem imel l! r* vn 0^u°st srečati vaše iciieV° s,»e oste ug°toviti ni‘- »k ’ v iv, koncu voj- s5 Oliko „l:U?tu. 1945, sem imel 9* :? in Sovjetsko zve- ief i0,1'ran v . takrat impre-,o- ,?n°sti ,ar.ad’* popolne predi a«ttaint>i s° ^etskega ljudstva v-š, °st i» ve domovine. Pod-* Hi- 'iudstva brost sovietske-il9" od ti,?._so ugotovili vsi. > fe‘ 28odUo gn| kar se ,ie ta' '* i.,! °bčuH^ zmanjšalo mo-i Il *tv0 ovanja za veliko ’‘n> m b?vl.etske zveze. Po-. u: 1Ir>Presioniral na- 1 it.'r°oju S Sa napravili na lii- jJo.ii znanosti in indu- aii da lSe.ahower , .. ltihv°lrt>ači, Poudarja dalje, . sii0'' ko i y°ij° vseh Ameri-< so?0 Priiai !’■ da ZDA želijo ^ ie‘skJa e’lske odnose «s d* ..*^oda _ . ludstvom«. moramo, da V .triad razlike v politiki Vn, ®ttn Povzročile razpoke žal ' To avezništvu iz časa «o °^°, Sloboko raz’ bt. “*H tjpredvsem zato, ker hi»t “ristni vp‘ri Popolnoma C9 tako NaSa dva naroda *« oh,Ve-lik skupen in-d« . ranitev Ctrotnunopa da liS,naporeh°H Potrebno storiti h, . zbljiA 3 bi se naša sta-ila‘Menjav!. Zato upam, da svetovnega ,'jd v N Hov prvi‘t!'„va razstav pome-iil ni Vzn?r.ak na Poti k pote vn°tnostiS^Vltvi zaupanja p °3ne.,, zadnje svetov seV°7itvi 1° Nixon sam ob Strin;, 'azst občutek ljubosumja. Toda gre za ljubosumje v najboljšem smislu besede, t. j. v smislu, da bi tudi mi hoteli imeti čimprej take stvari. Vsekakor pa sem prepričan, da bomo v zelo bližnji prihodnosti izdelovali mnogo več različnih predmetov dobre kakovosti.« Končno je Hruščev poudaril potrebo miroljubne koeksistence med ZSSR in ZDA in nujnost trgovinskih izmenjav ter obžaloval, da nekateri ameriški krogi ovirajo še vedno normalni razvoj trgovskih odnosov med obema državama. Dejal je, da upa, da bodo ameriški državniki končno spregledali nesmiselnost njihove diskriminacijske politike v mednarodni trgovini. Hruščev je med drugim dejal tudi, da bi bilo dobro, če bi se take razstave večkrat organizirale. Ko je govoril o potrebi nediskriminirane trgovinske izmenjave med ZDA in ZSSR, je v šali rekel: «V sedanjih pogojih pomeni organizacija takih razstav — povabiti nekoga v restavracijo in mu ne dovolili, da bi po-nudene jedi pojedel. Dejansko je namreč tako, da razstave so, toda trgovine med obema deželama pa ni.» Končno je zaželel «uspeh velikemu ameriškemu ljudstvu in . ameriški razstavi v Moskvi«. «»——. Novosti v fiziki visokih energij MOSKVA, 24. — V Moskvi je sedaj deveta me-dnarodna konferenca za) fiziko visokih energij. Nemški profesor Wer-ner Heisenberg je na tej konferenci predložil sporočilo, ki je zbudilo pri navzočih živo zanimanje. Gre za drzen poskus, da se napravi konec zmedi, ki vlada v fiziki ele mentarnih delcev. Po teoriji nemškega znanstvenika so vsi elementarni delci iste narave in enačbe, ki jih je Heisenberg predložil kongresistom, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiii ski zvezi dosegel ZDA in ko ga bo presegel, bo še dalje napredoval.« Ko je govoril o pomenu obeh razstav v New Yorku in v Moskvi je poudaril, da predstavljata dva velika dogodka, ki bosta prispevala k izboljšanju odnosov med ZDA in ZSSR in k boljšemu razumevanju med obema narodoma. «Ta ameriška razstava, je dodal, je podoba tistega, kar bo sovjet, gospodarstvo lahko razstavilo v prihodnosti.« Izrazil je svoje zadovoljstvo nad Nixonovo željo, da bi obiskal več krajev države ter dodal, da bo podpredsednik ZDA imel pri tem vse možnosti, ker ga bo sovjetsko ljudstvo sprejelo povsod s simpatijo in si ne bo nikoli dovolilo, da bi svojega inozemskega gosta žalilo. Prepričani smo, da se bo Nixon na svojem potovanju prepričal o eni stvari: da sovjetsko ljudstvo in vlada izpolnjujeta miroljubno nalogo, kajti njun edini namen je nenehno dvigati gospodarsko raven, razvijati kulturo in zadostiti naraščajočim potrebam ljudstva.« Nato se je zahvalil Eisenho-vverju, da je dovolil organizacijo razstave v New Yorku in za pažnjo, ki jo je pokazal ob priliki obiska Kozlova v Združenih državah Amerike. Poudaril je, da je ameriška razstava, napravila nanj dober vtis, čeprav si je ni v naglici mogel natančno ogledati, da bi si ustvaril dokončno mnenje. Rekel je, da v ZSSR že v precejšnji meri poznajo stvaritve ZDA v industriji, kmetijstvu :n trgovini in da imajo spoštovanje za Američane zaradi njihovega velikega smisla za posle in za industrijsko proizvodnjo. »Nočem vam prikrivati, da sem med obiskom razstave imel ne samo občutek zadovoljstva, temveč tud’ omogočajo zreducirati na enoten sistem vse delce in vsa obstoječa polja razen težnosti. Znanstveniki raziskovalnega zavoda v Dubni pri Moskvi so verjetno odkrili nov elementarni delec. To je sporočil namestnik ravnatelja zavoda, profesor Van Gan-čan (Kitajec) na deveti konferenci za fiziko visokih energij. Pokazal je fotografijo, narejeno s pomočjo orjaškega sinkrofazotro-na, v zavodu, ki je zabeležila fenomen, ki ga doslej še nihče nikoli ni opazil: pojav pozitivnega mezona kot rezultat bombardiranja nekega nevtrona z mezonom K. Po mnenju Van Gan-čana sta možni dve razlagi. Po pr- vi morejo mezoni K, delci, ki imajo skrajno kralko življenje, ter nukleoni delovati drug na drugega na rc'ativno važnih razdaljah. Po drugi, mnogo bolj zanimivi razlagi, pa so znanstveniki v Dubni odkrili nov pozitivni delec, katerega cepitev daje en mezon Pi ter en mezon K-O. Nadal jnje raziskave bodo pokazale, je dejal znanstvenik, katera od obeh razlag je prava. Tass javlja, da so specialisti v Leningradu uspeli sestaviti fotografski aparat, ki lahko snema v sekundi 100 milijonov fotogramov. S tem aparatom bo mogoče fotografirati električne iskre, katerih hitrost je zelo blizu hitrosti svetlobe. Vlada v Tibetu razpuščena GANGTOCK, 24. Kitajske oblasti so razpustile tibetansko vlado v skladu z novimi odloki o tibetanskem ozemlju. Denar, ki je bil doslej v deželi v obtoku, ni več v veljavi, razen kitajskega dolarja. Bankovce s sliko dalaj lame pa Tibetanci vendarle skranju-jejo v upanju, da jih bodo še kdaj lahko porabili. k« — Hanimarskjoeld obišče de Gaulia NEW YORK, 24. — Generalni tajnik OZN Dag Hammar-skjoeld pojde v četrtek v Pariz, kjer se bo sestal z generalom de Gaullom. Povabil ga je sam de Gaulle. Domnevajo, da Hammarskjoeldov obisk ni v nikaki zvezi s sedanjo krizo glede Berlina in Nemčije v Ženevi. Ta obisk spada pravzaprav v vrsto obiskov generalnega tajnika OZN pri Hruščevu, Mac Millanu in Ei-senhovverju. Ni pa seveda izključeno, da ne bi Hammar- Boljše vzdušje po včerajšnj v Ženevi sestanku V ponedeljek se začnejo «delovne čajanke» - Sovjetski zastopnik ugotavlja «določeno zbližanje stališč» ŽENEVA, 24. — Danes ni bilo plenarne seje, temveč samo »delovno kosilo« pri ameriškem zunanjem ministru Herterju. Gromiko je po kosilu prvi odšel iz vile Greta in novinarji so oparili, da se je zadovoljno smehljal. Trije zahodni ministri pa so se pogovarjali vili še četrt ure. Zastopnik sovjetske delegacije Karlamov je izjavil, da je bil današnij sestanek v toliko zanimiv, ker so se ministri dotaknili nekaterih konkretnih vprašanj glede Berlina. «Prišlo je do določenega zbližanja stališč, težave pa so v dejstvu, da zahodne delegacije niso pokazale pripravljenosti, da zmanjšajo število oboroženih sil v zahodnem Berlinu,« je dejal Karlamov. V zahodnih krogih pa trdi- skjoeld govoril z de GauUom jo> da se ni na današnjem ko-o alžirskem vprašanju. | silu zgodilo nič novega, ža- Hude borbe v ul-poga- sam T°iave. izjavil, da ‘HuVaitibi s®ovjetsko vlado Kh biti t* "Jhru, ki pa ^ L.tom, tP‘,ulac‘ja pred J<. Je Sovjetsko |e 'ru na* n 3 da tekmujeta V j(’ ?7>an0sti podr°čju industri-’r fijo i a,il sm” b!aSin.ie- Tiato i' Stn Pouri -Psk° demokra-%"°st V0Hun izredno °ds°" si-1* m?? , lev ZSSR in ^ š i0 voditer-Javi1 ie’ da se likaj, a bi n nenehno tru- ,;VazPravMahSeb°jnih Da Pri t ln Poiskal1 boi^°u feren^‘ni mizi la7nn° ihoral^ polianah- Z»-r^ttn, sl, Dnf? .Ppkazati pre-kot ,VaPje * rpezljivost in ra-C v beL'a> v dejanjih ka- Kolonialistična ofenziva na osvobojeno ozemlje Že v sredo zjutraj se je spustilo pri Azgagi 800 padalcev - V ofenzivi sodeluje 20.000 vojakov kar v ln se izogibati . moglo povzro-nihče ne želi. . bi mogel eden i len, “S ra__ 111 s 1 euen \ trenu?uPolagati v dolo-* ip>7eišitku,z večjo bom-i>?.cPejšim ■ talom ali pa N ^k dT,IZStrelkom kot Kh Več n0bSega’ ne Pred‘ V*tov šli smn !ine prednosti, k'0 Zg'ort ° tiste točke - Pia?0n,in lne. ko mora- * Ubliaantgelija - L cijn *tero vPiaraz’ b*e f?le‘ ? Ifr tai!apadenP i-Irl?šč^valno PARIZ, 24. — Sele danes se je zvedelo, da so francoski kolonialisti predvčerajšnjim začeli z eno največjih ofenziv na alžirsko osvobojeno ozemlje v 1.600 m visokih goratih predelih Kabilije, okrog 120 km vzhodno od Alžira. Pod poveljstvom generala Challa, ki poveljuje 20.000 vojakom, hočejo «očistiti» teren, kjer je glavni stan alžirske osvobo dilne vojske in kjer računajo, da bodo zajeli okrog 5.000 dobro organiziranih borcev za svobodo. Med kolonialistično vojaško ekspedicijo so oddelki posebno izurjenih padalcev, legionarjev, komandosov in strelcev. Iz francoskih virov poročajo, da se je na osvobojeno ozemlje že spustilo okrog 800 padalcev v sredo zjutraj blizu Azgage. Isti viri seveda dodajajo, da padalci nimajo izgub, po drugi strani pa da je alžir- 3 K »‘0®} rah 'up°rab- d Sbh bapart bomb v — 41 LO-e na,).,', , prenesel ^ irA^ 0 ie ca samega.» V, ^vsn»ivečjPou^ar!l. da so ha Ja kapitalistična tre na )V hi bki-atTpa^da *■ •*" \ i K *d*tdu r??deRt.ve boga-* d«?razrertn; .a8inje za vse >• 5fiih« °r n,.?*1 pa je, da to P i-?S9 lpnkcinnElVlia «odl»čen j t 'it, Sosp0(ja Plranja svobod- Alvi,'-Ce ’e v- k94ak- sedan !^ericanov pri‘ tel Po ri p sistemu >i ^ava tev? gl atcani ne t “Mo ^ievaf, „MSten,a niko’ *tiav btč drusp!, nc zabte-h- »lik °t od drufiib Wlu. in v icoi da živimo vor-J le zaklii^liateljstvu z T'“‘l ' Cd drugi‘ie .bR navzoč, «5f°' ^ bo n233,''1': “-s,'cč-‘sk mogelPnr!^sednik Ei-v?°vjetskf» na^‘ln z« "IP , bi bi no ZV(‘ze. Ta i1* ort korktp m°3em mne-dk?°s°v m„,,n za zboljša- 9 ju avania d našima dve- V*d daleč epriCani smH’ cas. ko bo ska vojska izgubila baje že 538 mož. Skupina alžirskih vojakov je napadla na področju Konstantine neko delavnico in zajela 10 mož. V. spopadu na področju Philippevilla pa je alžirski oddelek osvobodilne vojske po. biL 9 francoskih kolonialističnih vojakov, 6 pa ranil. «» Raketa «Thor» s filmskim aparatom CAPE CANAVERAL, 24. — Ameriško letalstvo je izstrelilo raketo «Thor». V konici je bil majhen aparat (16 mm) za filmsko snemanje, ki bi lahko fotografiral v oddaljenosti 300 milj od Zemlje. Kot se je računalo, je konica padla v bližini otoka Ajitigua, ko je napravila pot približno 1500 milj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiifUdiiiiiiiiiiiMHiiMiiiiiiiiitiiiiii itiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiaHiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiii uti m m n linami n mi mn iiiiim k milili m n mn m m m i n iiiiiiiiiiiiiihi Neprepričljiva pojasnila De Martina o odstopu otrok ameriškim družinam Poslanska zbornica je začela počitnice - Kdo je gospodar lista «11 Giorno»? Na Siciliji se nadaljujejo prizadevanja KD, da bi pridobila Milazza (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Poslanska ihornica je danes za nekaj časa zaključila svoje delo. Podpredsednik zbornice Ma-crelli je želel vsem prijetne počitnice, na koncu pa je govoril še predsednik Leone, ki je na kratko podal pregled opravljenega dela. Zbornica je danes glasovala še o proračunu ministrstva za državne udeležbe, potem ko je debato o pro-jačunu z daljšim govorom zaključil minister Ferrari Aggradi. Med njegovim go- vorom je prišlo do ostrih medklicev, ko je govoril o listu «Giorno». Ta del njegovega govora je bil obenem pričakovan z naj večjo napetostjo. Liberalci so že v senatu spravili na dan zadevo omenjenega lista, ki je bil do nedavnega «last» Matteia, predsednika ENI. V debati v poslanski zbornici so se liberalci vrnili k temu vprašanju ter zahtevali. naj minister odgovori točno na vsa tista vprašanja, ki so mu bila postavljena že v senatu. Ferrari Aggradi se je skliceval na informacije, ki jih je dal že v senatu, ter je dejal, da se stvar z inkriminiranim listom ureja. Sedaj list izdaja družba SEGIDA, pri kateri je s kapitalom udeležena neka družba iz skupine IRI, neka druga iz skupine ENI ter SAME, družba, po kateri je direktno udeleženo ministrstvo. Nobena od udeleženih družb nima absolutne večine. Ni pa še prejudicirana dokončna rešitev. Ministrove izjave potrjujejo informacije, ki so po indiskretnosti prišle >v javnost in po katerih je udeležba skupin razdeljena tako,.da sta skupini iz IRI in ENI u-deleženi vsaka z 48 odstotki, ministrstvo pa s 4 odstotki. Za sedaj bo ostalo še nerešeno vprašanje imenovanja predsednika upravnega sveta in je na mestu ravnatelja še za naprej potrjen Gaetano Baldacci, ki bo pa dobil navodila, naj se ravna po direktivah nove založniške družbe. Ministrova pojasnila niso nič kaj zadovoljila skrajne desnice, od koder so se slišali močni medklici. Pri glasovanju pa se je opazilo, da je šlo 16 glasov iz desnega centra na stran tistih, ki so glasovali proti proračunu. Verjetno je bil med temi tudi kak demo-kristjanski glas. Tako se je izpolnilo to, s čimer so grozili mjsini, ki jih je pa bilo v dvorani samo pet Zi proračun je glasovalo 272 poslancev, proti pa 189. Pri prejšnjih dveh glasovanjih pa je bilo 288 za in 173 proti. Podtajnik v zunanjem ministrstvu De Martino pa je odgovarjal na interpelacije v zvezi z zelo važnim problemom, o katerem se je v zadnjem času mnogo govorilo in pisalo. Gre za odstope otrok ameriškim družinam. Znano je, da se ameriške družine brez otrok obračajo na nekatere organizacije, ki jim preskrbijo otroke, ki jih potem te družine adoptirajo. Omenjene organizacije so se začele obračati zlasti v Italijo za otroke. Bodisi da je šlo za sirote bodisi za otroke, ki bi jih starši s težavo vzdrževali — dejstvo je, da je bilo iz Italije odpeljanih v Ameriko mnogo otrok. In težko je trditi, da pri tem ni bilo nika-kih nečednosti, ki ne bi nekoliko — ali pa tudi precej — zaudarjale kar po trgovini z otroki. Odgovor De Martina ni bil nič kaj zadovoljiv, zlasti ker se je podtajnik skliceval na zakonitost na osnovi’ ameriške zakonodaje, pri tem pa je obšel odgovornost po italijanski zakonodaji. Rekel je tudi, da se vodi stroga preiskava žaradi nekih primerov, pri tem se je pa čisto neumestno zale- državama. Glede tel v tisk, češ da se je izkazal ’ " J J1‘ .škandalozen'. Na levici so pod. tajnikove izjave povzročile u-pravičene proteste. De Martino je s cinizmom pokazal, da je zanj «.škandal» v tem, če se javnemu mnenju sporočijo taki žalostni pojavi ne pa v samem obstoju teh pojavov. Zvečer se je sestal ministr- ski svet. Ministri, ki so sprejeli mnogo odlokov navadnega upravnega značaja ter nekaj zakonskih osnutkov, niso razpravljali o zakonskem načrtu za volitve senatorjev v Trstu. To vprašanje pa je na dnevnem redu — čeprav na zadnjem mestu — in je upati, da bo vlada o njem sprejela kak sklep na prihodnji seji v petek. Po zborovanju sicilske parlamentarne skupine KD je predsednik skupine Lanza povedal časnikarjem, da so predstavniki KD v današnjem razgovoru z Milazzom potrdili svoj namen, da ponovijo poziv vsem strankam razen PSI in KPI za vlado široke koncentracije od socialdemokratov do misinov Pozneje, na osnovi programa, bi se videlo, kdo iahko v tej koaliciji ostane in kdo ne. Lanza je tudi zanikal, da bi se v razgovoru z Milazzom kot na zborovanju parlamentarcev KD govorilo o izključenju misinov in liberalcev iz nove večine. Jutri se bo Lanza spet sestal z Milazzom. A. P. Kreisky za zboljšanje odnosov s FLRJ DUNAJ, 24. — Novi avstrijski zunanji ministerKreisky je na današnji tiskovni konferen. ci izjavil, da ne bo nobene spremembe v avstrijski zunanji politiki. Izjavil je nadalje, da se bo kot zunanji minister zavzel, da se iroboljšajo slabi odnosi s sosednimi državami. Glede Jugoslavije je Kreisky izjavil, da je neobhodno potrebno, da se uredijo odprta vprašanja odnosov med obema i člen 7 državne pogodbe je Kreiskv izjavil, da se v ureditvi pravic slovenske manjšine na Koroškem avstrijske oblasti trudijo, da se čim bolj omogoči njen kulturni razvoj in da se čim več doseže na tem področju. Izrazil je obžalovanje, da je glede reševanja tega vprašanja prišlo do nesoglasij med vladama Jugoslavije in Avstrije. «Ne razumem,« je izjavil, »zakaj ne bi mogli najti dobro rešitev v tem pogledu ko imata Avstrija, in Jugoslavija toliko skupnih interesov. Mi moramo vsa nesoglasja proučiti, o njih razpravljati, razgo-varjati se in najti obojestransko zadovoljivo rešitev.« Kreisxy je še dodal, da se morajo odnosi med obema državama razvijati brez kakršnih koli ovir in da se morajo najti odločilne rešitve odprtih vprašanj. P« 25 letih usmrčen na električnem stolu NEW VURK, 24. — Črnec Leroy Keith je bil preteklo noč v Sing Singu usmrčen na električnem stoiu. 2e 1. 1934 je bil obsojen na smrt, ker je ubil nekega delavca v jeklarnah v Warrenu (Ohio), toda usmrtitev je bila odložena zaradi priziva. Potem je bil ponovno obsojen na smrt, toda kazen so mu spremenili v dosmrtno ječo. Pet mesecev potem, ko je bil na besedo l. 1956 izpuščen iz zapora, je v New Yorku ubil nekega šoferja taksija. Po aretaciji je bil obsojen, toda petkrat mu je uspelo doseči odloge. V ponedeljek 20. julija pa je vrhovno sodišče zavrnilo nadaljnji odlog. »»^------ Eli,d v Črni gori TITOGRAD, 24. — Belgijska kraljica Elizabeta jc prispela danes po dvodnevnem bivanju v Zagrebu v Titograd, kjer jo je na letališču pozdravil pied-sednik ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič in druge osebnosti. Kraljica Elizabeta je s svojim spremstvom in v spremstvu Jovanoviča odpotovala na Cetinje, kjer si je o-gledala kulturno-umetniške znamenitosti, zatem pa je odpotovala v Miločer v Črnogorskem Primorju. hodni ministri so ponovno poudarili svoja stališča glede vsenemškega odbora in da ne pristanejo, da bi se to vprašanje povezalo z vprašanjem Berlina. Isti krogi trdijo, da je tudi Gromiko vztrajal pri svojem stališču, t. j. da morata biti obe vprašanji povezani. Nato so govorili o začasnem sporazumu za Berlin in ponovno se je izkazalo, da so razlike še precejšnje. V ameriških krogih pa prevladuje danes vtis, da je današnji položaj ((nevtralen«, t. j. da ni prišlo danes niti do napredovanja niti nazadovanja. Po drjrgi strani pa kaže, da so ministri podčrtali nujnost, da nadaljujejo tudi prihodnji teden s sestanki. Gromiko je baje ob koncu današnjih razgovorov načel vprašanje podrobnosti sporazuma o Berlinu, medtem ko se je doslej vedno upiral, da bi se govorilo o tej zadevi, če zahodni ministri ne bi prej pristali na vsenemški odbor. Gromiko je najprej govoril v ruščini, toda nato je začel govoriti po angleško, tako da so prihranili čas za’ tolmačenje. Najprej so govorili o vse-nemškem odboru, vendar pa Gromiko ni vztrajal na jrove-zavi med tem odborom in berlinskim vprašanjem, čeprav je dejal, da ta povezava obstaja ne glede na hotenje posameznih delegacij. Gromiko je sam nato predložil, naj se govori o berlinskem vprašanju brez obotavljanja. Krogi okrog britanske delegacije so razširili danes zelo optimistične vesti glede možnosti sklicanja — v bližnji prihodnosti — sestanka najvišjih. Pa tudi sicer prevladuje splošno mnenje, da je vzdušje mnogo boljše, kot je bilo doslej. Se!wyn Lioyd, ki je prispel z letalom v London, je med drugim izjavil, da še vedno misli, da je »mogoč omejen sporazum, ki bo pripravil pot k širšemu sporazumu.« Glede nesoglasij med njim in Her-terjem ter Couve de Murvil- lom pa je dejal, da Je mnogo govoric, toda da «delajo vsi trije v tesnem sporazumu«. Za Nixonove razgovore v Moskvi pa je dejal, da ne bodo vplivali na ženevska pogajanja. V ponedeljek bo zopet zasebni sestanek štirih ministrov pri Selwynu Lloydu. To r.e bo več «delovno kosilo», temveč čajanka ali bolje rečeno »delovna čajanka«, ki bo verjetno nadomestila dosedanja »delovna kosila«. Felix von Eckardt, zastopnik zahodnonemške delegacije je danes izjavil novinarjem, da niso resnične vesti iz vzhodnih virov, da Zahodna Nemčija želi prekinitev ženevske konference. Dejal je, da je res ravno narobe. Zahodna' Nemčija se samo strinja z ostalimi zahodnimi delegacijami glede nepotrebnosti »vzporednih pogajanj«. »Ce pa gre za istočasno razpravljanje berlinskega in nemškega vprašanja, potem nimamo nič proti, kakor nima proti nič Velika Britanija. Nasprotujemo pa istočasnemu pogajanju o vsenemški komisiji in o začasni rešitvi«#, je izjavil von Eckardt. ■ Italijanski zunanji minister Pella bo ponovno prišel v Ženevo prav v ponedeljek in se sestal z zahodnimi zunanjimi ministri. «»------ Na Dunaju sedež mednarodne organizacije za atomsko nadzorstvo DUNAJ, 24. — Avstrijski zunanji minister Kreisky je sporočil na tiskovni konferenci, da so vlade ZDA, Velike Britanije in SZ prosile avstrijsko vlado, da-bi lahko bil na Dunaju glavni stan mednarodne organizacije za atomsko nadzorstvo, če bi na konferenci za jedrsko nadzorstvo v Ženevi prišlo cfo sporazuma o nadzorstvu nšd 'je.di(‘skimi poskusi. Avstrijska vlatla je privolila. «»—— LJUBLJANA, 24. — Tito je sprejel danes na Brdu pri Kranju člane sudanske gospodarske delegacije. iiiiiiiiiiiiiimiiMmiMiHHiimiiiiiMiiiiiiHiiimtiiiiiiiiiimtiiiiiiniMHimiiiiHiiiiimmiiiiiiiMill Stavka železarskih delavcev v ZDA V ponedeljek se sestanejo delavci in delodajalci Eisenhower noče posredovati - James Mitchel! preiskuje okoliščine in vzroke sedanje stavke NEVV YORK, 24. — Kljub ponovnim naporom posredo-valca« zvezne vlade Josepha Finnegana se zdi, da je še zelo daleč konec stavke 50.000 jeklarskih delavcev. Predsednik Eisenhovver je sicer naložil tajniku za delo Jamesu Mitchellu, naj zbere vse elemente, ki lahko osvetlijo okoliščine in vzroke sedanjega spora med Zvezo jeklarskih delavcev in 12 največjimi železarskimi industrijam:, noče pa sam posredovati v sporu. Tako posredovanje daje predsedniku možnost, da ukaže prekiniti stavko za Ho dni na podlagi zakona Taft-Hart-ley. Ta zakon dopušča predsed. niku posredovati v sindikalnem sporu, kadar se mu zdi, da bi mogle posledice tega spora spraviti v nevarnost dr- ■iiim i h i min mn imunim Zanimiv razgovor Hruščev-Nixon med obiskom razstave MOSKVA, 24. — Ameriški dopisniki, ki so prispeli skupaj z Nixonom v zvezi z o-tvoritvijo ameriške razstave v Moskvo, poročajo o nekaterih podrobnostih o razgovoru med Hruščevom in Nixonom med obiskom razstave ob navzočnosti več sto oseb, v prvi vrsti novinarjev in funkcionarjev, ki so spremljali oba državnika, ko sta si ogledovala ameriško kuhinjo v «vzornem ameriškem stanovanju«. in sta se takole pomenkovala: HRUSCEV: «Vi Američani mislite, da bo sovjetsko ljudstvo presenečeno. Toda temu ni tako. Mi imamo že vse te stvari v naših stanovanjih«. NIXON; »Mi nimamo namena presenetiti sovjetskega ljudstva, hočemo pa pokazati našo različnost in našo pravico do izbire. Mi Američani ne želimo ukazov «z visokega mesta« od vladnih funkcionarjev, da morajo biti vse hiše zgrajene na enak način. Lahko se marsikaj naučimo od vas in vi marsikaj od nas. Tisto, kar svet potrebuje bolj kot kar koli drugo, je svobodna izmenjava misli. Zaupati moramo v ljudstvo in ga pustiti, da izbira. Mislim, da včasih, ko govorimo o naših razlikah, obstaja pretirana težnja po poudarjanju, da je «to prav ali napak«.! Nima smisla trditi, da je naš sistem edini sistem. Mislim, da moramo govoriti tako kot se izraža ljudstvo, toda ob vzajemnem spoštovanju. Mar ni bolje govoriti o pralnih strojih kot pa o vojaških strojih, kakršne so rakete? Vem, da je to konkurenca, ki jo želite, ker ste sami to izjavili« HRUSCEV: «Vaši generali pravijo, da ste tako močni, da nas lahko uničite. Tudi mi vam lahko marsikaj pokažemo, tako da lahko spoznate ruski duh«. NIXON: «Ce bi vi bili v senatu ZDA bi vas obtožili »fiiibusteringa«, HRUSCEV: «Ce vaši novi- narji gledajo na uro, bodo lahko ugotovili, kdo je več govoril«. NIXON: «Vi ste močni in mi smo močni. Z nekaterih vidikov ste vi močnejši, toda z drugih vidikov bi mogli biti močnejši mi. Oboji smo tako močni,, ne samo v modernem orožju, temveč tudi kar se tiče duha in volje. Nihče od naju dveh se ne bi smel zateči k sili. da bi drugega primoral na ultimat. Z modernim orožjem v tem ni nobene razlike, kajti če pride do vojne, jo bova morala oba prenašati*, HRUSCEV: ((Priznam željo ljudstva ZDA za mir. Toda mislim, da nekateri generali želijo vojno«. NIXON: «Ce katera koli izmed velikih držav prisili drugo na ultimat, z izbiro, da mora nanj pristati ali pa se bojevati, potem to pomeni i-granje z najbolj uničevalno silo, ki obstaja v svetu«. HRUSCEV: «Kd0 je tisti, ki postavlja ultimat?« NIXON; »Odloživa to vprašanje za drugič«. HRUSCEV je očital gostu, da ga skuša prestrašiti in da je to vprašanje sprožil Ni-xon. »Velik poudarek dajate ultimatom. Ce nas hočete prestrašiti, vam to ne bo nič koristilo. Odgovorili bomo na vaše grožnje z grožnjami«. NIXON: «Ne razumem, kako je najin razgovor tako naglo postal tako oster«. HRUSCEV: »Vi ste začeli, hoteli ste mi posredno groziti. Toda mi imamo na razpolago sredstva, ki imajo lahko jako hude posledice«. NIXON: «Tudi mi«. HRUSCEV: »Naša sredstva so boljša, če že hočete tekmovati, toda mi hočemo mir in prijateljstvo z Ameriko in drugimi narodi«. NIXON: «Tudi mi hočemo mir. Toda nikakor ne misli-, mo, da se miru služi s pou- darjanjem vprašanja, ki ste ga vi sprožili«. HRUSCEV: «Toda vi ste me izzvali. Pogovarjajmo se iskreno« NIXON; »V današnjem svetu nima smisla ugotavljati, katera država ima trenutno prednost. V bodoči vojni bi bila vsaka prednost iluzorna«. HRUSCEV je nato sprožil vprašanje ameriških oporišč v tujih deželah in izjavil, da bi Sovjetska zveza hotela, da bi teh oporišč ne bilo več. ((Odstraniti hočemo vir trenja, kot je n. pr. vprašanje Berlina. Dokler ne bomo tega storili bomo govorili različne jezike«. NIXON je nato poudari, da se tudi prijatelji morajo vse-sti za mizo in govorit' ko hočejo reševali razna vprašanja. «Bila Bi huda napaka in velik udarec za mir, če bi dovolili, da bi ženevska konferenca propadla«. HRUSCEV: «To je tudi naše stališče«. NIXON: «Ali bo po vašem mnenju nemško vprašanje v Ženevi rešeno?« HRUSCEV: «To ni odvisno od mene«. NlXON: »Sicer pa morata biti vsaj dva. da se doseže sporazum« (Med razgovorom je malo manjkalo, da ne bi oba dr- žavnika izgubila živcev, toda zadržala sta se in obvladala.) HRUSCEV: «Edina možna pot je mirovna pogodba z Nemčijo in prav to žel, SZ, toda zelo slabo je, da razpravljamo o tem vprašanju. Sicer pa smo mnenja, da se nemško vprašanje v Ženevi lahko reši.. V nasprotnem primeru ne bi pristali na siro-ške za pošiljanje naše delegacije v Ženevo«. (Čeprav je bilo mnogo policajev, ki bi morali izvajati stroga navodila — poročajo navzoči novinarji — je bilo ob tem pogovoru precej zmešnjave. Novinarji in fotografi so ločili Hruščeva in Voro-šilova od njunega spremstva.) Med razgovorom je Hruščev očital Nixonu tudi, da sc organizirali v ZDA »teden za zasužnjene države prav med njegovim obiskom v Moskvi. «Toda očitno gre za vaše zadeve«, je dodal Hruščev. HRUSCEV: «Kje je tukaj zasužnjeno ljudstvo? Ali smo morda mi zasužnjena država?« (Kmalu nalo se je neka mlada delavka prerinila skozi množico ter objela in poljubila Hruščeva.) Ko sta si ogledovala model televizijskega sprejemnika v barvah, je Nixon deial Hruščevu, da je v mladih letih delal v eni izmed teh delavnic «Supermercato». Od ostalega razgovora navajajo novinarji še naslednje izjave obeh državnikov: HRUSCEV: «Vi ste imeli 150 let na razpolago za uresničenje tistega, kar imate, mi pa samo 42 let. To dokazuje zakaj pri nas še ni vse dovršeno« NIXON: »Televizija je do- bro sredstvo za izmenjavo stališč. V nekaterih panogah ste vi pred nami, toda kar se tiče televizije vas mi prekašamo«. HRUSCEV: «Ne, tudi na tem polju imamo tisto, kar imate vi«. NlXON: «Počakajle trenu- tek, preden izrečete sodbo«. HRUSCEV: »Vsekakor pri- znam, da so Američani bistroumni, sicer ne bi imeli tistega. kar imajo«. NIXON: «V tem primeru izmenjajmo si naša stališča po televiziji«. HRUSCEV: «Te izmenjave so dobre, toda še boljša bi bila izmenjava govorov pred našimi narodi«. NlXON: »V ZSSR se ne bi smeli bati zahodnih idej«. HRUSCEV: »Mi se nikogar ne bojimo. To pripada preteklosti. Ko! jurist ste odličen odvetnik kapitalizma. Za o-brambo pred vami se bom moral poslužiti vse svoje ru- darske teže«. NIXON: »Strinjam se z izmenjavo misli, toda vi ne poznate vsega« HRUSCEV: »Jaz vsega ne poznam. Toda vi vsekakor ne veste prav nič o socializmu«. NIXON: »V ZDA ne mine dan, da ne bi objavili kak sovjetski dokument ali pa vaš govor. Izjave Kozlova so bile točno objavljene« HRUSCEV: »Da. toda pripominjam, da se ne bi pred a-meriško televizijo nahajal v istih pogojih kot vi. Američani govorijo po angleško in bi bolje razumeli tisto, kar bi povedali vi, kot pa tisto, kar bi povedal iaz v ruščini«. NIXON: «Obljubljam vam, da bo vse kar boste vi povedali prevedeno v angleščino. Toda dogovoriva se. da se bo to zgodilo recipročno«. HRUSCEV: «Prav. Smo poslovni ljudje in lahko se vedno razumemo«. (Poročevalci pripominjajo, da se je ves razgovor vršil v veselem vzdušju. Obisk je trajal dve uri.) Navzoči novinarji pa še prav posebej poudarjajo, da razgovora ni imeti za kakršno koli «senco, ki bi padla na Nixonov obisk v Moskvi«, temveč za iskreno izmenjavo gledišč o vprašanjih, ki ločijo obe velesili, žavno gospodarstvo. Senator Lyndon Johnson, vo. ditelj demokratične večine, je na podlagi cenitev tajnika za zaklad sporočil, da bi nadaljevanje stavke stalo vlado samo pri davščinah izgubo 45 milijonov dolarjev na teden. Zvezni posredovalec pa j« medtem dosegel, da sta obe stranki pristali na plenarni sestanek predstavnikov Zveze jeklarskih delavcev in 12 največjih železarskih industriji. Sestanek bo v ponedeljek 27. t, m. v Nevv Yorku. Ta neposred. ni sestanek bo prvi, odkar traja stavka. Tri največje aluminijske družbe so se medtem pridružile stališču jeklarske industrije ter so odbile zahteve po povečanju plač, ki jih je postavila ista Zveza jeklarski delavcev, Steelworkers U-nion, 'ki zajema nad polovico delavcev aluminijske industrije. Tri družbe — Aluminium Company of America, Rey-nolds Metals Company ter Kai. ser Aluminium Corporation — so Zvezi jeklarskih delavcev predložile, da bi se ohranilo ((zamrznjenje# plač, ker bi zahteve po nadaljnjih povišanjih plač v sedanjem trenutku postavile v nevarnost zaposlitev mnogih delavcev v aluminijski industriji. Edino sredstvo, po mnenju treh družb za ugoditev zahtevi po zvišanju plač bi bilo znatno zmanjšanje delovne sile zaradi proizvodnih stroškov, ki so že tako zelo visoki. Udinesi1 in C. zvezda (udi včeraj zmagali PORTO S. GIORGIO, 24. — Drugi dan mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja so bili doseženi sledeči rezultati: AZS (PolJ.)-Hellenic (ZAR) (3:48 Petoefi (Madž.) • Montfer-randaise (Franc.) 45:41 Crvena zvezda (Jug.) - Pica-dero (Sp.) 74:37 Udi nese (It.) - Maccabi (Izr.) 71:4« Klasifikacij« po drugem dnevu turnirja: Skupina A: 1. ASZ 4 točke, 2. Peloefi 4 3. Montferrandai-se 2. 4. Hellenic 2. Skupina B: 1. Crvena zvezda 4 točke, 2. Udinese 4, Maccabi 2, 4. Picadero 2. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 29.4, najnižja 21.7, zračni r-Iae 1011.5 pada, veter 6 km za-hodnik, vlaga 65-odstotna, nebo 5 desetin poofclačeno, morje mirno, temperatura morja 24.3. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 25. julij* J r,kob r. Sonce vzide ob 4.38 in za'0".',,! 19.43. Dolžina dneva 15.05 | vzide ob 22.25 in zatone ob jutri, NEDELJA, 26. julija , Ana 25. julijaj; JR I Sajnovejša diskriminacija Seja občinskega odbora Nova krivica! Nov dokaz nestrpnosti m nerazumevanja oblasti do naših, pravic iti zahtev! Nov dokaz podtalnega delovanja in mahinacij t> korist določene skupine ljudi! Nov dokaz diskriminacije proti slovenskemu življu! Pred seboj imamg imena Članov pokrajinske posvetovalne komisije, ki je bila u-stanovljena na osnovi zakona o ustanovitvi pokrajinske kmečke bolniške blagajne za tržaško področje. V njej so komisar, ravnatelj urada za delo, ravnatelj urada za e-notne kmečke prispevke, predstavnika kmetovalcev Pietro Crevatin (član Zveze malih posestnikov) in Giovanni Furlani (član bonomi-janske organizacije) ter dva strokovnjaka. dr. Rustiu-Trai-ne (ravnatelj bonomijanske organizacije) in trgovec Josip Podobnik. Sestav te komisije je krivičen in diskriminacijski. Predvsem je znano dejstvo, da je vsaj 90 odstotkov vseh kmetovalcev na tržaškem področju slovenske narodnosti in bi morali biti tudi temu primemo zastopani v posvetovalni komisiji. Toda od sedmih članov je samo eden slovenske narodnosti, kot neposreden predstavnik kmetov pa nobeden. Kmete tržaškega področja zastopajo v glavnem 3 kmečke organizacije, in sicer Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in bonomijanska organizacija. Slednja je zastopana dejansko z dvema predstavnikoma, Zveza malih posestnikov z enim, Kmečka zveza pa nima svojega predstavnika, čeprav je velik del kmetov včlanjen prav v tej organizaciji. Za »strokovnjaka« na ,področju skrbništva in socialne pomoči sta bila imenovana ravnatelj bonomijanske kmečke organizacije dr. Rustia-Traine in trgovec Josip Podobnik. Prvemu lahko oporekamo pravico do imenovanja, ker je ravnatelj kmečke organizacije, ki že ima svojega predstavnika v posvetovalni komisiji, drugemu zato, ker kot trgovec nima s kmetijstvom nobene zveze. Iz vsega tega sledi, da so pri imenovanju članov posvetovalne komisije spet prevladali določeni nameni, ki imajo svoj izvor že leta nazaj. Velja se spomniti, da je bil zakon o bolniškem zavarovanju kmetov eden od redkih, če ne edini, ki Oa vladni generalni komisar ni hotel raztegniti na naše področje. Po dolgih letih protestov, intervencij, dokazovanj itd. je bil zakon končno raztegnjen, a z določenimi popravki in omejitvami. Ustanovljena je bila enotna pokrajinska blagajna, namesto da bi se ustanovile občinske. Bil je imenovan komisar, in siaer za dobo enega leta namesto predvidenih treh mesecev. Brž ko je komisar nastopil svoje službeno mesto, si je za sodelavca izbral ravnatelja bonomijanske organizacije in tako dokazal svojo pristranost. Potem je bila i-menovana posvetovalna komisija, v kateri je samo en predstavnik slovenske narodnosti in v kateri ni predstavnika Kmečke zveze. Kaj naj k temu rečemo? Upamo, da nas ne bo kdo spet obdolžil, da neupravičeno »kričimo«, ko moramo tudi v tem primeru javno protestirati in izraziti naše ogorčenje nad mahinacijami, ki se dogajajo že sedaj, niti mesec dni potem, ko je zakon o bolniškem zavarovanju km’etov stopil v veljavo. Iz vsega kar se je doslej storilo na tem področju jasno izhaja, da oblasti favorizirajo določeno politično strujo, da ne izbirajo sredstev za dosego svojega namena, da imajo trden namen izključiti od sodelovanja vse one, ki bi jim utegnili škodovati pri realizaciji načrta demokrist-janskih monopolističnih o-blastnikov. Pozivamo vladnega generalnega komisarja dr. Pala-maro, da napravi konec tem špekulacijam, ki so izključno političnega značaja. Zaprte ulice in ceste zaradi avtomobilske dirke Jutri bo avtomobilska dirka Trst—Opčine, danes pa bodo poskusne vožnje na tej progi. Zaradi tega so pristojne obla; sti določile, da morajo biti ta proga in ulice, ki se stekajo vanjo, zaprte za ves promet danes od 13,30 do 17,15 In jutri od 8,45 do konca dirke. Za promet bodo zaprte Ulica Proučitev načina nadzorovanja prodaje sadja in zelenjave Namen te prodaje je zbijanje cen ■ Uvedba nove avtobusne proge Acegat med Trgom Piave in vilo Eiuiia Včeraj je bila seja tržaškega Občinskega odbora. Na njej je župan FranVil obvestil odbornike o odstopu bivšega socialdemokratskega svetovalca profesorja Lucia Lonze, ki je stopil v PSI, pa ni hotel ohraniti svojega mandata, ker je svoj čas podpisal sporazum o zunanji podpori socialdemokratov občinskemu odboru, katerega, kot je znano, sestavljajo demokristjani in republikanci. Danes opoldne pa bodo razpravljali o odstopu profesorja Lonze voditelji skupin svetovalcev v občinskem svetu. Odbor se je ukvarjal tudi z drugimi upravnimi zadevami. Tako je med drugim o-dobril sklep o uvedbi avtobusne proge mestnega podjetja Acegat med Largo Piave in vilo Giulia, ki bo začela obratovati najbrž že v avgustu, s čimer bodo ustregli prebivalcem tega predela, ki so že dalj časa zahtevali to progo za povezavo z mestom. Odbor je tudi sklenil, da bo navezal stike s pristojnimi organi milanske občine, da bi raztegnili tudi na Trst sistem nadzorovane prodaje zelenjave in sadja, ki se je zelo dobro obnesla v Milanu. Sadje in zelenjavo bi prodajali določeni zasebniki, konzorciji ali kaka kvalificirana ustanova, občina pa bi prodajo neposredno nadzorovala. Na ta način naj bi pomagali zbijati cene, saj bi prodajali po načelu neposredno od proizvajalca do potrošnika ter bi bili s tem izločeni razni po-redniki in prekupčevalci, kar bi omogočilo občutno znižanje cen. V ta namen odpotuje že te dni neki občinski funkcionar v Milan. Gre vsekakor za hvale vredno pobudo in kdor je bil že kdaj v Milanu, je videl, da so cene v tej nadzirani prodaji precej nižje kot v raznih trgovinah s sadjem in zelenjavo. Poleg tega pa je prodaja tudi praktična, ker je vse sadje in zelenjava že zavito in stehtano. Toda vsa stvar pa bi bila nezadovoljiva, če bi hoteli s tem nadomestiti zahtevano u-stanovitev občinske potrošne ustanove, za katero so se zavzemali zlasti levičarski občinski svetovalci in za kar niso bili demokristjani preveč navdušeni. Ne bi jim namreč smeli dopustiti, da s to pobudo, ki ie sama po sebi dobra, obidejo zahtevo po potrošni občinski ustanovi. ■— «»--------------- Dražba za dodelitev javnih del Na ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata so bile 24. julija tri zasebne ljfiticije za dodelitev nasl«<$ijih)d«l: I 1. Izredno vzdrževanje državnih pomorskih poslopij 7.800.000 lir. Delo bo opravilo tržaško podjetje Luigi Salina. 2. Kanalizacija za odtok deževnice na državni cesti št. 58 na odseku skozi Opčine za 3.655.000 lir. Delo bo opravilo podjetje Roberto Roland iz Trsta. 3. Izredna vzdrževalna dela na državnem poslopju na Opčinah za vzklicno ceno 2.520.000 lir. Dela bo opravilo podjetje Adolfo Montagnini. O Pokrajinski protituberku-lozni konzorcij sporoča, da bo ostal tržaški fluorografski center na Trgu Sansovino 3 zaprt ves mesec avgust. ——«»------- Za ureditev spora med pleskarji in delodajalci Včeraj dopoldne je bil na Uradu za delo sestanek za u-reditev spora med delodajalci in pleskarji, toda brez uspeha. Zaradi tega je bil ponovno sklican sestanek sinoči. Medtem pa sta včeraj še dve podjetji, in sicer podjetje Paiero Romano in Stocovich Luciano podpisali z obema sindikalnima organizacijama sporazum, kakršnega je predvčerajšnjim podpisalo podjetje Polvi. Kakor smo že včeraj omenili, je ta sporazum ugoden za delavce, saj so bile sprejete skoraj vse zahteve delavcev. Izid sinočnjih pogajanj nam ni še znan; omenimo pa naj še, da so delavci izjavili, da bodo spet nadaljevali stavko, če ne bo prišlo do ugodnega sporazuma. «» ------- Razgovori o delovni pogodbi kovinarjev Včeraj popoldne so se na sedežu Confindustrie v Rimu začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev. Na prvem sestanku sta obe stranki določili dnevni red za prihodnje sestanke, ki bodo 28., 29. in 30. julija ter 4., 5. in 6. avgusta. Poleg tega so se dogovorili tudi o najvažnejših točkah, o katerih bodo raz. pravljali na bodočih sejah. Nagrade dijakom Tržaška posojilnica sporoča, da zapade 31. julija rok za vlaganje prošenj za podelitev študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica na razpolago za šolsko leto 1958-1959 dijakom srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob priliki svetovnega dne varčevanja (31. oktobra). Za podrobne informacije se prizadeti lahko obrnejo v sobo št. 100 v drugem nadstropju občinske palače. Kako se uveljavlja cestni zakon ? Preveč vozačev In pešcev ki zakona ne spoštujejo Zoprno ravnanje nekaterih pobalinov, ki postopajo po pločnikih in krenejo na cesto šele ko vidijo, da prihaja vozilo Čeprav smo pred kratkim podrobno pisali o določbah novega cestnega zakona, ki velja od 1. julij*, se moramo povrniti k nekaterim točkam, oziroma predpisom, ki jih zlasti motoristi in pešci ne spoštujejo. Prve dni po uveljavitvi novega zakona je kazalo, da bodo nekateri motoristi končno prišli k pameti in ne bodo več dirkali po mestnih ulicah. Toda to je trajalo le prve dni, nato pa so nekateri, na srečo ne vsi, zapadli stari bolezni. Ce ne zapazijo stražarja, dirkajo in se vrivajo med druga vozila, tako da je vozačem, ki se držijo pravil, včasih prav nerodno. Glede novih predpisov so stražarji še širokosrčni in ne dajejo glob, razen v hudih primerih, toda to bo trajalo še malo časa. Medtem bi bilo zelo koristno, da bi se prenapeteži poboljšali in se prepričali, da cesta ni samo zanje in da lahko spravijo v smrtno nevarnost sebe in druge. Pešci se polagoma prilagoju. jejo novim predpisom, zlasti glede prečkanja ^cgst. Nekateri, zlasti starejši ljudje so včasih še preveč «previdni», oziroma negotovi in počasni. Ustavljajo se na cesti in ne vedo ,ali bi šli naprej ali nazaj. Tako ravnanje spravi več. krat v zadrego vozače in nastajajo cele vrste avtomobilov. Toda to ni še tako hudo. pač pa je zelo zoprno Tavnanje tistih pešcev, večinoma mladih in prevzetnih pobalinov, ki •HiiiiiiiifiiiiiiimiimitMmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimMiiiimiiHiiiiiiiiiimnmmmmiiiMttiiMHiiHHOHiiiiiiiitiiiiiiftiitiiiiiMiiimti Tragična smrt mladeniča iz Mavhinj pri trčenju motorja s kamionom Nesreča se je zgodila na cesti med Nabrežino in Sempo-lajem • Prometna policija vodi preiskavo o vzrokih nesreče Ni se še poleglo razburjenje zaradi grozne prometne nesreče, ki se je zgodila preteklo sredo na cesti proti Opčinam, ko moramo zopet zabeležiti novo nesrečo, ki je terjala življenje komaj 24-letnega mladeniča. Do nesreče je prišlo včeraj okrog 13. ure na cesti Nabrežina - Šempolaj. Ob isti uri sta se vozila proti Šempolaju na motorju znamke «Guzzi» 24-letni Valentin Gabrovec, doma iz Mavhinj št. 11 in njegov prijatelj Silvij Pangos, doma iz Nabrežine št. 84. Privozila sta srečno do ovinka, ko sta nenadoma trčila v tovornjak, ki ga je vozil 36-letni Viktor Omari iz Nabrežine, ki je privozil iz nasprotne strani. Udarec je bil tako močan, da je vrglo oba mladeniča z motorja na tla, pri čemer je Gabrovcu kar odtrgalo roko. Razen tega pa si je tako močno poškodoval glavo, da je bil na mestu mrtev. Pangos pa si je zlomil levo ramo, poškodoval levo nogo in levo roko ter je UltlllUlMtlltllHMIIIIIIIIIIMIIIIIHIIHHMIIIHIIIIinillllllltllllllMIIIIIIIItllllllllllllinillllllllllllllll Za demokratizacijo Delavskih Poslanec Vidah je skupno s skupino drugih komunističnih poslancev poslal predsedniku vlade Segniju in državnemu podtajniku pismeno vprašanje. V njem vprašujejo Segnija in podtajnika, ali ne menita, da je odlok št. 23, ki ga je izdal vladni generalni komisar dne 5. junija, nedemokratičen in nasproten interesom članov in smotrom ustanoviteljev Delavskih zadrug v Trstu, Istri in Furlaniji. S predpisi, ki se tičejo Delavskih zadrug, je vladni komisar odredil, da se ukine ukaz št. 295 z dne 18.12.1946, ki ga je izdala bivša ZVU, ter da se obnovi člen št. 2 kraljevega dekreta št. 1906 z dne 24.10.1935, i katerim so bili za časa fašističnega režima član! Delavskih zadrug o-ropani svojih pravic. Nekatere nepomembne spremembe fašističnega dekreta niso spremenile njegove bistvene nedemokratične vsebine ter ohranjujejo vključitev predstavnikov javnih ustanov v upravnem svetu (občine, pokrajine, prefekture, banke «Nazionale del Lavoro). Teh predstavnikov in predsednika ne imenujejo člani Delavskih zadrug, medtem ko je tudi za izvolitev njihovih predstavnikov določen nedemokratičen večinski volilni sistem. Interpelanti zahtevajo. naj J« U1UIUCI UVJV44» ,---r . . » • Coroneo (od Trga Ulpiano), predsednik vlade intervenira, Ulica Fabio Severo, Ulica Ro-| da se komisarjev odlok pre-magna, Ulica Papiriano, Ulica klice ter da se obnovijo za Carpison, Ulica Catullo, Ulica Ospedale Militare, Ulica San Francesco, Ulica Marconi, Ulica Castagneto, .Ulica Lucio Vero, Ulica Sotoripa, Ulica Co-logna, Ulica Cantu, Ulica Pri- | mule, Ulica De Prato, Ulica Šcoglio, Bazoviška cesta, Klanec pod Konkonelom, Ulica Commerciale, Ulica Scala San. ta ter vse stranske poti ob progi Trst—Opčine. V omenjenih urah ne bo smelo biti na progi nobenega avtomobila in drugih vozil, ki bi lahko ovirali dirko. Promet na Trbiški cesti bo tudi preusmerjen ,in sicer od podvoza pri Banih ter od križišča pri Proseku. Promet z Opčin pa bo preusmerjen po proseški, oziioma bazovski cesti. Delavske zadruge pravila, ki so veljala pred fašizmom Začetek poslovanja brazilskega skladišča kave Danes bo začelo dejansko poslovati v Trstu napovedano skladišče brazilske ustanove za kavo. Ob 12. uri bo prista la v pristanišču ladja švedske družbe SOL «Vegaland», s katere bodo raztovorili 32.000 vreč kave, ki bo prvi obrok zaloge. 28. t. m. pripluje v Trst ladja «Loide Bolivia« družbe «Lloy,d Brasileiro«, ki bo pripeljala nadaljnjih 40.000 vreč kave. 3 .avgusta pa bo pripeljala ladja «Myland» švedske družbe «SOL» še 8.000 vreč kave. Končno bo pripeljala 20. avgusta ladja «Loide Argentina« zadnjih 30.000 vreč kave. Tako bo imelo skladišče v zalogi skupno 110.000 vreč kave. «»—— dobil tudi pretres možganov. Pangosa, ki ne more govoriti, so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer bo moral ostati od 40 do 60 dni, truplo ponesrečenega Gabrovca pa so prepeljali v mrtvašnico v Mavhinje, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Prometna policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke nesreče. Vest o tragični smrti je globoko odjeknila med prebivalstvom Mavhinj in bližnjih vasi, kjer je bil Gabrovec dobro poznan in priljubljen. Pridržana avstrijska šoferja v zvezi s hudo nesrečo pri Banih Danes ob 11. bo iz mrtvašnice pogreb Gioconde Millo, Ustanovitev kluba ljubiteljev cvetlic Te dni je bila v hotelu Ex-celsior ustanovna skupščina kluba ljubiteljev cvetlic, za kar je dala pobudo skupina tržaških gospa. Namen kluba je, pritegniti in povezati vse ljubiteljice cvetja, ki se ukvarjajo s cvetličarstvom in vrtnarstvom, z gojitvijo vrtnih rastlin in z dekoracijo stanovanj s cvetlicami. Za predsednico kluba je bila izvoljena gospa Fulvia Costantinides, za ravnatelja pa Bruno Natti, u-rednik lista «Rinascita Agri-cola». Včeraj je sprejel predsednico in ravnatelja tržaški župan Franzil, ki je' izrekel želje za čimbolj plodno delo kluba. poročene Coslovich, ki se je v sredo popoldne smrtno ponesrečila na trbiški cesti pri Banih. Prometna policija vodi še vedno preiskavo, da bi ugotovila, kako je prišlo do prometne nesreče in kdo je nesrečo zakrivil. Zaradi tega je pridržala v našem mestu avstrijskega šoferja Vincenta Wiednerja iz Gradca in njegovega spremljevalca, ki sta vozila avtocisterno, ki je do smrti povozila ubogo Coslovi-chevo. Avtocisterno je policija zaplenila ter je za sedaj v policijski garaži v Rojanu. Oba avstrijska šoferja sta policiji izjaviia, da je po njunem zakrivil nesrečo Coslovich sam, ker je zavozil na glavno cesto, ko je bila avtocisterna že preko križišča. Zaradi tega ga šofer avtocisterne ni niti več opazil. Coslovich pa je policiji povedal, da je zavil mimo križišča, ko je bila avtocisterna še kakih 40 metrov od njega ter da je potem zadel z volanom ob tovornjak. «» — Z vespo je podrl 8-letnega dečka Do prometne nesreče je prišlo včeraj okrog 13. ure tudi v Ul. Fabio Severo. 24-letni Ennio Delmet, stanujoč v Ul. Cisternone 16, se je vozil tedaj s svojo vespo proti središču mesta. Ko je privozil v bližino hišne številke 163 o-menjene ulice, je opazil na pločniku dečka, ki se je za trenutek ustavil, nato pa je hotel steči čez cesto. Delmet je zaslutil nesrečo, pa ni i-mel več časa, da bi se ustavil. Tako je fantka podrl na tla in tudi sam padel. 8-letni Roberto Nucifero, stanujoč v Ul pri padcu zlomil desno nogo, levo ključnico ter si je poškodoval levo koleno in prsni koš. Z avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 40 do 50 dni. Delmet ima poškodovano levo roko ter bo okreval v 7 do 6 dneh. Nenadoma je izgubil oblast nad vozilom 46-letni Josip Zadnič, stanujoč na Bazoviški cesti št. 56, se je včeraj vozil s svojim avtomobilom fiat 500 proti Opčinam. Ko je bil že kakih 500 metrov od nadvoza za Prosek, je nenadoma izgubil oblast nad vozilom Avto je zavozil na desno, podrl nekaj obcestnih kamnov ter se prevrnil. Zadnič si je pri nezgodi poškodoval levi komolec in levo nogo ter si je verjetno nalomil tudi rebra. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo, da bo okreval v 30 dneh. postopajo po pločnikih in krenejo na cesto, ko vidijo, da prihaja vozilo. Tebi nič, meni nič, kakor da bi bili gospodarji ceste, gredo z lenim korakom čez cesto in se jezijo, če šoferji ne ustavijo pravočasno vozila, ali gredo naprej mimo njih. To se dogaja večkrat zlasti na Korzu. Zgkon določa, da morejo pešci prečkati cesto med črtami in da morajo vozila zmanjšati brzino ter dovoliti pešcem, da lahko prečkajo cesto, toda pešci, preden prečkajo cesto, če ni tam stražarja ozi- roma semafora, se morajo prej prepričati, da niso blizu vozil«. Zakon na splošno določa, da se mora vsakdo na cesti ravnati tako, da ne ovira prometa in dela težave drugim. Taki tipi pa prav namenoma hočejo delati nered. Prav bi bilo, če bi stražarji tudi tem «gospodom» povedali, ka-ko naj se ravnajo na cesti, saj zakon izrecno določa, da se ne smejo pešci ustavljati na cesti, ko jo prečkajo, niti se ustavljati v gručah na pločnikih, kar se pogostoma dogaja prav na Korzu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHMiMHiMiimiiiiiiiiii Prijeten začetek festivala v Oradežu Včeraj so zapeli prvih 15 italijanskih pesmi - Festivalu prisostvuje mnogo domačih in tujih turistov Skoraj vsi turisti, ki smo jih srečali po ulicah ali na pla. ži, so nosili s seboj fotografije pevcev, ki nastopajo te dni na festivalu. Veliko število turistov, domačinov in zlasti mla. dina, ki ljubi moderno glasbo, je čakala pevce pred hotelom Aatona ali pred vhodom turističnega urada, kjer so imeli pevci zadnje vaje, ali pred vhodom v park, kjer se vrši festival. Vsi ti ljubitelji modernih pesmi so šli na spravi lov za avtograme. Crni, težki oblaki so se zgodaj popoldne pokazali nad »O-tokom sonca«, kar je delalo velike skrbi organizatorjem, u-metnikom, domačinom in turi. stom, ki so prišli zjutraj v Gradež zaradi festivala. Končno se je proti večeru, s prihodom Eddy Campagnoli, tudi vreme izboljšalo, sonce je zopet zasijalo na Gradež Pred začetkom festivala se je v «Parcu delle rose«, kjer se vrši prireditev, zbrala kozmopolitska publika, da bi poslušala prvih petnajst italijanski h pesmi. Poleg domačinov je veliko število Avstrijcev in Nemcev, nekaj Francozov, Švicarjev in drugih. Na lepo in okusno urejenem odru so bili člani orkestra »Mille luci«, ki so pod vodstvom dirigenta Williama Gallasinija zelo dobro zaigrali 15 novih italijanskih pesmi. Pevec Gianni Pavaresi je za. pel «Socchiudi gli occhi itn at-timo« in «Chi lo sa«. Znana pevka Tonina Torielli je ob spremljavi kvarteta »Focker glasov» zapela pesmi «Auf voiedersehen Grado» in «Fino alVultimo«, nato pa še »Luna, rina in brizzolina« in «Luna in bleu-jeans«. Arturo Testa nam je podal tri pesmi, in sicer »Eterno vagabondos, «Piave sole» in «Camoscio grigio», tudi ta ob spremljavi kvarteta uPocker glasov«. Od Mare Garri smo slišali «Lasciando-mi« in »Ti cercherd«. Fernan-da Zitliani je zapela »Una da-ta». Nato sta še Zernanda Zu-liani in Gianni Pavaresi skupno zapela »Calipso a meta«. Kvartet «Pocker glasov« pa »II mondo gira«. Ni še znano, katere pesmi bodo šle v finale, ki bo jutri zvečer. Po prvih kritikah m ploskanju občinstva sodeč bi morale priti v finale sledeče pesmi: «Auf iviedersehen Grado«, «Eterno vagabondo«, »Pio-ve sole«, »Luna, rina, Brizzo-lina«, »Chi lo sa« in «Calipso a meta«. Glavno besedo glede pesmi na tem festivalu pa ima občinstvo ki glasuje za najboljše pesmi. Danes stavka dnevničarjev PTT . Iz Rima poročajo, da sta sindikalni organizaciji CGIL in UIL potrdili, da bo danes 24-urna stavka delavcev in dnevničarjev PTT. Kakor je znano, se stavke ne bosta u-deležili sindikalni organizaciji CISL in CISNAL. ——»«------ Obvestilo kmetovalcem Vojaška oblast sporoča kmetovalcem, ki so utrpeli škodo zaradi vojaških vaj, da se morajo pošiljati prošnje za odškodnino področnemu vojaškemu poveljstvu, odseku tržaške posadke, preko občin, na katerih področju je bila škoda povzročena. Obiski pri županu Včeraj zjutraj je župan Franzil sprejel občinskega svetovalca odv. Morpurga, pooblaščenca italijanskega študijskega centra za uporabo helikopterjev, ter inž. Scarpo, predstavnika družbe Elpidano. Inž. Scarpa je obvestil župana, da bo omenjeni center skupno z družbo Elpidano iz Milana ter pod pokroviteljstvom tržaške trgovinske zbornice organiziral vrsto poletov v razna italijanska mesta, da pokaže model helikopterja S 62 na turbino, ki je bil na razstavi letalskega salona v Parizu v preteklem juniju. Župan je sprejel vabilo, da se udeleži poleta iz Benetk v Trst 4. avgusta. Včeraj dopoldne je obiskal župana tudi predsednik trgo-vinske zbornice Caidassi, ki mu je predstavil tri funkcionarje družbe CILLE (industrijski center za obdelavo eksotičnega lesa), ki ima svoj sedež v Ul. Carducci 5. Funkcionarji so razložili županu načrt ustanovitve lesnoobde-lovalnega industrijskega podjetja v Trstu. Avrelij Lukezič razstavlja v Kopru Sinoči ob 20. uri je bila v Mali galeriji okrajnega muzeja v Kopru odprta razstava slikarskih del tržaškega slikarja Avrelija Luketiča. Razstava bo odprta do 9. avgusta vsak dan od S. d& 18. ure, ob praznikih pa od 8. do 13. ure. J-H 58 $3 K R 8! H 53 S3 55 55 H H »Primorske prireditve - Koperii SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo uprizorilo danes 25. t. m. ob 21. uri in jutri 26. t. m. ob 21. uri v Piranu CARLO GOLDONI PRIMORSKE ZDRAHE (Le Baruffe Chiozzotte) Ponašil dr. MIRKO RUPEL Režija -JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Scena JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55; OPERETA Trčil je v tovornjak Na Trgu Dalmazia sta včeraj trčila avtomobil fiat 1100, ki ga je vozil 38-)etni Boris Marušič doma iz Milana in tovornik, ki ga je vozil Luigi Caineri iz Trsta. Oba sta vozila proti Trgu Oberdan, ko se je tovornik nenadoma ustavil. Marušič tega ni pričakoval in tako je prišlo do trčenja. Pri trčenju je bila ranjena samo Ada Štolfa, stanujoča na Greti št. 41, ki se je vozila z Marušičem in ki si je poškodovala glavo. Zdraviti se bo morala od 8 do 10 dni. iMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiimiiiniiutmiiiMiittiiiiiitiiiiHitiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiimiiMiiiiimiiitiiiiiiiiiiiHHiitiiiHHiiiiiMiMiiiiiiiiiiiimiiiii lz sodnih dvoran Pr eto r opravka je imel včeraj z osmimi pijanci Danes ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa prva predstava operete »Ciaoi... Ciao!...». V glavnih vlogah bodo nastopili Nora Henjon, Helene Remy, El-len Umlauf, Carlo Campani-ni, Elvio Calderoni, Loris Giz-zi in Carlo Hintermann. I N O Ariston 16.00 Glej Aurora 16.00 «Napad 61»\ # nikov>r E. Flvnn, O. y «KabirsKe f, JJ villand. Garibaldi 16.30 - ,< G. Mašina, F. Marži, d. A. Nazzari. ^ Ideale. Zaprto .jJ ' Impero 16.45 »Kapitan 1 p v morja«, R. Hudson 1» «■ . .. risse- -44 r Italia 16.30 «Crna orhi pustolovščina Mr. lak Guinnes, Stanlev HOlprjJ ^ Massimo 16 30 «Upor jev«, G. M. Canale, E Noyo cine 16.00 «Zakon Billyju Kidu», Scott B. St John . .id Odeon 16,00 »Rigoleto in “t tragedija«, M. Del Mon Gobbi. Radio. Zaprto LETNI LETNI „ p VOr Arena dei Fiori 20.30 [, dijski polk«, R. Schneio etude; 15.25 Kavarniški io.45 Yvette Horner in sarnbel Musette; tedna - Ranko MarMJJJ: 1« njegova novela «Jeanetl '*] i*-Grške narodne pesmi j* listka Marika Nincu ter^ A.~n.a Marika Nincu |0, orkester Tsitsanis; lMO^. ^ ci ioiLOdiiio, ,rti r. Rene Touzet; 17.00 Šlsv jj nisti; 17.30 Plesna uisli; 11 .ju r-iesiia Oddaja za najmlajše: 'L.,# in vezena srajčica«, kr, 18.35 Jugoslovanska , r> glasba: 19.00 Ko študent ^ ie gre — 3. oddaja: lS.3 tj] -.f, nr. -----------20.47 . .. ni variete; 22.10 Skladb' N, Schuberta: 22.45 Orkester , Russo; 23.30 Nočni PleS' 1, Excelsior 16.00 «Na smrt obsojen je zbezal« Fenice 16.00 «Zaklad Sierra Ma-dre», H. Bogart, W. Huston. Arcobaleuo 16.0Q »Kadar se sprosti pekel«, C. Bronsoa in R. Jaeckel. Supercinema 13.00 »Alarm v Scot- land Yardu», Denis Shaw, Kay Caiiard. Fiicdrammatico 15.30 »Prvi človek v vsemtrju«, M. Thompson M Landi. Grattacielo 16.00 »Nagi kot jih je bog ustvaril«, M. Allasio, R. Baitagtia. Cristallo 16 30 »Ne želi bližnjega žene«, M. Clitt, R. Ryan, Dolores Heart. Capitol lb.30 «Mladi lev«, A. Sor-di, Magali Noel. Astra Roiano 16.00 «Policarpo, ufficiale di serittura«, R Ra- 9CCl. Alabarda 16.30 «Sin Ali Babe«, T Curtis, P. Laurie. Aldebaran 16.30 ((Čudovita dejanja Picchiarella in tovarišev«. iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiniiimmii Ukradel je torbico in plašč, nato pa je hotel žrtvi vrniti samo torbico, češ da jo je našel nekje v Barkovljah Na preturi je bilo včeraj kar pet kratkih procesov proti osebam, obtoženim pijančevanja. Pretor je bil v razsodbah precej strog, ker je upošteval, da je šlo v večini primerov za ljudi, 'Ki so se zaradi pijančevanja že zagovarjali pred sodiščem. Na devet dni zapora in na plačilo sodnih stroškov je pretor Kiengo obsodil 37-letnega Elia Troho, stanujočega v An-drona dell Qlio št. 3 ki »o ga 15. julija n»šli» karabinjerji v Ulici San Sebastiano tako pijanega, da ni mogel stati pokonci. To ni prva obsodba Trohe za tak prekršek. Na sedem dni zapora in plačilo sodnih stroškov je bil obsojen tudi 70-letni Luigi Curvino, stanujoč v Ulici Pe-scheria 6, katerega so policijski agenti iz Ulice Universita našli 17. julija ponoči v parku Hortis, ko je ležal pijan na janosti že 30-krat pred sodiščem. Na pet dni zapora in 2000 lir globe je bil zaradi pijanosti obsojen tudi 29-letni Per-sich Matteo, stanujoč v Ses-ljanu štev. 24, ki so ga policijski agentje aretirali 20. t. m, v Ulici Lazzaretto Vec-chio. 46-letni Antoni Bruno iz U-lice Maiolica 9 je prišel pred sodišče, lir globe brez vpisa v kazenski list. Meadrussicha je zalotila policija 18. julija v parku na Trgu Liberta, kjer je v pijanosti .nadlegoval mimoidoče. Malo prej se je na sedežu Rdečega križa na Trgu Vittorio Veneto zglasila s svojim sinom tudi De Fabbrizzi Mar-cella por. Russo iz Ul. Becca-ria 5, ki je povedala, da je neki pijanec udaril njenega ker so ga policijski i sina, ki se je igral v omenje-agenti zalotili 17. t. m. v Ulici nem parku. Seveda ni bil pi-Oombi, 'ko je ležal pijan na ! janec nihče drug kot Mea-tleh v bližini osnovne šole. I drussich, ki se naslednjega Antoni je povedal, da ga je i dne ni ničesar več spomnil, prijatelj povabil v gostilno in Ker se je De Fabbrizzijeva da sam ne ve, kako se ga je odpovedala tožbi, je bila tudi napil. Antoni je bil že kazno- razsodba bolj mila. van zaradi pijanosti, kot tudi zaradi goljufije, tatvine in nakupovanja ukradenih predmetov, Pretor ga je obsodil na 7 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Meadrussich Fedele iz Zgor, nje Carbole št. 438 je bil zaradi pijanosti obsojen na 2000 Fabio Severo 159, si je klopi. Curvino je bil zarlidi pi. MiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiHiMmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiHiuHiniiitMmmunomniiiinneiioiiiiiuiiuiiiiiMuiiiiiniiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiM Uto dejansko v posesti članov Ponoven primer potvarjanja dejstev imamo v četrtkovi številki «Messaggera«, kjer pisec obdolžuje lonjerske kmete, da so špekulanti, ker se upirajo rekviziciji zemljišč na Hudem letu, nas pa, da sejemo mrž-n jo proti italijanskim voja- škim oblastem itd. Zlobna potvorba dejstev »Messaggero« ne more razumeti, kako se lahko kmetje upirajo rekviziciji. Pri tem se. veda niti z besedico ne omenja, zakaj je prišlo do ogorčenja, niti z enim samim stav. kom ne pove, da so bila zemljišča na Hudem letu že dere-kvirirana in da so jih nekaj dni kasneje spet rekvirirali. To za «Messaggero« ni važno, kajti po njegovem bi morali lonjerski kmetje molčati, kot so bili prisiljeni molčuti v letih strahovlade. Ce bi bili lastniki zemljišč na Hudem letu industrijci, trgovci, veleposestniki itd., potem bj bila seneda muzika drugačna, kajti prizadeti bi bili vtem primeru prvorazredni in polnopravni državljani in ne plebs, pa še slovenski! «Messaggero« zato bistvo zadeve kratkomalo preskoči in se nasloni na stavek, ki smo ga objavili mi, namreč, da so lonjerski kmetje v določenem trenutku odklonili ponujene cene za rekvirirana zemljišča, ker so bile te prenizke. Za «Messaggero» je to znak špekulacije in mi da to špekulacijo podpiramo. Seveda pa ri~ demski dnevnik previdno zamolči, da so kmetje po odklonitvi pogajanj o ceni soglasno zahtevali, da se jim zemljišča vrnejo in konec! Sicer pa tudi če se spustimo v vprašanje cene, kaj bi rekel urednik «Messaggera», če bi mu razlastili njegovo hišo ali parcelo in mu zanjo ponudili ceno, za kat eto ve, da ne odgovarja današnjim trž- nim cenam? Racfovedni smo, če bi pokazal toliko patriotskega čuta, da bi ponujeno ceno sprejel in molčal?! Potem pa še vprašanje razloga vojaške rekvizicije na Hudem letu. «Messaggero« posmehljivo očita lonjerskim kmetom, češ, kako si upate trditi, da ne obstaja noben razlog za vojaško rekvizicijo zemljišč na Hudem letu? Kako naj civilisti odločajo o t»o-jaških zadevah? »Messaggero« je seveda tudi glede tega previdno zamolčal, da je Hudo golf-kluba, torej civilistov, ki se na njem ne igrajo vojake, temveč golf. Zato še enkrat vprašamo, kakšni so razlogi za ponovno rekvizicijo Hudega leta? Toda po vsem tem, kar smo glede Hudega leta brali v «Messaggeru«, se nam vsiljuje druga misel. Znano je, da štejejo med člane golf-kluba najuglednejše in najbogatejše tržaške meščane. Kdo ve, da ni »Messaggero«, ki zastopa njih interese, napisal ta članek iz špekulativnih namenov v interesu golf-kluba ali kakega člana, ki ima z »Mes-saggerom« dobre zveze? Ne glede na odgovor pa lahko ob koncu samo pribijemo, da je vse, kar je «Messaggero« napisal v zvezi s Hudim letom, zlobna potvorba dejstev, izvršena z določenim namenom m ciljem, Zaradi tatvine se je včeraj zagovarjal na preturi tudi 62-letni Saffaro Giovanni iz Ulice Gaspare Gozzi 5. Bilo je še 4. aprila t, 1„ ko je 19-letna Valentini Angela, stanujoča v Ulici Schiapparelli 6, javila policiji da ji je neznan tat ukradel s hodnika v uradu, kjer je bila zaposlena, torbico in plašč. 13. aprila je dobila Valentinijeva pismo, v katerem jo je Saffaro Giovanni povabil v bolnišnico, kjer bo dobila svojo torbico. Valentinijeva je odšla v bolnišnico v spremstvu neke sorodnice in tam ji je Safaro rekel, da je torbico našel v Barkovljah. Po. liciji se je zdela vsa zadeva sumljiva ter je hotela Saffara nekoliko podrobneje zaslišati. Pri preiskavi je našla v njegovi nočni omarici še pismo, naslovljeno na Irmo Tome, stanujočo v Drevoredu Mira-mare 170. Saffaru ni preostalo drugega kot da je priznal, da je sam ukradel torbico Valen-tinijevi ter da je ukradel tudi pismo, ki ga je našel pod vrati Tomejeve in za katerega je upal, da bo dobil nagrado. Pretor ga je obsodil na 9 mesecev zapora in na plačilo 7500 lir kazni. Vse oDtožence je zagovarjal i advokat Ghezzi, IZLETI IZLETI SRD V TRSTU, V AVGUSTU T. L. V nedeljo 2. avgusta izlet na Snežnik. Na veliki šmaren v soboto 15. m nedeljo 16. avgusta izlet v Trento, kot izhodišče v bližnja pogorja. Slovenska prosvetna zveza obvešča vse udeležence izleta v Beneško Slovenijo, da bo odhod v nedeljo ob 5.45 od Ul. Roma, \ogal Ul. Torrebianca. Istočasno prosi Izletnike naj pridejo po listke sedežev v Ul. Roma 15-11. IZLET SPDT Izlet Planinskega društva v soboto in nedeljo na Nevejsko sedlo se prenese na drugo soboto in nedeljo, t. j. 1. in 2. avgusta, ker mora Izlet za to soboto in nedeljo odpasti. Kljub predhodnim zagotovilom, mest v avtobusu ni bilo več na razpolago. Nova vpisovanja za prihodnji teden, se sprejemajo najkasneje do vključno prihodnje srede. THST . t)! ti 11,30 Simfonična So Tretja stran; 12.30 q> bum; 17.00 Oddaja za t, 17.45 W A Mozart: ' ,7 ’ svatba; 22.10 Edmondo u Ju c:s: Voz za vse. ; 'D II. PHOGHAM ( )0 10.00 Zeleni disk "L^on, 1 poldanska oddaja; 1J' - gm lovnih kolektivov; rt,iOOJ tinske popevke; 16■ l l f H( V, .muc (/vi/urni., *-• v p c v nos RL; 17.00 Sestanek ^ t v,>in- man Glasbeni .. rj . Velli; 17.30 uiasm-;--,vl; z 16.00 Dogodki in odd1' ftj Dunajske melodije; m-JLiirfz ne pesmi; 19.30-22.15 f ' ff «,, 22.15 Plesna glasba; n glasba, jz SLOVENIJA l j 323.1 Dl, 202.1 n*- 7()0i .u . Poročila: 5.00, 6.00, U 1 Di 1.00, 13.d. 15.00. 17 . kl 10 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHT1 IN POHOKE Dne 24. julija se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 6. POROČILI SO SE: električni varilec Giorgio Mancinelli in frizerka Liliana Kebar, upokojenec Cosimo Nocera In učiteljica Nives Maranl, urar Valentin Likar In gospodinja Angela Kakovič, industrijski izvedenec Sergio Ca-siroli in učiteljica . Carmcla Cac-cavale, pek Aldo Fieghel in gospodinja Franca Cogliolo, učitelj Angelo D'Urso In učiteljica Bruna Missorl. UMRLt »O: 81-letna Francesca Laurenti, 55-letni Giulio Borri, 73-letna Agnese Agirese, 34-letna Gioconda Millo por. Coslovi, 51- letna Marta Mcjzyschek, 69-letna Maria žorzenon por. de Stark in 1 mesec star Paolo Ulcigrai, Valute Zlati funt Marengo Dolar . , . Frank franc Frank švic, .' Sterling Dinar Šiling Zlato .... Zah, n, marka Milan Rim 5800,— 6050 — 4300.— 4400 — . 617 — 621.— 126 — 128 — 143.— 144 — 1725.— 1750,— 88.— 91.— 23.75 24.25 702.— 704 — 147,75 148,75 40 'a s, 22 00. 22.55 . ,, gyi rti S. ar«' .00 Čič: Tri skladbe ** rJrfgC1 8.05 Majhni zabavni 1 o.20 Pionirski tednik; ■ .. na poje (predstavlj^.fl *■ pevce iz Cerknice); Q| .iv.. iii jirviduruc • a tli ■Mavir; Ivo Petrič: ”jj-naj0*! ^arUvknvrv f.pmn —1* in, t: Bartokovo temo. 1.nista Ali Dermelj Lei Bravničar, pianista .,n “ in Leon Engelman,>fll t.V rt Ines Taduio in Ma.rjT : 9.35 Sergej Rahmanih« aija na Paganinijev«' „ k J klavir in orkester; PL t, v ritmu; 10.25 Arije flO . iv opere Andre Chen' 'jg : | , ta Giordana. Solisti: , ari**J^ illas. Mario Ku H s, ghini Gallas, ;,:ndo Panerai, Mario ep j $ — 11.00 Pianist R^-oiF' co; liams z godalnim orge^, ..JL _ P H pesi": J) v me riške in kanadske .e; V p je Ernie Ford Ten-nf^jp V Zanimivosti iz znanosH.jo 1 ke; 11.45 Igra violonC|dg Bajde, pri klavirju J povšek; 12.00 Napevi ^rt waya — poje George # i orkestrom Roland s i«»ji kmetijski nasveti —' s(rf njo Janežič: Keniich za varstvo krompirj*; pihalni orkester JL.A. vokalni kvintet «Optjna ij obvestila in za LL30 ""Tri Rossinijev' 1(M ” 13.50 Zumberške In .D'K| t Ji pesmi; 14.10 Pisani zv« »g • K skrpa nolia — Sodel , skega polja borski pihalni - sarjf; s - --'tkft sarji; 14.30 Prireu"; s|ia-p 14.35 Naši poslušalci Vgif- 6 pozdravljajo; 15.15 RfKft Melodije iz filma iu„ .., 16.00 Na r'atnu smo .fliLJ 8 Uganite, ka. igramo-*... jj. s It lama zabav ,ih melodJ'gora j ristična oddaja; 18 Sran^Jn i venski oktet: l8-3? * ffj. Preludiji, simfonlčn«1^ 18.45 Okno v svet; l’- \ni 3°0 mi' vizij ‘ 'P*sk’ radio in tele-jaV0(i'- Pa tud' sami denarni a »na*;/ S0 nas ze seznanili z « n.. n°*tmi novega posojila: |t Esin^ milijard lir bla-r ,,i?*klh nakazil državnega v. 8 (Buoni del Tesoro), z*Padejo 1. oktobra 1966. zneska so podpisale ^ tega 'j Ei'n'.barlke. ostalo pa je bilo razpolago zasebnikom, i, },1vn 0 v*ada razpisala dr- U Dr Posoir*° je bilo jasno «lr k0 Suver- Donat Banca d’Italia, dr. >1 '°žaj °it^enichella, orisal po- ‘istem I|J j 'j li^0 a v Italiji izredno ve- N denar^Ženega denana. Ta fl ^»h p0Clva povečini v ban- »I ^Pih"!!10?0 pa ga ie tudi v ff krat i. ®s ovnih ljudi. Ze ta-1 ,da vlada lahko spre-\ krep polltično-: ♦ .,p* ki bi „ bančnega 1\ rii'Ta: Guverner je pouda- gospodarski u-pritegnil iz ob- Ši Lšz Vsai a i 0 «8ri» d mirujočega de- 6d z' s je. da so od časa - kom Sa pr‘Sovarjali zasebni-u v jj’ aaI vložijo svoj denar In v«čajoa;..Potiietia> ali naj po. i, . la modernizirajo obrani ir. ? °ieoih tovarn. Zla-l, fo „aa j® bil klic z Juga, o pogreša zadostne i !e vedn državnega in za-h \ kapitala. Ves ta čas S Uganili p?.slovni ljudje niso v ni*hov denar je ostal > zePih. — ■»ki,«;;Tokrat fll»0 je zasebna Popolnoma odpove-arv je toliko bolj zna-p. »i je -T .?.asu> ko se zdi, da j*sto]Pu°m0gl0 P° nedavnem l/ pj t t,zpisa!,aPrav 3e bil° Posojilo 5 " i ’ dokaj pozno "lede r ii je . ^ni položaj v državi, :fj »ienjer,6,. časa ostal neizpre->daj j, ' Xes *a das je seveda d DiJ. 'en- Poglejmo zdaj , } Prav '“lilo v zaprav pomeni to po- *0sPod'a razv°iu italijanskega li J . iI1Ia°. da •it ^Zliim”’ fla se t0 posojilo fl2 4* izk, 6 .od drugih po tem, ti Plpek ni namenjen ka- pj! »ega S.ei z8olj kritju finanč-ffi l'ilancirimanjkljaja v državni jiij 6iirn f- amPak bo mogoče z Posti lnansirati nove dejav- % Mat Vi' w Pi«uje,Qeri komentatorji pri- 'Ptdarsk n°vemu posojilu go-težu ° moč, ki jo v resnici 1> 'I . 0 zasledimo. Oglejmo ®°stjv..Sam'ono najvažnejše JPtedeln’ V katere ie zakon 'i1 PliPj lzkupiček posojila: ?aljllje namenjenih na- razvoju srednjih j toy 1 industrijskih obra- 55 miliiard lir ie Vsota tudi v držav-'"to dei ak bo 2 V "aVo n^a'n° sredstvo za na-M ?3e, Vlk kreditov. Vpraša- U l* »asle!f Pri tem pojavlja, °v»i i ■ Je: ali bodo po-P)it0vat'udje, ki so ves čas * i i.^itih ’ ^?gli sedaj po novih % ‘ daiaU bodo morda osta-2?°dneiv-e pasivui? Ali bodo d U ditovl POg0ji pri nabavi ’vrf premagati K “dtlii i investiranjem H iTr,*tHo ln dužni Italiji? Ne it* “‘zavila namreč i ........... hiagajna za italijan- ""in "»"m "iiiiiiiiitiiiiiiiiimiiniimi, tj. lUliNka gledališča linam V avezi z nih težavah hti drža vnimi podpo- j-a,,jšiin aiinskim — torej Cb»- —- opernim gledali ... ■ . rei' 'mprei ski Jug iz leta v leto troši v produktivne namene 35 milijard in da ni pri tem mogla zabeležiti vidnejšega napredka. Ostalih 20 milijard pojde -udi v razne denarne zavode v različne namene, tako na primer za razvoj obrti, za podaljšanje diskontnega roka. itd. Okrog 100 milijard lir bodo potrošili za gradnjo novih in aeloma za popravljanje starih cest, za regulacijo rek in hudournikov, za gradnjo va-lobranov in pomolov ter •adnjo stanovanjskih blokov. Med temi deli naj omenimo cčrt za gradnjo zaščitnih naprav ob Padskem izlivu, kjer vsako leto velike poplave. Za ta dela, ki bodo vendar nekoliko pomirila ondotno prebivalstvo, je namenjen resek 3 milijard. V severni i srednji Italiji bodo potrošili nadaljnjih 12 milijard za javna dela. Okoli 40 milijard oo prevzela uprava državnih želez-ic. S tem denarjem bo do-poln.la svojo mrežo z novimi gradnjami in modernizi-sla nekaj starinskih prog. «Cassa del Mezzogiorno« prejme 29 milijard za javna dela na Jugu in deloma za vno šolstvo. 10 milijard pojde za gradnjo novih trgovinskih ladij in za odpravo starih (ki so večinoma v raz-premi),,in ki jih bodo spravili iz prometa. Nadaljnjih 3 milijard bodo uporabili za gradnjo hotelov in za druge turistične naprave in potrebe. nimivo je, da se je vlada okrat spomnila tudi številnih zlikovcev, ki čakajo v državnih ječah konec kazni; zgradili jim bodo komfortne zapore do skupne vrednosti 12 milijard lir. Prav tako velik e tudi znesek namenjen nakupu študijskih potrebščin, znanstvenih inštrumentov in podobnega za vseučilišča. Kakor vidimo, bo v glavnem državno posojilo razvilo področje javnih del. To je klasični «deficit spending«, ki ne more pospešiti razvoja državnega gospodarstva, vsaj ne v taki meri, ki bi res kaj pomenilo, posebno ne v današnjem času, ko je Italija že prebolela gospodarski zastoj. Kljub temu pa ni mogoče zanikati, da bi na splošno državno posojilo ne bilo koristno: v prvi vrsti je nekoliko omililo preveliko denarno razpoložljivost. Z delom teh sredstev pa bodo le podprli proizvodna področja in turizem, ki ima važno mesto italijanski plačilni bilanci. Pa tudi javna dela imajo svoj smisel. Vsaj ‘začasno bodo namreč pripomogla k zmanjšanju števila brezposel-r,h, zlasti na Jugu, kjer je povprečen dohodek na prebivalca smesno če ne raje žalostno nizek. Državno posojilo se odlikuje po tem, da ni bilo razpisano v funkciji Skupnega evropskega tržišča, ampak da so njegovi pobudniki mislili predvsem na notranji položaj v Italiji. Pri tem pa se niso bogve kaj ozirali na to, kaj poreko bodoči ministri: ni namreč res, da je bilo za do-spetek določeno leto 1966, ker takrat ne zapade nobena finančna obveznost države: I. aprila 1966 zapade posojilo 100 milijard lir iz leta 1957. t. januarja 1968 pa zapadeta posojili iz leta 1950 in 1958-59, to je za 309 6 milijard nadaljnjih blagajniških nakazil. Ce dodamo še najnovejše posojilo, bo morala država v letih 1966 in 1967 vrniti — v kolikor ne bodo posojila obnovljena — okrog 700 milijard lir. E- E. v.W::Svi Z ' ■■ S« danes in jutri bo v Portorožu odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja, ki Je med občinstvom vzbudila tolikšno zanimanje. (Na sliki tržaški plavži) NE BO ODVEČ, DA SE ŠE ENKRAT POMENIMO O TEM Letošnje vremenske razmere v zvezi z boleznimi v vinogradu Seveda gre za plesen in peronosporo, ki sta že marsikje opravila svoje - Kaj početi v primeru toče Mokro vreme se Kraševcu ne zameri tako hitro. Zakaj neki, če pa je kraška zemlja tako pogosto žejna. Letos pa se zares nimamo kaj pritoževati, kajti dežja ima celo nenasitna kraška zemlja dovolj, če ne tu pa tam (doline, težka polja* celo preveč, če komu, ni to po volji vinogradnikom. Vse bi še bilo, a to šmentano svaštvo med vlago in toploto, ki je kot nalašč za peronosporo in plesnobo. Stalno mora vinogradnik biti na preži in z njima v borbi. Dobro ju pozna in se ju na splošno uspešno otresa; vendar sta bolezni ponekod prišli več ali manj na svoj račun, tukaj po krivdi gospodarja, ker ni pravočasno in pravilno proti njima po-1 vreme, nevarno trti, čeprav stopal, tam zaradi vremena, mogoče ne ve, kaj pomeni _2 1 2 „ inlriiVinniiclrn rlrtVlO lri in mi. pomanjkanja delavcev ali česa drugega Nekateri sicer zelo redki gospodarji z okuženimi vinogradi zvrača-jo krivdo za to na zaščitna sredstva, češ da niso zanesljiva in da so neučinkovita. Nimajo prav. Ze samo dejstvo, da je vinogradnik, ki ima svoj trtni nasad v bližini okuženega vinograda, zelo uspešno uporabljal ena-kg zaščitno sredstvo, izpodbija to trditev. Od kod ta razlika? Ta vinogradnik je letos že večkrat pravočasno in pravilno škropil. On in sploh večina naših vinogradnikov pozna zahrbtno naravo pe-ronospore in se spozna na POMENEK Z AVTORJEM ROMANA cJOVANKA E LE ALTRE* «Scenarija nisem niti videl» zatrjuje polemično «Tudi v tistem trenutku sem upal, da bodo nekega dne vsi pozabili. Bil sem veder, pa čeprav so moji edini prijatelji odhajali v borbo tudi proti uteni.» Tako se zaključuje novi roman Uga Pirra «Mille tradi-menti», ki je pravkar izšel in katerega en izvod je držal v roki ovit v celofan in ga vihtel po zraku včasih s tolikšno silo, da se zdi kot vojak, ki se pripravlja pognati ročno granato, ki ji je že odtrgal varovalko Pravkar je izšel pisateljev nov roman «Mille tradimenti», ki je avtobiografsko delo, hkrati pa odraža zgodovino vse pisateljeve generacije, ki se je 8. septembra znašla sama in nepripravljena ga razumeti in dojeti, ki pa hkrati mora izbrati. Usoda ga požene, da izbere fašizem in to zato, ker so ga njegovi tovariši v orožju in hkrati antifašisti odbili. Ti so se povečini opredeljevali bolj iz čustvenih razlogov in vprav Ugo Pirro je star 39 let Do- j » tem ie vzrok prvih razko- OV I In.. ,7 'T'*! ril ma je iz Salerna. Kot sin železničarja je otroška in mladeniška leta preživel po vsej Italiji, pač tam, kamor so očeta železničarja premeščali. Ko je bil zrel za vojsko, so ga poslali najprej v Grčijo, nato v Jugoslavijo in končno na Sardinijo, torej v kraje, kjer “o doma romani «Le šoldates-se», ki je njegov prvi roman »napisan iz obupa in v obupu«, ker ni mogel napraviti toliko zaželenega filma, roman, ki je izšel že v 12 evropskih jezikih; nadalje v kraje, od koder je doma «Jovanka e le altre«, dolga zgodba, o kateri smo že poročali in ki bo izšla v oktobru, tedaj, ko bo dokončan tudi film z enakim imenom in ki ga pripravlja režiser Martin Ritt; nadalje v kraje, kjer se dogaja zgodba romana «Mille tradimenti«, ki je pravkar izšel. Ugo Pirro je prišel v Rim kjer živi danes, v dobi, ko je bil Rim poln političnih in kulturnih dogodkov in se zaposlil kot scenarist pri filmu. Danes pa je eden najbolj znanih pisateljev svoje generacije. ««Mille tradimenti» je napi san v prvi osebi in je moja zgodovina — pravi Piro. — Je zgodovina pretežnega dela moje generacije. Zgodovina vseh onih, ki so se. 8. septembra znašli pred izbiro sami, ne da bi jim bil kdo pomagal stvar razumeti. Glavni junak romana je mlad poročnik, ki v noči odločitve ne more vse- s , k ii*i^ Pr®čsednik državne •i ,,9>išč I , sar*iev opernih gle- ^ Rarnci n o ti. ro Barosi na novinarjem impre- H,1' kotiferenci° novim Tiev Zelje zasebnih i Ha n ' Sn°v) tega načrta je milijarda 160 h. na - a"ovi J%*zP°lago t,‘i°»ov n« -;j“‘ e. 40n .’. vendar gre od j, V .milijonov za kon-S Pade>avnost, 420 milijo-trkljajgre za kritie Pribi- V Dr.'- ! SO se nak°pi' .-“^anlr. njib sez°nah. Iz pa so napravili sredstva razdeliti >Vapka W. kako f4 °snm°permm Ktedališčem >1 AH,teh številk - i' . hfro Barosi d »n^iinska bodo . ‘‘»Oran-~ ,°Perna gledališča Ko *VnostS "* popolno v raznikat-° Prikazal predlo-d id> i! atudijskih komisij, ■»ditve ICal podtajnik za ti>W-‘n- ®'eda'iš»a, je ‘A (t.i^Plprej081 izraz>l željo, naj OHlfllTftPtli im/lin °mogočili večjo 1Par»jŠim opernim • p°večahadali* naj bi Že v»Ost ter P.° pore za to Srekr.lCj naJ bi se že se->'.'lpravii „„ oloč®ne komisije Srtoriev onZnam tistih organi-s® hkvarui?^ predstav, ki 10 'zklju^8** in se *e ukvar-'■'kih iJPo s Poklicem gle- ‘“^•aaruev. »Sli mm I Pred dnevi smo pisati, da bodo ostrigli Gino Lollobrigido Ne vemo zakaj, toda za gotovo je, da bo Jovanko v liimu z istim Imenom igrala Silvana Mangano, ki Jo vidimo na aliki, ko Ji ze strižejo lasa lov med njimi. Tudi glavnega junaka pa čustva prav tako pritegujejo k njim, k antifašistom. In vprav tedaj, ko se junak odloči za pobeg in se napoti čez Sardinijo, po incidentu, ko misli, da je ubil nekaj ameriških vojakov, se mu za gotovo odpre, po čem dejansko teži: kljub temu, da se zaveda, kam bi ga to moglo privesti, morda celo v smrt, si vroče zaželi zmage zaveznikov.» Ko Ugo Pirro to pripoveduje, se močno razživi. Sicer ne zagovarja svojega dela kot takega, pač pa ves svoj moralni in umetniški svet On ne govori samo o svojem romanu, pač pa o vsej problematiki in o vseh svojih literarnih stvaritvah: «Ne misli, da je to morda miren roman, pač pa je to roman grenkobe in sile, polemičen proti mnogim ljudem in mnogim svetovnim nazorom. Antifašisti, ki se ob vsakem stiku z ostalimi ljudmi, ki niso iz njihovega kroga, zapro v svoj krog, so značilnost političnih navad in politične morale, ki je še danes živa in prvi prelomi, do katerih pride med tovariši v orožju iz političnih razlogov, so nekakšna geneza vse italijanske demokracije» — pravi Ugo Pirro. Potemtakem je to povsem aktualna knjiga, bi sledilo vprašanje, na katero Ugo Pirro odgovarja: «Na neki način da. Knjiga obravnava dogodke iz prve povojne dobe, toda napisana je danes po vseh dosedanjih izkušnjah. Opisuje porajanje političnih idej naše generacije, vendar so te ideje obravnavane v smislu sedanje tematike. Poleg tega je naša generacija preživela politični razvoj in dogodke, ki jih je treba prikazati, povedati in če je Italija za zunanji svet zanimiva, je zanimiva zaradi te dobe in zaradi del, ki jih je navdihnila ta doba. Kot primer naj služijo filmi iz prve povojne dobe Ugo Pirro se je najprej začel uveljavljati v filmu, vendar ne kot filmski igralec pač pa kot pisec scenarijev in verjetno mu ie vprav ta doba pomagala k poznejšemu razvoju. Glede tega Ugo Pirro pravi: «Smatram se še vedno za filmskega človeka in ne odklanjam izkušenj, ki mi jih je dalo to življenje in me pripeljalo v življenje pisate Ija, pripovednika. Pomagalo mi je problematiko dojemati in mi dalo smisel za gradnjo razvoja zgodbe.» Kljub temu, da se smatra še vedno za filmskega člove ka, se ne mara vrniti k filmu, pa čeprav tu pa tam stori kaj tudi za film. Trenutno se ukvarja z De Santisom in Eliom Petrijem s pisanjem “cenarija za film «Pettolondo» ki mu bo morda dal pobudo in snov za novo literarno delo ali vsaj za nov literarni lik. Njegovo le tudi literarno delo «Jovanka e le altre« 1 UJovank« in ostale«), za ka- tero smo rekli, da bo izšlo oktobra, ko bo hkrati dokončan tudi film. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da Pirro, ki je avtor dela in hkrati filmski človek, pri pisanju scenarija za ta film ni sodeloval. Glede tega Pirro pravi: ((Scenarija nisem niti bral, vem le, da moja knjiga obravnava italijansko okupacijo, vtem ko bodo v filmu prikazani kot zasedbene sile Nemci. Te spremembe pa ni vsilil niti producent filma niti režiser, pač pa je bila njima obema vsiljena...)) To je zelo ostra polemična noia Uga Pirra, ki jo bomo razumeli iz njegovih nadaljnjih izvajanj. Ko so ga vprašali, zakaj se je od filma ločil in se predal slovstvu, je Pirro rekel; ((Potreba, da vržem v življenje, v vrtinec i-deje, ki sem jih zaradi cenzure nosil zaprte.« Po uspehu romana «Le soldatesse« je ameriška založba «Simon and Schuster« že zasegla roman «Jovanka e le altre« ter tudi roman «Mil!e tradimenti«, še preden sta izšla v Italiji, toda dramsko delo opisuje dogodke iz vojaškega miljeja «1 sabotatori« in ki ga je Pirro napisal že pred dvema letoma, ni v Italiji še našlo mesta na odru, ker se nihče ni upal predložiti ga cenzuri in tako bodo Pirrovi «1 sabotatori« prvič prikazani v Nemčiji. Filmski svet, kakršen je danes, se boji del, v katerih se ostra politična polemika ne more skrbno prikriti in v Pir-rovih delih se ta polemika kaže od samega začetka pa do konca. Glede tega Pirro pravi: «Sem opredeljen pisatelj in ni me tega sram, kajti moje življenje je polno političnih in vojaških zgodb, zgodb, ki zanimajo še ves svet-in ne vem čemu bi jih morali pisatelji moje generacije izločiti in izključiti iz svojega obzorja. Morda je to tudi posledica dejstva, da izhajam iz filmskega sveta in to iz filmskega sveta, ki je imel svojo izrazito nalogo odpreti okno v realno življenje naše dežele, filmskega siieta, ki je odprl pot novim izraznim oblikam in odstranil skorjo, ki se je v dobi fašizma nabrala nad italijansko kulturo.» B.B.T. Burno potovanje opernega pevca Slovitia tenor Giuseppe Di Stefano je moral 23. t. m. peti v milanski Scali glavno moško vlogo v operi «Carmen». V ta namen je moral priti iz New Yorka. Ko je pretekli petek stopil na letalo «Jestream», je moral čakati celo uro preden so popravili nekaj na iei«?::. Komaj pa je letalo napravilo kakih 100 metrov in se ni niti še dvignilo, je pilot letalo ustavil, ker se mu je zdelo da nekaj ne gre prav. Potniki in z njimi Di Stefano so morali izstopiti, ko pa je bilo letalo spet nared, ie Di Stefano nekoliao podvomil in letalo je z vso njegovo prtljago odletelo proti Evropi. Tenor in njegov tajnik sta sklenila odpotovati naslednjega dne z letalom, ki je bilo namenjeno v Boston. Prišlo pa je spet do okvare in do prisilnega pristanka. Tenor se je zopet vrnil v New York in sklenil potovati po morju, pa čeprav bi ne mogel priti na premiersko predstavo v Scali. Toda v New Yorku ni našel niti enega mesta na ladjah, ki so bile pripravljene za pot v Evropo. Ni mu preostalo drugega kot sesti v prvo letalo, namenjeno v Evropo. Tudi na tem letalu je prišlo do nekih okvar, ki so jih morali z vso naglico popraviti in slavni pevec je s svojim tajnikom prispel šele v ponedeljek pozno ponoči v Pariz in naslednjega dne je odpotoval proti Milanu, kamor je prispel šele v sredo. Prvič je sedel v letalo v petek in do Milana je tako potreboval skoraj teden. inkubacijska doba, ki jo mimogrede le pojasnimo. Inkubacijska doba te bolezni pomeni čas, ki preteče, odkar gliva skozi listne reže prodre tkivo, pa dokler se pokažejo na listih prvi znaki bolezni v obliki oljnih madežev ali plesnive prevleke. Ta razvoj traja le nekaj dni in je odvisen od prej omenjenega svaštva med vlago in ploto. Najdlje traja v sredini maja (4-9 dni), najkrajša pa je v juniju in juliju, ko znaša 3-5 dni. To pomeni, da je treba v teh mesecih pogosteje škropiti. Nove okužbe preprečimo samo, če škropimo pred koncem inkubacijske dobe. Čas škropljenja se torej ravna po življenju peronospore. S svojimi čutili ali s svojo prakso res ne moremo tako lahko dognati. Pomagajo nam tako imenovane anti-peronosporne postaje. Takšne žal pri nas ni. Na srečo se ravnamo po nasvetih ljubljanske ali koprske radijske postaje, ki bolj ali manj ustrezajo tudi našim podnebnim razmeram. Sicer se vinogradniki ravnajo tudi po izkušnjah, pridobljenih tekom let. Navadno škropijo prvič, ko so poganjki dolgi 10-15 cm, drugič v začetku junija, ko so vsi kaberniki vidni (pred začetkom cvetenja), tretjič po cvetju (predvsem grozdje) in četrtič dva-tri tedne po tretjem škropljenju. Seveda ima tudi to pravilo svoje izjeme, ker je za to merodajno vreme (mokrota, vlaga). V suhem vremenu in ko so noči hladne ni potrebno škropiti, saj ni v takem vremenu pogojev za to bolezen. Nasprotno pa je nujno v mokrotnih letih večkrat škropiti. To velja zlasti za letošnje vreme. Kar se pa tiče plesnobe, drži pravilo, ki smo letos pravočasno nanj opozorili: najvažnejše je prvo žvepla-r.je, to se pravi, brž ko se pokaže zarod in so poganjki 5-10 cm dolgi, to je torej orej, preden prvič škropimo To žveplanje uniči plesnobo (oidij) že v samem začetku. Drugič: žveplati je treba tudi les in listje o-krog grozdja ter tudi zemljo okrog trt. Pri nas je treba večkrat (celo do desetkrat) narahlo žveplati. Sicer pa žveplanje trti le koristi. Kaže, da še nekateri vinograd ruki niso tega držali in zato se je plesnoba močno zako-tila v njihovih vinogradih še ena «bolezen», včasih še najhujša, se lahko pojavi: toča. Bilo bi bolje, da bi ne bilo potrebno govoriti o njej. Dokler pa ne poznamo uspešnega sredstva moramo biti na to šibo pri pravljeni vsaj v toliko, da omilimo posledice njenega morebitnega udarca Toča mladike lahko docela oklesti, če ni njih kambij (zelena kožica ped skorjo) poškodovan, se a*r celijo, v nasprotnem primeru pa ostanejo odprte in trohnijo. Zelene jagode belj trpijo kot zrele, ker ae posuše in odpadejo, dočim pri zrelih ah dozorevajočih jagodah izteče del soka i» je pridelek manjši. Največj* škoda pa se pokaže kasneje, ko se v odprtih ranah naselijo razne glivice, med drugim zlasti bela grozdna plesen, ki napade grozdje tako, da v par dneh unm ves ostanek trgatve. Prvo, kar je treba takof po toči storiti, je škropijo nje z eno in pol odstotno raztopino bakrene galice a sredstvom proti plesnoM ali pa za škropljenjem z galico posebej žveplati. To ja vinogradnikom že znano. To kropljenje je prvi ln tudi najboljši zdravnik, ker pomaga ohraniti dovolj rodnega lesa za naslednje lato, ko je treba trti zaradi po-kodovanih rozg pustiti več rodnega lesa. To storimo zaradi tega, ker nekatera očesa zaradi poškodb slabo poženejo ali sploh ne poženejo. Odvečno mladje pa petem z mandanjem odstranimo. Nekateri vinogradniki so mr.enja, da se po toči poškodovani trti pomaga s rezjo. Poskusi v Sloveniji so pokazali, da to ne drži. Ja pa nujno potrebno manda-nje (odstranitev zalistnikov, vršičkov itd.) da les bolje dozori in je več soka za celjenje ran. Ni potrebno omenjati, da pletev trto krepi. Iskreno pa želimo, da ni bil ta nasvet glede poškodb po toči za letos in tudi za naslednja leta odveč. UMIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniIHMUlllItHIlUIIIIIIIIIHIlIllHimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIlJlIllllllllllllllllllNIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIinillHlIlllliiiiiiiiiiMiiiiiiiilililillIlliillIllllIllll Vzrok ((mongolske bebavosti)) pojasnjen HOROSKOP ZA DANES__ Skupina raziskovalcev zdravniškega genetičnega inštituta na univerzi v Upsali na Švedskem, v kateri so prof. J. A. Book, J. Lindsten in Italijan dr. Marco Fraccaro, je odkrila, da se spol človeka drugače genetično določa, kakor so doslej pisali vsi teksti genetike in splošne biologije. Odkritje je potrdilo slutnje, ki so jih že gojili drugi znanstveniki v preteklih letih na osnovi citoloških opazovanj (citologija — nauk o celicah), ki pa niso bila tako natančna kot sedanja. Ta nova odkritja so bila možna na podlagi nove tehnike gojenja in mikroskopskega proučevanja človeških celic, ki omogoča bolj natančne ugotovitve. Moški proizvajajo normalno dve vrsti semena: 1. seme, ki vsebuje kromozom Y (tvorba iz kromatina celičnega jedra — paličica ali pentlja kot nosilka dedine) poleg drugih 22 kromozomov, ki so skupni o-bema spoloma in ki jih imenujejo avtozomi (to je kro-mozomi, ki ne določajo spola), 2. seme, ki vsebuje poleg 22 drugih kromozomov tudi kromozom X. Zenske pa proizvajajo vedno jajčeca s kro-mozomom X poleg običajnih 22 avtozomov. Ko semenska klica prve vrste oplodi jajčece, se spočne plod moškega spola. Ko pride do oploditve s semensko klico, ki vsebuje kromozom X, se spočne plod ženskega spola. Moški proizvaja okrog 50 odstotkov semenskih klic vsake vrste in iz tega izvira da se rodi skoraj enako šte vilo moških in ženskih bitij V tem številčnem sorazmerju so seveda nekatere razlike, ki pa so odvisne od številnih či-niteljev. Podoben mehanizem so zelo podrobno proučili pri sadni mušici, ki se imenuje Dro-sophila melanogaster ter s tem dokazali, da ni kromozom Y tisti, ki določa ženski spol, marveč ravnovesje med številom kromozomov X in številom avtozomov. Pri tem so prišli do zelo zanimivih odkritij. Ta mušica, ki je najbolj znani organizem s stališča genetike, ima dva kromozo-ma X in šest avtozomov pri samicah ter po en kromozom X in en kromozom Y ter šest avtozomov pri samcih. Pri nekaterih križanjih se lahko dosežejo mušice, ki i-majo samo en kromozom X in šest avtozomov ter so kljub odsotnosti kromozoma Y moškega spola, po drugi strani pa se lahko dosežejo mušice z dvema kromozomo-ma X in enim Y ter z avtozomi, pa so samice Na podlagi tega so sklepali, da kromozom Y nima, v sebi lastnosti moškega spola ter so po analogiji sklepali da se tudi pri človeškem rodu dogaja takole. Učenjaki v Upsali pa so tudi s slikami celic dokazali, da ženske s tako imenovanim skupkom bolezenskih znakov «Turnei», ki povzročajo neplodnost zaradi pomanjkanja jajčnikov ali drugih manj pomembnih napačnih tvorb, imajo en sam kromozom X poleg ostalih 44 avtozomov. Ti podatki se dobro vsklajajo z nedavno ugotovitvijo znanstveni- ka Welshonsa v Russellu v Ameriki, ki je dokazal, da je kromozom Y tudi pri miših nosilec činiteljev, ki določajo moški spol. Zdi se torej, da je v nasprotju s tem, kar se bere v medicinskih učbenikih, da je mehanizem genetičnega določanja spola različen pri sesalcih kot pri drugih živalih. Moderna tehnika gojenja celic in mikroskopskega opazovanja je že povzročila pred tremi leti veliko presenečenje, ko so dokazali, da ima človek 46 in 48 kromozomov, kakor so dotlej pisale znanstvene knjige. Od tedaj so številni znanstveniki začeli gojiti človeške celice v enoceličnih pla-sleh ter začeli opazovati kro-mozome z novo tehniko barvanja. Tako se je začela razvijati nova veja »kromozom-ske patologije«, ki je že prinesla obilne sadove. Poleg primera bolezenskih znakov ((Turner« so v preteklih mesecih razni znanstveniki, kakor tudi zgoraj omenjena švedska skupina, ugotovili, da imajo otroci, ki bolehajo za mongolsko bebavostjo, en kromozom več kakor normalni otroci, to je, da imajo 47 kromozomov namesto 46. To so pokazale tudi razne slike. Znanstveniki se sprašujejo, kako naj bi se pojasnile te genetične pomanjkljivosti. Pri lem menijo, da pri tvorjenju rednih celic moškega ali ženske utegnejo nastati pojavi ko se celice ne ločijo, zaradi česar se tvorijo spermatozoji ali jajčfeca, ki vsebujejo en kromotozom več ali en kromo-tozom manj kot običajno. Na sreča sa ti oojavi zelo redki. Spričo živahne dejavnosti na tem področju znanstvenega proučevanja lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih ali lotih nova odkritja. Verjetno je namreč, da bodo ugotovili, da so nekatere neredne tvorbe, za katere doslej nismo poznali vzroka, posledice anomalij, ki so podobne ah ena-Ke omenjenim anomalijam v številu in vrsti kromozomov, ki jih vsako človeško bitje dobi od lastnega očeta ali matere v trenutku spočetja. -r OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Neka poslovna zadeva se bo verjetno zapletla, zato bedite previdni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Računajte le s svojimi silami in s svojo sposobnostjo, ker bi vsako sodelavanje z drugimi propadlo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Računajte s tujo pomočjo, morda celo s pomočjo vplivne osebe, vendar napnite vse sile. Doma popolno soglasje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Vse kaže, da boste doživeli uspeh, vendar se vam naj ne mudi, kot ne pričakujte niti prenaglih uspehov v ljubezni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Metali vam bodo polena pod noge. Vi pa boste šli preko tega in doživeli še večjih uspeh. Pazite raje na zdravje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Ne bodite preveč zahtevni, kajti uspeh je odvisen od zadostne mere potrpežljivosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 3*. 10.) — Tekmeci so med vašim cžjim krogom in ti zaviraj* vaše delo. ŠKORPIJON (od 24. 10. d* 22. 11.) — Na dobri in trdni poti ste, zato se ne spuščajte v utopistične načrte. STRELEC (od 23. II. do 20. 12.) — Ker se boste znašli pied večjo oviro, se duševne pripravite, da vas ne bo življenje presenetilo. KOZOROG (od 21. 12. d* 20. 1.) — Danes vam bo šle vse narobe. To naj vas ne moti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Prilagodite se razmeram, vendar ne opustite načrtov, ki ste jih tako vztrajne pripravili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Ce hočete doseči večje uspehe, ne smete razprševati svojih sil po nepotrebnem. — V Oolui.niico so ga sicer pripeljali zaradi zlomu ttofce, toda prišlo ie do kotuoiikaeii. PRIMORSKI DNEVNIK 25. juliji $ <*orlško-1)eneški dnevnik Pred prihodom ministra za državne udeležbe V oddelku OMFA v tržiški CRDA nameravajo povsem ukiniti proizvodnjo Krščanska demokracija zatrjuje, da je bilo za modernizacijo podjetij IRI vloženih 6 milijard lir Razmere v tržiških Jadje-! meram. S tem namenom je Selnicah in v livarni SAFOG,,bil ustanovljen odbor s pred- ki spadajo pod državni sektor, so se v zadnjem času po uradnih podatkih zelo poslabšale zaradi pomanjkanja naročil. Da bi se našla rešilna pbt, so sindikalne organizacije delavcev, notranje komisije, občinske in pokrajinska uprava ter trgovinska zbornica,in ne prav na kraju tudi nekatere politične organizacije, pričele z akcijo, da bi minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi po zaključku razprave o proračunu njegovega ministrstva prišel v go-riško pokrajino, kjer bi na lastne oči videl obstoječe razmere in s svojimi ušesi slišal od odgovornih predstavnikov javnega in gospodarskega življenja, kaj naj se napravi, da se odpomore nevšečnim raz- sednikom pokrajinske uprave odv. Culotom, predsednikom trgovinske zbornice G, Bigo-tom in tržiškim županom. Goriška Krščanska demokracija je pred dnevi obiaviia daljše poročilo s svojega zasedanja. ki naj bi služilo za izdelavo predlogov goriške delegacije na zasedanju treh pokrajinskih vodstev KD, ki je bilo v Trstu. V njem se poudarja gradnja modernega doka za gradnjo 80.000-tonskih ladij ter dograditev montažne hale v SAFOG. Ce naj verjamemo njenim napovedim glede investicije okoli 6 milijard lir za modernizacijo teh podjetij, tedaj bi se nevarnost za naše gospodarstvo za vedno oddaljila od nas. ^ Tem optimističnim gledanjem pa nikakor ne moremo verjeti, če zaradi drugega ne, vsaj zaradi 1.400 suspendiranih delavcev v CRDA v Tržiču, kjer je zlasti oddelek OMFA tik pred prenehanjem kakršne koli dejavnosti. Vse se nam vidi, da še ni prišel čas, da proglašamo uspeh, kadar uspeha ni. Počakajmo, da bomo videli, kaj nam bo povedal minister za državne u-deležbe, ki se bo ustavil v Tržiču na poti v Trst. Bodimo optimisti skupaj s Krščansko demokracijo in upajmo, da ne bo prinesel v svoji popotni torbi takšno rešitev, kakršno je prinesel v Genovo, kjer je ukinil proizvodnjo v Ansaldo Fossati (838 odpustov) in odpustil polovico delavcev v S. Giorgio (okoli 500 oseb). Program izletov SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo naslednje izlete: 1. in 2. avgusta'izlet po dolini Kneže na Šijo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz No>-e Gorice do Podmelca, nato peš na Ravne, kjer bo prenočevanje. V nedeljo tura na Šifjo, nato povratek na postajo v Podmelcu. 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet bo združen s pestrim in zabavnim programom. Vožnja za člane 550, za nečlane 600 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleženec mora pri vpisu plačati poleg voznine za avtobus še 500 lir na račun za prenočišče in prehrano na Lokvah. «»—— Nesreča delavca iz Gonarsa Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj ob 15.30 prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia Arvena Boni-nija iz Gonarsa v videmski pokrajini Bonini, ki dela pri prodajalcu piva Villacher, si je pri delu ranil desno nogo. dežurna' 'lekarna Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Cardueci št. 12, tel. 22-68. Prva etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji Na Reki prvi Jugoslovan V. Petrovič pred Clasom in Van Der Weckenom Finale evropske cone za Davisov pokal Ne zmagovalci ne premagat - ::,l po prvem dnevu V ekipni lestvici vodi Jugoslavija s časom 15.08'15' Danes II. etapa Reka - Pulj (105 km) X. popis prebivalstva v Gorici Dobljeni podatki bodo služili osrednjemu statističnemu uradu Zbrati jih bodo v 1.375 občinah Zajamčena je uradna tajnost Goriško županstvo sporoča, da bodo od 26. julija do 1. avgusta na področju naše občine v skladu z navodili o-srednjega statističnega zavoda v Rimu ugotavljali življenjske razmere delovnih sil. To bo deseta akcija, ki jo jg zavod pokrenil v zadnjih letih. Vesti ne bodo zbrali samo v goriški občini, ampak še v 1.374 občinah v državi, da sj po statistični urad (išty6ril, čim popolnejšo sliko. Ker so bile prejšnje ugotovitve polne važnih statističnih in socialnih podatkov, jih bodo ponavljali vsake tri mesece. • Prihodnji teden bodo znova obiskali 81 družin, ki so jih na podlagi žrebanja že izprašali v mesecu aprilu, da bi ugotovili spremembe v zaposlitvi in brezposelnosti v raznih letnih časih. Istočasno se bodo pozanimali za higienske in zdravstvene prilike teh družin. Zaradi važnosti te akcije se pozivajo družine, ki so pred časom prejele ustrezno sporočilo, da bodo osebam, ki bodo prišle na njihov dom, vljudno in točno odgovarjale na vprašanja. Zajamčena je uradna tajnost vseh podatkov, ki bodo služili samo statistič- nim namenom. Sestanek PSI o javnih ustanovah Tiskovni urad Italijanske socialistične stranke sporoča: «V soboto 25. julija bo na sekcijskem sedežu v Gradiški s pričetkom ob 20.30 shod predstavnikov krajevnih ustanov. Prisotni bodo vsi občinski svetovalci PSI. Obravnavali bodo važnost delovanja, ki ga imajo krajevne ustanove v javni upravi«. Kaj vse se ne pripeti bolničarjem ZK! — - — — --------------- Pretep v av med vožnjo^ Ne povsem uravnovešena ženska je zagrabila šoferja za vrat in povzročila trčenje Uslužbenci Zelenega križa I tem poslali drug avtomobil so imeli pl-ejšrlji ‘večer precej!Zelenega krila, ki 'je šoferja sitnosti z dvema ženskama, ki nista hofčli v bolnišnico. Bili sta tako trmasti, da sta povzročili celo prometno nesrečo. V družini Bradaschia so se predvčerajšnjim ponovno hu do sprli. Sdsedje so poklicali policijo, da bi napravila red in Zeleni križ, da bi odpeljal Dolores Tomasini, poročeno Bradaschia v bolnišnico, ker se je onesvestila. Uslužbenci Zelenega križa So res žensko skupno s hčerko naložili na rešilni avtomobil in ju odpeljali proti bolnišnici «Rdeča hiša« V Ulici Lantie-ri se je ženska osvestila in ko je spoznala, kam jo peljejo, je podivjano zagrabila šoferja z,a vrat. S tem mu je onemogočila, da bi lahko u-pravljal vozilo. In res se je kmalu potem zaletel v platano. Na kraj nesreče so po- liluiiiiiitimiiuimmimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiimmiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitmmiiiimiiiiiitniiniii Objavljamo tretji seznam davkoplačevalcev, njihov poklic, višino obdavčljivega dohodka ter višino davka v o-klepaju. Lidia Harnik 1,400.000 (77.808); Edoardo Huala, trgovec 690.000 (2y.066); Antonio Ianesch, uradnik 550.000 ( 8536); Bernardo Ismen-ghi, direktor 750.000 (16.092); dr. Floriano Kocjancic, upokojenec, 650.000 (19.833); Lui-gi Krainer, trgovec, 1,225.000 (64.613); Giustino Kusterle, in. dustrijec, 500.000 (18.703); Antonio Laganella, trgovec, 570.000 (22.398); Giuseppe Le-ghissa, učitelj, 510.000 (21.950); Jllo Leoni, uradnik 1,375.000 (46.969); Umberto Levi, zdravnik, 700.000 (26.698); Egone Lodatti, inženir, 840.000 (21.003); Rosina Lotti, trgovka, 550.000 (21.287); Zaccaria Lupieri, stavbenik, 570.000 (22.397); Stefano Lutman, direktor, 540.000 (20.778); Gueri-ni Luigt Luzzato, odvetnik, 610.000 (23.017); Seznam plaeevalcev dopolnilnega davka Giuseppe Macuz, podjetnik, 1.550.000 ( 55.927>■; Igini Mada-ma, podoficir, 630.00Q (18.461); Francesco Majo, podoficir, 600.000 (19.234); Ruggero Ma-lacrea, učitelj, 610.000 (18.200); Bruno Malner, učitelj, 700.000 (19.742); Giordano Malni, učitelj, 840.000 (36.539); Jvonne Malessi, upokojenka, 680.000 (18.072); Maria Manlini, upokojenka, 670.000 (19.598); Er-vino M a m a c c o, uradnik, 1,025.000 (26.883); Mario Ma-maco, kapetan, 780.000 (18.973); Francesco Marseglia, upokojenec, 1,100.000 ( 38.491); Luigi Marchesini, direktor, 540.000 (12.178); Lino Marchi, uradnik, 1,550.0 0 ( 59.014); Carlo Maresi, zutavnik, 1,780.000 (6*.963); Pietro Marin. 2,425.000 (119.661); Rodolfo Marini, u-radruk, 560.000 (10.223); Mat-teo Marsano, 800.000 (19.217); Pietro Marši, sodnik, 505,000 (7428); Milano Martellani, lekarnar, 620.000 (15.560); Pietro Martini, trgovec, 690.000 (29.067); Bruno Martinis, u-radnik, 610.000 (11.382); Mario Martini, učitelj, 640.000 (14.698); Italo Massi, uradnik, 690.000 (15.907); Massimiliano Matani, profesor, 510.000 (10.693); Er-mano Mattioli, učitelj, 510.000 (10.132); Enrico Mattioni, tr- govec, 3,800.000 (332.391); Lino Mattioni, trgovec, 3,950.000 (340.711); Carlo Mauro, direktor, 1,300.000 (48.525); Luigi Mauro industrijec, 620.000 (15.677); Ettore Mazzolini, 520.000 (15.107); Angelo Maz-zucchelli, uradnik, 520.000 (8283); Camillo Medeot, učitelj, 590.000 (13.176;' Donato Mele, uradnik, 1,050.000 (32.373); Renato Minichellio, uradnik, 640.000 (11.312); Bor-tolo Mis^hpu, trgovec, 690.(4)0 129.066); .Carlo Misohou, trgo-fec, (»C|00t iCuido M i z z a n, trgovec, ■ 1;700.000 jU2.303); Ettore Mocellini, u-railmk, 1.U5.0UU 143.220); Mirko Modestini, upokojenec, 570.000 (15.914); Giuseppe Mol. lame 540.000 (6518); Vittorio Mozzolo 1,975.000 (100.643); Alberto Montanari, uradnik, 520.000 (9381); Giusto Montana, direktor, 2,175.000 (62.326); Benito Morussi, industrijec, 47-letnega Antona Battistello, ih bolničarja, 24-letnega Giu- seppa Graunerja, odpeljal v bolnišnico «Brigata Pavia« zaradi ran, ki sta jih dobila pri trčenju in pri krotitvi podivjane bolnice. Šoferju so ugotovili zlom grodnice, Grau-nerju pa poškodbe na glavi. Tudi ženski so najprej odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši, Dolores pa so od tam odpeljali v umobolnico. REKA, 24. — Prva etapna zmaga na kolesarski dirki po Jugoslaviji je pripadla Vese-linu Petroviču. Progo Zagreb-Reka, dolgo 180 km, je Petrovič prevozil v 5 urah 20’43 Zmagal je v sprintu tik pred izvrstnim belgijskim kolesarjem Clasom. Tretji je Belgijec Van Der Wecken, četrti pa Jugoslovan Valčič. Takoj za njimi je prišla na cilj skupina 10 kolesarjev. Današnja etapa je potekala zelo borbeno. Takoj po startu v Zagrebu je pobegnil* skupina 8 kolesarjev, ki so jo vodili Bolgar Kočev, Jugoslovan Valčič in neki belgijski kolesar. Skupina je pri Jastre-barskem imela 2 minuti prednosti, v Karlovcu, po 52 km vožnje, pa celo 3 minute. Holandcu Hugensu, Belgijcema Van Den Weckenu in Clasu in Petroviču ter Žirovniku je uspelo odcepiti ^se od glavne skupine šele na prvem vzponu v Gorskem Kotoru. Sledila sta jim Jugoslovan Levačič in Holandec Dock. Begimci so uspeli pri 120 km od Zagreba dohiteti prvo skupino. V današnji etapi so bili trije gorski cilji. Na prvem v Dokmanovičih je zmagal Valčič, na Kupjaku in Špičunku pa Bolgar Kocev, ki vodi v lestvici za gorsko nagrado s 14 točkami pred Valčičem, ki ima eno točko manj. Od prijavljenih 75 kolesarjev, se je v Zagrebu javilo samo 72. Manjkali so trije Poljaki, tako da sta od Poljakov startala le Geska in Carnjet-sky. Današnja etapa je potekala brez večjih nezgod. Ponesrečila sta se laže samo Nizozemca Nysten in Nelis, ki sta 25 km od Zagreba trčila in lllllllllllllllll|||l|lll|lll|||||||||||||||||l|||M||||lll,|,,||||,|,||I||,|||||||m|||||,l,|||||)| ■ miiiiiiiiituii Petrovič — zmagovalec I. etape Mesečnik goriške občine za april Na gorišhem gradu 4000 obiskovalcev padla. Med vožnjo sta odstopila Angleža Lakner in Echels, Holandec ‘Nysten "ter 'dva' člana hrvaške ekipe. Po današnji prvi etapi Je v splošni lestvici posameznikov »prvi Petrovič s časom-, 5.02'43'\ drugi Je Clas (Belgija) 5.02’43”, tretji pa Van Der Wecken, 5.02’45”. Sledijo Valčič' (Jug J, Kozma (Romunija), Kocev (Bolgarija), Žirovnik (Jugoslavija), Stueten (Holandska), Ilijev (Bolgarija) C^laru (Romunija), Hrovat (Slovenija), Kristov’ (Bolgarija), Levačič (Jugoslavija), Hu-gens" (Holandska),' Nilsen (Danska), Ray (Anglija), Ho-lendorf (Zahodna Nemčija), Geska (Poljska) itd. V generalnem plasmaju e-kip vodi Jugoslavija s časom 15 ur 08’15”. Druga je Bolgarija 15 ur 08’21 ”, tretja Nizozemska 1.5 ur 08'33”,četrta Romunija 15 ur 09’35”. Sledijo še Slovenija 15 ur 12'44", Belgija 15 ur 30’45", Danska 15 ur 31’00”, Srbija I 15 ur 31’18", Anglija 16 ur 01’2”, Združena arabska republika 16 ur 32’46'\ sledeči: Četverec s krmarjem — Pal-lanza; dvojka s krmarjem — bratje Prina (Lario, Como); četverec brez krmarja — Ca- nottieri Milano; osmerec — Canottieri Livornesi. V odmoru med tekmovanjem juniorjev so bila izločilna tekmovanja za člane. JADRANJE WHITSTABLE, 24. — Italijan Mario Capio je zmagal tudi v četr.ti preizkusni vožnji svetovnega prvenstva čolnov vrste «Leteči Holandec«. Po podatkih statističnega biltena goriške občine za mesec april ie obiskalo goriški grad 3.931 oseb, ki so plačale 168.450 lir vstopnine. Pokrajinski zgodovinski in umetnosti muzej na gradu je obiskalo 1.172 oseb, ki so plačale 12.000 lir vstopnine. Ce prištejemo še pokrajinski muzej na Kornu, tedaj smo imeli v tem mesecu 8083 obiskovalcev. Vladno in mestno knjižnico je obiskalo 569 oseb, ki so knjige prebirale v čitalnici, 1431 osebam pa so izposojali knjige na dom. 1567 knjig so izposojevalci nesli domov, 850 pa so jih prebrali v čitalnici. Ce prištejemo še pokrajinsko zgodovinsko knjižnico in knjižnico Zelenega križa, je bilo v aprilu 2714 čitafeljev, ki so si izposodili; 3034 knjig. Seznami kmetovalcev Goriški župan sporoča, da je od 23. julija do 6. avgusta na protokolarnem uradu na vpogled 13. seznam kmetovalcev goriške občine, ki velja za socialno in bolniško zname lahko ogleda med u-raanimi dopoldanskimi urami. Ce se kdo želi vpisati, odnosno izbrisati ali prepisati v drugo kategorijo, mora v 30 dneh po poleku objave napraviti priziv na prefekta na kolkovanem papirju za 100 lir. V poročilu o Pelieonovem pogrebu smo nehote zapisali, da je Primorje eksport podarilo svoj venec. V resnici je bilo to Jadran import-eks-port iz Sežane. TEMPERATURA VČERAJ Naj višja temperatura 31 stopinj ob 13. uri, najnižja 17,2 stopinje ob 5. uri. Vlage 73 odstotkov. Kino v Gorici 550.000 (21.278); Gaetano Muc- zavarovanje ter družinsko do-ci, zdravnik, 630.000 (13.269). I klado. Kogar se tiče, si se- CORSO. 17.15: ((Nebeške- korenine«, E. Flyn, G. Greco, cinemascope in v barvah. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.15: «Noči Lu- crezie Borgie«, B. Lee, J. Sernas, cinemascope in v barvah. CENTRALE. 17.30: ((Puščavski zaljubljenci«, Montalban, C. Sevilla, v barvah. MODERNO. 17.00: «Quantez», cinemascope in v barvah. V POKRITEM BAZENU V Trstu finalno tekmovanje v vaterpolu za prv. A lige RIM, 24. — Plavalna zveza je objavila spored finalnih tekem v vaterpolu za prvenstvo A lige, ki bodo v občinskem bazenu v Trstu od 31. julija do 2. avgusta. Spored srečanj je sledeč: V petek, 31. julija — ob 21. uri Pro Recco - RR Camogli; ob 22. SS Lazio - Can. Neapelj. V soboto, 1. avgusta — ob 21. uri Pro Recco - Lazio; ob 22. Can. Neapelj - Camogli. V nedeljo, 2. avgusta — ob 21. uri Camogli - Lazio; ob 22. Can. Neapelj - Pro Recco. V primeru, da bi imeli dve ekipi enako število točk, bosta moštvi odigrali še eno tekmo v ponedeljek 2. avgusta. Ce bo pa več ekip z enakim številom točk, tedaj bo tekmovanje prekinjeno in se bo nadaljevalo kasneje. Italijansko veslaško prvenstvo Trije tržaški čolni jun. državni prvaki PISA, 24. — V popoldanskih urah so bile na reki Arno, kjer je v teku veslaško prvenstvo Italije, finalne tekme za naslov juniorskega prvaka. Tri tržaške ekipe so si osvojile naslov italijanskega juniorskega prvaka in sicer v skifu s Savinom Rebekom (Soc. Ginn. Triestina), v dvojki brez krmarja s Petrijem in Mosetti-jem in v double scullu z Rebekom in Crusiziom (Soc. Ginn. Triestine). Ostali juniorski prvaki so Samo 10 točk v stolpcu Totocalcia št. 48 Bangu-Botatogo 2 X buoRsuccesso-Fluminense X 2 1 Canto de Rio-America N. 1 X Noroeste-Palmeiras 2 Ponte Preta-P. Santista 1 Tubate-San Paolo 2 X C. Can Jonica-C. Napoli 1 Triestina-Mameli Genova 1 CRDA Monfal.-Triestina 1 2 Alessandria-Lodi 1 2 X Prvo srečanje Sirola-Couder so morali zaradi odložiti na danes - Prenos dvoboja po televiziji MILAN, 24. — Veliko število občinstva se je danes zbralo na srednjem igrišču milanskega teniškega kluba, da prisostvuje finalnemu dvoboju evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Španijo. Ko se je začel dvoboj je bilo na igrišču približno 24 stop. temperature in je pihal komaj zaznaven veter. Sirola je imel servis, a Španec Cou-der je takoj pokazal, da je trd oreh. In res se je set zaključil v njegovo korist. V drugem setu je Sirola zaigral bolje in je stanje izenačil. Sicer je bil v začetku precej nervozen in kaže, da je še vedno pod vtisom poraza, ki mu ga je pred letom dni prizadejal isti igralec. Tretji set se je tudi zaključil v korist Italijana. odgoditvi. Okoli 18. ure ^ J sodnik osebno prepriča ’ i zaradi poplavljenega mogoče nadaljevati, žar3"1.) sar je sklenil odgoditi . J ■ vanje na jutri, ko bo tu“* 1 ■ Čanje Pietrangeli - Gin>e J Zaradi nepričakovanega . liva, so morali organi23 J v celoti spremeniti SP° .J-movanja. Jutri bo *e" J nje v singlu, v nedeljo J, dvoboj parov, v ponedelje 1 bo zadnji dan srečanja > J njima dvema tekmama “T posamezniki. Radiotelevizija javlja, dvoboj Italija Španija od ^ "I la in sicer 25. julija ot* .A 1 do 18., v nedeljo 26. od_ . do 17.30 in v ponedelje* *J od 15. do 17.30. jjj «»------ 15 Na nedeljsko Trst ■ Vij*1* jj za avtomobilsko dirk° n Nad . 100 avtomobilskih Jt kačev bo v nedeljo na vzponski hitrostni 0 Trst . - Opčine. Doslej s° j Po četrturnem odmoru se igralca zopet spoprimeta in j Nad 100 pilotov prija čeprav je Sirola v začetku četrtega seta vodil, ga je Cou-der z ostrim koncem premagal. Sredi petega seta, ko je Sirola vodil s 3:2, se je ulila ploha, ki je prisilila sodnika Poupeta (Francija), da . je odredil začasno prekinitev igre. Ker dež ni hotel prenehati, so se Italijani in Španci sestali s sodnikom in razpravljali o imillllHIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIHIIIIHIHIIIimillltllllll Sabljaško prvenstvo v Budimpešti Tudi Karpatiju (Madžarska) naslov svetovnega prvaka Italijan Calarese četrti v dokončni lestvici BUDIMPEŠTA, 24. — Ma-1 V kvalifikacijskih tekmah za džarska si je danes s tekmo-1 slovensko ligo je Nova Gorica valcem Karpatijem priborila naslov svetovnega prvaka v sablji. V jutranjih urah so potekale polfinalne tekme. Presenečenje dneva je bilo izločitev obeh ruskih sabljačev Tysler-ja in Mavlikanova ter obeh francoskih predstavnikov. Iz nadaljnjega tekmovanja so tudi izpadli Madžara Kovacs in Delnecky, dalje Italijan Nar-duzzi in Nemec Koester, V finale pa so se plasirali štirje Madžari in sicer Mende-lenyi, Karpati, Horvath in Ge-revich, trije Poljaki (Zablo-cky, Pawlowsky in Zub) ter Italijan Calarese. Najboljši pa se je izkazal Madžar Karpati, ki je postal svetovni prvak. Za njim so se plasirali na častna mesta Men-delenyi, Pawlowski in Calarese. KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA II. IN SLOVENSKO LIGO Bo Nova Gorica ohranila prvo mesto? Kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno nogometno ligo in tudi v slovensko ligo, so tik pred koncem. S kolom, ki je bilo v sredo, se je položaj posebno v tekmah za vstop v zvezno ligo, precej razjasnil. Varteks, ki je premagal močnega nasprotnika Branika iz Maribora s 3:2 (0:1), je zasedel prvo mesto v lestvici in ima sedaj dve točki prednosti pred Mariborčani. Lestvica je sledeča: Varteks 6 a 1 0 20:4 11 6 4 11 17:8 9 6 3 0 3 14:9 6 6 2 0 4 14:26 4 6 0 0 6 4:22 0 Branik Segesta Tekstilac Uljanik ponovno na čelu lestvice, pa čeprav z enakim številom točk z neposrednim nasprotnikom Ilirijo. Boljši količnik golov je namreč odločeval za mesto, vendar si je Nova Gorica zasluženo priborila to čast z zmago nad Ilirijo z 2:0. Tekma je bila preteklo sredo v Šempetru pri Gorici pred 2.000 gledalci. Oba gola je po pred-ložku Kuzmina dosegel Križaj. Novo Gorico čaka v nedeljo huda borba z enajstorico Tržiča. Ilirija pa bo sprejela v goste nevarnega Rudarja. Lestvica je sledeča: N.Gorica 7 4 1 2 21:10 9 Ilirija 7 4 12 16:10 9 Drava 8 4 0 4 17:20 8 7 3 13 14:16 7 7 1 1 5 11:23 3 Rudar Tržič javljeni vsi najboljši teP valci, med katerimi J" j ■ lanskoletna zmagovalka Hi progi Ada Pace. w tvl*"5 Nekatere konstrukcijske ke in tovarne se bodo 11 J* žile tekmovanja kar ekipo. Med temi so Mas'e . j ue11 Osca, Ferrari, Stang1 Abarth in Zagato. 6 Na čelu ekipe (<®sC^J lf? in n ra Iri ie ^ '.25! Giulio Cabianca, ki je -ta dosegel nov rekord P J _ ki je do tedaj pripa(*a - J- volariju. Tekmoval bo * * ( 1.500», ki lahko razvije o® km hitrosti na uro. ^ vj 4 >, bo vodil ekipo Ferrari)*,^ prijavila šest avtomo ,bil°v' prvo mesto bodo v bor} ( C di avtomobili Maseratije ^ 8 kipe, vendar predvidevanj je prav Cabianca zelo 1® favorit. V Odgovorni urecbdk « STANISLAV RENKO , \, Tiska Tiskarski zavod j KIKOPROSEK-KONIO® predvaja danes 25. t. ob 17. uri Warner barvni filmi April v ParU® (Aprile a Parigi) Igrajo: DORIS DAV ,n R. BOLGER t Jujw/ta USZH2EA predvaja danes 25. t. m ob 18 uri in ob 20.30 n» prostem barvni Vistavision film: Pepelka (Cenerentola a Parigi) Igrajo FRED ASTAIRE, KAY THOMPSON in 1 tiiuuuiiuuuuuuui) EDGAR WALLACE; uuuuuuuuuuuuu IrZAGONETNA | fZ4PO/V/L4)i Fr š! nnnrtnrmmmnrmnrfTfmnnnnTmimniimiiiTmiTmr «Ne vem. Zaman pa bi izpraševali Pavla Je preveč zmeden.« Sredi hodnika so bila ozka, temno prebarvana vrata, vfeelana v debel zid. Niso imela kljuke. En meter šestdeset p ibližno od vrha je bila preluknjana pločevina, ki je rabila n ijbrž za prezračevanje. Frank je porinil vrata, toda ta so bjla zaprta. Tedaj je pogledal skozi rešetko in zagledal sobo avokdtne. oblike, ki je utegnila biti pet metrov dolga in tri roka. Okoli in okoli sten so bile vrste jeklenih polic, ki so bile polne škatel iz črne pločevine. Na stropu podzemnega o >oka je visela električna svetilka, ki je močno svetila. Nd skrajnem koncu prostora je zagledal Frank neobtesano nlizo hi pri eni izmed njenih nog Luciusa Trasmereja, ki je lfžal na tleh z obrazom proti vratom. Bil jo mrtev. Frank je prepustil mesto policaju in molčal ves čas, ko j| Carver gledal. «Ni videti orožja, čuti pa se vonj po smodniku. Nekdo je tfrej moral streljati^ je pripomnil Carver. «Kaj je na mizi?« I «Zdelo sa mi je, da je ključ,« je odgovoril Frank. T Moža sta poskušala vlomiti vrata, a zaman. Kmalu sta spoznata, da so ojačena z jeklom. n _i^ajbolje bo, da telefoniram v Scotland Yard,» je rekel nadzornik. »Medtem pa, Holland, skušajte izvedeti od vašega prijatelja, kaj se je zgodilo!«. Ni bilo lahko pripraviti Pavla do besede, šele po nekoliko požirkih konjaka, ki ga je našel Frank v omari jedilnice, se je mlademu arhitektu posrečilo spregovoriti. Tedaj je povedal: «Prišel sem k stricu, da govorim z njim o Wellingtonu Brownu. 2e sem hotel pozvoniti, ko je prišel skozi vrata Walters, ki je držal v roki kovček iz rjavega usnja. Zdelo se mi je, da se mu mudi. Zato sem se prestrašil, ker sem mislil, da je stricu slabo. Walters me je pomiril, češ da gre po opravkih za strica, in je izginil. Stopil sem v hišo, prišel v to jedilnico, v kateri je vedno stric, a sem jo našel prazno, Ker pa so bila vratca v klet odprta, sem čakal, da se stric vrne. Cez nekoliko minut sem začutil čuden vonj kakor po ožganem. Ko sem razumel, da gre za smodnik, sem stekel v klet in skušal odpreti tista prekleta vrata. Nato sem pogledal skozi rešetko. Videl sem na ileh strica, ki se je zdel mrtev. Ne morem vam povedati, kaj sem občutil v tistem hipu. Ravno sem se pognal ven, da bi poklical policijo, ko sem vaju zagledal.« «Ko ste bili tu, gospod Lander,« je vprašal Carver, »ali niste slišali nobenega šuma? Na primer, kakor da bi kdo hodil po hiši?« «Ne, nadzornik. Nasprotno, hotel sem poklicati kuharico, ker sem se po tem odkritju počutil slabo, pa sem našel kuhinjo prazno. Izgleda, da odhaja kuharica, ko konča po kosilu s pomivanjem posode.« «Pridite, Holland!« ga je povabil Carver. «Pojdiva za hip pogledat druge sobe v hiši!« Ogled je bil kratek. Vse sobe, razen spalnice starega Trasmereja, so bile zaklenjene in zdelo se je, da nihče v njih ne stanuje. Na koncu krila za služinčad je bila Waltersova soba, ki je bila v največjem neredu. Jasno je bilo, da sluga ni pripravil preveč vnaprej bega, kajti več oblačil je ležalo po tleh in na mizi je bila celo skodelica, v kateri je bila na pol popita kava. Bela srajca je ležala nad obsežnim predmetom na koncu mize. Carver jo je vzdignil. Prikazal se je primež z nekaterimi pilami in drugim kovaškim orodjem. Nadzornik je zavrtel vijak primeža in je osvobodil predmet, ki ga je primež stiskal. Bil je ploščat ključ, okoli katerega je moral Walters nedavno delati, kajti na mizi so se videli sveži opilki. «Felling je znal vedno zelo dobro napraviti ključe,« je pojasnil policijski nadzornik. «Od časa do časa izdela kakega. Vzame odtis z voskom ali z milom, nato napravi odtisk v mavcu in po njem se spravi na izdelovanje pravega ključa. In če se preveč ne motim, mora biti ta ključ prav tisti, ki ga iščeva, to se pravi, ključ za podzemno sobo.« Ves znanstveni del Scotland Yarda se je razlil po hiši. Toda Waltersov ključ ni odprl ničesar. Sluga ga še ni izdelal, na žalost. Medtem ko so se policaji trudili okoli vrat, je prosil Frank Carverja, če sme odpeljati Pavla domov. «Le pojdita!« je odgovoril policijski nadzornik. «Lander nam bo še potreben, toda sedaj je bolje, da se revček odpočije. Govorili ste mi pri kosilu o Wellingtonu Brownu; se še spominjate? Rokavice, ki smo jih našli v. kletnem hodniku, so bile njegove. Brown je bil v tej hiši in je hotel biti glede tega tako odkrit, da je pustil tu rokavice s svojim imenom.« «Mislite, da je on Trasmerejev morilec?« je vprašal Frank. «Ali on ali Walter Felling,« je zamrmral Carver. «Sem že izdal zaporno povelje zoper njiju. Ko bomo odprli vrata v podzemno klet, nam bo zadeva bolj jasna. V tem trenutku skuša izdelati naš kovač ključ, ki ga je tako mojstrsko začel Felling. Mislim, da bomo pred večerom gotovi.« «če je tako, potem Walter Felling ni mogel stopiti v kletno sobo, če njegov ključ ni mogel rabiti v ta namen,« je pripomnil Frank. «Ali ne bi utegnilo iti po vsem tem za samomor?« «Ce bomo našli v sobi orožje,« je dejal Carver, «tedaj bomo gotovo upoštevali vašo domnevo. Vendar ne bi znal povedati, kakšen razlog naj bi gnal Trasmereja, da se je usmrtil.« Ob enajsti uri zvečer je odprl kovač vrata podzemne sobe. Ko pa je hotel vstopiti, ga je Carver zadržal in ga potegnil nazaj. Nato se je obrnil k Franku, ki se je že pred več urami vrnil. »Evo me tu,» je rekel in si nataknil pletene rokavice, P preden se je dotaknil vrat. Frank je stopil za njim v okolje. «Zakoniti zdravnik mora biti tu vsak hip,« Je gje^ ljeval, ko se je sklonil, da si ogleda nepremično telo. ga je gledal s široko odprtimi očmi. «Kri,» je zamrmral. Carver je vzel predmet zelo previdno v roke. »Imate prav,« je dognal. »To znamenje bi moglo P0., V> domnevo o samomoru, toda revolverja ni moj prijA^Jijin kar je se več, krogla je šla skozi Trasmerejevo telo v o0č>: jeter. Za samomorilca je to malo pretežaven strel. Ta kajte, Holland,« je nadaljeval, ko je natančneje Pr' mrtvečevo rano. »Lahko za vselej Vključimo samomor. ^ krogla ni bila izstreljena od blizu. Ni prav nobenih sorotl po ožganem na obleki in pot izstrelka gre od hrbta prsnemu košu. Ta mož je bil zahrbtno umorjen.« Medtem ko mu je Frank povsod sledil za petami, je 0 pil' začel pregledovati črne škatle na policah Povečini s