Št. 117 (16.462) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-• lastil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pr: Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja ln-	vTJa' bod Vojskim pri
Idriji, do 7. maje	' "v je izšla
zadnja številka.	Kvza-
sužnjeni Evropi. RANCE BEV_ TRST - Ul. Montec:
Gorac
ČEDAD - Ul. Risiv

143
Internet: http/www.primorski.it/ »molž, muck 'a@pnmorski.it
1500 LIR	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
i	i	Spedizione in abbonamento postale 45%
0.77 EVRA	Art2,comma20it),l«iqe662/96-FilialediTrieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
š B OPČINE - Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO
ČETRTEK, 20. MAJA 1999

Ostdo je vse po
starem
. Bojan Brezigar
Italijanska politika je bila vedno znana po tem, da je v istem besedilu povedala neko misel in jo tudi zanikala. Se zlasti predsedniki vlade so bili pogosto mojstri takih bizantinizmov in so se odlikovali po stališčih, pri katerih je bila nejasnost glavna vrlina.
Ce lahko nekaj rečemo o D’Alemi, je, da se ni zgledoval po tej tradiciji in da je bil v svojem posegu jasen, ko je dejal, da bi bila ustavitev bombardiranj Kosova sedaj samo darilo Miloševiču in še zdaleč ne bi prispevala k miru na Balkanu. Delni kompromis, ki so ga na koncu sprejeli, gre v to smer in D’Alema je popustil samo pri dejstvu, da pristaja na zaustavitev napadov, Ce bi to omogočilo sprejetje 'stališča Varnostnega sveta ZN o Kosovu brez vetov Kitajske in Rusije. Stališče, ki je dostojno in dostojanstveno, obenem pa tudi politično razumljivo. Ce je torej predsednik vlade včeraj »izdelal«, tega nikakor ni mogoče trditi o parlamentarni večini. Včeraj je bilo prav vsem komponentam večine jasno, da vlada ne sme pasti, vendar je vsakdo v tej pisani druščini poskusil iztržiti cim veC, da se bo lahko pohvalil. Tako smo imeli na eni strani zelene in Cossuttove komuniste, katerim so se kot novopečeni mirovniki pridružili poslanci Ljudske stranke, ki očitno še niso preboleli izvolitve Ciam-pija za predsednika republike, na drugo stran pa so vlekli vrv republikanci in socialisti, sicer manj Številni, a ne zaradi tega manj glasni. Desna opozicija se v igro ni spuščala in se je obnašala kar gosposko.
D’Alema je imel tako težko delo, kajti gibati se je moral med pritiski mirovnega krila svoje večine in med mednarodnimi obveznostimi Italije. Slednjim se ni izneveril in koaliciji je popustil le Pri interpretaciji, ki morda komu dopušča, da navzven slavi zmago, Čeprav je vsem jasno, da na osnovi te resolucije Italija ne bo kar tako zahtevala Prekinitve bombardiranj. Skratka, poslanci so mgo-v°rili in glasovali, toda ostalo je vse po starem. i° pa je bila za D’Alemo edina možna pot, ki mu oniogoca, da se danes z nvignjeno glavo predstavi 116 sedežu zveze NATO in v prihodnjih dneh na ?stalih srečanjih ter na otižnjem vrhu G8.
NATO-ZRJ / PRED SKORAJŠNJIM RAZPLETOM?
Diplomacija upa, da bo Čemomirdinu tokrat uspelo
Miloševičev položaj je vse težji, saj prihaja do protestov in dezertiranj, država pa je na kolenih
BEOGRAD, BRUSELJ, VVASHINGTON -Po sinoč-nih Cemomirdinovih pogovorih v Beogradu bo šele danes jasno, ali so. bile zadnje izjave srbskih voditeljev o jugoslovanski podpori dopolnjenim sklepom G-8, le Miloševičev trik, ali pa se je jugoslovanski predsednik po skoraj dveh mesecih bombardiranj znašel v težavah in sedaj išCe časten izhod, ne da bi mu srbsko ljudstvo sodilo, ker je s svojo politiko razdejal državo. Bombni napadi se namreč rutinsko nadaljujejo, s prav tako rutinskimi napakami, saj so včeraj bombardirali zapor v Istoku, tako da sta dve osebi izgubili življenje, tri pa so bile ranjene. Generalni sekretar OZN Koti Annan je včeraj med obiskom begunskih taborišč v Makedoniji (na sliki AP) poudaril, da mora biti mednarodna skupnost enotna in da mora pri reševanju kosovske krize OZN igrati ključno vlogo. Med diplomati je včeraj preveval umirjen optimizem, ker se, kot kaže, Miloševič sooča z vse večjimi težavami. Na Kosovu je dezertiralo kakih 500 rezervistov, ki so se nemoteno vrnili domov.
Na 3. strani
ITALIJA / ZBORNICA ODOBRILA NJEGOV PREDLOG O KOSOVU
D'Alema bo danes orisal Solani slališče rimske vlade
RIM - Italija bo od zaveznikov Nata zahtevala pripravljenost, da prekinejo bombne napade in predajo besedo Združenim narodom, če bi Rusija in Kitajska pristali na skupni dokument Varnostnega sveta o Kosovu, ki bi temeljil na načebh skupine G-8. To je stališče italijanske vlade, ki ga je poslanska zbornica odobrila z večino glasov. In to stabšče bo predsednik vlade Massi-mo D’Alema (na telefoto Ap skupaj z zunanjim ministrom Lambertom Di-
nijem) orisal generalnemu sekratarju Nata Javieru Solani. Na srečanju pa ne bo glavnega poveljnika oboroženih sil Atlantske zveze gen. Wesleyja Clarka, ki ima - tako vsaj trdi - vrsto že prej sprejetih obveznosti. O svojem predlogu bo italijanski premier danes popoldne spregovoril v Neaplju s francoskim kolegom lionelom Jospinom.
Resolucijo o Balkanski krizi je podprla levosredinska večina, ki pa ni premostila svoje razdvojenosti.
Na 2. strani
RUSIJA / Z VELIKO VEČINO GLASOV
Duma potrdila Stepašina za premiera
Komunisti ne bodo sodelovali v novi vladi - Prva imena novih ministrov še ta teden
MOSKVA - Duma je včeraj z veliko večino potrdila Sergeja Stepašina za novega ruskega premiera. Takoj po prejetju zaupnice se je Stepašin podal v Kremelj, kjer se je s predsednikom Jelcinom (oba na sliki AP) že pogovarjal o sestavi nove vlade. Kot se je zvedelo, komunisti ne nameravajo sodelovati v novi ruski vladi, prva imena ministrov pa naj bi bila znana še ta teden. V skladu z rusko ustavo za ministre ni potrebno soglasje dume, temveč se o imenovanju dogovorita premier in predsednik.
Na 11. strani
Bekeš zaključil dvodnevni obisk
TRST - Potem ko se je v torek srečal s predstavniki manjšine, se je veleposlanik Slovenije Bekeš včeraj sestal v Trstu s predsednikom deželnega odbora Antonionejem, podpredsednikom deželnega sveta Budinom in s tržaškim županom Illyjem.
Na 5. strani
Poklon dijakov mojstru Černigoju
TRST - V paviljonu ARAC v Ljudskem vrtu so včeraj odprli razstavo-poklon Černigoju, pri kateri sodelujeta tretja razreda nižjih srednjih šol »Divisione Juha podružnica Codermatz« in »Sv. Ciril in Metod«.
Na 7. strani
Tržaški župan obiskal SDGZ
TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je vCeraj prvič uradno obiskal sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu. Govor je bil o gospodarskem položaju in o možnih skupnih pobudah.
Na 15. strani
Storitvena podjetja se niso dogovorila
GORICA - Deželne zveze javnih storitvenih podjetij včeraj niso ustanovili, ker je tržaško podjetje Acegas zahtevalo tudi večjo težo v novi zvezi. Razšli so se z obvezo, da skušajo v roku enega meseca razrešiti spor.
Na 14. strani
RIM / BALKANSKO VPRAŠANJE V POSLANSKI ZBORNICI
Zbornica podprla načrt DcAleme za razplet krize
Resolucija povezuje prekinitev bombardiranja s soglasnim stališčem VS o ZRJ
RIM - Massimo Dilema je obplul tudi nevarno Cer debate o balkanski krizi, obenem pa je s potrpežljivo odločnostjo prepričal večinsko zavezništvo o pravilnosti lastnih stališč. Tako bo italijanski premier danes lahko tajniku Nata Javieru Solani predlagal, da bi Atlantska zveza prekinila bombne napade na ZR Jugoslavijo, Ce bi v dogovoru s Kitajsko in Rusijo izglasovali v Varnostnem svetu OZN dokument, ki bi povzel stališče skupine G-8, bi osamil Beograd in postavil temelje za diplomatsko rešitev krize.
Poslanska zbornica je z večino glasov sprejela resolucijo, ki v bistvu povzema mirovni predlog premiera D’Aleme, medtem ko je zavrnila predlog Pola svoboščin. Tiste odstavke resolucije, ki govorijo o suspenziji bombnih napadov na ZRJ so podprli tudi poslanci Stranke komunistične prenove, medtem ko niso glasovali začetnega odstavka, v katerem je bilo reCeno, da zbornica odobrava vladino politiko. Pol svoboščin je glasoval proti resoluciji večine, toda Silvio Berlusconi je ocenil dokaj pozitivno izvajanje predsednika vlade in ga pohvalil, ker je znatno omilil začetni predlog resolucije, medtem ko je bil Gianfranco Fini veliko bolj kritičen.
»Italija skuša usklajevati odločnost in upanje in si prizadeva, da bi lahko prekinili bombne napade,« je poudaril D’Alema med parlamentarno debato o balkanski krizi. Dodal je, da začasna prekinitev bombardiranj, ki jo predlaga, ni enostranska prekini-
tev, ampak politični prijem, ki bi lahko prispeval k soglasnemu sklepu Varnostnega sveta ZN. Premier je tudi pojasnil, da bi bilo enostransko premirje dejanska podpora Miloševičev! samovolji, saj bi srbskemu režimu omogočilo, da v odnosu do albanskega prebivalstva na Kosovu uresniči to, Cesar danes ne more, ker mu to preprečuje letalsko posredovanje Nata.
Po D’Alemovi oceni bi Rusija in Kitajska ne podprli resolucije o kosovski krizi, Ce bi bili bombni napadi v teku. Dodal je tudi, da bo ruski predstavnik Viktor Cernomirdin spet v Beogradu, Ce pa njegov poskus ne bo
uspešen, »bo nujnost skupnega dokumenta VS neizbežna in Nato bi temu lahko žrtvoval tudi bombardiranja,« je dejal premier. V svojem izvajanju je večkrat poudaril, da bi je zgrešeno misliti, da bi vojne konec, Ce bi letala Nata prenehala z napadi. Srbske enote nadaljujejo z narodnostnim CišCenjem in z napadi proti kosovski osvobodilni vojski UCK, zaradi tega bi enostransko premirje škodljivo, Ce ni povezano z jasno politično pobudo.
Včerajšnja je bila že tretja resolucija o balkanski krizi, ki jo je sprejela poslanska zbornica. Končna resolucija se bistveno razlikuje od predloga, ki so
ga v torek pripravili načelniki skupin. Večina se je odločila, da skupaj z vlado preuči predlog resolucije po uvodni premierov razpravi. D’Alemovo izvajanje je bilo namreč v delnem nasprotju s predlogom resolucije, kar je ogorčeno izpostavil tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je DAlemi očital, da se zavzema za vojno v nasprotju z voljo parlamenta, ki je za mir. Predsednik SIK Ar-mando Cossutta pa je pozitivno ocenil resolucijo, imel pa je marsikatero pripombo na premierovo analizo kosovske krize. Razdvojena je tudi Ljudska stranka, kjer tajniku Francu Mariniju in notranji ministrici Rosi Rus-
so Jervolino, ki pritiskata za enostransko premirje, nasprotuje dokaj moCna skupina, ki se je zbrala okrog nekdanjega obrambnega ministra Beniamina An-dreatte in ki je solidarnost z zavezniki Atlantske zveze.
Gen. Clarka ne bo
BRUSELJ - Poveljnik vojaških enot Nata gen. Wesley Clark danes ne bo sodeloval na pogovoru med D’Alemo in Solano. Dejal je, da ima obveznosti, ki jih je sprejel že prej.
KASACIJSKO SODIŠČE
Suspendirali proglasitev izida referenduma
Sodniki so ocenili, da je pritožba o nepravilnostih vredna-poglobitve
RIM - Bitka za referendum o volilnih pravilih ni še dokončno izgubljena. Na zahtevo odbora za referendum je kasacijsko sodišče včeraj odredilo suspenzijo uradne proglasitve izidov referenduma, ki ni bil sklepčen zaradi prenizke udeležbe. Kasacijski sodniki so sklenili, da si vzamejo še teden dni za premislek in izid bo uradno razglašen 26. maja, Ce se zadeve ne bodo medtem spremenile.
Predsednik kasacijskega odseka za overovitev rezultatov referenduma Aldo Vessia je s kolegi sklenil, da suspendira uradno proglasitev po prizivu, ki so ga vložili pobudniki referenduma s pravno pomočjo odv. Piera Sandullija. Odbor za referendum je v vlogi navedel tri utemeljitve za svojo zahtevo:!. Občina Neapelj ni poslala pravočasno opozoril o referendumu volilnim upravičenčev, ki živijo na tujerm; 2. V Občini Spole-to so ugotovili, da sta od 12 stoletnih volilnih upravičenčev živa samo še dva; 3. zaradi birokratskih počasnosti ni bil pravočasno preverjen seznam upravičenčev.
Ali je vse to lahko spremenilo izid referenduma? Ali se lahko nesklepčnost spremeni v sklepčnost? Po oceni tehnikov državenega statističnega zavoda Istat in drugih izvedencev, ki so bili včeraj na obravnavi in ki so štiri tedne pregledovali izide v 103 italijanskih pokrajinah, se je odstotek tistih, ki so glasovali, sicer dvignil, a ne v zadostni meri, da bi referendum postal sklepčen. Sodni senat, ki mu predseduje sodnik Aldo Vessia, pa si je vsekakor vzel dober teden Časa za premislek. Generalni tožilec Franco Mo-rozzo Della Rocca je nasprotoval temu, da bi sprejeli priziv, toda njegova teza ni prodrla. Po mnenju odv. Sandullija pa je pomembno že dejstvo, da tožilec ni zagovarjal teze, da je nakazan problem nepomemben.
Sklep kasacijskega sodišča so pobudniki referenduma sprejeli z velikim zadovoljstvom. Ce se je predsednik NZ Gianfranco Fini omejil na trditev, da gre za »dobro novico«, je Segnijev somišljenik Diego Masi takoj polemično ugotovil, da bi bil referendum sklepčen, »ko bi živi tudi anagrafsko pokopali vse preminule«. Zadovoljen je bil tudi sen. Antonio Di Pietro, ki pa je vsekakor opozoril, da s to razsodbo pobudniki referenduma niso še zmagali. Dodal je tudi, da so pri ljudskem glasovanju zabeležili nekaj napak, ni bilo pa namernih volilnih zlorab. Silvio Berlusconi, ki ni nasprotoval referendumu, a se tudi ni angažiral v volilni kampanji, je tudi v včerajšnjem komentarju ohranil to dvojnost: sklep kasacijskega sodišča je po njegovem pravilen, napak pa le ni bilo toliko, da bi lahko povsem spremenile izid ljudskega glasovanja.
Zakonca Ciampi od včeraj na Kvirinalu
RIM - Zakonca Ciampi sta se včeraj preselila na Kviri-nal, ki je tako - po 21 letih - spet zaživel s predsedniškim parom. Predsednikova soproga Franca je že začela pripravljati vse potrebno, da bi lahko družinsko življenje - kljub spremenjenim okoliščinam - Cimprej steklo s polno paro. Predsednik Ciampi se je odločil, da bo živel s soprogo na Kvirinalu, da bi učinkoviteje izpolnjeval svoje delovne obveznosti.
Sedemnajst obvestil za požar v torinski stolnici
TURIN - Turinsko tožilstvo je včeraj izdalo 17 jamstvenih obvestil zaradi požara, ki je v noči med 11. in 12. aprilom 1997 opustošil turinsko stolnico. Obvestila so prejeli ravnatelj krajevnega spomeniškega varstva, funkcionarji spomeniškega varstva, vodje podjetij, ki jim je bila poverjena prenova stolnice ter šest paznikov. Po izsledkih tožilstva naj bi bili krivi za požar. Ognjeni zublji so se razplamteli ob 22.50, ko je prvič zazvonil protipožarni alarm, pazniki pa so poklicali gasilce šele 55 minut kasneje. Prav tolikšna zamuda naj bi odločilno prispevala k uničenju cerkve.
Peklenski stroj pred stanovanjem parlamentarca
VERONA - V noCnih urah je pred vrati stanovanja parlamentarca Lige venete Stefana Signorinija eksplodiral peklenski stroj. Eksplozija je razbila nekaj šip in vrata, ni pa povzročila človeških žrtev, saj je bil peklenski stroj pripravljen zelo amatersko. V trenutku eksplozije so bile v stanovanju parlamentarCeva žena in njegovi hčerkici, Signorinijeva pa ni bilo doma, ker je sodeloval na nekem političnem srečanju. Poslanec Lige venete je povedal policiji, da je bil v zadnjih mesecih že tarča groženj. Policija je uvedla preiskavo, da bi odkrila storilce.
RIM / ODVRŽENE BOMBE V JADRANSKEM MORJU
Minister Edo Ronchi zahteva povrnitev škode
Italijanski poveljnik v Avianu naj bi dejal, da italijanska poveljstva niso bila seznanjena z odmetavanjem bomb
RIM - Skoda, ki so jo odvržene bombe v Jadransko morje povzročile okolju in ribolovu, bo treba povrniti: tako je zagotovil minister za okolje Edo Ronchi na srečanju s predsedniki Lega Pešca, Federcopesca in Agci-Aicp. Ribici so mu orisali hude težave, s katerimi se srečujejo, ne samo zaradi zadnjih dogodkov, pove-zanithi z nevarnimi predmeti na morskem dnu, temveč tudi zaradi velikega števila vojnih ladij, ki so sedaj v Jadranskem morju. S svoje strani je tudi minister za kmetijsko politiko Paolo De Castro sklical sestanek s predstavniki ribičev v pričakovanju na zasedanje sveta Evropske unije, ki bo 10. junija v Luksemburgu. De Castro se je predvčerajšnjim v Bruslju že zavzel za poravnavo škode prizadetim, zgledovali naj bi se po ključu, ki se ga držijo ob »biološkem mirovanju«, ko je ribolov
začasno prepovedan na določenih območjih. V kratkem bo tudi poročal ustrezni komisiji v palači Madama. S sindikati ribičev in zastopniki ribiških zadrug pa se bo danes sestal tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu
Massimo Brutti. Na političnem področju velja še omeniti pobudo beneškega občinskega sveta, ki je župana povabil, naj preveri možnost, da bi mesto na mednarodni ravni protestiralo zaradi »vojaškega onesnaženja Jadranskega
morja« ob morebitni zahtevi po poravnavi materialne in moralne škode, ki so jo utrpeli prebivalci, proizvodne dejavnosti, sama podoba mesta.
Medtem minolovci intenzivno nadaljujejo iskanje odvrženih bomb
pred Chioggio (telefoto Ap), včeraj naj bi našli še eno. Beneški sodnik Mat-teo Succillo, M se ukvarja s preiskavo, pa se je sestal z vodstvom oporišča v Avianu, od katerega naj bi zahteval podatke o progah letal in še posebno o njihovih povratkih. Italijanski poveljnik oporišča, general Orfeo Durigon, naj bi potrdil, da državna vojaška poveljstva naj ne bi prejela nobenega poročila o bombah, ki so jih odvrgla letala v težavav.
O bombah pri Chioggii piše tudi tamkajšnji škofijski tednik »Nuova scintil-la«, ki pravi, da vprašanje »meCe temno senco na Nato«, od katerega je treba zahtevati jasne odgovore, sicer tvegamo, da se vse konca kot v primeru Cer-mis. V Članku je še trditev, da »je vloga Italije v tej vojni najbolj dvoumna, p° eni strani podpira vojno s pomočjo, ki jo nudi silam Nata, po drugi strani pa nosi težke posledice«.
______________NATO-ZRJ / V DIPLOMATSKIH KROGIH PREVEVA OPTIMIZEM_
Čemomirdin pri Miloševiču preverja pripravljenost na mirovna pogajanja
Se vedno sta sporni vprašanji sestava mirovnih sil in konec zračnih napadov na Jugoslavijo
BEOGRAD, BRUSELJ, VVASHENGTON - Po maratonskih helsinških pogajanjih med ruskim odposlancem za Jugoslavijo Viktorjem Černomirdinom, namestnikom ameriške sekretarke Strobom Talbot-tom in finsjdm predsednikom Marttijem Ahtisaa-rijem, ki so trajali skoraj deset ur, mora sedaj Čemomirdin v Beogradu pri Miloševiču ugotoviti, ali so resnična odpiranja in mirovni signali, ki jih je Beograd poslal v zadnjih 48 urah. To je torej Cemomir-dinov cilj, ki je že tretjič v Beogradu. Kaj je dosegel, bo bržkone jasno šele danes. Jugoslovanska uradna agencija Tanjug je včeraj navedla, da je Beograd pripravljen na pogajanja o izhodiščih sklepa G-8, a je dala razumeti, da bo to
uresničljivo le v primem, da jih bo potrdila resolucija Varnostnega sveta OZN.
Ahtisaari, Cernomirdin in Talbott po pogovorih v Helsinkih niso namreč sporočili, kakšen je bil njihov izid. Ahtisaari je le dejal, da je s pogovori zelo zadovoljen. Neimenovani diplomatski vir je za finski dnevnik Helsingin Sano-mat povedal, da naj bi na pogovorih skušali približati stališča o sestavi mednarodnih mirovnih sil, ki naj bi bile nameščene na Kosovu. Prav tako naj bi bilo še sporno vprašanje prekinitve zračnih napadov.
V Bonnu so se sestali politični direktorji skupine G-8, da bi se posvetovali o osnutku resolucije OZN za Kosovo in izdelali načrt o konkretnih točkah mirov-
nega načrta. Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je izrazil dvom, da se bodo zmenili o ključnih točkah resolucije. Po njegovih besedah bo potrebno dodatno zasedanje.
Generalni sekretar OZN Annan je po obisku v begunskem centru Brazda v bližini Skopja poudaril, da mora biti mednarodna skupnost enotna pri iskanju rešitve v kosovskem sporu, OZN pa morajo v tem procesu igrati ključno vlogo. Nemški kancler Gerhard Schroder je na sedežu zveze Nato v Bmslju dejal, da podpira sedanjo strategijo zavezništva in nasprotuje morebitni napotitvi kopenskih sil na Kosovo pred sprejetjem diplomatske rešitve. Schroder se je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Ja-
VOJNA / KOSOVO ZAPUSTILO 1,6 MILIJONA OSEB
Napadi se nadaljujejo, z njimi pa tudi napake
V Istoku zadeli zapor - Na Kosovu dezertirala enota rezervistov - Nekaj se krha v zadržanju srbskih ljudi
BRUSELJ, ŽENEVA, BEOGRAD - V svojih hišah je ostalo samo 140 tisoč kosovskih Albancev, je včeraj izjavil Natov predstavnik za tisk Jamie Shea, ki je podal ocene o »diaspori« Kosovarjev. Približno 580 tisoč Kosovarjev je razseljenih v notranjosti Kosova, kar 804 tisoč kosovskih Albancev se je zateklo v sosednje države in ne samo v Albanijo in Makedonijo, temveč tudi v Bosno in Hercegovino in Črno goro. Drugih 170 tisoč je razseljenih po raznih državah, tako da je Kosovo od prvotnih 1, 9 milijona, zapustilo 1, 6 milijona ljudi.
V	makedonske Blace je včeraj prispel s Kosova vlak z 800 izgnanimi Ko-sovarji. Prejšnjo noč pa je v Makedonijo prispelo več kot 1.500 kosovskih izgnancev. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je Včeraj v Makedoniji obiskal zbirna taborišča in se sestal z makedonskimi voditelji.
V	Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce (Unhcr) pa so včeraj ocenili, da je od začetka spora na Kosovu marca lani iz te pokrajine zbežalo skoraj 921.000 ljudi. Približno 751.000 beguncev s Kosova so našteli od Začetka Natovih napadov 24. marca letos. Po podatkih Unhcr so Albanija, BiH, Makedonija in Črna Sora od marca lani spreje-i6 744.100 beguncev s Kosova. Neki kosovski Albanec iz kraja Koriša, ki je vCeraj prispel v Morino, Pa je zatrdil, da srbske sile v Koriši tamkajšnje prebi-valce uporabljajo kot živi stit. Po njegovih besedah s° srbske sile minuli teden
odpeljale njegovo ženo in njuna dva otroka ter jih skupaj z drugimi ljudmi zaprle v neko tovarno. Po begunčevih besedah so bili žena in otroka ranjeni v bombardiranju zveze Nato na Korišo minuh petek, v katerem naj bi po trditvah Beograda umrlo 87 ljudi. V Skopju pa je včeraj v neki albanski čertrti nedaleč od neke džamije eksplodirala z razstrelivom natrpana lada. V eksploziji sta bili ranjeni dve osebi, lada pa je imela evidenčno tablico iz Kumanova, kjer živi močna srbska manjšina.
Vojaški predstavnik za tisk zveze Nato, nemški general VValter Jertz, pa je sporočil, da so srbske sile »še vedno aktivne« predvsem v osrednjem Kosovu in na meji z Albanijo. Tuji novinarji pa so v albanskem Kukesu včeraj opazili deset albanskih tankov, ki so se premikati proti mejnemu prehodu Morina.
Nato je v zadnjih 24 mah »uspešno« bombardiral več srbskih ciljev, med temi najmanj 20 enot topništva, tanke in oklepna vozila. Zavezniška letala so uničila tudi tri helikopterje na tleh zahodno od Prištine, na letališču Batajnica pa po eno letalo vrste mig-29 in mig-21. Nato je na območju Prizrena uničil tudi Sest letal vrste galeb, tako da je do sedaj uničil 65% srbskih mi-gov-29 in 24% migov 21, števila uničenih galebov in jastrebov pa niso navedli. Med drugimi tarčami zavezniških napadov so biti tudi trije mostovi v krajih Popovac, Bare in Durakovac ter radijsko-te-levizijski oddajnik na Ko-
paoniku. Kljub slabim vremenskim razmeram so zavezniška letala v zadnjih 24 mah izvedla 566 poletov, pri čemer so 190-krat napadla. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča.
Letalski napadi se torej bolj ali manj nadaljujejo skoraj rutinsko, običajne pa so postale tudi napake, saj so včeraj v Istoku raketirali zapor, v Peči pa hotel. Kot kaže pa so bombardiranja hudo načela moralo rezervistov in tudi številnih Srbov. Očividci iz KruSevca in Aleksan-drovca so navedli, da je na Kosovu dezertirala cela enota rezervistov, ki So vrniti orožje in uniforme in odšli domov. Zaman so jih oficirji skušali prepričati, naj tega ne storijo, dezerterji so zaradi svoje številčnosti brez težav prešli cestne zapore vojaške policije.
Vojaška poveljstva pa so kot »izdajalce« ožigosati udeležence pouličnih protestov proti pošiljanju nabornikov na Kosovo, ki so bili v Kruševcu in Aleksandrovcu. Generali trdijo, da so te »prevratniške« proteste organizirati predstavniki opozicijskih strank. Resnici na ljubo pa se po dveh mesecih neprekinjenih bombardiranj nekaj krha v dosedanjem zadržanju navadnih srbskih ljudi. Se bolj zbegani pa so opozicijski intelektualci. Vse preveva antiamerikani-zem, a tudi .bolečina in zaprepadenost, ker jih bombardirajo tudi Evropejci. Celo uradni Beograd propagandno napada skoraj izključno ZDA, medtem ko udeležbo Evrope nekako prikriva.
vierjem Solano izrekel tudi proti ustavitvi napadov na ZRJ pred glasovanjem o resoluciji o načelnem dogovoru za rešitev kosovske krize skupine G-8 v Varnostnem svetu OZN.
Španski zunanji minister Abel Matutes je menil, da obstaja možnost, da bi junija lahko prišlo do velikega napredka in morda celo premirja med zvezo Nato in ZRJ. Podoben optimizem kot Matutes je včeraj izrazil tudi francoski predsednik Chirac. Po njegovem diplomacija predvsem pa odnosi med Rusijo in zavezništvom napredujejo, tako da bo uresničljiva sestava resolucije Varnostnega sveta, ki bi bila sprejemljiva za Rusijo in Kitajsko, ki bi se v najslabšem primeru vzdržala in se ne bi poslužila pravice veta.
Jugoslovanski predsednik Miloševič »naj bi iskal možnosti za sklenitev sporazuma«, ki bi omogočil konec napadov na njegovo državo, je včeraj sporočil predstavni Bele hiše Joe Lockhart, potem ko je ponovno navedel pet pogojov zveze Nato za prenehanje napadov. Po Lockhartovih besedah se je Miloševič »znašel v težavah«. Iz Beograda in s kriznega območja pa po navedbah predstavnika Bele hiše »prihajajo določene informacije, po katerih naj bi jugoslovanski predsednik fskal možnosti za sporazum«. Prav zato ZDA vztrajajo, da je treba nadaljevati z letalskimi napadi na Jugoslavijo. VVashington-ska administracija torej ponovno razkazuje mišice, a skrivaj upa, da bodo dosedanji diplomatski napori obroditi zaželjene sadove.
Med včerajšnjim optimizmom je za hladno prho poskrbel jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Bori-slav Miloševič, brat jugoslovanskega predsednika, ki je poudaril, da ne bo pogajanj, če ne bo Nato predhodno ustavil bombardiranj. Poleg tega je tudi sporno, kdo naj bi poveljeval mirovnim silam na Kosovu OZN ali Nato. Rusija se zavzema za OZN, poveljstvo pa naj bi poverila kakemu finskemu generalu.
Evropska komisija pa je predlagala zaostritev gospodarskih sankcij proti ZRJ in Republiki Srbiji. Komisija je predlagala razširitev zamrznitve denarnih sredstev Srbije v tujini kot tudi prepoved vlaganj v tej republiki ZRJ. O predlogu mora odločiti še ministrski svet EU. (STA/CR)
rlPOBUDA / CGIL TREH DEZElh
Srečanje in razprava o spopadu na Balkanu
BENETKE - Italijanski severovzhod je zgodovinsko, kulturno in tudi zemljepisno zelo blizu Balkanu, tako da je privileguana opazovalnica za spoznavanje vzrokov globoke krize, ki pretresa Balkan. S tega vidika bodo deželna sindikalna združenja CGIL Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Triden-tinskega-Južne Tirolske organizirala srečanje in razpravo na temo »Balkanska kriza: dialog ati ločevanje«. Srečanje bo v soboto, 22. maja, v Margheri pri Benetkah v hali petrokemijskega obrata. Za to pobudo se je konfederacija CGIL zelo zavzela, saj je prepričana, da je poleg civilnih in humanitarnih pobud treba pripraviti skrbno analizo, tako da se bo poglobilo in poskušalo osvetliti vzroke, ki so dovedli do medetičnega spopada in vojne v Jugoslaviji. Srečanja se bodo udeležiti beograjski režiser Goran Paskaljevič (režiral je film Smodnišnica), srbski esejist Predrag Matvejevič, islamist Fuad Al-lam, novinar in senator Mitja Volčič ter njegova novinarska kolega Paolo Rmniz in Lucia Annunziata.
HRVAŠKA / PRIBLIŽNO 3.060 MILIJARD UR ŠKODE
Hrvaški turizem v težavah zaradi vojne na Balkanu
Računajo na slovenske turiste - Skoda tudi v gospodarstvu
ZAGREB, LJUBLJANA - Skoda, ki jo je Hrvaška utrpela zaradi Natovih napadov na ZRJ, je ogromna, je včeraj povedal hrvaški premier Zlatko MateSa v odgovoru na vprašanja saborskih poslancev. Po podatkih Mateše znaša dosedanja škoda več kot 12 milijard kun škode (približno 3.060 milijard tir), ne le v turizmu in prometu temveč v celotnem gospodarstvu Hrvaške. Po mnenju premiera je mednarodna skupnost po osnovnem načelu pravičnosti sosednjim državam, tudi Hrvaški, dolžna povrniti škodo. Vendar pa Mateša glede tega ni velik optimist.
Na vprašanje poslanca Istrskega demokratskega sabora Damira Kajina, kaj bo Hrvaška vlada storila v zvezi z neuporabljenimi iztrelki, ki jih letala ob vrnitvi iz akcij nad ZRJ odvržejo v Jadransko morje, je hrvaški zunanji minister Mate Granič dejal, da je Hrvaška od zveze že dobila pojasnilo. Nato je hrvaški vladi pojasnila, da gre le za izjemne pri-
mere in da projektile izpuščajo v posebne v ta namen predvidene cone, ki so jih že leta 1992 vrisali v pomorske zemljevide. Kot je dejal Granič, je Nato pojasnila, da se projektili, ko jih odvržejo v morje, ne sprožijo in da so premazani s posebnimi premazi proti rjavenju, da ne bi prišlo do ekološke škode. Delegacija hrvaške vlade bo od zveze Nato zahtevala, da po končanju akcij vse odvržene izstrelke odstrani.
Kosovska kriza in napadi Nato na ZRJ so v veliki meri prizadeti tudi hrvaški turizem. V predsezoni je Istro obiskalo od 10 do 20% manj turistov kot lani, Se slabši pa je položaj v Dalmaciji, kjer beležijo 50-odstoten padec obiska. V celotni sezoni naj bi po nekaterih ocenah obisk upadel za 30%, zato Hrvati večjo pozornost namenjajo slovenskemu težišču. V ta namen je minister za turizem Hrvaške Ivan Herak v Ljubljani priredil novinarsko konferenco, na kateri je slovensko javnost
seznanil s stanjem na Hrvaškem in poudaril pomen slovenskega gosta.
Herak je poudaril, da bodo Slovenci letos po številu obisku na Hrvaškem na prvem mestu, in dodal, da se Hrvaška intenzivno pripravlja na sanacijo, prestrukturiranje in tudi privatizacijo nekaterih gospodar-sko-turističnih zmogljivosti. Pri tem je minister Herak izpostavil možnost slovenskih vlaganj v Hrvaško.
Hrvaška je zaradi izrednih razmer na Kosovu svojemu turističnemu gospodarstvu odobrila še dodatnih 20 milijonov nemških mark subvencij. Kot je povedal Herak, bodo cene trajektov ostale nespremenjene, meni pa, da hrvaška valuta kuna pred poletjem ne bo občutneje devalvirala ter da bodo cene nafte na Hrvaškem ostale nespremenjene. Hrvaško naj bi po predvidevanjih letos obiskalo okoli 600.000 Slovencev, Hrvati pa že občutijo padec pov-preševanja na nemškem in britanskem težišču. (STA)
NOVICE
»Šolska« delegacija FJK v Ljubljani
LJUBLJANA - Delegacija ministrst-. va za šolstvo in šport pod vodstvom državnega sekretarja Pavla Zgage se je včeraj v Ljubljani srečala z delegacijo Furla-nije-Julijske krajine pod vodstvom odbornika za šolstvo pri deželni vladi Franca Franzuttija (na sliki).
Kot so sporočili z ministrstva, sta delegaciji izmenjali informacije o možnostih skupnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev, predvsem učiteljev šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kar v zadnjih letih omogoča nova italijanska šolska zakonodaja. Beseda je tekla tudi o možnostih skupnega sodelovanja v multilateralnih projektih, predvsem v okviru Unesca in Evropske unije. (STA)
Oropali Novo ljubljansko banko na Celovški
LJUBLJANA - Štirje zakrinkani in oboroženi moški so včeraj dopoldne oropali Novo ljubljansko banko na Celovški cesti 89. Operativno komunikacijski center ljubljanske policijske uprave je telefonsko obvestilo o oboroženem ropu prejel ob 11.27, so sporočili z ljubljanske policijske uprave.
Storilci so se s kraja odpeljali z ukradenim osebnim avtomobilom znamke fiat uno, starejše izdelave, bele barve, z registrsko številko LJ 21-03C, ki so ga zapustili v Tivoliju, pod hotelom Bellevue, ter se od tam po vsej verjetnosti odpeljali z belim golfom, starejše izdelave, neznanih registrskih številk. Kriminalisti o dogodku zbirajo nadaljnje informacije, policija pa vse, ki bi karkoli v zvezi z omenjenim ropom vedeli ali opazili, naproša, da to posredujejo na telefonsko številko 113, 1254-000 ali pa na anonimni telefon 080-1200. (STA)
V Avstriji obsojena slovenska tihotapca
GRADEC - Dva slovenska državljana, ki sta februarja letos v kombiju v Avstrijo nezakonito prepeljala 56 kosovskih Albancev, sta bila na deželnem kazenskem sodišču v Gradcu po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA danes obsojena na 16 oziroma 18 mesecev zaporne kazni brez možnosti pomilostitve. Sodba še ni pravnomočna.
Vozilo z ilegalci, med katerimi je bilo šest žensk in štirje otroci, je avstrijska žandarmerija ustavila na pyhmski avstocesti, v Avstrijo pa so vstopili preko neprometnega mejnega prehoda Sve^ ta Ana. Begunce so avstrijske oblasti vrnile v Slovenijo.
Eden od obsojenih je vozil kombi, drugi pa ga je usmerjal preko mobilnega telefona. (STA)
ČEDAD / UPRAVNE VOLITVE NA VIDEMSKEM
Merjenje ljudi in programov v občinah Beneške Slovenije
V večini občin tekmujeta dve listi, v nekaterih pa celo štiri liste
ČEDAD - V videmski pokrajini se ta teden začenja volilna kampanija za upravne volitve, ki bodo 13. junija. Od nedelje so tudi za občine obmejnega pasu, koder živi naša skupnost, znane liste in županski kandidati.
ZaCnimo pri osrednji občini Speter, kjer na čelu občanske napredne liste kandidira za župansko mesto Bruna Dorbolo, ki je bila v minulem mandatu podžupan. Njen nasprotnik je Renato Osgnach, županski kandidat liste Progetto per San Pietro, ki je izraz Severne lige in desnice.
V občini Sentlenart je županski kandidat napredne občanske liste njen dosedanji načelnik svetovalske skupine in odbornik Gorske skupnosti Nadiških dolin Beppino Krizetič. Na drugem bregu je kot izraz desničarskega pola svoboščin županski kandidat Giuseppe Sibau.
Za župansko mesto v občini Srednje se ponovno poteguje dosedanji župan Claudio Garbaz, ki je na Čelu levosredinske liste, medtem ko je desničarska lista predlagala za županjo Renato Qualizza.
Občina Grmek gre na volitve z dvema levosredinskima listama, na Čelu katerih sta županska kandidata dosedanji župan Lu-cio Paolo Canalaz in dosedanja podžupanja Alda Crucil.
Bolj pestro je v Podbone-scu, kjer nastopajo tri liste s tremi kandidati za župana. Kandidat levičarske liste je Piergiorgio Domeniš, desnica kandidira dosedanjega Zupana Nicolo Marseglio, tretja županska kandidatka Sandra Medveš pa je izraz nekdanje KD in je na čelu
desno-sredinske Uste.
Celo štiri liste tekmujejo v občini Prapotno, le da so tu razmerja obrnjena. Dve listi sta v bistvu levosredinski in jima naceljujeta županska kandidata Vincen-zo Sirch ter Franco Sgubin, tretji kandidat Gerardo Marcolini pa je na vrhu liste, ki je izraz nekdanje Krščanske demokracije. Četrto listo je predstavila Severna Liga, s katero za župansko mesto tekmuje Alessandro Niemiz.
V občini Sovodnje je levosredinski kandidat za župana Lorenzo Cemoia, lista desničarskega pola svoboščin pa kandidira za župana Paola Cudriga. Občina Tipana gre na volitve z dvema naprednima listama, kot županska kandidata pa se predstavljata Elio Berra in Paolo Tomasino.
V Reziji kandidira na Čelu napredne liste dosedanji prvi mož občine Luigi Pa-letti, nasproti pa ima Sergia Barbarina kot županskega kandidata liste, ki je izraz krogov nekdanje KD.
Bardo gre na volitve s tremi listami: Dario Nolaro je županski kandidat leve sredine, medtem ko za desno sredino kandidira Franco Negro. Tretji kandidat za župana je Claudio Noacco in je na listi Severne Lige.
Najseverneje bodo volitve tudi v občini Na-borjet, kjer se predstavljata dve krajevni listi. Na prvi, ki je sredinsko opredeljena, je župnski kandidat Allessandro Oman, drugi kandidat za župana pa je Edoardo Kravanja, na čelu nekoliko bolj levosredinske liste, (du)
-I DEŽELA / TUDI ZAVOD ZOIS h
Dan odprtih vrat deželne skupščine za višješolce
TRST - Po poslanski zbornici in tržaški občini bo jutri tudi deželni svet Furlanije-Julijske krajine priredil dan odprtih vrat za šolarje. Deželno skupščino bodo obiskali dijaki sedmih višjih srednjih šol iz štirih pokrajin, ki bodo sledili pravcati seji deželnega sveta. Del dijakov bo posedlo kar na sedeže deželnih svetovalcev preostali pa bodo zasedli prostore, ki so namenjeni občinstvu. Skupno se bo dneva odprtih vrat udeležilo 130 višješolcev, med katerimi bodo tudi dijaki goriške slovenske višje srednje šole Žige Zoisa. Sejo bo vodil predsednik deželnega sveta Antonio Martini. Odborniki bodo najprej odgovorili na vprašanja in interpelacije, ki so jih predložili sami dijaki v sodelovanju z deželnimi uradi. Med drugim bo govor o vojni v Jugoslaviji, o ameriškem oporišču v Avianu, o gorskih skupnostih, Devinskem gradu in še marsičem.
r ČEDAD / DANES ZAČETEK TRIDNEVNEGA SIMPOZIJA n
Večinske in manjšinske kulture
Na sporedu predavanja o manjšinah na različnih celinah
ČEDAD - V Čedadu se danes začenja tridnevni simpozij z naslovom »Večinske in manjšinske kulture: srečanja in spopadi«. Pobuda za srečanje je dal oddelek za evroa-zijske študije univerze v Benetkah, ki se je za to priložnost povezal s čedajskim Združenjem za razvoj preučevanja zgodovine in umetnosti.
Na simpoziju se bo v treh dneh zasedanja zvrstilo kakih štirideset predavateljev iz več držav,
tematike pa se bodo dotikale odnosov med narodi, odnosov med manjšinami in večinami, bodisi etničnega, verskega ali političnega značaja.
Na sporedu so predavanja o manjšinah na različnih koncih sveta, od afriških držav do Balkana, Ukrajine, Albanije ali Ladincev. Naj pri tem omenimo, da bo Jože Pirjevec na jutrišnjem jutranjem delu zasedanja govoril o slovenski in italijanski kulturi na območju
Jadrana. Kot prvi bo jutri ob 9. uri nastopil Franco Fornasaro, s predavanjem o etničnih posebnostih v Nadiških dolinah.
Soorganizatorji srečanja so tudi združenje ”Padus Araxes“, romunski kulturni inštitut iz Benetk in Italijansko združenje za ukrajinske študije. Pričakujejo tudi posega beneškega župana Massima Cacciarija in tržaškega književnika Claudia Magri-sa. (du)
LJUBLJANA / USKLAJEVANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE
Avdiovizualna politika po direktivi EU
Televizija bo zagotovila večji delež evropskih del in del neodvisnih producentov
LJUBLJANA - Slovenija je v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo na področju kultura in avdiovizualna politika umaknila zahtevo po prehodnem obdobju dveh let za uveljavitev kvot evropskih del in del neodvisnih producentov v televizijskih programih ter na področju carinska unija izjemo za nižjo carinsko oprostitev pri uvozu v potniškem prometu. S tem se je včeraj seznanila parlamentarna komisija za evropske zadeve.
Slovenija je s prehodnim obdobjem pri kulturi in avdiovizualni politiki (pogajalska izhodišča je oddala v prvem svežnju lani jeseni, pogajanja pa še niso zaprta), želela pridobiti dodaten čas, v katerem bi lahko s spodbujevalnimi ukrepi zagotovila polno uresničevanje kvot, ki jih zahtevata dve evropski direktivi. Televizije v nacionalni mreži bi po teh kvotah morale zagotoviti večinski delež evropskih avdiovizualnih del ter vsaj 10% del neodvisnih producentov. Po pridobitvi dodatnih pojasnil s strani
Evropske komisije, da gre za postopno uvajanje teh kvot, tudi z odstopanji, se je Slovenija odločila za umik zahteve po prehodnem obdobju, področje pa naj bi uredil novi zakon o medijih. Vlada ga je že sprejela, po zagotovilih, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji, pa naj bi ta zakon .začel veljati že v začetku prihodnjega leta. Pri zagotavljanju zahtevanega večinskega deleža evropskih del naj bi imele težave komercialne televizije, pri zagotavljanju deleža neodvisnih del pa nacionalna televizija.
Izjemo za carinsko oprostitev pri uvozu v potniškem prometu le v višini 80 evrov in ne siceršnjih 175 evrov je Slovenija zahtevala, ker sta si podobno omejitev vrednosti blaga, ki ga potnik sme uvoziti v carinsko območje EU, in sicer v višini 75 evrov, zagotovili tudi Nemčija in Avstrija. Vendar je v začetku letošnjega leta v EU stopila v veljavo nova uredba, ki določa, da se mora v prehodnem obdobju do 1. janaurja 2003
vrednostna omejitev brezcarinskega uvoza v potniškem prometu, ki velja pii uvozu blaga prek kopenskih meja EU s tretjimi državami, postopno uskladiti s splošno uveljavljeno vrednostno omejitvijo 175 evrov. Tako sta Avstrija in Nemčija že letos omejitev povišali na sto evrov in jo bosta še dvigovali, Slovenija, ki si je za ciljni datum vstopa postavila prav tako 1. januar 2003, pa je izgubila argument za svojo zahtevo. Pogajalska izhodišča za carinsko unijo je Slovenija oddala v drugem svežnju konec lanskega leta, pogajanja pa se bodo začela oziroma nadaljevala junija.
Komisija za evropske zadeve se je včeraj seznanila še s tehničnimi dodatnimi pojasnili za področji ribištva ter varstva potrošnikov in pregledom usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko za področje okolja. Odločila se je pripraviti tudi javno predstavitev mnenj o kakovosti slovenskih izdelkov, ki je »osnova za njihovo konkurenčnost v Evropi«. (STA)
CELOVEC / PISMO KANCLERJU KLIMI
Haider za čimprejšnje zaprtje nuklearke v Krškem
načrt avstrijske zvezne vlade, v katerem odločno nastopa proti jedrski elektrarni Temelin na Češkem in tudi nuklearkam na Slovaškem, Haider poziva avstrijsko zvezno vlado, »da končno razširi svoj prizadevni boj proti nuklearkam ob neposrednji bližini avstrijske meje tudi na nuklearko v Krškem«. Koroški deželni glavar ob tem hkrati opozarja, da je projekt izgradnje savskih elektrarn, ki ga podpira tudi Evropska unija, dokaz, da ne manjka ne idej in tudi ne uresničljivih programov za uporabo alternativnih energetskih virov.
Po Haiderjevem mnenju je zato »skrajni čas, da se avstrijska vlada končno zaveda prioritetnih zahtev Koroške in Štajerske, naj Slovenija opusti jedrsko energijo in da v sodelovanju s Koroško začenja udejaniti tozadeven akcijski načrt tudi glede Slove-■nije«.
Ivan Lukan
CELOVEC - Novi koroški deželni glavar Jorg Haider je v zvezi z nuklearko v Krškem šel v ofenzivo: v odprtem pismu, ki ga je včeraj naslovil na avstrijskega zveznega kanclerja Viktorja Klimo, zahteva čimprejšnji zaprtje jedrske elektrarne v Krškem.
Haider ob tem opozarja avstrijsko zvezno vlado, da sta deželi Koroška in Štajerska v preteklosti že večkrat in zelo jasno opozorili na nujnost zaprtja jedrske elektrarne -še posebej zato, ker je nuklearka Krško »locirana na potresnem območju in zato predstavlja resno možno potencialno nevarnost za obe avstrijski zvezni deželi«. »Prebivalstvo na Koroškem in Štajerskem bi bilo vsekakor prizadeto v primeru neseče v nuklearki, zato tudi ne more več trpeti nadaljnjo ogroženost,« poudarja Haider v pismu Klimi.
Sklicujoč se na akcijski
Za boljše pokrivanje Benečije
SPETER - Če bo šlo vse po sreči, bo v doglednem času videti slovenske programe deželnega sedeža Rai tudi v videmski pokrajini. V roku enega meseca naj bi namreč prišlo do podpisa dveh pomembnih dogovorov: eden zadeva zamisel o čezmejni televiziji, drugi pa je obnovitev konvencije med ustanovo RAI in predsedstvom italijanske vlade glede deželnih radijskih in televizijskih programov v slovenščini. Upati je le, da se ne bodo spet pojavile kakšne politične ovire.
Optimistična nota je izšla iz srečanja, ki sta ga v špetrskem župnišču predila društvo Blankin in Planinska družina Benečije, ob prisotnosti ravnatelja slovenskih programov RAI Igorja Tute ter glavnega urednika radijskega in televizijskega dnevnika Saše Rudolfa. Podala sta celovito informacijo o razvoju slovenskih radijskih in televizijskih
programov in podčrtala velik interes za to, da se bodisi glede vidnosti kot vsebine programov krije tudi videmska pokrajina, kar
je tehnično vsekakor
izvedljivo.
Rudolf in Tuta sta dejala, da je iz Benečije, Rezije in Kanalske doline potrebna redna radijska in televizijska informacija v slovenščini. To je nedvomno v interesu tako medija kot manjšine v celoti. Iz tega območja sicer doslej izhaja dvajset let izkušenj sodelovanja preko radijskin oddaj, kar je solidna podlaga za kakovosten skok naprej, (du)
REPENTABOR / PRIPRAVE NA JUNIJSKE VOLITVE
OBISK / DRUGI DAN SLOVENSKEGA DILPOMATA V FJK
Za osemsto občanov kar pet kandidatov
V ospredju Kraški park in postajališče pri Fernetičih
Veleposlanik Bekeš v Trstu
Niz Srečanj na Deželi in Občini Trst
Pet županskih kandidatov za nekaj več kot sedemsto volilcev in nekaj več kot osemsto občank in občanov. To je bistvena značilnost vobtev v majhni repentabrski občini, razmeroma visoko število kandidatov pa je treba pripisati dejstvu, da za predložitev list in simbolov v tej občini ni treba zbirati podpisov. Za župana in občinski svet lahko kandidira vsakdo, seveda če je italijanski državljan in če uživa državljanske pravice. Pred štirimi leti se je na vohtvah predstavila tudi neka samozvana stranka Hrvatov, ki se ni nikoli več pojavila v javnosti. Za župansko mesto se bodo 13.6. potegovali dosedanji Zupan Aleksij Križman (Napredna lista), Andrej Škabar (SSk), Franco Guerra (Pol svoboščin), Lučka Križ-mančič (Juhjska fronta) in Stefano Bellafontana (Severna liga).
Da v naši občini ni treba za volitve predložiti podpisov, kot v vseh drugih nekoliko večjih občinah, je pravi nesmisel, ki priča, da naši parlamen-
tarci pri oblikovanju zakonov ne upoštevajo realne situacije, meni Križman. Dosedanji župan se vsekakor ne boji »konkurence« in se volilcem predstavlja z opravljenim delom in s konkretnim programom. Nobenih vi-sokodonečih obljub in sanjskih knjig. Občina Re-pentabor je majhna uprava, kjer se vsi ljudje med seboj- poznajo in zato ne marajo demagogije. Križman spet kandidira, da bi dokončal in vsebinsko dopolnil že zastavljeno delo. V tem okviru bo na javni predstavitvi Napredne liste tudi predstavil odbor, ki bo v primeru zmage vodil novo upravo.
Škabar je odraz prenovitve in pomladitve celotne kandidatne liste Slovenske skupnosti, »ki si prizadeva, da bi Občina Repentabor postala vzor dobrega upravljanja in soodločanja prebivalstva«. Županski kandidat, ki je po poLlicu mestni redar v Miljah, je na vrh svojega programa postavil skrb za teritorij, začenši s Kraškim parkom in z Se nejasno usodo postajališča pri Fer-
netičih. Uprava bo morala v tem okviru spodbujati razvoj kmetijskih dejavnosti ter braniti pravice srenje; odpraviti bo treba vojaško strelišče in vojaške služnosti, ki še vedno precej bremenijo občinsko ozemlje.
SSk je v svoj program vključila tudi izpeljavo načrta o otroških jasli, obveze s civilno zaščito, območje Mouzarja pa bo treba opremiti za razvedrilo in za potrebe otrok. Škabar se zavzema tudi za preureditev repenskega trga, za raztegnitev javne razsvetljave od Cola in Poklona do Tabra, medtem ko bo treba v prihodnji mandatni dobri mesničiti metanizacijo, v odnosu z ACEGAS pa bo treba zaščititi avtonomijo in koristi Občine.
Kandidat Lige Bellafontana je sicer doma od Banov, pravi, da dobro pozna stvarnost repentabrske uprave. Zavzema se za Kraški park po meri človeka in ga zelo motijo »zunanji vplivi«, kot so npr. ilegalni pribežniki, motijo pa ga tudi vojaški objekti, kot je npr. open-
ska kasarna. Glede tovornega postajališča meni, da bo morala Občina poiskati najbolj smotrne in koristne rešitve, po mnenju Lige pa bo treba že sedaj izključiti možnost trgovskega centra ali veleblagovnice.
Lučka Križmančič, ki tudi ni občanka Repenta-bra, a je doma iz Bazovice, je izbrala Julijsko fronto (Fronte giuliano). Na vrh svojega programa je postavila sožitje in sodelovanje med razhčnimi etnijami, v primeru izvolitve si bo prizadevala za znižanje vseh občinskih davkov (začenši z ICI). Pregledati bo treba prozornost in zakonito delovanje dosedanjih uprav in, v primeru netočnosti ali napak, preveriti, če ustanova ni bila vpletena v kako krajevno podkupninsko afero in podobno.
Tudi Guerra (Pol svoboščin) v svojem programu posveča glavno pozornost obmejnemu terminalu in Kraškemu parku, ki ga po njegovem ne sme upravljati KGS. Predstavnik desnice odločno nasprotuje načrtovani konvenciji z ACEGAS.
Aleksij Križman, Andrej Škabar, Stefano Bellafontana, Lučka Križmančič in Franco Guerra
Veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Peter Bekeš je včeraj zaključil svoj dvodnevni obisk v Furlaniji-Jučliski krajini. Potem ko se je v torek srečal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, se je včeraj v Trstu ločeno sestal s predsednikom deželnega odbora Robertom Antonionejem, s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom in s tržaškim županom Riccar-dom Illyjem. Veleposlanika je spremljala slovenska generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan.
Na sestanku Bekeša z Antonionejem je bila potrjena volja obeh strani, da se vsestransko utrdi in razvije sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Sogovornika sta ugotovila, da to sodelovanje ima za seboj že dokaj dolgo zgodovino, saj sega v čas rojstva Delovne skupnosti Alpe-Jadran, in poudarila, da se je v tem času vzpostavil odnos medsebojnega zaupanja, ki omogoča pozitivno nadaljevanje te izkušnje. Na obzorju so nove možnosti sodelovanja zlasti v okviru približevanja Slovenije EU, pa tudi specifične pobude, kot je npr. skupno prirejanje Zimskih olimpijskih iger v sodelovanju z avstrijsko Koroško. Slovenski veleposlanik je ob koncu pogovora povabil predsednika deželnega odbora Anto-nioneja, naj ga obišče v Rimu.
Prav tako ali še bolj prisrčno je bilo
srečanje, ki ga je Bekeš imel s podpredsednikom deželnega sveta Budimom (na sliki) in katerega se je udeležila tudi deželna svetovalka SIK Bruna Zorzini Spetič. Sogovorniki so tudi na tem sestanku ugotovili, da so odnosi med Italijo in Slovenijo odlični in da v njih odigrava pomembno vlogo dežela Furla-nija-Julijska krajina. Govor je bil o novih načrtih sodelovanja, npr. pri urejanju prevoznih infrastruktur, pa tudi o reševanju nekaterih odprtih problemov, kot je zakonska zaščita Slovencev v Italiji.
Kot rečeno, je slovenski veleposlanik v Italiji med svojim bivanjem v Trstu obiskal tudi župana Illyja. S srečanja nismo prejeli poročil.
Kot smo uvodoma spomnili, se je Bekeš v torek sestal s predstavniki slovenske manjšine. Po srečanju s SKGZ in SSO v Čedadu, o katerem smo že včeraj podrobno poročali, se je na Opčinah sestal tudi s skupnim zastopstvom Slovencev v Italiji. V svojem uvodnem posegu je v sproščenem vzdušju spregovoril o sedanjem političnem stanju v Sloveniji ter o odnosih z italijansko državo. Slovenski veleposlanik se je še posebej zaustavil pri opisu mrzlične diplomatske dejavnosti Slovenije za pospešitev parlamentarnega postopka za sprejetje zaščitnega zakona. Obenem je Bekeš potrdil odlične diplomatske odnose, ki vežejo Slovenijo in Italijo.
OKOLIŠKE OBČINE / VOLILNA KAMPANJA
SV. ALOJZIJ / V UL. MACHLIG
NOVICE
Liga: Dovolj s staro politiko
Županski kandidati stranke so Slokar, Bellafontana in Novak
S stropa se je zrušil omet in poškodoval stanovalko
Pokrajinski tajnik Fabrizio Belloni in deželna svetovalka Federica Seganti sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila županske kandidate Severne lige v Dolini, Zgoniku in v Repnu. Ti so 40-letni podjetnik Danilo Slokar, ki se je predstavil tudi kot podtajnik Slovenske gospodarske-prosvetne skupnosti, 24-letni obrtnik Luca Novak ter 30-letni tehnik Stefano Bellafontana.
Slokar je uvodoma dejal, da bo župan občanov, ki ga bodo volili. Pojasnil je, da je ta napoved provokativna, saj so bili itak vsi dosedanji dolinski župani, vključno z zadnjim, le župani enega dela občine in določenih klanov ter družin, ki tam gospodujejo. Bossijeva stranka hoče razbiti to staro in zaprto miselnost. Kakovost življenja v dolinski občini se iz dneva v dan slabša, upravitelji pa stojijo križem rok in ta ugotovitev po Slokarjevem mnenju velja tudi za Večinski slovenski živelj.
Županski kandidat Lige je izrazil Upanje, da se bo Primorski dnevnik v tej volilni kampanji, kot pri drugih zadevah, obnašal kot časopis vse manjši-Ue in ne samo enega dela. Slovence v Severni ligi žal marsikdo še vedno obravnava kot nezakonite otroke Uianjšinske skupnosti, kar je nesprejemljivo. Slokar je označil kot sra-Uiotno dejstvo, da so nekateri manjšin-
ski veljaki v nedeljo v Zgoniku preprečili prof. Samu Pahorju sodelovanje na srečanju z ministrico Katio Belillo-vo. To pa bi lahko razumeli, če bi se srečanje odvijalo npr. v zasebnem stanovanju, sestanek pa je bil na županstvu, ki je do nadaljnega javni prostor.
Novak je priznal, da je bila Občina Zgonik doslej kolikor toliko dobro upravljena; povedal je, da nasprotuje načrtu metropolitanske občine, da je proti omejitvam za osmice in da bi morala bodoči Kraški park upravljati gorska skupnost. Glede parka in teritorija je dal razumeti, da ne dobro razlikuje KGS od srenj in od jusa.
Bellafontano skrbijo predvsem ilegalni pribežniki in je izpostavil nevarnost, da bi tujci poveljevali in gospodovali na Krasu. V Ligo je pristopil pred enim letom in Bossijeva stranka se je edina odločno opredelila proti načrtovanemu zbirnemu centru za pribežnike pri Banih.
Segantijeva je opozorila na hude težave, ki jih je imela Liga v Dolini in v Zgoniku pri zbiranju podpisov za predložitev kandidatnih list. Nekateri so se celo bali podpisati liste, kar priča o mučnem vzdušju, ki vlada v obeh upravah, je dejala deželna svetovalka, ki se je zahvalila vsem, tudi nečlanom stranke, ki so omogočili kandidature SL.
V poslopju zavoda za ljudske hiše lacp v Ul. Ma-chlig pri Sv. Alojziju je omet, ki je padel s stropa, lažje poškodoval 55-letno Adriano Altamura. Bila je v kuhinji stanovanja, ki je v skoraj povsem praznem poslopju, ko je predsinočnjim okrog 23. ure na stropu v površini 2x1 meter nenadoma popustil omet in zgrmel nanjo. Na kraj je prišlo osebje službe 118, ki jo je odpeljalo na oddelek za prvo pomoč v katinar-ski bolnišnici, kjer so ji razkužili in obvezali rane ter jo odslovili, opomogla si bo v tednu dni. Prišli so tudi policijski agenti. Stanovanje, v katerem je Altamura živela s 70-letnim bratom, so si ogledali tudi gasilci in sklenili, da zaenkrat ni vseljivo.
Zastoji v prometu na Miramarskem drevoredu
Na Miramarskem drevoredu je bilo včeraj precej težav s prometom, posebno tisti avtomobilisti, ki so prihajali iz Barkovelj, so se znašli v zagati, ustvarila se je dolga kolona, ki se je po polžje pomikala proti središču mesta. Do zastojev je prišlo zaradi del, ki potekajo v višini hišne številke 5, kjer bodo postavili semafor ob prehodu za pešce ob stranskem vhodu na železniško postajo. Za postavitev semafora so se odločili, ker je tamkaj že prišlo do številnih nesreč, nekatere so se za pešce celo tragično končale.
Dela bodo potekala najprej na eni polovici ceste, zatem na drugi, sicer bi promet povsem ohromili. Nevšečnosti so velike tudi zato, ker je prav tako zaradi del istočasno zaprta tudi Ul. Perarolo, kamor bi lahko promet preusmerili, tako da imajo mestni redarji precej preglavic, ki bodo zanje in za avtomobiliste verjetno trajale še nekaj dni.
Na glasbenem natečaju tudi šoli Prešeren in Zois
Na liceju Dante Alighieri bo danes z začetkom ob 14.15 četrta izvedba istoimenskega glasbenega natečaja, na katerem bodo sodelovali tudi gla-sbeniki-dijaki slovenskih višjih šol F. Prešeren in 2. Zois. Najboljše izvajalce bo nagradila posebna strokovna žirija.
V Boljuncu drevi razprava o problemih občine
Na prazniku Stranke komunistične prenove v Boljuncu (ob gledališču F. Prešeren) bo drevi ob 19.uri tekla beseda o problemih občinske uprave, posebno na področju načrtovanja in urbanistike. Navzoči bodo zastopniki SKP in občinski upravitelji. Ob 21.ure dalje bo igral ansambel Expander, pol ure kasneje pa bodo predvajali film »II proiezionista«.
Manjši požar v kleti
Nekaj po 12. uri je v kleti poslopja v Ul. Santissimi Martiri izbruhnil požar, s katerim pa so gasilci kaj kmalu opravili. Nekaj nevšečnosti je sicer povzročil dim, a stanovalcev ni bilo potrebno izseliti. Gasilci so zatem podrobno pregledali prostore, nosilne zidove in pač opravib vse, kar je potrebno narediti v podobnih primerih, na strukturi pa niso ugotovili takih poškodb, zaradi katerih bi bilo treba posebej ukrepati. Vzroke požara še raziskujejo.
Predavanje o strupenih gobah
Občina Devin-Nabrežina in mikološko društvo Bresadola vabita drevi v Nabrežino (sedež Levih demokratov na glavnem vaškem trgu) na predavanje Claudia Barba o strupenih gobah. Srečanje, ki sodi v ciklus predavanj o mikolo-giji, se bo začelo ob 20.uri.
ŠOLSTVO / NEKDANJA MATURA n
Državni izpit bo opravljalo 116 kandidatov
Komisiji no Zoisu in Stefanu
Na slovenskih višjih srednjih Šolah bo letos opravljalo državni izpit skupno 116 kandidatov, in sicer 114 petošolcev ter dva privatista (na znanstvenem in pedagoškem liceju).
Razporeditev kandidatov po posameznih šolah je sledeča:
Znanstveni licej Klasični licej Pedagoški licej Poklicni zavod Trgovski zavod Geometri
39
10
15
21
26
5
Skupno
116
Letošnji zaključni izpit prinaša - po takoimeno-vani reformi zrelostnega izpita - mnogo novosti. Prva je razvidna že iz imena samega, saj bodo odslej kandidati opravljali državni izpit in ne zrelostnega ali mature, kot je veljalo doslej.
Številne so tudi vsebinske novosti. Po 30 letih »eksperimentalne mature« bodo letos kandidati pisali tri naloge: iz slovenščine, iz osrednjega predmeta šolske smeri ter takoimenovani multidisciplinarni test, ki ostaja zaenkrat še neznanka. Tudi pri ustnem delu izpita se bodo morali kandidati bolj potruditi, saj bodo morali odgovarjati na vprašanja iz vseh predmetov, ki jih je določilo ministrstvo.
Novosti bodo zadevale tudi sestavo ocenjevalnih komisij. Polovica elanov komisije bo - prav tako kot predsednik - zunanjih, polovico pa notranjih (slednje so določili posamezni razredni sveti). Na slovenskih šolah bo letos obveljala še ena novost. Doslej je tržaško šolsko skrbništvo imenovalo ocenjevalne komisije za znanstveno, poklicno, tehnično in pedagoško maturo, medtem ko je komisijo za klasično maturo imenovalo go-riško šolsko skrbništvo. Komisija na klasičnem liceju je imela sedež v Gorici in je ocenila tudi tržaške kandidate (tako kot je komisija na pedagoškem liceju v Trstu ocenila tudi kandidate pedagoške mature v Gorici).
Letos je prišlo do spremembe. Tržako šolsko skrbništvo je imenovalo komisije za vse slovenske višje srednje šole v Trstu, goriško šolsko skrbništvo pa komisijo za slovenski višji srednji šoli v Gorici. V Trstu so tako imenovali štiri komisije: za znanstveno maturo (znanstveni licej F. Prešerna), za poklicno maturo (poklicni zavod J. Stefana), za tehnično maturo (trgovski zavod Z. Zoisa in oddelek za geometre) ter za klasično in pedagoško maturo. Ta komisija bo ocenila tako kandidate na klasičnem kot tudi na pedagoškem liceju.
Urad za slovenske srednje šole na tržaškem šolskem skrbništvu je že sredi aprila poslal na šolsko ministrstvo vso dokumentacijo o sestavi ocenjevalnih komisij, do včeraj pa je prejel iz Rima le avtorizacijo za ocenjevalni komisiji za tehnično in poklicno maturo, ki bosta takole sestavljeni:
Ocenjevalna komisija za tehnično maturo na zavodu 2. Zoisa in oddelku za geometre: predsednik Vladimiro Sturm; zunanji elani Anna Primožič (slovenščina, poučuje na zavodu L Cankarja v Gorici), Mirella Gergolet (matematika, zavod Galilei v Gorici), Danja Bregant (splošni zemljepis, pedagoški licej S. Gregorčiča v Gorici), Cirilla Devetti (pravo, zavod I. Cankarja v Gorici), Willy Mikac (cenitve, oddelek za geometre); notranji elani: 5. A in 5. B razred: Boris Valentič (knjigovodstvo), Marko Stoka (trgovinstvo), Barbara Lapornik (angleščina); 5. A razred: Tanja Smotlak (italijanščina); 5. B razred: Vera Kukanja (nemščina), Viviana Krizmancic (italijanščina); oddelek za geometre: Roberto Sarazin (tehnologija gradenj), Paolo Zobec (topografija), Boris Iskra (italijanščina).
Ocenjevalna komisija za poklicno maturo na zavodu J. Stefana: predsednik: Tomaž Simčič (ravnatelj liceja F. Prešerna v Trstu); zunanji elani: Dario FrandoliC (slovenščina, zavod Galilei v Gorici), Martina Grahonia (matematika, zavod L Cankarja v Gorici), Carlo Mucci (elektronika, zavod J. Stefana v Trstu), Giuseppina Mikulus (telesna vzgoja, zavod L Cankarja v Gorici), Harjet Dornik (prirodoslovne vede, klasični licej P. Trubarja v Gorici); notranje Članice za oddelek elektronskih industrij, mehanskih industrij in kemij-sko-biološki oddelek: Susanna Guštin (italijanščina), Katja Berdon (angleščina), Serena Repinc (nemščina); notranji elan za oddelek elektronskih industrij: Egon Stoka (elektronika); notranji elan za oddelek mehanskih industrij: Igor Sancin (mehanske discipline in tehnologija); notranja Članica za kemijsko-biološki oddelek: Maria Jere-mic (kemija in kemijske tehnologije).
JAVNI PREVOZI / NEUSPEL SESTANEK
ZDRAVSTVO / STORITVE
Nova zaostritev med sindikati in vodstvom ACT
Bonuso naj bi požrl dano besedo
Manj čakanja za rezervacije
Nova pobuda zdravstvenega podjetja
Med sindikati in vodstvom Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT) je spet prišlo do hude zaostritve. Včeraj je bil na tržaškem županstvu sestanek, ki bi moral pomeniti začetek konstruktivnejših odnosov med obema stranema, a zgodilo se je prav nasprotno, saj se bo po njem težko izogniti frontalnemu spopadu s težko predvidljivim izidom. A poglejmo nekoliko podrobneje, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Sestanek se je odvijal na tržaškem županstvu. V imenu občinske uprave, se pravi večinskega partneja v lastništvu, se ga je udeležil podžupan Roberto Damiani, ACT je zastopal njen predsednik Giacomo Borruso, prisotni pa so bili še predstavniki vseh sindikatov, ki so zastopani v podjetju, se pravi FILT, FIT, UILT, FAISA, UGL in RDB, kakor tudi pokrajinskih zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Do včerajšnjega sestanka je prišlo na osnovi predhodnega dogovora, ki so ga vse tri zainteresirane strani sklenile 12. t.m. Z njim sta se vodstvo in lastništvo podjetja obvezali, da bosta s sindikalnimi predstavniki zaceli pogovore oziroma pogajala o vseh odprtih problemih, od spoštovanja že sklenjenih sporazumov do oblikovanja novega industrijskega načrta podjetja. Sindikati pa so v zameno pristali na to, da so preklicali stavko, ki je že bila napovedana za 18. t.m.
Na včerajšnjem se-
stanku pa je prišlo do nepričakovanega preok-reta. Predsednik ACT Borruso je namreč naznanil, da vodstvo njegovega podjetja v bistvu ni ratificiralo dogovora z dne 12. t.m. To je seveda neprijetno presenetilo sindikalne predstavnike. V skupnem sporočilu za tisk so Borrusovo zadržanje označili kot »nezaslišano« ter pristavili, da bo to nujno imelo izredno hude posledice za bodoče sindikalne odnose. Preden bi se odločili za konkretna dejanja, pa so se sindikati obrnili na tržaškega župana Riccar-da Illyja v (sicer skromnem) upanju, da bo mogoče njemu uspelo najti izhod iz izredno kritičnega stanja, ki je nastalo.
Tržaško zdravstveno podjetje pripravlja pravcato revolucijo na področju rezervacij zdravstvenih storitev in še posebej specialističnih pregledov. Od ponedeljka, 24. maja, dalje bo začel postopoma delovati nov informatiCni sistem, ki bo bistveno poenostavil ves birokratski postopek ter poenotil delovanje vseh uradov za rezervacije zdravstvenih posegov. Gre skratka za zelo inovativen proces, ki so ga doslej z uspehom eksperimentalno preizkusili v Bologni.
Zaradi uvajanja novega sistema bosta jutri, 21., in v soboto, 22. maja, zaprti sedanji ura-
di za rezervacijo specialističnih in ambulantnih pregledov ( z izjemo rezervacij za laboratorijske in radiološke izvide, ki bodo delovali po utečenem delovnem urniku).
Ko bo novi sistem zaCel delovati, bo mogoče v sedanjih uradih rezervirati vse zdravstvene posege v okrožnih ambulantah, v bolnišnicah in v povezanih bol-nišniških strukturah. Obenem bo mogoče pri okencu plačati vse posege, koristnik pa bo tudi izvedel za Čakalno dobo v posameznih ambulantah ter bo lahko izbral zdravnika. Koristniki bodo torej lahko naenkrat opravili veC
naročil in rezervacij; prav v tem je velika prednost novega sistema.
Uradi za rezerviranje zdravstvenih storitev bodo zaceli spet delovati v prihodnjem tednu, in sicer po sledečem vrstnem redu:
glavna bolnišnica v ponedeljek, 24. maja (delovni Cas od ponedeljka do petka od 6.50 do 20. ure, ob sobotah od 6.50 do 12.30); uradi v Ul. Puccini v ponedeljek, 24. maja (od ponedeljka do petka od 7.45 do 13. ure); uradi v UL Ghiberti v sredo 26, maja (od ponedeljka do petka od 7.45 do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 16. ure); uradi v Ul. Vespucci v Četrtek, 27. maja (od ponedeljka do petka od 7.45 do 13. ure); bolnišnica na Katinari v ponedeljek 31. maja (od ponedeljka do petka od 6.50 do 20. ure in ob sobotah od 6.50 do 12.30); uradi v Ul. Nordio v ponedeljek, 31. maja (od ponedeljka do petka od 7.45 do 13. ure); uradi v Miljah v sredo, 2. junija (od ponedeljka do petka od 7.45 do 12.30); bolnišnica Santorio v Četrtek, 3. junija (od ponedeljka do petka od 6.50 do 20. ure, ob sobotah od 6.50 do 12.30). Zdravstveni okraj v de-vinsko-nabrežinski občini je začasno zaprt zaradi prenovitvenih del.
Vsa pojasnila o novem sistemu rezervacij zdravstvenih storitev posredujejo na tel. št. 040-3995294 vsak dan od 8. do 13. ure.
Danski študenti novinarstva obiskali Primorski dnevnik
Skupina študentov novinarstva z Danske, ki se v teh dneh mudi na šrudij-skem obisku v Sloveniji, je včeraj obiskala uredništvo Primorskega dnevnika, kjer se je seznanila s problemi slovenske manjšine v Italiji, s posebnim poudarkom na medijih, (foto KROMA)
__________POTI SOŽITJA______________
Bosanski pesnik Stanišič danes v Nabrekni
»Poti sožitja in medkulturni pogovori« je naslov srečanja, ki ga prirejata kulturni krožek »1991« in krožek Is tria danes ob 20.15 v občinski knjižnici v Nabrežini. Po zaslugi pobude, prirejene s pokroviteljstvom občine Devin Nabrežina, je v Nabrežino dospel bosanski pesnik in pisatelj Božidar Stanišič, ki bo ob tej priložnosti predstavil občinstvu svojo zadnjo knjigo »Metamorfoze oken«. Srečanja se bo udeležil Pier Luigi Di Piazza, župnik v Zu-glianu in predsednik združenja - zbirnega centra »E. Bal-ducci«, pisateljica in novinarka Kenka Lenkovič in Aliče Parmeggiani, prevajalka Stanišičeve knjige. Avtor »Metamorfoz oken« je živel in delal v Maglaju kot profesor jezika in književnosti na krajevnem liceju. Ukvarjal se je z različnimi mirovnimi in solidarnostnimi pobudami, ob izbmhu spopadov v Bosni pa je pribežal, v Zugliano.
Spored Ljudskega misijona
V okviru Ljudskega misijona, ki ga prireja Slovensko pastoralno središče v Trstu, bo danes Marijanski dan pri Sv. Jakobu ob kipu Fatimske Matere Božje z Opčin. Ob 9. uri bo maša s petjem in govorom, od 16. do 18. ure bodo Šmarnice in nadaljevanje Ceščenja, ob 20. uri pa bo koncert Marijinih pesmi. Nastopili bodo združeni cerkveni pevski zbori iz mesta. Pol ure kasneje bo slovesna maša z govorom, na kateri bo sodeloval pevski zbor, nakar bo v Domu pri Sv. Jakobu v Ul. Concordia 8 družabno srečanje s pevci. Danes je na sporedu tudi maša s hvalnicami ob 7. uri pri Novem sv. Antonu in med 10. in 12. uro obisk bolnikov in ostarelih na domu. V hiši Šolskih sester pri Sv. Ivanu bo ob 14.30 srečanje s srednješolci pod geslom »Halo, tukaj sreča...«, v Marijinem domu v Ul. Risorta pa bo ob 20.30 srečanje z zakonci, ki so se ločili.
Štefan Cigoj o dogajanju na Balkanu
Tragično dogajanje na Balkanu postaja vsak dan bolj resna preizkušnja ne le za tiste, ki ga doživljajo na lastni koži, temveč za ves svet. Od tu naraščajoče zanimanje, da bi ga bolje spoznali in globlje razumeli. O tej temi bo jutri, 21. maja, ob 20.30 tekla meseda tudi v openskem Prosvetnem domu, kjer tamkajšnja Knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev prireja srečanje z naslovom »Slovenski pogled na aktualna dogajanja na Balkanu«. Nekaj odgovorov na pereča vprašanja bo vsaj s slovenskega državnega zornega kota dal predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Stefan Cigoj, ki je naši skupnosti dobro znan, saj je bil v 80. letih generalni konzul SFRJ v Trstu, še prej, za Časa Osima, pa svetnik na veleposlaništvu v Rimu. Bil je tudi jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu, nakar je bil po osa-mostvojitvi Slovenije zadolžen na zunanjem ministrstvu, kjer je v zadnjem razdobju odgovoren prav za odnose z Jugoslavijo.
OTVORITEV / V UL. ZANETTI
Nadzorni sodniki imajo nov,
veliko ustreznejši sedež
~
Nadzorni sodniki, ki so bili doslej v zadnjem nadstropju sodne palače, imajo nov sedež, včeraj so ga otvorili v bližnji Ul. Zanetti 2, na vogalu z UL Coro-neo, kamor so preselili tudi urade osebja, ki skrbi za vročanje raznih listin in neplačanih menic. Za obnovo zgodovinskega poslopja, ki je občinska last, so potrošili okrog tri milijarde lir. Predsednik nadzornega sodišča Pasquale Mangoni je v svojem posegu med drugim poudaril pomen in tudi delikatno vlogo, ki jim je poverjena: ukvarjajo se namreč s priznanjem alternativnih ukrepov kaznjencem, ki sCj skoraj ob koncu prestajanja kazni. Tržaški sodniki (ali bolje tržaška sodnika, ker sta v uradu v dveh) imajo pristojnost nad vso deželo, v lanskem letu Pa so proučili preko dva tisoč prošenj za dodelitev alternativnih ukrepov in na obravnavah tudi sprejeli ustrezne sklepe.
LJUDSKI VRT / RAZSTAVA SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH DIJAKOV
»Najlepši poklon mojstru Černigoju«
S krajšo slovesnostjo so razstavo odprli včeraj
Najprimernejši in najlepši poklon Černigoju: s temi pohvalnimi ocenami so včeraj v razstavnih prostorih ARAC v Ljudskem vrtu odprli razstavo ABC Černigoj -učenci po sledovih mojstra, pri kateri sodelujeta italijanska in slovenska nižja srednja Sola, in sicer »Divi-sione Juha podružnica Co-dermatz« in »Sv. Ciril in Metod«. Kot je najprej v imenu tržaške občinske uprave, ki je pobudo vsestransko podprla, naglasil odbornik za kulturo Roberto Damiani, je razstava pomenljiva iz več razlogov. Najprej gre za ponovno ovrednotenje prostorov, v katerih je v obdobju po prvi svetovni vojni bila prvič prikazana sodobna umetnost; galerija je na voljo domačim ustvarjalcem in tokrat so ustvarjalci mladi; nato gre Se za sodelovanje med slovenskimi in itabjanskimi dijaki in končno za poklon »velikemu predstavniku kulture tega območja«. O radostnem doprinosu mladih ustvarjalcev in pomembnem delu njihovih pedagogov, Jasne Merku in Arriga Petrovicha, se je zelo
pohvalno izrazil likovni kritik daudio H. Martelli, ki je še posebej izpostavil radoživost, ki jo odražajo razstavljena dela. Zaradi rezultata dela kot odraza »ludičnega« pristopa, ki sta ga navdihnila pedagoga, si razstava zasluzi čhnštevilnejši obisk, je zatrdil Martelli.
Sicer pa so včeraj prvo besedo imeh mladi ustvarjalci, tokrat glasbeniki, saj je kratko otvoritveno svečanost uvedel in nato Se zaključil mah orkester srednje Sole »Sv. Cirila in Metoda«, ki ga vodi Stefan Job. O razstavi sami in pripravi nanj (dijaki so si tudi ogledati antološko Černigojevo razstavo v muzeju Revol-tella) sta spregovorila Jasna Merku in Arrigo Petrovich. Slednji je predvsem naglasil pomen večletnega sodelovanja med šolama, s pomočjo katerega se rojevajo razstave, predvsem pa se vzpostavljajo prijateljske vezi. V zvezi s tem gre še povedati, da je bila včeraj na razstavi tudi skupina dijakov srednje Sole »Federici« iz kraja Serra-valle di Chienti (Macerata), ki jih tržaška Sola trenutno
gosti. O razstavi in Černigojevem tiku je spregovorila Jasna Merku, ki je zbrane pozdravila tudi v slovenščini. Povedala je, da je pobuda na-
stala v okviru praznovanja mojstrove stoletnice, kar je bil povod za uvajanje mladih v spoznavanje njegove bogate, umetniške in pedagoške zapuščine. Na razstavi sta prisotna oba vidika, na sredini prostora je namreč na ogled izbor učbenikov, revij in knjig, ki jih je Avgust Černigoj ilustriral. Na eni steni so intarzije, ki jih je on zasnoval (izvedla jih je Emanuela Marassi), na dveh straneh pa so razobeSeni izdelki dijakov tretjih razredov omenjenih tržaških Sol, ki so se mojstru približati na »njegovem terenu«, se pravi umetniškem. Izdelki so seveda zelo različni, roditi pa so se, kot je zapisala Merkujeva, iz veselja do odkrivanja interakcije med zunanjimi vplivi in lastnim notranjim svetom, v skladu z napotki mojstra-pedagoga Černigoja, bip
ZDRAVSTVO / SREČANJE V KNJIGARNI BORSATT1
Trst na prvih mestih po jetičnih bolnikih
O tej in drugih boleznih dihalnih organov je sinoči predaval dr. Marjan Nabergoj
Na Tržaškem vsako leto zboli kakih 100 ljudi za jetiko. To število v ab-
TK / V SODELOVANJU Z ZTT IN ZSKD
Pesniški večer z Mermoljo
Miha Obit je predstavil avtorja zbirke Drobci na parketu
Nekaj lastnih »drobcev« je podal kar avtor sam: pesnik Ace Mermolja je na včerajšnji predstavitvi zbirke Drobci na parketu zbranim v Tržaški knjigarni podal nekaj svojih pesmi (f. KROMA). Na predstavitvi, ki sta jo ob gostitelju organizirali ZTT in ZSKD, je o pesniku spregovoril njegov »dvojni« kolega, pesnik in novinar Miha Obit, v razgovor pa se je tvorno vključilo občinstvo, ki je od avtorja želelo izvedeti za njegove ustvarjalne vzgibe. Iz publike pa se je oglasil tudi recitator, sicer tudi sam pesnik, Aleksij Pregare.
solutnem smislu ni posebno veliko, v relativnem smislu pa je, saj postavlja našo pokrajino kar na prva mesta v statistikah te bolezni na italijanski vsedržavni in na evropski ravni. Vzroke za to nezavidljivo prvenstvo je več. Med temi gre posebej omeniti sorazmerno visoko povprečno starost tržaškega prebivalstva, slabe socialne in higienske pogoje, visoko odpornost jetičnih bakci-lov, ki so pri nas prisotni, pa tudi prihajanje oseb z bolezenskimi klicami s področij tretjega sveta, kjer je jetika razširjena. K sreči je v zadnjih desetletjih mogoče to bolezen povsem pozdraviti, in sicer z antibiotiki. Dovolj je šet mesecev resne terapije. Kljub temu pa ne smemo podcenjevati njene nevarnosti in ji tudi krajevne zdravstvene strukture morajo posvečati večjo pozornost.
Tako je povedal dr. Marjan Nabergoj, ko je sinoči predaval v dvoranici knjigarne Borsatti v Trstu o najpogostejših boleznih dihalnih organov. Dr. Nabergoj je specialist na tem področju (po diplomi na tržaški medicinski fakulteti se je študijsko izpopolnil v Modeni) in že več let deluje v zdravilišču Santorio na Trsteniku pri Trstu. Sinoči je predaval na povabilo združenja Filo d’argento, ki deluje pretežno med starejšimi osebami in jim nudi vsakovrsto pomoč, zlasti pri zagotavljanju primerne zdravniške oskrbe. Kot nam je povedala podpredsednica Marisa Bazzara, ki je uvedla in vodila sinočnje srečanje, je združenje v tej sezoni priredilo že šest podobnih srečanj, svojo dejavnost pa bo zaključilo 26. t.m. s predavanjem o glusno-sti.
PIETRA LIGURE / TEKMOVANJE
Uspeh dua Tamara Tretjak -Claudia Sedmach
V kraju Pietra Ligure se je med 10. in 16. majem letos odvijalo mednarodno glasbeno tekmovanje. Komisiji, ki je bila sestavjena iz priznanih italijanskih in tujih docentov je predsedoval dirigent in skladatelj, bivši ravnatelj konservatorija v Turinu in prefe-sor na Akademiji »S. Cecilia« v Rimu Giorgio Ferrari.
Tekmovanja se je udeležilo nad 400 izvajalcev iz 20 držav v najrazličnejših kategorijah, bodisi za soliste kot za komorno glasbo.
Duo Tamara Tretjak - flavta in Claudia Sedmach -klavir je v kategoriji »Klavir in pihala« osvojil drugo Nagrado z 90 točkami. Igral je skladbi sodobnih avtorjev J. Iberta in R. Muczyinskega.
Glasbenici, ki počujeta na šoli Glasbene matice ^M. Kogoj« v Trstu, sta s tem razultatom dosegli že uspešno uvrstitev na vsedržavnih in mednarodnih tekmovanjih.
________RAZSTAVA / JUTRI ODPRTJE_____:
Narodna noša v Skednju
Prikazali bodo dela udeleženk tečaja, ki ga je vodila Marta Košuta
Jutri ob 20.30 bodo v društvenih prostorih Kulturnega društva Ivan Grbec v Skednju odprli razstavo z naslovom »Narodna noša v Skednju«. Razstava bo na ogled vse do torka, 25. maja, na otvoritvi pa bo sodeloval ženski pevski zbor »Ivan Grbec«, ki ga vodi zborovodkinja Ksenija Kos.
Ob tako pomembnem dogodku za škedenjske Slovence smo obiskali prireditelje pri zadnjih pripravah. Razstava bo prikazala ne samo dejavnost in sposobnost tečajnic, ki so izdelale škedenjske narodne noše, temveč tudi veliko ljubezen domačega prebivalstva do svojih tradicij in njegove ljubezni do vsega, kar je povezano z ustvarjalnostjo v vseh smereh na tem predmestnem območju.
Tečaj za izdelavo škedenjskih narodnih noš se je začel, kot so nam v razgovoru povedale nekatere udeleženke, že pred približno tremi leti. Naletel je na lep odziv med starejšimi in mlajšimi ljubiteljicami škedenjske narodne noše. Vodila ga je poznavalka noše Marta Košuta. Na začetku je bilo 10 udeleženk tečaja. Zaradi mnogih družinskih in službenih dolžnosti so se morale nekatere temu delu odpovedati. Ostalo pa jih je sedem, in sicer: Miranda, Ani, Devana, Laura, Lojzka, Marjuča in Edi.
Izdelale so za to priložnost kar pet škedenjskih noš - vse so strogo izdelane na roko, tako kot so jih izdelovale naše prednice. Poleg petih noš so tečajnice izdelale tudi vrsto drugih delov oblačil, kot so na primr »flanelca«, to je jopič iz flanele, ki so ga nosila mlada dekleta, pa »kanTžuolce«, rokavce, spodnja krila, hlače in nogavice.
Kdor si površno ogleda ta oblačila, sploh ne more razumeti, koliko dela je bilo vloženega v njihovo izdelavo, koliko ročnih Stihov, koliko potrpežljivosti, predvsem pa ljubezni do noše so tečajnice dodale svojim izdelkom.
Marta Košuta je v svojem predgovoru na vabilu za razstavo med drugim zapisala »Premostile so težave pri nabavi materialov in prepoznavanju že zdavnaj pozabljenih ubodov ter z ljubeznijo in predanostjo dokazale navezanost naših ljudi na svojo preteklost, obenem pa postavile pomemben spomenik svojim babicam, slovitim krušarcam.«
Skedenjsko društvo s to razstavo še ni zaključilo svoje sezone. 4. junija bo imelo v svojih prostorih razstavo del slikarja in poeta Marina Černeta, ki je bil po rodu Skedenjc. Svoj zaključni nastop pa bo imel ženski 'zbor na koncertu, ki ga bo v juniju pripravil skupno z zborom Valentin Vodnik iz Doline.
Neva Lukeš
V LOKALU HIP HOP
Zanimiv rock koncert pordenonske skupine
Danes bo v tržaškem lokalu Hip Hop nastopila rock skupina iz Pordenona, ki nastopa v javnosti pod imenom Tre allegri ragazzi morti. Značilno za skupino je dejstvo, da njeni člani redkokdaj prepuščajo intervjuje glasbenim medijem in sploh ne pustijo, da bi glasbene revije objavile njihove fotografije. Na ploščah in na plakatih so prisotne vedno in izključno risbe ter ilustracije, ki jih ponazarjajo in prikazujejo njihov imaginarni videz. Pred kakim tednom je skupina izdala drugi album pri založbi Ricor-
di/BMG in ga trenutno promovira po italijanskih mestih. Ze oktobra lan-skerga leta pa je skupina predstavila nove pesmi v ljubljanskem lokalu K4, kjer je bila publika kar se da navdušena.
Pordenonska skupina, ki je nastala leta ’94, občasno spominja na nekdanjo skupino Nirvana. Ze od vsega začetka se je opredelila za svojevrsten imidž, ampak ali ga bo obdržala tudi v bodoče, ali pa bo pred morebitnimi bodočimi uspehi razgrnila masko in pokazala svoj pravi videz? (M.S.)
NOVICE
SLOVENSKI KLUB / PREDSTAVITEV RUPLOVEGA PREVODA PETELINOVE KNJIGE -i
Na Repentabru in v Zgoniku iščejo animatorja
Občinski upravi Repentabor in Zgonik bosta od 5. do 23. julija organizirali poletni center, namenjen otrokom iz osnovnih šol in vrtcev. V ta namen razpisujeta javno selekcijo za animatorja - animatorko. Delovnik je osemurni (z izjemo sobote), za pripravo pa je predvidenih 10 ur; plača brez odtegljajev znaša 1.600.000 lir. Prošnje na navadnem papirju lahko zainteresirani predstavijo do 12. ure 24. maja 1999, in sicer na repentabrskem ah na zgoniškem občinskem tajništvu. V prošnji je treba navesti naslednje podatke: 1. kraj in datum rojstva; 2. davčni kodeks; 3. italijansko državljanstvo ah državljanstvo ene od držav Evropske unije; 4. naslov in morebitno telefonsko številko; 5. izjavo o opravljeni višješolski izobrazbi z navedbo konCne ocene; 6. izjavo o pisnem in ustnem obvladanju slovenščine; 7. kopijo morebitnih drugih naslovov, ki so v skaldu s poklicem animatorja. Podrobnejša pojasnila nudijo na repentabrskem občinskem tajništvu (tel. 040-327122).
Poletni center v Nabrežini
Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoCe vpisati otroke do 3. do 10. leta starosti v poletni center, ki bo od 5. do 30. julija t.l. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z urnikom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v teku štirih tednov vršile igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Za prevoz bodo otroci smeli uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini 102, z urnikom: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ter ob petkih in sobotah od 9. do 11.30, na katerega se starši lahko obrnejo za morebitne dodatne informacije.
Nekaj zanimivih pogledov na Osvobodilno gibanje
O knjigi Osvoboditev Slovenskega Primorja govoril G. Valdevit
Na torkovem srečanju v Slovenskem klubu je Aldo Rupel, prevajalec in pobudnik italijanske izdaje Petelinove knjige Osvoboditev Slovenskega Primorja, orisal kako in zakaj je v 60. letih pripravil prvi prevod tega dela za Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja in kako se je ob vsakdanjem delu pri SLORI-ju odločil, da popravljeni prevod pripravi za knjižno izdajo. Poskrbel je tudi spremna pojasnila, da bi italijanski bralci razpolagali s Cim nazornejšp osvetlitvijo medvojnega dogajanja. Po Ruplovem mnenju je knjiga pisana neideološko, v potankostih prikazujejo organiziranost partizanske voj-
ske, pa tudi obseg kola-boracionizma.
Giampaolo Valdevit je poudaril pomen prevodov, predvsem pa dostopnost zgodovinskih besedil večjemu številu bralcev, kar bi lahko pomenilo manj obremenjen pogled in boljše razumevanje preteklosti, morda pa tudi manj tendenciozen pouk zgodovine v šolah. Po njegovem Petelinova knjiga izpostavlja strateški pomen Primorske. Nemci so se tega dobro zavedali, prav tako partizani in oboji so se zagrizeno borili za ta predel. Osvoboditev Slovenskega Primorja je bila obenem tudi boj za prevlado v teh krajih, za to sta se potegovali nastajajoča Jugoslavija in
Italija. Valdevit je nadalje ugotavljal, da je v knjigi marsikaj poenostavljeno, glede na potrebe časa, v katerem je Petelin pisal. Tako se mu je zdelo, da je avtor dajal
preveliko težko četnikom, da vsi Slovenci niso bili za OF in da osoppovci niso bili deležni večje podpore s strani zaveznikov. Spotaknil se je še ob spremno besedo
Lucia Fabija in Ruplove zaključne misli. Svoje trditve je podkrepil s sočasnimi pogledi na zgodovinopisje in izzval na ta način bogato razpravo.
BK
OBČINA TRST
V smislu člena 6. zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o predračunu za leto 1999 in o obračunu za leto 1997 (1):
1 - podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji (v tisočih lir):
DOHODKI
Poimenovanje	Predvideno bilančno breme za leto 1999	Preverjanje po obračunu za leto 1997
—	Upravni presežek —	Dajatve	6.000.000 155.784.410	136.893.295
— Prispevki in prenosi	159.329.268	144.540.682
(od tega od države	12.505.684	11.464.671)
(od tega od dežel	137.691.602	125.745.836)
— Dodatne dajatve	121.443.120	138.939.491
(od tega od javnih služb	47.972.648	45.128.228)
. Skupni tekoči dohodki	436.556.798	420.373.468
— Oddelitev dobrin in prenosi	443.095.868	41.190.619
(od tega od države	48.749.936	818)
(od tega od dežel	366.550.008	19.998.631)
— Najem posojil	278.909.043	38.054.571
(od tega za blagajniške predujme	40.000.000	19.302.639)
Skupni dohodki		
na račun glavnice	722.004.911	79.245.190
— Prehodne postavke	171.223.000	104.245.169
SKUPAJ	1.335.784.709	603.863.827
— Poslovni primanjkljaj	—	8.350.401
SPL0SN0 SKUPNO STANJE	1.335.784.709	612.214.228
IZDATKI
	Predvideno	Preverjanje
Poimenovanje	bilančno breme	po obračunu
	za leto 1999	za leto 1997
— Upravni primanjkljaj		
—	Tekoči izdatki —	Povračilo deležev glavnice	424.201.069	409.693.492
na račun posojil v teku amortizacije	18.355.729	15.430.171
Skupni izdatki za tekoči del	442.556.798	425.123.663
— Investicijski izdatki Skupni izdatki	682.004.911	63.542.757
	682.004.911	63.542.757
na račun glavnice		
— Povračilo blagajniških		
in dragih predujmov	40.000.000	19.302.639
— Prehodne postavke	171.223.000	104.245.169
SKUPAJ	1.335.784.709	612.214.228
— Poslovni presežek	—	•
SPL0SN0 SKUPNO STANJE	1.335.784.709	612.214.228
2 - Porazdelitev glavnih tekočih izdatkov in izdatkov na račun glavnice, povzetih po obračunu, je po ekonomsko-funkcionalni analizi naslednja (v tisočih lir):
	Splošna uprava	Izobraževanje in kultura	Stanovanja	Socialne dejavnosti	Prevozi	Ekonomska dejavnost	SKUPNO
— Osebje	60.946.884	35.556.603	36.651	32.626.769	_	3.377.483	132.544.390
— Nakup dobrin in plačilo služb	37.381.219	25.678.431	116.145	23.790.989	297.000	3.572.888	90.836.672
— Pasivne obresti	1.548.780	3.608.420	1.832.926	1.579.578	1.277.273	45.031	9.892.008
— Neposredne investicije občinske uprave	6.720.738	16.887.699	6.743.725	3.668.816		24.757	34.045.735
— Posredne investicije	—	—	314.000	—	—	—	314.000
	106.597.621	81.731.153	9.043.447	61.666.152	1.574.273	7.020.159	267.632.805
3 - Dokončno stanje dne 31. decembra 1997, kakor izhaja iz obračuna (v tisočih lir):
—	Upravni presežek po obračunu za leto 1997....................................................................................... 8.898.275
—	Upravni presežek na dan 31. decembra 1997....................................................................................... 8.898.275
— Vsota obstoječih zunajbilančnih dolgov, ki izhajajo iz seznama, priloženega obračuna za leto 1997
4 - Glavni dohodki in izdatki na prebivalca, povzeti po obračunu, so naslednji (v tisočih lir):
TEKOČI DOHODKI.......................................1.913
Od katerih — od dajatev............................... 623
—	od prispevkov in prenosov................ 658
—	ostali tekoči dohodki..................... 632
TEKOČI IZDATKI............................
Od katerih — za osebje....................
— za nakup dobrin in plačilo služb ,	— ostali tekoči izdatki........
1.935
677
504
754
ZUPAN
(1) podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun	Riccardo Illy
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
20.	maja 1999
BERNARDIN
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 -Dolžina dneva 15.05 -Luna vzide ob 10.29 in zatone ob 1.00
Jutri, PETEK,
21.	maja 1999 KRISPIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,6 stopinje, zračni -tlak 1018,1 mb ustaljen, veter 45 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 100 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje.
: :	LEKARNE
Od ponedeljeka, 17. do sobote, 22. maja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14 (tel. 040 631661), Largo S. Vardabasso 1 - ex, Ul. Zorutti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom' in z nujnim receptom. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. .NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih, zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi .od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in Love«, r. John Mad-den, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
EKCELSIOR - 17.30,
21.00	»II barbiere di Si-beria«, i. Nikita Mikhalkov, i. Julia Or-mond, Richard Harris.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.50,19.55, 22.00 »La fortuna di Cookie«, r. Robert Altman, i. Glenn Glose, Liv Tyler.
AMBASCIATORI -
17.30,	19.45, 22.10 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Michelle Pfeif-fer, Jessica Lange.
GIOTTO MULTISALA
2	- 17.45, 20.00, 22.15 »I miserabili«, r. Bille Au-gust, i. Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thurman.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pio-vuta dal cielo«, i. Sandra Bullock, Ben Affleck. NAZIONALE	2	-
18.30,	20.10, 22.15 »In-cubo finale«, i. Danny Cannon, i. Jennifer Love Hevvitt.
NAZIONALE	3	-
17.45,	20.00,	22.15
»Shakespeare in Love«, r. John Madden, i. Gwy-neth Paltrovv, Joseph Fiennes.
NAZIONALE	4	'
17.45, 20.00, 22.15	»A
prima vista«, i. Val Kil' mer, Mira Sorvino.
MIGNON - 16.00 '
22.00	»Duro che duri«-Prepovedan mladini p°h 18. letom.
CAPITOL - Kinodvorana je danes rezervirana.
ALCIONE - 18.00. 20.00, 22.00 »Uri te cori Mussolini«, r. F. Zeffh®!' li, i. Cher, Massimo Ghi' ni, Judi Dench.
O
)UmK]® S[U[lE)zž\tLaS©i
Arthur Miller
VSI MOJI SINOVI
Rezija Zvone Šedlbauer
V nedeljo, 23. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Izkupiček predstave je namenjen mednarodni organizaciji Rdečega križa za žrtve vojne na Balkanu.
KROŽEK 1991 in KROŽEK ISTRIA
v sodelovanju in pod pokroviteljstvom
OBČINE DEVIN -NABREŽINA	vabita na srečanje
POTI SOŽITJA
IN MEDKULTURNIH DIALOGOV
Sodelovali bodo: Božidar StanisiC, Pier Luigi di Piazza, Kenka LekoviC in Aliče Parmeggiani
Danes, 20. maja, ob 20.15
v OBČINSKI KNJIŽNICI V NABREŽINI
M PRIREDITVE
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124 - NARODNA NOSA V SKEDNJU. Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave, ki bo jutri, v petek, 21. maja 1999, ob 20.30 v društveni dvorani. Sodeluje 2PZ Ivan Grbec - zborovodja Ksenija Kos. Razstava bo odprta od sobote, 22. do torka 25. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure.
KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje na zaključno prireditev v Center Anton Ukmar - Miro pri Domju, v soboto, 22. maja, ob
20.30.	Nastopajo vsi društveni odseki.
PD MACKOLJE prireja ob 50. obletnici MePZ Mačkolje PRVI ZAMEJSKI PEVSKI MARATON, v nedeljo, 23. maja 1999, ob 15. uri v Mačkoljah.
PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na PRAZNIK DRUŽINE, ki se bo odvijal v Finž-garjevem domu na Opčinah v nedeljo, 23. maja s pričetkom ob 17. uri. Oblikovali ga bodo pevci OPZ Vesela pomlad pod vodstvom Martine Batič ob klavirski spremljavi Martina Vremca in spremnem dia programu Zvonka Vidaua. Kot gostje bodo nastopili člani Slovenskega odra z igrico Obtoženi volk v režiji Lučke Susič. Priložnostno misel bo podala Marija Stekar Košuta.
B ČESTITKE
Danes praznuje okroglih 70 let naša draga
Marija skrlj iz Sa-
leza. Da bi čimprej ozdravela, in se mnogo let zdrava in vesela živela med nami, ji iz srca voščijo sin Giorgio z Irenko, hči Silvana z Milošem, sestra Vanka in Emilio, brata Milko in Pepi ter vsi, ki jo imajo radi, vnuki David, Daša in Jan pa pošiljajo noni zvrhan kos poljubčkov.
!5I SOLSKE VESTI
TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
obvešča učno osebje, da je Ministrstvo za Šolstvo in Šport Republike Slovenije razpisalo za š.l. 1999/2000 na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine osem štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje z razčlenjenim programom dela sprejema Deželni Šolski urad, trg Sv. Antona 6, do vključno 25. maja 1999.
IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. St. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV	in
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA na Tržaškem, prirejajo dne 30. maja, enodnevni izlet OD VIPAVSKE DOLINE DO TRNOVSKEGA GOZDA. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij, v Ul. Cicerone 8/B, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure in od 14.30 do
17.30.	Tel: 040-360324.
PRIMOTOR KLUB vabi vse člane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja).
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicehtina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. St. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani.
SK BRDINA organizira
v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. St. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja.
ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. St. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940.
OBVESTILA
OBČINA DOLINA razpisuje javno selekcijo samo za naslove za dodelitev štirih poklicnih nalogov »animatorja« v občinskem poletnem centru od 5. do 30. julija 1999. Kandidati morajo imeti opravljeno višjo srednjo šolo in obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade dne 27. maja t.L, ob 12. uri. Razpis selekcije z obrazcem za prošnjo je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V BOLJUN-CU PRI OBČINSKEM GLEDALIŠČU - Program: Danes, 20. maja, ob 19. uri debata:	“Politika in
upravljanje teritorija v Dolini”, ob 21. uri ples s skupino Expander. Jutri, v petek, 21. maja, ob 19. uri “Za socialno Evropo” -srečanje za pripravo manifestacije z dne 29. maja v Kolnu, ob 20. uri koncert TPPZ Finko Tomažič, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Sobota, 22. maja, ob 19.30 “Zalivski sindrom”, Alberta D’Ono-fria, ob 21. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Nedelja, 23. maja, ob 18. uri koncert godbe na pihala, ob 19. uri govor člana vsedržavnega vodstva SKP, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Ponedeljek, 24. maja, ob 21. uri glasba: Long Zlunk Big Band.
UPRAVA OBČINE ZGONIK namerava dodeliti košnjo trave na občinski k.p. St. 1458/133 KO Gabrovec. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo na občino do 24. maja 1999.
KROŽEK ’91 in KROŽEK ISTRIA, v sodelovanju in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabita na srečanje z bosanskim pesnikom in pisateljem Božidarjem Stanisičem ob predstavitvi njegove zadnje knjige »Meta-morfosi di finestre«, danes 20. maja, ob 20.15 v občinski knjižnici v Nabrežini.
KD ROVTE KO-LONKOVEC prireja 18. srečanje “Spoznaš svoje
/------------------------------------------------- N
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
[^URNIKOM:	j
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure,
ob sobotah od 10. do 13. ure
V—----- ----------- ------------------J
vino”. Vzorce belega in črnega vina bodo sprejemali v društvenih prostorih danes, 20. maja, med 19. in 22. uro. Jutri, v petek, 21. maja, ob 19.30 bo komisija pokuševalcev iz Podlonjerja ocenjevala vina. V nedeljo, 23. maja bo nagrajevanje.
60-LETNIKI z Opčin,
od Banov in okolice ter bivši sošolci vabijo na skupni sestanek, ki bo jutri, v petek, 21. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi
na redni občni zbor, jutri, v petek, 21. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Ul. Mazzini 46, 1. nadstropje.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi
člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo jutri, v petek, 21. maja ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške banke. Ob tej priložnosti bo na razpolago knjiga Moja vas kakršno si jo želim.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- Jutri, v petek, 21. maja 1999, ob 20. uri, srečanje na temo: SLOVENSKI POGLED NA AKTUALNA DOGAJANJA NA BALKANU. Gost večera STEFAN CIGOJ iz Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
KULTURNI VEČERI ob
priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: v soboto, 22. maja, ob 20.30 predvajanje filmskega posnetka LA CLASSE DI STUPARICH. O Stupari-chevem liku bo govoril prof. Roberto Dedenaro. V soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO ZAMEJSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J.V. Valvasorja vabi vse ljubitelje numizmatike in starih razglednic na tradicionalno mednarodno numizmatično srečanje, ki bo v zimskem vrtu Hotel Ilirija, Trg Prekomorskih brigad 4, v Ljubljani, v soboto, 22. maja med 9. in 14. uro. Na srečanju lahko zbiratelji kupijo najrazličnejše kovance (od keltskih in rimskih do sodobnih slovenskih izdaj), bankovcev, medalj, starih razglednic, idr. Vabljeni!
DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Otvoritev bo v soboto, 22. maja 1999, ob 11. uri. Razstava bo odprta do 5. junija. Ogled bo možen vsak dan, od 10.30 do
12.30,	v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30.
SD MLADINA Smučarski odsek - vabi tekmovalce, člane in prijatelje na zaključni večer smučarske sezone, ki bo v soboto, 22. maja, ob 19. uri, v domu A. Sirk, kjer bo po krajši uradnosti, potekalo nagrajevanje društvene tekme in najzaslužnejših
smučarjev letošnje sezone. Sledila bo družabnost.
' Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi v soboto, 22. maja, vse otroke na lov na zaklad ZABAVA V NARAVI. " Zbirališče ob 14.30 na sedežu TPK Sirena v Barkovljah.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure.
SK BRDINA obvešča člane in simpatizerje, da bo potekala ekološka akcija v nedeljo, 23. km., v Merčedolu. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in
MLADIKA vabita v ponedeljek, 24. maja, na predstavitev knjige Draga Stoke »Po prehojeni poti«. Knjigo bo predstavil Saša Martelanc. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
UPODOBLJENO TELO
- rezidenčni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija ’99. V idealnem okolju nizkogorskega sveta se bomo poglobili v študiji telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji--kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar bo, pod vodstvom prof. R. Busdon, potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 15. junija. Za informacije: 040-369024 (pustite sporočilo).
KD VESNA prireja FOTOGRAFSKI TEČAJ na katerem bo Andrej Furlan nudil vrsto praktičnih nasvetov za vsak fotografski aparat. Prvo informativno srečanje bo 24. maja 1999, ob 20.30, v prostorih doma A. Sirk. Pridruži se nam in prinesi s seboj nekaj fotografij.
ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V
ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta pd 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih
		Hi			
BARI	74	90	21	23	64
CAGLIARI	9	60	85	4	16
FIRENCE	35	50	1	59	34
GENOVA	8	23	63	3	77
MILANO	90	9	33	15	55
NEAPELJ	64	8	87	79	80
PALERMO	74	10	60	80	50
RIM	23	2	62	21	12
TURIN	19	43	73	75	87
BENETKE	52	46	8	58	23
Nagradni sklad
Brez dobitnika s 6 točk - Jackpot 2 dobitnika s 5+1 17 dobitnikov s 5-točkami 3.553 dobitnikov s 4 točkami 143.348 dobitnikov s 3 točkami
13.810.302.560-lir 14.623.699.742-lir 2.970.110.400-lir 162.474.100-lir 777.300-lir 19.200-lir
urah (tel. 040-212289).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst-Gorica-Videm sklicuje H. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju.
SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Bazov-skem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobe-la tehnika). Za informacije tel. št. 040-226505 in 040-226659.
KD FRAN VENTURINI
vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za Sagro. Dela potekajo vsak dan.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
GIULIETTA 2000, letnik ’85, sivo-metalizirane barve, 100.000 prev. km, dobro ohranjen, vedno v garaži, prodam za 3' milijone ■ lir. Tel. 040-416132.
NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina.
PRODAM trtne sadike sorte refošk in cabernet-sauvignon. Tel.: 0335-5275619 ali 040-226445.
ISCEM občasno baby sitter z lastnim avtom v Nabrežini. Tel. 0335-409002.
PRODAM pomivalni stroj candy electronic v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-417735 v večernih urah.
18-LETNI FANT z dobro voljo do dela, išče katerokoli zaposlitev, tudi part-time. Tel. 040-327016.
PRODAM nezazidljivi njivi (1834 in 1550 kv.m) v borštanskem bregu. Tel. št. 040-228016, od 18. do 19. ure.
IŠČEMO VESTNO natakarico/natakarja (tudi brez delovne prakse) za sezonsko delo v večernih urah v restavraciji pri morju. Teh: 040-224194.
IŠČEMO POMOČNICO za sezonsko delo v kuhinji (v večernih urah). Tel. 040-224194.
ISCEM kakršnokoli delo: pospravljanje, čiščenje, likanje. Poklicati v večernih urah na tel. št. 0038667-755356.
PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297.
DALMATINCE, mladiče, čistokrvne z rodovnikom, prodam. Tel. 0038667-66303.
ZAPADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412.
ODDAM dvosobno mansardno stanovanje v centru Gorice, na Korzu. Tel. 0335/5634459.
LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk -Opčine. Tel. 040-212289.
. PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk -Opčine ob petkih. Tel. 040-212289.
MEHANIČNA DELAVNICA išče uradnika za organizacijo dela in urejevanje skladišča. Tel. 040-214522.
PRODAM ford sierra 2.0 ghia temnosive barve, ABS, full optional, klima, z opravljeno revizijo in plačano takso za leto ’99. Cena 2.500.000 lir. Tel.: 040-7600211 (tel. tajnica) ali 0348-2656426.
FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče
izkušeno frizerko. Tel. 040-211359.
PRODAM fiat panda 45 S, letnik ’85, prevoženih 146.000 km, za 500.000 lir. Tel. 040-200889.
PRODAM čistokrvne pse boxerje bodisi z bodisi brez rodovnika. Tel. 040-212457, v večernih urah.
GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v jutranjih urah v Gorici in okolici. Tel. 0038665-54192.
OSMICO so odprli »pri Batkovih«, Repen št. 32.
V	MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice.
V	SALEŽU št. 61 je odprl osmico Jožko Škrk.
STEVO ZAHAR ima osmico v Borštu št. 58. Toči belo in črno vino. Vabljeni!
V	MEDJE VASI ima
osmico VValter.
OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agrituri-zem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči’ belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
V	ZGONIKU ima osmico Stanko Milič.
PRISPEVKI
Ob 20-letnici smrti drage mame Ljudmile Caha-rija Pertot darujejo hčere Sonja, Vera, Neva ter sin Ivan 100.000 lir za cerkev v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob dragega soseda Ladislava Sirce daruje Štefanija Re-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
bula vd. Peric 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Milko Lukša darujeta Marina in Žarko Prašelj 30.000 lir za SD Konto vel.
V	spomin na Staneta Raztresena daruje družina Bolčina 50.0D0 lir za TPPZ Finko Tomažič.
V	spomin na Arduina Gerdola darujejo vsi Voucni 100.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob dragega Arduina Gerdola darujeta Santina in Silvano Močilnik 200.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
20. 5. 1996	20. 5. 1999
Minila so tri leta odkar nas je zapustil naš predragi
Venčeslav Starec
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se te spominjajo
Tvoji najdražji
Barkovlje, 20. maja 1999
Gojenci diatonične harmonike pri KD Skala iz Gropade izrekajo iskreno sožalje mentorici Aleksandri Mi-niacca ob prerani smrti mame Ivanke.
KULTURA
Četrtek, 20. maja 1999
TRST / NAVDUŠENJE ZA SKUPINO STOMP
LJUBLJANA / ŠTUDIJA JURIJA FIKFAKA
Neposrednost ritma in giba
Ob bučnosti tudi komičen pristop
Najprej ritem, potem gib, nato se lahko vse obogati z dodatki, na primer s komično igro. Tako ustanovitelja skupine Stomp Steve McNicholas in Luke Cresswell narekujeta recept, ki se ga že leta drži skupina Stomp (interpreti v njej se menjujejo) in s katerim predvsem zadnja leta žanje vse večje odobravanje občinstva. Tudi tržaško, pretežno mlado občinstvo je na njenem torkovem, prvem nastopu v gledališču Rossetti skupino sprejelo z navdušenjem, organizatorji pa z zadovoljstvom podčrtujejo, da so vse tržaške predstave (v Rossettiju bo skupina nastopala do nedelje, 23. maja vključno) skorajda razprodane. Sicer pa si je Stalno gledališče FJK zdaj že slavno skupino zagotovilo za celoten severno-vzhodni predel Italije.
Skupina osmih glasbe-nikov-plesalcev-igralcev (od teh sta dve dekleti) gledalcem na dopadljiv naCin najprej dokaže, da je mogoCe igrati oz. izvajati zvok iz številnih predmetov, katerim te lastnosti ne bi pripisali. Včasih njihov naCin pristopa spominja na preprosto glasbo ljudskega izročila, vCasih pa na melanholijo-obup (in te primeri so v večini) današnjega urbanega okolja. Kot so elani skupine večkrat poudarili, je njihov začetek »reven«, ker pač niso imeli na voljo pravih glasbil, ob tem pa gre tudi za obvladovanje prostora, ki je v tem primeru dokaj degradirano predmestno območje velikih zahodnih mest (britanskih, v konkretnem).
Največkrat domiselni in izurjeni elani skupine igrajo na »odpadno Saro« in prav te točke, ki sodijo
v njihov železni repertoar, so med najbolj posrečenimi, Čeprav so izredno bučne, kot je lahko udarjanje po pločevinastih kantah za smeti. Po prodornih uspehih na alternativnih festivalih (npr. na festivalu Fringe v Edinburghu) in kratkih reklamnih filmih (npr. ples-dvoboj z metlami) so se nastopi skupine pomnožili, skupina pa se je pravzaprav razdelila na »ameriško« (že -šesto leto nastopa v New Yorku, letos pa bo na turneji tudi po Evropi) in »britansko« (slednja je na gostovanju pri nas). Neposrednost, ritem, sodobni poulični ples, zabavne domislice so glavne sestavine nastopov skupine, ki na oder prinaša doživljanje z revnih mestnih ulic, vse brez besed, vendar z zgovornejšimi gibi in pogledi, predvsem pa z bučnim ritmom. (bip)
Nova interpretacija slovenskega narodopisja
Delo je izšlo pri ZRC SAZU - Predstavitev v ponedeljek
Jurij Fikfak: Ljudstvo mora spoznati sebe; podobe narodopisja v drugi polovice 19. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999.
Jurij Fikfak, etnolog in raziskovalec v Institutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU svoje raziskovalno delo posveča predvsem vprašanjem zgodovine etnologije v 19. stoletju, analizi vloge šeg in navad v samo-prezentaciji naselja, uvajanju informacijskih sistemov in veCpredstav-nosti v etnologijo. V uvodnem poglavju pričujoče knjige si avtor kar sam zastavlja nekaj izhodiščnih vprašanj, na katera poskuša odgovoriti z ustreznimi razmisleki, na primer: »Kako pisati zgodovino vede? Kar bi rad zapisal, ni prava zgodovina etnologije ali njen zgodovinski pregled. Naj uporabim para-frazo, gre za narodopisno skico ah podobo narodopisja, natančneje za razmisleke o možnostih in posameznih vprašanjih narodopisja; gre pa tudi za iskanje in ponazoritev pripomočkov za branje besedil narodopisnega značaja«.
In katere so tiste dileme, ki po avtorjevem mnenju najbolj belijo lase številnim današnjim raziskovalcem. Eno temeljnih vprašanj je, ali sestavljajo zgodovino narodopisja, etnologije, kulturne antropologije itd. le uspešni poskusi - kumulativno kot kopičenje znanja in širjenje področja vede ali evolutiv-no kot razvoj idej ali njihove odvisnosti od družbenih vrenj - ali pa bi morali upoštevati tudi zmote, stranpoti, neuspešne rezultate in neznanstvene poskuse. Drugo vprašanje, ki naj bi ga raziskovalec razrešil, je predvideni objekt-subjekt raziskave. To pa pomeni, da se mora pisec natančno opredeliti o predmetu svoje raziskave, oziroma katerim akterjem (posamez-
niki, ustanove, gibanja, edicije itd.) bo namenil osrednjo vlogo. Prav tako pomembno vprašanje, ki naj bi ga razrešil sleherni raziskovalec, je obseg in izbira vzorca. S tem vprašanjem se dosedanje usmeritve v slovenski etnologiji niso veliko ukvarjale, saj so pisci raziskovalno delo večinoma pojmovali kot odkrivanje belih lis na zemljevidu slovenskega etničnega ozemlja ipd. Ko si zastavljamo vprašanja o sami vedi, pa smo zopet, denimo, pred zahtevo razmejevanja med narodopisjem, etnologijo in kulturno antropologijo. Fikfak dalje opozarja, da je govor, ki ga pisec, raziskovalec ali zbiralec uporablja, v veliki meri odvisen od prostora, v katerem sta razmišljanje ali opis objavljena in ga na kratko imenujemo žanr. Prej ali slej se vsakemu raziskovalcu zgodi, da mu zasuk perspektive ali sprememba izhodišča odpre dotlej Se nevideno in neznano plast besedila. Avtorjevo delo je sicer osredotočeno na slovenski prostor, vendar so si vprašanja o produkciji in recepciji narodopisnih besedil v veliki meri podobna ne glede na to, ali gre za raziskavo stanja oblikovanje vede v Grčiji ali v prostoru slovensko beročega naslovnika.
Slovensko pisano narodopisje je sprva zajeto v paraliteramih zapisih, potopisju in domoznanskih spisih. Že v prvi polovici 19. stoletja pa se je razvilo v strokovno publicistiko in postalo posebej pomembno v nekaterih Časnikih (npr. v Letopisu Matice slovenske, Kresu, deloma Ljubljanskem zvonu itd.). Med pomembnejše tedanje avtorje Fikfak uvrSCa Hubada, Navratila, Valjavca, Sumana idr. PereC problem raziskovalcev v 19. stoletju, predvsem v njegovi drugi po-
lovici, je bilo vprašanje socializacije. Le nekateri so se tega'tudi dejansko zavedali, kar je denimo razvidno iz ohranjene korespondence Stanka Vraza. Slo je za vedenje, da sta izobrazba in življenje zunaj okolja, katero so raziskovali, postavljala neko mejo, ki je ni bilo mogoče preprosto preskočiti. Raziskovalci so torej pretežno iskali harmonični svet svoje primarne socializacije in v tem smislu do skrajnosti potencirali določene idealizacije podeželskega okolja. V 19. stoletju na slovenskem etničnem ozemlju ni bila najbolj bistvena meja med razsvetljenstvom in romantiko, temveč bistveno bolj ali predvsem meja med laičnim, ljubiteljskim, tudi Sarlatanskim pogledom in med nastajajočo znanstveno obdelavo (Krek, Strekelj, Murko idr.) in šolami. Za večino predstavnikov tega sicer pomembnega zgodovinskega obdobja je bilo značilno iskanje nacionalne, kolektivne identitete in njene potrditve. »Ljudstvo mora spoznati sebe, da bo moglo in hotlo spoznavati druge«, je že leta 1859 zapisal Simon Šubic. To je bila nekakšna iztočnica, s katero so izobraženci v drugi polovici 19. stoletja zaceli intenzivneje odkrivati podobo slovenskega človeka in njegovega življenja. Oblikovali so poseben, narodopisen pogled, ki potom analize potopisnih, domoznanskih in dragih strokovnih prispevkov razkriva razmerje zbiralcev in raziskovalcev do pojavov ljudske kulture. Hkrati pa odpira vprašanja nastajanja posebne znanosti - narodopisja in opozarja na vrsto dilem pri upovedovanju raziskovanja in prezentacije Dragega (npr. sobivanje dveh identitet, ki pa ena drago ne izkLjuCujeta).
Slavko Gaberc
NOVICE
CANNES / 52. FILMSKI FESTIVAL
FOTOGRAFIJA
Devetič literarna nagrada kresnik
Strokovna žirija, v kateri so Andrej Arko, Jože Horvat, Samo KutoS, Nela Malečkar in Veno Taufer, bo v ponedeljek, 24. maja, v okrogli dvorani Delove stolpnice v Ljubljani objavila imena petih nominiranih romanov in njihovih avtorjev, ki se potegujejo za literarno nagrado kresnik. Nagrada kresnik je namenjena najboljšemu slovenskemu romanu preteklega leta in jo bodo letos podelili že devetič. Kot minuh dve leti, bo zaključna slovesnost s podelitvijo nagrade tudi tokrat ha ljubljanskem Rožniku na kresni večer, torej 23. junija. Tajnik nagrade kresnik Peter Kolšek je obenem sporočil, da je žirija "že od novega leta" prebirala blizu petdeset romanov iz lanskoletne literarne bere. (STA)
Vino in vinska trta v arheologiji
V	Kopru bo danes in jutri znanstveni sestanek na temo Vino in vinska trta v arheologiji. V imenu organizatorjev in gostitelja bosta zbrane danes zjutraj pozdravila Lucija Cok, direktorica ZRS Koper, Sal-vator Žitko, ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper in Nevijo Pucer, direktor Vinakoper, nakar se bodo zvrstiti znanstveni posegi strokovnjakov iz Slovenije in Hrvaške, danes zveCer pa si bodo udeleženci ogledati razstavo zadrskega Arheoloaškega muzeja »Veni Vide & Domi Experire«. Jutrišnji program pa predvideva ogleda keramike z najdišča Sv. Jurij in Grubelce v Pomorskem muzeju v Piranu in najdišča vile rustike v Grubelcah.
Srečanje je finančno podprlo ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, oiganizirati pa so ga Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj in Slovensko arheološko društvo.
Idioti na Gorica Kinoma
V	okviru sezone Gorica Kinema bodo drevi v go-riškem Kulturnem domu predstavili film Idioti Larsa van Trierja. Gre za nov film iz zanimive sodobne danske kinematografije. Naslednji Četrtek pa bo na vrsti poseben dogodek Beograd/Kosovo.
Obziren aplavz za Bellocchia
Njegov film edini italijanski zastopnik v tekmovalnem delu
Z diskretnim odobravanjem je kritika sprejela edini italijanski film, ki na letošnjem festivalu nastopa v tekmovalnem delu: La baha Marca Bellocchio ni nikogar vznejevoljila, vendar niti navdušila. Pravzaprav v splošnem Cannes ni pokazal posebnega zanimanja ne za film kot tak ne za nastopajoče (na sliki igralci Valena Bruni Tedeschi, Fabrizio Bentivoglio in Maia Sansa, f. AP). Novinarji so režiserja spraševali predvsem o odnosu med politiko in filmom, Bellocchio pa je povedal, da političnega filma, kakršnega so pojmovali v letih ’60 in ’70, danes ni vec. Današnji politiki, je povedal režiser, ni razmišljajo o tem, da bi spremenili svet, temveč skušajo Cimbolje upravljati in kot taki za umetnike niso zelo privlačni.
Bellocchio je film La balia povzel kratko pripoved Luigija Pirandella in s tem se je vključil v širok krog filmov, nastalih po literarnem delu, ki jih prikazujejo na tokratnem festivalu. Režiser je delo posodobil v tem, da je nekoliko spremenil njihove reakcije in v splošnem čustvovanje.
Včeraj so predstaviti 66. izvedbo Mi-feda (Mednarodnega filmskega sejma v Milanu), ki bo od 12. do 22. oktobra. Med novostmi so filmske predstave, ki se bodo zvrstile v treh dneh pred začetkom sejma in na katerih si bodo lahko udeleženci premierno ogledali vrsto filmov. Med udeleženci pa bo tudi tokrat predstavniki ZDA v premoči (nad 50 ods.), italijanskih družb bo za 13 ods., sledijo pa VB, Francija in Nemčija.
V Vidmu načrtujejo Muzej fotografije
V Vidmu ima uprava mestnih muzejev na voljo veC razstavnih prostorov. V njih so v prejšnjih letih prirediti nekaj zelo odmevnih razstav, ki so pritegnile pozornost ne le domačih obiskovalcev, marveč tudi veliko takšnih, ki so nalašč prišli v Videm. Z 'dvema razstavama o slikarjih Tiepolo so predlanskem privabili veC deset tisoC ljudi. Prav tako so bile uspešne razstave o francoski prisotnosti v Furlaniji. Tudi razstava o kruhu, ki se je zaključila v zaCetku meseca, je privabila veliko ljudi. V mestnem muzeju v enem starih mestnih stolpov so imeli pregled dogajanja v Vidmu in Furlaniji v Času prihoda Avstrijcev po zlomu Napoleona tja do leta 1848, ko so se tudi Furlani uprli. Na njej je bilo tudi marsikateri zanimiv dokument o obmejnih krajih, tj. o Benečiji, in tudi o sosednih avstrijskih krajih, še zlasti o Goriški.
Sedaj pripravljajo Se eno razstavo. V nekdanji cerkvi sv. Fran-
čiška, ki jo že vrsto let uporabljajo kot razstavni prostor, bodo v petek, 21. maja odprti razstavo furlanskega fotografa Elia Ciola. Gre za fotografa, ki se je uveljavil v svetovnem merilu. Njegove slike so razstavljene v zbirkah Metropolitan Museuma v New Torku, v Victoria and Albert Museumu v Londonu, v University of Texas v Austinu, v Art Museumu v Princeto-nu, v Art Institutu v Chicagu, itd.
Elio Ciol se je s fotografijo ukvarjal pol stoletja. V Vidmu bo na ogled 200 slik. Na njih bomo videli motive iz Kamije, Spodnje Furlanije in goriških Brd, kot tudi slike krajev v Temenu, Izraelu, ameriških puščavah, itd.
Razstava bo odprta poldrugi mesec, do 4. julija. V videmskih mestnih muzejih imajo zbranih veliko stik domačih in drugih fotografov. V stavbi na videmskem grajskem griču nameravajo odpreti stalno zbirko, nekak Muzej fotografije.
Marko VValtritsch
________RUSIJA / ZANJ JE GLASOVALO 296 POSLANCEV_
Po zaupnici v dumi Sergej Stepašin novi ruski premier
Ze druga Jelcinova zmaga v nekaj dneh - Zdaj sestava vlade
Po potrditvi v dumi je Sergeju Stepašinu med prvimi čestital predsednik Boris Jelcin (Telefoto AP)
MOSKVA - Ruska duma je včeraj z veliko večino 386 glasov za in 55 proti potrdila imenovanje Sergeja Stepašina za predsednika vlade. Predstavnik Jelcina v dumi, Aleksander Kolenkov, je ob izidu glasovanja menil, da je to že druga Jelcinova zmaga v tednu dni. Izrazil je še upanje, da se bo s tem končalo dolgo obdobje nestabilnosti. Stepašin, katerega imenovanje je z odlokom potrdil tudi ruski predsednik Boris Jelcin, se je z Jelcinom že vCeraj pogovarjal tudi o sestavi nove vlade. S Stepašinovo potrditvijo pa se je Rusija izognila politični krizi, saj bi v primeru, da bi duma kandidata predsednika države za premiera trikrat zavrnila, lahko predsednik Jelcin v skladu z ustavo dumo razpustil.
Stepašin je postal že Četrti ruski premier v dobrem letu dni, potem ko je Jelcin 23. marca lani po skoraj šestih letih nepričakovano odstavil premiera Viktorja Cemomir-dina in na njegov položaj imenoval reformam naklonjenega, a neizkušenega 35-letnega Sergeja Ki-rijenka. Po nekaj mesecih je odstavil tudi njega in septembra na njegov položaj imenoval Jevgenija Primakova. Jelcin je pred tednom dni po osmih mesecih	zaradi
»neučinkovitosti na gospodarskem področju« odstavil tudi Primakova in njegovo vlado, Stepašina, tedaj še prvega podpredsednika vlade in notranjega ministra, pa predlagal za premiera. Do odstavitve Primakova je prišlo le dan pred
začetkom razprave v dumi o odstavitvi Jelcina. V odzivu na odstavitev Primakova je duma predsednika Jelcina pozvala k odstopu.
Stepašin je zatrdil, da bo nadaljeval delo prejšnje vlade, dodal pa, »da sama kontinuiteta ne bo zadoščala za dosego stabilizacije gospodarstva in politike«. Kot prvi nalogi je izpostavil sestavo vlade in rešitev problemov z Mednarodnim denarnim skladom.
Pred glasovanjem v dumi so vodja skrajnih ruskih nacionalistov Vladimir Zirinovski, sredinski poslanci gibanja Naš
dom, Rusija ter kmečka stranka že napovedali, da bodo glasovali za imenovanje Stepašina za premiera. Vodja komunistov Genadij Seleznjov pa je dejal, da njegova stranka podpira akcije prihodnje vlade, ne da bi jasno povedal, kako bodo komunistični poslanci glasovali.
Za potrditev Stepašina je bilo potrebno v dumi doseči veCino 226 glasov. Komunisti imajo v dumi 210 poslancev, stranka Zirinovskega 49 ter Naš dom, Rusija 60 poslancev.
47-letni Sergej Stepašin se je vselej odliko-
val- z zvestobo Jelcinu. Kot vodja ruske obveščevalne službe, pravosodni minister in od aprila lani notranji minister je bil Stepašin vedno na strani Kremlja. Ruski predsednik je pred tremi tedni nagradil njegovo zvestobo in ga dodatno imenoval za prvega podpredsednika vlade.
Novi ruski premier se je rodil 2. marca 1952 kot sin mornariškega Častnika na ruskem Daljnem vzhodu. Opravil je visoko politično šolo sovjetskega notranjega ministrstva in doktoriral iz zgodovine in prava. Konec 80. let so ga napo-
tili na krizna območja tedanje Sovjetske zveze. Med vojno v Čečeniji, v kateri je kot vodja ruske obveščevalne službe FSB v veliki meri soodločal, se je Stepašin izkazal kot zagovornik trde linije. Jelcin ga je odstavil poleti leta 1995; leta 1997 pa se je Stepašin vrnil v vlado kot pravosodni minister. Čeprav je generalpodpolkovnik, se Stepašin v javnosti večinoma pojavlja v civilnih oblačilih. Nazadnje je zbudil pozornost z napovedmi ostrih ukrepov proti kriminalu in proti odcepitvenim težnjam na Kavkazu. (STA)

NOVICE

I

Danes in jutri konferenca o donatorjih za BiH
BRUSELJ - Evropska komisija in Svetovna Banka bosta danes in jutri v Bmslju organizirali peto konferenco donatorjev za obnovo BiH. Prednostni program obnove, ki vstopa v zadnjo fazo, je po navedbah obeh ustanov od leta 1995 dalje v BiH omogočil 40-odstotno gospodarsko rast.
Za obnovo in človekoljubno pomoč BiH naj bi EU za letošnje leto namenila sredstva v vrednosti 200 milijonov evrov, tako da bo celoten prispevek za to državo od leta 1995 do 1999 znašal nekaj veC kot dve milijardi evrov (2, 033 milijarde).
Na konferenci bodo med drugim preučili vpliv spora na Kosovu na BiH, Svetovna banka pa bo predstavila okvir srednjeročnega načrta za trajen razvoj države za obdobje med letoma 2000 in 2004.


Na Severnem Irskem več ranjenih v nočnih spopadih
BELFAST - V mestu Portadovvn na Severnem Irskem je bilo v spopadih med katoliki in protestanti v noči na sredo veC ljudi ranjenih. Kot je včeraj zjutraj sporočila policija, je bilo med ranjenimi tudi veC policistov. Do posameznih incidentov je po navedbah policije prišlo, ko so mladi katoliki napadli protestantsko godbo. Zatem pa so s kamenjem, steklenicami in zažigalnimi sredstvi napadli tudi policijo. Portadovvn je prizorišče vsakoletne parade protestantskega reda Oranževcev. Pohodi tradicionalno potekajo v začetku julija.
Nemški predsednik Herzog na obisku v Litvi
VTT.NTUS - Nemški predsednik Roman Herzog je med obiskom v Litvi svojim gostiteljem vCeraj svetoval, naj zaCne pogajanja za vstop v EU »dobro pripravljena«. Po pričakovanjih naj bi Litvo skupaj z Latvijo k pogajanjem o članstvu povabili pozno poleti. Državni sekretar v nemškem zunanjem ministrstvu Ludger Volmer je ob robu Herzogovega obiska zagotovil, da jedrski reaktor Ignalina Litvi ne bo Zaprl poti v EU, saj rešitev problema ne bo pogoj za začetek pogajanj o vstopu v unijo. Reaktor Ignalina, ki je iste vrste kot reaktor v ukrajinskem Černobilu, zagotavlja kar 80 odstotkov električne energije za 3, 7-milijonsko Litvo.
Zadnji dan obiska v Litvi je Herzog namenil predvsem ogledu kulturnih in naravnih znamenitosti. Nemški predsednik je vCeraj zveCer odpotoval v prestolnico Latvije Rigo.
b zasede ubili palestinskega častnika
SIDON - Na jugu Libanona so včeraj neznanci iz zasede ubili palestinskega Častnika in njegovo soprogo, so sporočili neimenovani viri libanonske
varnostne službe.
Amin Kajed, polkovnik v palestinski sredinski stranki Fatah Jaserja Arafata, je bil že sedemkrat tarCa terorističnih napadov v devetih letih. Pred devetimi leti je bil namreč umorjen vodja fundamen-tahsticne palestinske frakcije, nasprotnice Arafata, šejk Hišam Sreidi. Libanonski viri so dodali, da je bil umor Kejda maščevanje za šejkovo smrt. Palestinskega Častnika so ubili, ko se je s soprogo peljal iz svoje vasi na jugu Libanona.
NIZOZEMSKA / VLADNA KRIZA
Referendum »kriv« za Kokov odstop
Senat zavrnil vladni predlog zakona o referendumu - Nesoglasje v večini
HAAG - Predsednik nizozemske vlade Wim Kok je včeraj popoldne kraljici Beatrix izročil odstopno izjavo, potem ko je njegova vlada v torek ponoči v senatu doživela nezaupnico. Vladni predlog o sprejemu zakona o ljudskem referendumu je namreč senat zavrnil z enim glasom večine, jeziček na tehtnici pa je predstavljal glas enega od senatorjev desne liberalne stranke Vvd, ki je skupaj s Rokovimi laburisti in levimi liberlaci sestavljala vladno večino.
Ze takoj po glasovanju so laburisti in levi liberalci govorili o možnosti padca vlade, do katerega je prišlo vCeraj po nujnem zasedanju vlade. Na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer ravnanje elana vladne
stranke, ki je s svojim glasom preprečil sprejem zakonskega osnutka. Ze takoj po glasovanju in »izdaji« Vvd so levi liberalci zahtevali odstop Rokove vlade, ki je na oblasti nai Nizozemskem od leta 1994. na zadnjih političnih volitvah lani so tri vladne strankje dobile 97 od 150 sedežev v parlamentu. Seja je bila burna po petih urah pa se je vlada odločila, da odstopi.
Kaj se bo zdaj dogajalo na nizozemski politični sceni, ni povsem jasno. Po mnenju nekaterih komentatorjev ni izključeno, da pride že septembra do predčasnih volitev, obstaja pa tudi možnost, da pride do tako imenovane velike koalicije med laburisti in ljudsko stranko Cda, ki predstavljajo glavno opozicijsko silo.
___________________KAŠMIR / NEMIRNA INDIJSKA DR2AVA__________________________
V spopadih med pakistansko in indijsko vojsko več deset mrtvih
Indijci obtožili Pakistan, da skuša s plačanci pomagati secesionistom
NEW DELHI - Po indijskih virih je v spopadih, ki že deset dni divjajo med indijsko in pakistansko vojsko na področju Kašmira padlo 33 indijskih in pakistanskih vojakov,
129 pa jih je bilo ranjenih. Na priložnostni tiskovni konferenci je indijski general Kri-shan Pal (na sliki AP) izjavil, da je med Indijci dvanajst žrtev, ostalih enaindvajset pa naj bi padlo na pakistanski strani.
Toda neodvisni viri trdijo, da je obračun mrtvih veliko hujši. Po teh podatkih naj bi bilo število žrtev na obeh straneh večje od petdeset, glavni boji pa potekajo okoli kraja Kargil v gorskem področju Ladak. Pal je vCeraj povedal, da je pakistanska artilerija z moCnim ognjem skušala kriti napad približno 400 »plačančev, ki so skušali prodreti na indijsko ozemlje, da bi pomagali kašmirskim secesionistom.« Indijski general je še dejal, da si indijska vojska zdaj prizadeva, da bi »pakistanske plaCance« obkolila.
Kašmir je edina indijska država, kjer je v večini muslimansko prebivalstvo, nad njim pa ima že od nekdaj ozemeljske zahteve Pakistan, kar je privedlo že do številnih spopadov in napetosti med državama.
NOVICE
Gradež zahteva od Morana vrnitev dela lagune
GradeSki Zupan Marin je napovedal »vojno« sosednji občini Marano zaradi starega ozemeljskega spora. Gre za manjšo površino na kopnem imenovano Barancole in del lagune imenovan Laccia. Vprašanje je odprto že od leta 1955, izviralo pa naj bi iz napake v prepisu še starejše pogodbe med avstrijsko in italijansko državo. Problem se je doselj zavlačeval zaradi nejasnosti, ali je pristojna dežela ali država. Sedaj naj bi o zadevi odločila dežela. Gradež se sklicuje tudi na dejstvo, da jim je občina Marano že v 50. letih poverila upravljanje spornih območij levo od izliva reke Aussa in da je takrat otroke od Barancol gradeška občina prevažala v šolo v Oglej. Gradeško zahtevo podpira tudi pokrajina, saj je sporna meja med občinama sočasno tudi meja med goriško in videmsko pokrajino.
Podelitev priznanj »A. Ledri«
Na trgovskem tehničnem zavodu "Enrico Fermi” bodo danes ob 11.15 slovesno izročili priznanja "Arianna Ledri”, dijakom, ki so se posebej odlikovali na socialnem področju. Slovesnost bo združena s krajšim kulturnim sporedom, ki ga bo izvajala igralka Mariolina De Feo, z branjem odlomkov iz knjige "La Bora”.
Radijska debata o bolnišnici
Lokalna radijska postaja Radio Gorizia 1 bo danes ob 18,30 prenašala okroglo mizo o goriski bolnišnici, po podpisu pogodbe za odkup bolnišnice Janeza od Boga. V studiu bodo predsednik študijskega centra »Rizzatti« Nicolo Fomasir, Luciano Zanotto, ki pri stranki Forza Italia odgovarja za vprašanja zdravstva ter nekdanji deželni odbornik Fasola, ki je najbolj vnet zagovornik selitve bolnišnice.
Možne prekinitve dobave vode
Podjetje za komunalne stroitve AMG obvešCa, da bodo v ponedeljek, 24. t.m., spet delali na vodovodnem omrežju na območju Pevme in Oslavja. Predvidene so občasne prekinitve vode med 8.30 in 12.30. Do prekinitev utegne priti tudi v zaselkih na območju Stmavra. Prosijo za razumevanje.
Juhi spet zasedba mosta
Odbor proti vojni napoveduje jutri novo manifestacijo na mostu pri Zagraju. Zbrali se bodo ob 20.30 ter miroljubno zasedli objekt, tako kakor že trikrat doslej. V tiskovnem sporočilu Odbor vabi k razmisleku o uspehu in posledicah skoraj dvomesečnega bombardiranja pa tudi o posledicah, ki utegnejo biti katastrofalne, odmetavanja posebnih bomb v Jadransko morje. K odboru proti vojni je doslej pristopilo nad petnajst združenj.
Maurizio Voltan oproščen
Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se je vCeraj s popolno oprostitvijo zaključil proces proti ravnatelju tržiške termoelektrarne ENEL Mauriziu Voltanu. Obtožnica ga je bremenila, da naj bi v zameno za posel, ki naj bi ga v omenjenem energetskem objektu dobilo podjetje Edilfa-vero iz Humina, podjetje opravilo razna dela za premeditev Voltanovega stanovanja v Cervinja-nu. Prva obravnava je bila 11. novembra 1997.
BOLNiŠNICA / POLEMIKA O ODKUPU JANEZA OD BOGA
Odbor za zdravstvo: Poseže naj sodstvo
Ob političnih bo bitka proti selitvi ubrala tudi sodne poti
Udeleženci predsinoCnje skupščine na Enotnega odbora za zdravstvo so sklenili, da bodo še pospešili prizadevanja, da se prepreči selitev splošne bolnišnice v poslopje Janeza od Boga. Torkov podpis preliminarne pogodbe, s katero se je Zdravstvena ustanc*ra obvezala za odkup poslopja, še ne pomeni, da je selitev bolnišnice neizbežna, so poudarili. Najbolje bi bilo, ko bi temu poslopju ohranili namen, za katerega je bilo sezidano: v njem naj bi zdravili kronične in težke bolnike, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Staranje prebivalstva daje slutiti, da bo potreba po taki oskrbi v bodoCe vse večja. Bolnišnica Janeza od Boga, ki ni ustrezna za akutne bolnike, bi lahko bila odličen center na deželni ravni za rehabilitacijo. Ce dežela tega noče, potem bi lahko v poslopju uredili študentski dom ali kaj drugega.
Splošna bolnišnica pa se nikakor ne sme seliti, je bilo soglasno mnenje udeležencev zborovanja, ker bi to bil začetek konca goriške bolnišnice. Marsikdo je poudarjal, da se za ta cilj že dolgo let zavzemajo določene politične sile na deželi, začenši s Severno ligo in nekdanjim odbornikom za zdravstvo Fasolo, pa do odbornika FI Ro-molija, ki da razprodaja goriško zdravstvo zaradi političnega dogovarjanja z Ligo.
Pri tem ne gre samo za zdravstvo, je poudaril tajnik CGIL Papais v sozvočju s posl. Prestamburgom: postopno zapiranje goriške bolnišnice (»mar res mislite, da bodo za dograditev Janeza od Boga namenili še 50 milijard, potem ko jih bodo potrosili kar 28 samo za nakup in ko bi s to skupno vsoto sezidali povsem novo in večjo bolnišnico?«, se je vprašal) naj bi bilo le korak v smeri odprave samostojne goriške pokrajine in njene razdelitve med Trstom in Vidmom. Signalov, ki utemeljujejo ta sum, ne manjka: Cim se je nakazala možnost sodelovanja reševalne službe in prve pomoči s šempetrsko bolnišnico, je z dežele prišla, direktiva, naj se go-riška centrala službe 118 preseli v
Trst.
Da je čezmejno sodelovanje marsikomu trn v peti je prepričan tudi Livio Semolič, ki je vodil skupščino in opozoril na stališča odbornika Romolija. Slednji po eni strani trdi, da bi selitev ne preprečila čezmejne integracije, po drugi pa skuša javnosti vcepifi lažno prepričanje, da bo šempetrska bolnišnica doživela močno krčenje in zato nima smisla iskati sodelovanje. Resnica je prav nasprotna, je podčrtal Semolič, saj je za šempetrsko bolnišnico predvidena vloga zdravstvenega središča za vso Primorsko.
Ce se okrog bolnišnice torej bije politična bitka, je namen odbora aktivno poseči .vanjo in preprečiti selitev. Pri tem računajo na podporo občanov, ki jih bodo stalno informirali, pa tudi pokrajinske konference županov, ki je institucionalno legitimirana, da se izreče o lokaciji. »Zakaj se konferenca v zadnjem Času ni sestala? Mar he zato, ker je njena predsednica, go-riška občinska odbornica Francio-sova, tudi uslužbenka Zdravstvene ustanove?«, se je polemično vprašal bivši primarij Giannino Busato.
Enotni odbor za zdravstvo bo v prihodnjih dneh stopil v stik z Zu-
pani zlasti s Tržiškega: želijo jim povedati, da ne gre za konflikt s Tržičem, pač pa za iskanje najboljše ureditve zdravstva v celi pokrajini. V načrtu delitve dežele med Trstom in Vidmom bi namreč takoj po dejanskem zaprtju goriške bolnišnice prišla na vrsto prav tržiška.
Ob politični nameravajo člani odbora ubrati tudi sodno pot. Poslanec Prestamburgo je v Rimu že zahteval ministrsko preiskovalno komisijo o zadevi, dodatne razloge za (morda tudi sodno) preiskavo pa je predsinoči iznesel deželni svetovalec Franco Brussa. Vsa operacija z nakupom Janeza od Boga je na videz neopravičljiva, saj se kupuje polnovo in očitno neprimerno poslopje za dražji denar, kot bi stala povsem nova bolnišnica. Brussa je namignil tudi na morebitne nepravilnosti pri kupoprodajni pogodbi, kjer se prodajna cena sumljivo prepleta s prispevki za druge dejavnosti usmiljenih bratov, kar bi gotovo zasluzilo pozornost sodstva.
Nazadnje se bo Enotni odbor zavzel pri ministrstvih za zdravstvo in zunanje zadeve tako v Rimu kot v Ljubljani, da bi se pospešilo dogovarjanje o čezmejnem sodelovanju med bolnišnicama v Gorici in Šempetru.
Časopis »Isonzo Soča« izhaja 10 let
Dvojezični časopis »Isonzo - Soča« praznuje letos 10. obletnico obstoja in rednega izhajanja. Obletnico bodo obeležili z raznimi prireditvami, med katere sodi tudi razstava platnic dosedanjih 30 številk tega »Časopisa na meji«. Razstavo prireja Združenje prijateljev »Isonzo - SoCa« v sodelovanju z upravo Državne knjižnice in jo bodo odprli v ponedeljek, 24. maja, ob 18. uri pod stebriščem notranjega dvorišča knjižnice v UL Mameli 12. Ob odprtju razstave bo tudi predstavitev nove številke časopisa, nakar bodo 10-letni jubilej praznovali z zakusko.
Razstava bo priložnost za pregled v teh desetih letih prehojene poti. Zagotovo si je časopis, ki izhaja po zaslugi prostovoljnega dela urednikov Da-ria Stasija in Karla Černiča ter skupine .elanov uredniškega odbora ter sodelavcev, pridobil pomembno mesto na publicističnem prizorišču Gorice in Nove Gorice. V sozvočju z letnimi Časi (v zadnjih letih dokaj redno izhaja štirikrat letno) prinaša »Isonzo - Soča« vsakič zanimiva razmišljanja, poglobitve in izzive na temo goriške identitete, zgodovine, zbliževanja med kulturami tega prostora in želje po preseganju meje.
Table za volilno propagando odličen podstavek za kolesa
Četudi na njih skorajda ne vidiš lepaka, so panoji za propagando ob evropskih volitvah lahko vseeno koristni: goriski kolesarji so takoj izrabili kovinske table pred sedežem pokrajine kot udobno naslanjalo za kolesa. Nenavadni prizor na gornji sliki (foto Bumbaca) nam narekuje dvoje ugotovitev. Prva je, da se stranke in kandidati na evropskih
volitvah vsa manj poslužujejo tradicionalnih lepakov in posegajo raje po televizijskih in drugih sodobnih sredstvih za sporočanje svojih sporočil. Druga, da bi morda občina lahko poskrbela za namestitev večjega števila podstavkov za »parkiranje« koles, saj se kolesarji podob- .. no kot volilnih panojev poslužujejo tudi sten poslopij in dreves.
KRMIN / PREVENTIVNA AKCIJA
Alkohol je nevaren
Osveščanje o posledicah za voznike
Na pobudo oddelka za zdravljenje raznih oblik odvisnosti (SERT) pri Zdravtsveni ustanovi za Goriško se te dni v Krmi-nu predstavili nov projekt zdravstvene preventive z nazivom Alkohol in vožnja (»Al-cool e guida«). Namen je osveščati javnost, v prvi vrsti avtomobiliste sicer pa tudi vse, ki imajo z avtomobilisti opravka, o škodljivih posledicah, ki jih prekomerno uživanje alkoholnih pijaC lahko ima na zdravje in varnost na cesti.
Pri tem, so pojanili, ne nameravajo nikakor demonizirati vina, ki je ob zmerni porabi celo priporočljivo za zdravje. Namen akcije je osvestiti javnost in zlasti mlade o nevarnostih, ki se jim izpostavljajo, ko sedejo za volan pod vplivom alkoholnih pijač. Učinkovita akcija v tej smeri bi lahko imela nezanemarljive pozitivne posle-
dice s preprečevanjem nesreč, telesnih poškodb in primerov invalidnosti kot tudi drugih socialnih stroškov, ki jih plačujejo tako posamezniki kot skupnost.
Informativno akcijo so zaceli na Krminskem v sodelovanju s klubi alkoholikov	na
zdravljenju Acat in z občinsko upravo, nameravajo pa jo razširiti na vso pokrajino. Obrnili se bodo tako neposredno na avtomobiliste kot tudi na sile javne reda, avtošole, zavarovalnice, bencinske servise, avtomobilske hiše in delavnice za posredovanje informativnega gradiva (lepaki, zgibanke, video posnetki itd.). Drug del akcije zadeva aktivno sodelovanje z zdravniki splošne prakse, z društvi, župnijami in skupinami prostovoljcev za poglobitev družbenih, kliničnih in psiholoških aspektov pretirane porabe alkohola.
KRONIKA / PRIPRLI TRI VODNIKE
Financarji so v Dolu ustavili 28 priseljencev
Finančni stražniki so v torek popoldne na območju Dola ustavili osemindvajset ilegalnih priseljencev, priprli tri vodnike in zasegli tri vozila. Vodniki so slovenski državljani.
Prvo akcijo so finančni stražniki območne enote v Jamljah opravili pri Mikolih, kjer so ustavili dva osebna avtomobila, ki sta pripeljala iz neke stranske gozdne, oziroma poljske poti, namenjena na državno cesto št. 55. V obeh avtomobilih je bilo deset ilegalnih priseljencev srbske narodnosti, od katerih so bile tri ženske, trije otroci in štirje moški. Oba avtomobila so finančni stražniki zasegli, šoferja priprli, medtem ko so ilegalce predali mejni policiji, ki jih je vrnila v Slovenijo.
Pri PalkišCu pa so finančni stražniki ustavili kombi znamke renault, ki je prav tako pripeljal s stranske ceste v bližini
državne meje in v katerem je bilo osemnajst ilegalcev. Štirinajst je bilo državljanov Sri Lanke, štirje pa so bili iz Črne Gore.
Skupino so finančni stražniki pospremili v vojašnico, kjer so jo oskrbeli. Na pomoč so poklicali tudi ekipo RdeCega križa, ki je za osem ilegalcev iz Sri Lanke predlagala zdravniški pregled zaradi znakov splošne oši-belosti. Štiri ilegalce so prepeljali v bolnišnico v TržiCu, štiri pa v Gorico. Preostalih deset ilegalnih priseljencev so prenočili, včeraj pa so jih predali, v nadaljno obravnavo, mejni policiji.
Policijski organi pa so v torek ponoči in včeraj zjutraj v mestu in neposredni bližini prijeli se enaindvajset drugih ile' galnih priseljencev. Sest jih je bilo s Kosova, pet iz Pakistana, štirje iz Črne
Gore, štirje iz Bangladeša in ena iz Moldavije.
, ugoden nakup
električne vrtne škarje za živo mejo
•	iz polipropilena	Blnao
•	230 V, 400 W,	HS 450
•	dolžina rezila 45 cm
•	dvojno varnostno stikalo •električna zaustavitev v pol sekunde
•	ergonomski držaj za obe roki
•	mere: 83 x 14 x 23 cm
•	rdeče barve
l*
vino merlot Friuli-Grave Jfc QQQ D.O.C. 12% Vol,
0,75 I, 3.987 lir/l
s 5 plavajočimi stekleničkami, ki odmerjajo temperaturo prostora
• odmeri od 19°C do 27°C

ženski komplet
•	bela majica
z okrogkim izrezom, kratkimi rokavi in prikupnimi plavimi odtisi
•	kratke hlače
temno plave z elastiko v pasu
•	velikost: S - XL
otroški komplet	otroške/moške kratke hlače
•	majica z okroglim izrezom in kratkimi rokavi • s 3 žepi in vrvico v pasu
*	U'"" '	• velikost-S - XXI
liker Limoncino 30° originalni recept	I
70 d, 9.271 lir/l
vodka z breskvijo, 24° primerna za long drinlcs
70 d, 8.557 lir/l
metin sirup
za 4 do 6 litrov pijače 0,75 I, 3.987 lir/l
jabolčni sok
na podlagi koncentriranega jabolčnega soka 1,5 I, 1.193 lir/l.
649°
5
7T
l
omake Gourmet
mehiška, Steak, Tzatziki in ciganska 250 ml, 11.960 lir/l
kolač
s koščki čokolade/mandeljev 500 g, 5.980 lir/kg
slani keksi
užitni in okusni 250 g, 5.160 lir/kg
turški med z arašidi
arašidne paličice s karamelom 200 g, 9.950 lir/kg
Viva fruit
bogat z vitamini, s sadjem 350 g, 9.971 lir/kg
m
2990*
2990*
290*
m
1490*
slamnata naramna torba
notranja podloga iz bombaža
z notranjim žepom zapenjanje z zadrgo
izolacijska morska blazina
zapenjanje z 2 pasoma
material: EVA
mere: 60 x 200 cm
gsss*'1
brisača Jacguard
mere: 70 x 140 cm
barve: modra in rumena
15!
900’
0b1,OQ%
toinbaž
nogavice za deklice
•	70% bombaža 30% poliamida
•	5 različnih našitih okraskov
•	številke: 23 - 42
moške nogavice
•	70% bombaža 25% poliamida 5% elastana
•	v različnih barvah
•	številke: 39 - 46
unisex športni copati
•	gumast podplat obložen z blagom
•	z vezalkami in 5 ušesci
•	barve: bela, modra in rdeča
•	številke: 36 - 43
ženski copati
•	trakovi iz blaga
•	PU-podplat
•	v različnih barvah
•	velikost: 36 - 40
originalne klobase iz Niirnberga
300 g, 13.300 lir/kg	'
raztopljivi praženi ječmen brez kofeina
200 g, 9.950 lir/kg
pralni prašek
hranilno pakiranje, brez fosfatov 5 kg, 1.738 lir/kg
cvetlične rastline v vazi
avtomobilček
•	motor na trenje, z ropotom
•	mere: 19 x 9 x 5 cm
i990*
vodna pištola
•	z dvema zbiralnikoma za vodo
•	73 cm-dolg naramni jermen
•	s tarčami
•	v različnih barvah
900’
990*
barvni kozarci
material: polipropilen barve: oranžna in modra
• odporni in priročni
rni m priročni	—\
torba za videokamero in fotografski aparat
•	2 priročna stranska in 1 zadnji žep z zadrgo
•	podloženi notranji delilci
•	s 4 podstavki
•	iz nylona
•	trpežna
-Sl
mešalnik za sadje in zelenjavo
•	220 V/300 W/50 H
•	material: ABS
•	visoka ožemalna zmogljivost	^
•	2 ločeni posodi z označenimi merami F
•	dvojna varnostna zapora	^
•	samodejno ločuje olupke
•	z gumastimi protizdrsnimi podstavki
•	z jeklenim filtrom
A A000* Jil
ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 20.05.99 DO 26.05.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV • VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE V ITL • KOLIČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO
UDI Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511
GORICA / JAVNA STORITVENA PODJETJA
FILM / OD 22. DO 31. JULIJA NA GRADU
3 OBVESTILA
Deželne zveze Cispel še niso ustanovili
Tržaško storitveno podjetje ACEGAS zahteva večjo Težo pri odločanju v novem združenju
Novosti letošnjega pregleda »Amidei«
V tekmovalni selekciji 9 filmov - Na otvoritvi Ettore Scola - Bogatejši spored nočnih filmov
Včeraj popoldne so se predstavniki desetih javnih storitvenih podjetij iz Furlanije - Julijske krajine zbrali na goriskem županstvu, da bi ponovno ustanovili deželno zvezo javnih storitvenih podjetij (CISPEL). Poskus tesnejšega povezovanja med temi podjetji pa je zaenkrat spodletel in to predvsem zaradi stališča predsednika tržaškega storitvenega podjetja ACEGAS, ki je za svoje podjetje zahteval večjo težo v novem skupnem organu.
Prvotni dogovor je predvideval, da bi deset ustanovnih podjetij (to so avtobusna podjetja APT in Gorice, ATAP iz Pordenona, ATM iz Vidma, ACT iz Trsta, storitvena podjetja AMG iz Gorice,
ACEGAS iz Trsta, AMGA iz Vidma, vodovodno podjetje CAFC iz Vidma in podjetji iz San Giorgia di Nogaro za odpadke oz. prečiščevanje voda CSR in CDBF) in morebitna
druga, ki bi se pridružila kasneje, imela pri sprejemanju odločitev število glasov sorazmerno z višino prispevka, ki ga vsako podjetje plačuje državni zvezi CISPEL- in je odmerjen glede na dimenzijo podjetja, vendar z določeno maksimalno mejo. Predstavniki ACEGAS-a se s tem niso strinjali, ker so menili, da bi njihovo podjetje imelo premajhno težo glede na občutno večjo dimenzijo v primerjavi z drugimi. Poleg tega so ugotovili še nekatere formalne pomanjkljivosti, zato so soglasno sklenili, da odložijo ustanovitev deželne zveze.
V roku enega meseca bodo skušali premostiti nastale ovire in ustanoviti deželno zvezo, v potrebnost katere - zagotavljajo - so vsekakor vsi prepričani, ker bi pospešila sodelovanje med javnimi podjetji v današnjem obdobju globokih sprememb na tem področju. Med cilji povezovanja je učinkovitejše poslovanje in kljubovanje tržni konkurenci.
V prihodnjih dneh, takoj po koncu filmskega festivala v Cannesu, se bo v Rimu sestala žirija goriške mednarodne filmske nagrade za najboljši scenarij »Sergio Amidei«, da bi izbrala filme, ki bodo letos-sodelovali v uradni tekmovalni selekciji. Letošnja izvedba goriške filmske prireditve bo od 22. do 31. julija kot vedno pod prireditvenim šotorom na goriškem gradu.
Direktor manifestacije Giuseppe Longo nam je v pričakovanju izbir žirije že napovedal nekaj vsebin letošnje izvedbe, ki se obeta bogatejša kot v prejšnjih letih. Filmov v tekmovalni selekciji bo predvidoma devet. Skoraj gotovo bodo med njimi Ligabuejev »Radio-
freccia«, »Ormai e fatta« Enza Monteleoneja, »Shakespeare in love« Johna Maddena, »Train de vie« Raduja Mihailea-nuja, »La polveriera« Gorana PaskaljeviCa in drugi filmi letošnje sezone, ki se odlikujejo zaradi dobrih scenarijev. Na otvoritvenem veCeru bodo izven konkurence vrteli film »La cena« Ettore j a Scole. Režiser, ki je tudi elan žirije, je zagotovil svojo prisotnost.
Med gosti, ki so že najavili prisotnost v Gorici, sta tudi igralec Stefane Accorsi (»Radio-freccia«) in režiser Fer-zan Ozpetek, ki je s filmom »Harem suare« trenutno v Cannesu in ki je na pregledu Amidei že sodeloval s svojim prvencem »Bagno turco
Haman«.
Ob filmih tekmovalne selekcije bodo tudi letos vrteli izbor kratkome-tražcev, v drugem delu vsakega večera pa bodo sledila nočna predvajanja. Izbor bo obsegal štiri filme Jeana Claudeja Carriereja, scenarista številnih Bunuelovih in drugih znamenitih filmov, ter štiri filme, ki so bili za scenarij nagrajeni z Oskarjem oz. v Cannesu in na drugih pomembnih festivalih.
Prireditveni prostor bo letos zaživel tudi s kioski in inštalacijami raznih goriških filmskih in sorodnih kulturnih združenj. Prisotnost so že zagotovili »Punto gio-vani«, »Karios«, »Via li-bera, »Art-the«, »T-me-dia« in drugi.
_________________KINO
GORICA
KULTURNI DOM, Gorica kinema - 20.45 »Idioti«. Rež. Lars von trier.
vrrroRiA i* 17.30-20.00-
22.So »The matrbc«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss. Prva predstava: 7.000 lir.
VTITORIA 3 18.00-20.00-22.00 »La polveriera«. Rež. Goran Paskalijevid. Prva predstava: 7.000 lir.
CORSO Rdeča dvorana: 17.15-19.45-22.15 »The ma-trix«. I. Keanu Reeves.
Modra dvorana; danes za-pro.
Rumena dvorana: 18.00-
21.30 »II barbiere di Siberia«. I. Richard Harris in Juha Or-mond.
TR23C
EKCELSIOR 17.30-20.00-22.20 »The matrbc«. I. Keanu Reeves. Prva predstava: 7.000 lir.
Danes slovo od Caitotte Valenti
Vest o prerani smrti 19-letne Carlotte Valenti, hčerke goriškega župana Gaetana Valentija, je včeraj moCno odjeknila v mestu. Mnogi so sicer vedeli za težko bolezen, ki so jo dekletu ugotovili pred dobrim mesecem, do zadnjega pa so vsi upali v srečen razplet. Usoda je žal hotela drugače.
Družina Valenti je prejela zelo številne izraze sožalja, za katere se tudi javno zahvaljuje preko tiska. Predsednik občinskega sveta Roldo je v dogovoru z načelniki svetovalskih skupin v znak žalovanja odpovedal seji sveta, ki sta bili sklicani prihodnji ponedeljek in torek. Prav tako je bila predsinoci odpovedana seja stranke Forza Italia.
Pogreb dekleta bo danes dopoldne z verskim obredom ob 11. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku in nato na glavno goriško pokopališče. Združenje trgovcev Ascom vabi elane, ki to želijo, naj izrazijo žalovanje s tem, da med pogrebnim obredom od 11. ure dalje spustijo navojnice trgovin in javnih lokalov.
FILM / GORICA KINEMA
Na sporedu so Idioti
Lep in nenavaden film Danca L Von Triera
Sezona Gorica kinema se nadaljuje nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu s filmom Idioti Larsa Von Trierja (Danska 1998). Režiser je posnel Idiote po naukih Dogme‘95, to je programa, ki ga je sestavila skupina režiserjev kot sta Von Trier, Thomas Vinterberg (Ki-noatelje je pred kratkim predstavil njegov Festen) in drugi. Nauki predpisujejo, da ne sme biti scenarija, nobene umetne razsvetljave ali skoraj, kamera na roko, improvizacija.
ZaCetek filma je preprost in občudovanja vreden. Zamisel je posebna, globoko premišljena, na prvi pogled neumna in vendar prefinjeno inteligentna, tako originalna, da jo je vredno odkrivati postopoma v dvorani. Skupina prijateljev v odporu do družbe in do njenih lažnih zakonov se v iskanju ljubezni in razumevanja obnašajo, kot Ce bi bili umsko prizadeti. Obnašajo se kakor idioti. Preprost razvoj filma pripomore k temu, da je toliko bolj zanimiv in udaren. Prizori so zelo moCni.
V Četrtek, 27. maja, bo v sporedu Gorica kinema poseben dogodek Beograd/Kosovo.
TRST / SODIŠČE
Repovžželi na prostost
Na tržaškem sodišču je bila vCeraj obravnava zahteve po izpustitvi na prostost 28-letnega slovenskega državljana Luke Repovža, ki ga je policija v Gorici aretirala 26. aprila pod obtožbo vodništva. Repovža so policisti, menda zasledovali .Cez mejo v Rožno dolino, zaradi Cesar je obtoženCeva obramba zahtevala tudi razveljavitev aretacije in sodnega postopka, o Čemer pa bo še odločalo kasacij-sko sodišCe.
Repovž se je vCeraj zagovarjal, da ni vedel, da je sedem Kosovarjev, ki so ga tostran meje zaprosili za prevoz z avtoipo-bilom, ilegalno prestopilo mejo in tudi, da lahko razloži izvor denarja, ki ga je imel pri sebi (ogrog 2 milijona lir). Sodniki so si vCeraj pridržali pravico, da podrobneje preučijo zadevo in bodo odločitev o izpustitvi na prostost javili danes.
Plin uhajal iz potujoče prodajalne
Uhajanje plina iz jeklenke potujoče prodajalne sladkarij, ki je že nekaj mesecev na Verdijevem korzu v Gorici, tik pred ljudskim vrtom, je vCeraj okrog 10. ure povzročilo nekaj preplaha v centru mesta. Mimoidoči so začutili vonj po plinu in obvestili mestne redarje, slednji pa so poklicali gasilce. Poiskali so tudi upravitelja takrat še zaprte prodajalne, ki je prihitel in odklenil vrata. V notranjosti so gasilci ugotovili, da je plin uhajal iz slabo zaprte jeklenke. Problem so takoj rešili, nakar je bilo treba temeljito prezračiti s plinom nasičeno nostranjost posebnega za prodajo prirejenega tovornjaka.
GORICA / VCERAJ V ULICI VITTORIO VENETO
Sunki burje razmajali ogrodje
Gasilci so s hitrim posegom preprečili hujše posledice
Za ta letni Cas neobičajno moCna	ogrodje uspeli zasidrati in zavarovati
burja, ki je začela pihati v torek po-	in s tem odstranili neposredno nevar-
poldne', je poleg škode v vinogradih,	nost, da bi se ogrodje zrušilo. Sunki
kjer so trte v najbolj bujni rasti, povz-	burje so bili posebej močni na Vipav-
rocila tudi nekaj drugačnih težav. Go- skem, kjer so zaradi varnosti, uvedli riški gasilci so vCeraj dopoldne pobite- omejitve v prometu, li v ulico Vittorio Veneto, kjer so sunki Na sliki (foto Bumbaca) gradbišče v vetra ogrozili stabilnost kovinskega Ul. Vittorio Veneto, kjer je burja raz-ogrodja na nekem gradbišču. Gasilci so majala kovinsko ogrodje
a SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. jubja in za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je razpisanih 8 enoletnih štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na univerzi v Ljubljani za ak.l. 1999/2000 na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanje za manjšine. Kandidati naj predložijo prošnjo do 25. maja s kratkim»curriculum vitae«na naslov: Sovrinten-denza scolastica regionale per il Friuli Venezia Giulia, P.zza Sant’Antonio Nuovo 6 - 34122 Trst.
SOLSKO SKRBNIŠTVO
sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za šolnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih.
KSD KRAS DOL - POLJANE vabi elane na občni zbor jutri, 21. t.m., v šoli na PalkišCu. Prvi skhe je ob 20. uri, drugi ob 20.30.
MePZ O. ZUPANČIČA bo v nedeljo, 30. maja, nastopil na 18. deželni pevski reviji združenja USCI na videmskem gradu. Ob tej priložnosti bo zbor poskrbel za avtobusni prevoz. Prijave: Ivana (tel 0481/21057) in Katja (0481/21475).
PD STANDRE2 prireja ob Prazniku špargljev fotografski jiateCaj Podobe štandreških ljudi. Prispevke je treba oddati med 19. in 21. uro v soboto, 29. maja. Podrobnosti pri Dimitriju Brajniku, tel. 0481/21090.
IZLETI
SPDG obvešča, da na sedežu društva vpisujejo za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija ob srečanju planincev. Za dvodnevni izlet v Gorski Kotar, 5. in 6. junija, se prijave zaključijo 22. maja pri odborniku Klemšetu.
SKRD JADRO IZ RONK prireja 23. maja ob zaključku tečaja slovenščine avtobusni izlet v Ljubljano, Volčji potok in okolico Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 0481/482015.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miinchen, Niimberg, Hamburg, Oslo in Ko-benhavn od sobote, 10. julija dalje. Prijave do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure), pri poverjenikih in odbornikih.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - ROJEC, Prvomajska 32, tel. 882578.
POGREBI
DANES v Gorici: 9.00, Giampaolo Stanta iz splošne bolnišnice na glavno pokopa-lišCe; 11.00, Carlotta Valenti v cerkvi sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 13.15, Maria Gravner vd. Franco iz splošne bolnišnice v Koprivno; 13.15, Berta Visintin por.. Tosetto iz splošne bolnišnice v Sredipolje.
V TržiCu: 10.40, Maria Annunziata Cangemi vd. Pir-rottina iz mrliške veže glavnega pokopališča.
Deželni odbor FJK se pridružuje globokemu žalovanju goriškega župana dr. Gaetana Valentija in družine ob hudi izgubi hčerke
Carlotte Valenti
Roberto Antonione skupaj s tržaškimi prijatelji, izreka globoko sožalje prijatelju, g°' riškemu županu dr-Gaetanu Valentiju jn družini ob smrti Ijublj6' ne hčerke
Carlotte
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih

ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRST / PRVI OBISK TRŽAŠKEGA ŽUPANA PRI STANOVSKI ORGANIZACIJI
Predstavniki SDGZ župana lllyja seznanili z delovanjem združenja
Govor tudi o možnih pobudah, pri katerih bi sodelovala tudi Občina
TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je včeraj obiskal Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu, kjer ga je pričakalo zastopstvo predsedstva in sekcij. Slo je za prvi obisk tržaškega župana na sedežu slovenske stanovske organizacije, kot je povedal predsednik Marino Pečenik, ki je podaril II-lyju knjigo Milana Pahorja o zgodovini slovenskega organiziranega gospodarstva na Primorskem. Delo Lastno gospodarstvo -jamstvo za obstoj je izdalo SDGZ v počastitev 50-let-nice ustanovitve.
Združenje, ki je bilo vsa povojna leta vključeno v mestno dogajanje, ni imelo vedno lahkih odnosov z uradnimi ustanovami. Sele z izvolitvijo župana Illyja in z drugimi pomembnimi premiki ter dinamičnim sindikalnim delom (npr. dobljene pravde na deželnem upravnem sodišču in v Državnem svetu, sodelovanje v združenju Trieste Futura), je SDGZ doseglo enakovreden in pariteten sprejem na raznih ravneh, od Trsta do Dežele.
Tudi drugi predstavniki, podpredsednika Robert Vidom in Marko Stavar (sicer načelnik samostojnih poklicev), predsednik mednarodnih operaterjev Edi Fer-luga, predsednik obrtnikov Ezio Mauri in ravnatelj Vojko Kocjaničič, so orisali problematiko kategorij ter predstavili niz možnih pobud, v katerih naj bi imela pomembno besedo sama Občina, od priprav na vstop Slovenije v EU, do razvoja turizma in maksimalnega koriščenja vseh
razpoložljivih sredstev EU, do možnih akcij v zaščito od vojne na Balkanu prizadetih dejavnosti.
Zupan Illy je poudaril, da se po pretresih v zadnjem desetletju spet vračamo v dobo možnega sodelovanja in razvoja na srednjeevropskem območju, kjer lahko Trst ponovno odigra, kot priča knjiga, središčno vlogo. Illy je pozorno sledil izvajanjem predstavnikov kategorij slovenskega krajevnega gospodarstva in tudi pozitivno odgovoril na nekatere iznesene predloge in izzive. Prav tako je izrazil željo po še okrepljenem sodelovanju in skupnem nastopu v korist tukajšnjega prebivalstva.
TRENDI / ZAVOD ISTAT POTRDIL URADNI INFLACIJSKI PODATEK 1,5%
Aprilska rast ne bo vplivala na trend
Glavni vzrok porasta je podražitev nafte in derivatov - Letna inflacija okrog 1,5%
RIM - Statistični zavod Istat je včeraj uradno potrdil, da je stopnja inflacije v aprilu znašala 1, 5% in da so se življenjski stroški glede na marec povzpeli za 0, 3%. To je najvišja rast v letošnjem letu, saj je bila inflacijska stopnja februarja in marca ustavljena pri 1, 3%, mesečna rast življenjskih stroškov pa ni pregla dveh desetink odstotka. V zadnjih 12 mesecih, torej od aprila 1998 do aprila 1999, je inflacija v primerjavi z enakim obdobjem leta prej dosegla 1, 7-odstotno rast, dodaja Istat, ki je objavil tudi usklajeni kazalec gibanja življenjskih stroškov za petnajst držav Evropske unije: ta se je aprila glede na enak mesec lanskega leta zvišal najmanj (+1, 3% v letni in +0, 2% v mesečni primerjavi)
odkar je bil uveden leta 1997.
Rahel aprilski porast življen jskih stroškov sicer ne vznemirja stanovskih organizacij trgovcev (Confeser-centi, Confcommercio idr.), ki menijo, da ostaja inflacijski trend povsem pod nadzorom in da bi se morala povprečna inflacijska stopnja letos gibati okrog 1, 5%. Pač pa se organizacije trgovcev pritožujejo, ker po njihovi oceni le trgovinski sektor omogoča hladno inflacijo, medtem ko se cene javnih storitev ne ravnajo po prav ilih omejevanja inflacijske ravni. Svojo težo ima tudi rast cen goriv in stanovanjskih stroškov zaradi višanja občinskih tarif za odvoz trdnih mestnih odpadkov. Organizacije malih in srednjih podjetij zato znova opo-
zarjajo na potrebo po omejevanju javne porabe, ki je edina pot za znižanje davčnega pritiska na podjetja in na družine in torej za spodbujanje notranjega povpraševanja.
Aprilski inflacijski trend je podoben kot v ostalih državah EU in v največji meri odvisen od podražitve nafte in derivatov, poznavalci pa napovedujejo, da se bo v naslednjih mesecih rast cen znova umirila, tudi zaradi nizkega povpraševanja. Kot omenjeno, bi lahko edino tveganje prišlo s področja javnih storitev, pa tudi iz sektorjev, kot je zavarovalniški, ki je zaradi napovedanih podražitev avtomobilskega zavarovanja prav zdaj v središču polemike.
ANIA / AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
Napoved o podražitvi naletela na hud odpor
RIM - Napoved predsednika Združenja italijanskih zavarovalnic (ANIA) Alfonsa Desia-te, da bodo zavarovalne družbe podražile obvezno avtomobilsko zavarovanje za probližno 20%, je po pričakovanju sprožila močno polemiko in val protestov. Med najbolj glasnimi so združenja potrošnikov, ki zahtevajo od rtadzornih oblasti, naj preprečijo podražitve in naj raje svetujejo zavarovalnicam večjo Previdnost oziroma nadzor nad nezgodnimi Prijavami. Družbe namreč utemeljujejo potre-oo po podražitvah z izgubami v sektorju avtomobilskega zavarovanja, za kar krivijo predvsem pojav namerno povzročenih ploče-vinskih incidentov in torej guljufij na račun zavarovalnic. Po podatkih, ki jih je posredovalo združenje Ania, imajo te goljufije v Italiji tak obseg kot nikjer drugje v Evropi.
Na napoved o podražitvi so takoj reagira-n tudi v parlamentu in vladi. Ministrstvo za industrijo in senatna komisija za industrijo ®ta namreč odprla vsak svoj dosje, minister “ersani pa je poslal združenju zavarovalnic Pisno zahtevo po pojasnilih in podatkih.
v°je bo moral v naslednjih dneh o zadevi Povedati tudi antitrust.
Danes zadnji dan operacije Olivelti/Telecom
MILAN - Dva dni pred koncem Olivettijeve operacije za prevzem Telecoma se živčnost stopnjuje, kar pričajo tudi medsebojne obtožbe med vodstvi obeh družb. Ne glede na to, kako se bo jutri končala Olivet-tijeva operacija, je bilo na milanski borzi že včeraj ogromno prometa s Teleco-movimi delnicami, kar je vplivalo na močno poživitev trgovanja in rast indeksov (Mibtel +2, 08%), kot tudi na podražitev delnic Telecoma (+4, 25%) in Olivetti j a (+6, 74%).
V Veliki Britaniji najnižja brezposelnost v 19 letih
LONDON" - Po podatkih državnega zavoda za statistiko se je stopnja brezposelnosti v Veliki Britaniji aprila znižala na 4, 5% in dosegla najnižjo raven v zadnjih 19 letih, točneje od aprila 1980. Zakladno ministrstvo je podatek komentiralo z ugotovitvijo, da država res doživlja razcvet zaposlenosti, vendar jo spremlja neugodna rast plač, ki so se marca v letni primerjavi zvišale za 4, 8%, skoraj dvakrat več kot inflacijska stopnja, ki je aprila znašala 2, 4%. Od tod poziv zakladnega ministra Gordona Brovvna delodajalcem, naj naj ne izvajajo kratkoročne pohtike visokih plač, ki na daljši rok vodi k zvišanju obrestnih mer, skrčenju števila delovnih mest in tudi bodočih plač.
Danes sestanek sveta guvernerjev ECB
FRANKFURT - Današnji sestanek sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) ne bi smel prinesti nobenih sprememb v sistemu obrestnih mer evra in da bo sklicna obrestna mera skupne evropske valute ostala na ravni 2, 5%. Analitki menijo, da še ni prišlo do popolnega učinkovanja zadnjega znižaja od 3% na 2, 5%, zato bi bil nov poseg v ceno denarja povsem neutemeljen. Nedvomno pa bo na dnevnem redu splošen položaj monterane politike v evro-enajsterici in še posebno gibanje vrednosti evra na svetovnih trgih, kjer je zaradi dolarjeve moči (po odločitvi Federal Reserve, da ne zviša obrestnih mer, se je zeleni bankovec še okrepil) še vedno v podrejenem položaju. O moči dolarja govori tudi cena zlata, ki je včeraj padla na najnižjo vrednost v zadnjih 20 letih: za unčo žlahtne kovine je v Londonu zadostovalo 275 dolarjev.
TEČAJNICE
BH	I FVPO- I.OM
? EVRO= 1.936,27 LIRE
		
19. MAJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	19.05.	18.05.
ameriški dolar	1,0634	1,0690
japonski jen	132,40	131,62
grška drahma	324,90	325,43
danska krona	7,4346	7,4338
švedska krona	9,0280	8,0030
britanski funt	0,6569	0,6592
norveška krona	8,2643	8,2115
češka krona	37,710	37,670
ciprska lira	0,5789	0,5789
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	249,73	250,28
poljski zlot	4,1685	4,1885
slovenski tolar	193,2535	193,8041
švicarski frank	1,6017	1,6023
kanadski dolar	1,5598	1,5585
avstralski dolar	1,6051	1,5896
novozelandski dolar	1,9268	1,9032
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
19. MAJ 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska Ura
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE
NAKUP
EVRO
PRODAJA
ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski florint
1,0717 0,6632 1,6177 7,5738 8,4208 9,2384 1,5898 341,17 135,92 1,6801 203,82 8,2394 45,052 55,35 298,04
1,0549 0,6502 1,5846 7,2880 8,0432 8,7966 1,5312 296,97
127.70 1,5695
191.71 7,4472
36,552
44,028
242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
TRST
KMEČKA BANKA GORICA
19. MAJ 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0755	1,0547	1800	1836
britanski funt	0,6688	0,6546	2895	2960
kanadski dolar	1,5815	1,5442	1224	1254
japonski jen	134,1321	131,0134	14,44	14,78
švicarski frank	1,6212	1,5911	1194	1217
norveška krona	8,3750	8,1741	231	237
švedska krona	9,1835	8,9425	211	217
grška drahma	325,6300	319,2286	5,95	6,07
danska krona	7,5559	7,3783	256	262
avstralski dolar	1,6323	1,5974	1186	1212
slovenski tolar	198,5917	192,6636	9,75	10,05
hrvaška kuna	8,2394	7,5932	235	255
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
19. MAJ 1999		INDEKS MIB 30: *2,44% \	
delnica	cena € var.%	delnica	cena € var. %
AEM	1,905 +0,84	INA	2,190 -0,40
AUTAUA	2,771 -1,49	ITALGAS	3,934 -0,15
ALLEANZA	10,867 +1,51	MEDIASET	7,649 +0,13
AUTOSTRADE	6,441 -2,40	MEDIOBANCA	10,842 +0,90
BNk	3,088 +2,45	MEDIOLANUM	6,388 +0,64
COMIT	6,739 +1,47	MONTEDISON	0,846 +0,22
BCA Dl ROMA	1,445 +4,78	OLIVETTI	3,287 +5,04
FIDEURAM	5,294 +0,36	PIRELLISPA	2,744 +1,25
INTESA	4,834 +2,82	RAS	9,423 +0,03
BCA POP BS	39,810 +3,24	ROLO BCA 1473	22,430 +0,17
EDISON	8,357	-	SAN PAOLO IMI	13,656 +2,28
ENI	5,990 +0,60	TIM	5,545 +3,14
FIAT	3,061 +1,02	TELECOM ITA	9,809 +3,17
FINMECCANICA	0,774 -1,24	UNICREDIT	4,659 +3,25
GENERALI	33,660 +0,23	ONIM	0,536 -0,35
			
		B ljubljanska banka	
		^ Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana	
NOVICE
NOGOMET / POKAL POKALNIH "ZMAGOVALCEV
Tržaški Lineltex drevi za drugo zmago
LIVORNO - Košarkarji tržaškega Lineltexa bodo drevi v Livornu ob 20.30 igrali drugo finalno tekmo za prestop v Al ligo proti ekipi Biniviaggi. Moštvo trenerja Pancotta je v nedeljo zasluženo premagalo drevisnjega nasprotnika s 65:60 in ima tudi danes realne možnosti, da zmaga, saj je ta čas v dobri formi. V primeru današnjega uspeha, bi Lineltex imel možnost že v nedeljo, seveda s tretjo zmago, da proslavi svoj pestop v Al ligo. V drugi tekmi dre-višnjega finala bo v Bielli domača Fila, pri kateri je Massimo Raseni pomožni trener, igrala proti Violi iz Reggio Calabrie, ki je v prvi tekmi s težavo zmagala z 89:82.
Za Amorosa se poteguje kar deset društev
VIDEM - »Za Amorosa smo dobili ponudbe kar desetih društev, toda nismo dali nobenega odgovora, ker do konca tega prvenstva ne mislimo govoriti o tem,« je včeraj dejal tehnični vodja Udineseja Pier-paolo Marino. »Amoroso ima z nami pogodbo do leta 2003 in zato je vsaka diskusija o njegovem odstopu do konca tega prvenstva odveč. Zelo smo zadovoljni, da je za brazilskega igralca zlasti zainteresirana Roma. Trenutno pa ne želimo absolutno govoriti o tem, sedaj moramo misliti le na zadnjo prvenstveno tekmo,« je še dodal Marino.
Jugovič k interju?
MADRID - Vse kaže, da bo v prihodnjem prvenstvu igral z Interjem tudi Vladimir Jugovič, ki je letos nastopal z Athleticom iz Madrida. Poleg »Ma-dridčana« Panuccija bo torej v moštvu tenerja Lip-pija tudi Jugovič, za katerega naj bi milanski klub odštel od 14 do 17 milijard lir.
16 izključenih v A ligi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je diskvalificirala igralca Sampodrie Pecchio kar za tri kola, za dve koli pa Monaca (Sa-lemitana). Prepoved igranja za eno kolo so dobili: - Mendez, Otero in Stovini (Vicenza); Cauet, Ze Elias in Simeone (Inter); Di Biagio in Žago (Roma); Ma-niero (Venezia); Tedesco (Perugia); Batistuta (Fio-rentina); Cavezzi (Cagliari); Delfi Carri (Piacenza) in Osmanovski (Bari). Trener Salemitane Francesco Oddo je diskvalificiran za dve koli.
V C2 ligi sta za eno kolo diskvalificirana igralca Triestine Teodoram in Scotti.
Bečirovič odslej v Union Olimpiji
LJUBLJANA - Sani Bečirovič, eden najboljših mladih košarkarjev v Sloveniji (star je 18 let), je novi član slovenskega državnega prvaka Union Olimpije. Bečirovič, ki je doslej igral za Pivovarno Laško, je z ljubljanskim klubom podpisal šestletno pogodbo. »Prepričan sem, da bo že v naslednji sezoni eden od nosilcev igre. Pomembno je, da bo ostal v našem klubu daljši čas.«
Union Olimpija tudi po koncu sezone ne miruje. Imena morebitnih ostalih okrepitev Se niso znana, prav tako ne kadrovske spremembe v dosedanjem moštvu. Arriel McDonald je dobil ugodno ponudbo izraelskega Maccabija, do konca junija pa se mora odločiti, ah bo ostal v Tivoliju. Trener Zmago Sagadin je preizkusil več igralcev, med njimi tudi Američana Anthonyja Allisona kot možnost zamenjave za Johna Taylorja. »Za zdaj Se iščemo enega organizatorja igre, igralca na ‘trojki' in enega centra,« je dejavnost najuspešnejšega slovenskega kluba po koncu sezone strnil Sagadin.
Zmagi Utaha in New Yorka
NEW YORK - Ekipa Utah Jazz je v polfinalu na zahodu severnoameriške poklicne košarkarske fige NBA premagala Portland Trail Blazers s 93:83, Atlanta Hawks pa je v polfinalu na vzhodu doma klonila z New York Knicks z 92:100. Obe srečanji sta bih prvi v tem krogu tekmovanja.
Slovenija napredovala za mesto
ZURICH - Slovenija je na majski lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) pridobila eno mesto glede na uvrstitev aprila in je sedaj 72. Prva deseterica je ostala nespremenjena, le Anglija, ki je dehla deseto mesto, je sedaj 11. Vodi Brazilija pred Francijo, Nemčijo, Italijo in Češko. Vrstni red (v oklepaju uvrstitve 21. aprila): 1. (1.) Brazihja 817 točk; 2. (2.) Francija 785; 3. (3.) Nemčija 742; 4. (4.) Italija 740; 5. (5.) Češka 736; 6, (6.) Hrvaška 730; 7. (7.) Argentina 729; 8. (8.) Španija 724; 9. (9.) Nizozemska 703; 10. (10.) Romunija 701.
Kasparov remiziral tudi v 2. partiji
SARAJEVO - Bolgar Veselin Topalov je v drugem krogu elitnega šahovskega turnirja 19. kategorije v Sarajevu premagal Angleža Michaela Adamsa in vodi z dvema točkama. Prvi favorit Rus Gari Kasparov je tudi v drugi partiji remiziral. Pol točke je s črnimi figurami oddal Aleksandru Sirovu iz Španije. Rezultati, drugi krog: Sirov - Kasparov remi, Short - Barejev remi, Topalov - Adams 1:0, Sokolov - Timman 1:0, Leko - Morozevič remi, Vrstni red: Topalov 2, Morozevič in Sirov po 1, 5, Kasparov, Sokolov, Barejev in Adams po 1, Short in Leko po 0, 5, Timman 0.
Lozio (ne brez težav) osvojil svojo prvo evropsko lovoriko
V velikem finalu je premagal Mallorco - Strelca: Vieri in Nedved
Lazio - Real Mahoma 2:1 (1:1)
STRELCI: Vieri v 7., Dani v 11. min., Nedved v 81. min.
LAZIO (4-4-2): Marchegiani 6.5, Pancaro 6, Nesta 6, Mihajlovič 6, Favalli 6, D.Stankovič 5.5 (11' dp Conceicao 6), Al-meyda 6.5, Mancini 6 (45' dp Couto), Nedved 7.5 (38' dp Lombardo), Salas 6, Vieri 7.5, trener Eriksson 7.
REAL MALLORCA (4-4-2): Roa 5.5, Olaizola 6. Marcelino 5.5, Siviero 6, M. So-ler 6.5, Lauren 6.5, Engonga 6.5, J. Stankovič 6.5, Ibagaza 6, Dani 7, Biagini 6 (27' dp Paunovič), trener: Cuper 6.5.
SODNIK: Benko (Avstrija) 6. RUMENI KARTONI: Mihajlovič, Siviero, Vieri in Marchegiani. GLEDALCEV: 33.000.
BIRMINGHAM - Lazio je sinoči osvojil svojo prvo evropsko trofejo. Moštvo trenerja Erikssona je, sicer z dokajšnjo težavo, v glavnem pa zasluženo premagalo v finalu pokala pokalnih zmagovalcev španski Real iz Mallorce, ki pa je tudi sinoči potrdil, da se ni naključno prebil prav do konca tega tekmovanja. Bil je namreč povsem enakovreden tekmec rimski ekipi in je podlegel le proti koncu, ko je Nedved s
krasnim strelom ukanil vratarja Rojo.
Začetek tekme je veliko obetal. Že po 7. minuti je Lazio povedel: Pancaro je prodrl po desni strani igrišča in visoko ter točno podal do Vierija, ki je z glavo poslal žogo v Mallorcino mrežo. Kazalo je, da bodo rimski nogometaši po tem golu zlahka »ukrotili« nasprotnike, ki pa so takoj reagirali in z Danijem stanje že v 11. minuti tudi izenačili. Srečanje je bilo do konca polčasa precej uravnovešeno, s tem da so le imeli rahlo premoč nogmetaši Lazia, ki so bih s požrtvovalnim Vierijem nekajkrat nevarni.
Tudi v drugem delu tekme je bila igra dokaj izenačena. Obe ekipi bi lahko dosegli gol, obe obrambi pa sta bih budni in v kali zatrli vsako nevarnost. V 36. minuti pa zadetek, ki je tudi odločil srečanje: do žoge se je v kazenskem prostoru dokopal Nedved, ki je z obratom močno streljal v Mallorcina vrata in drugič premagal Rojo.
Po tem uspehu (to je tudi zadnja izvedba pokala pokalnih zmagovalcev) čaka Lazio v nedeljo še ena izredno pomembna preizkušnja, domača prvenstvena tekma s Parmo in seveda »lov« na vodilni Milan, ki gostuje v Perugii.
KOLESARSTVO / GIRO D1TALIA
Kolumbijcu Gonzalezu etapa, Di Luca junak
Francoz Jalabert je prevzel vodstvo na skupni lestvici - Marco Pantoni peti, zaostaja pa za 16 sekund
MONTE ŠIRINO (POTENZA) - Kolumbijec Chepe Gonzalez je dobil včerajšnjo, 5. etapo Gira d’Italia, Francoz Luarent Jalabert pa je osvojil Francoz Laurent Jalabert.
Glavni junak včerajšnje etape, ki je veliko obetala, ni pa izpolnila pričakovanja številnih navijačev, ki so spremljali etapo vzdolž ceste, je gotovo bil mladi Italijan Danilo Di Luca (na sliki AP). Italijanski kolesar je bil namreč med najbolj aktivnimi na lažji vzpetini zadnjih 25 km te etape. Skupno s Peronom in Gonzalezem je bil pobudnik odločilnega bega. Kilometer pred ciljem je popustil Peron. Di Luca je še vnaprej vztrajal, ni pa si mogel otresti izkušenega Gonzaleza, ki je 200 m pred ciljem silovito sprinta! in zmagal dvignjenih rok. Na drugo mesto se
je uvrstil Di Luca, ki bi ga prav v cilju glavnina skoraj dohitela. Tretji je bil Jalabert, ki je prav v cilju prehitel Marca Pantanija in tudi prezvel vodstv o na skupnem vrstnem redu.
»Sanje so se mi uresničile: uspelo mi je obleči tudi roza majico, tako da sedaj lahko rečem, da imama prav vse majice najpomembnejših etapnih dirk. Gotovo ne bom uspel osvojiti Gi-ro, ta roza majica pa je zame velik izziv, da uspešno nadaljujem na tej dirki,« je po včerajšnji etapi dejal Laurent Jalabert.
»Nimam si kaj očitati. Vedel sem, da me bo Gonzalez v cilju prehitel, vseeno pa sem vozil z vso močjo. Ce bi ubral drugačno taktiko, bi naju glavnina gotovo dohitela in v končnem sprintu gotovo ne bi imela
nikake moženosti za boljšo uvrstitev,« je dejal 23-letni Italijan Di Luca, ki bo najbrž eden izmed protagonistov na tem Giru.
VRSTNI RED 5. ETAPE (Terme Luigiane - Monte Širino, 147 km): 1. Gonzalez (Kol) 4.11:7, povprečna hitrost 35, 03; 2. Di Luca (Ita) po 5 sek, 3. Jalabert (Fra) 6; 4. Pantani (Ita); 5. Gotti (Ita); 6. Savoldelli (Ita); 7. Frigo (Ita); 8. Rebellin (Ita) po 8; 9. Simoni (Ita) po 9.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Jalabert (Fra) 21.26T8"; 2. Di Luca (Ita) po 7"; 3. Rebellin (Ita) po 14"; 4. Savoldelli (Ita) po 16"; 5. Pantani (Ita); 6. Frigo (Ita); 7. Gotti (Ita); 8. Simoni (Ita) 19"; 9. Camenzind (Svi) po 26"; 10. Axels-son (Sve).
DANES : Lauria - Foggia, 257 km.
TRST / REDNI OBČNI ZBOR KOŠARKARSKEGA KLUBA BOR
Mlado, močno in organizirano društvo, ki želi še napredovati
Nobena skrivnost ni, da je Košarkarski klub Bor eno naših najmočnejših društev sploh in to ne le na košarkarskem področju. Torkov občni zbor je to nedvomno potrdil. Seveda problemov tudi tu ne manjka, vendar je vtis, ki izhaja iz skupščine, v bistvu izjemno pozitiven. KK Bor črpa svojo glavno moč iz svojega članstva, ki šteje preko 90 košarkarjev. Ob članski ekipi je tu še cela vrsta mladinskih peterk. Za trdno organizacijsko osnovo jamči osem trenerjev, trije spremljevalci in 13 odbornikov, za katere vemo, da so vsi aktivni čez celo sezono. Tudi finančna slika, ki jo je podal blagajnik Dario Kovačič, je zelo spodbudna. Gospodarjenje je bilo modro, društvo nima dolgov. Majhno izgubo so pokrili z društvenim premoženjem. Ob glavnih sponsorjih Radenska in Friulexport je tu še cela vrsta podjetij, trgovin, gostinskih
obratov in obrtništev, ki zagotavljajo gmotno osnovo klubu, kažejo pa na sposobnost odbora pri promoviranju svojega delovanja.
Predsednik Renato Stokelj se je v svojem poročilu zahvalil vsem, ki pripomorejo k uspešnemu delovanju društva, vendar njegov poseg ni pomenil počivanja na lovorikah ampak je bil prežet z mislimi in nasveti, kako to delovanje še izboljšati. Veliko skrb namenja klub še zlasti delovanju na mladinskem področju, pri čemer je bilo v zadnjih dveh letih beležiti pri najmlajših majhen osip novih vpisov. Tiste, ki bivajo nekoliko bolj v predmestju, mislijo v Borov športni center privabiti z obnovitvijo stare prakse prevoza z društvenim kombijem.
Posebno pozornost je Stokelj namenil vprašanju odnosov z ostalimi društvi. Stokelj je dejal, da bodo spet skušah preveriti možnost so-
delovanja z Bregom, glede Jadrana pa je med drugim dejal naslednje: »Naš odbor je doslej dajal prednost lastnim društvenim projektom, predvsem, da bi ohranil kolikor toliko močno teritorialno mestno identiteto. Vedno pa je pri končni odločitvi upošteval želje posameznih igralcev.«
Od SZ Bor pa Borovi košarkarji pričakujejo dodeli-
tev prostora za tajniške posle in zagotovitev večjega števila vadbenih ur.
»V vsaki ekipi ima trener nekaj ključnih igralcev, zame sta bila to Mario Pison za ogromno delo, ki ga opravlja kot tajnik in odgovorni na federaciji in Edvin Lovriha kot društveni gospodar, sicer pa tudi ostali niso nikoli odrekli svoje pomoči, kadarkoli sem jih potreboval,« je svoj poseg
zaključil Stokelj.
Po pozdravih gostov (Pučnik za ZSSDI, Rustja za SZ Bor, Bogateč za SD Kontovel, Kovačič za Cicibono in R-Šušteršič za OD Bor) je med dolgo in živahno razpravo vzbudil veliko zanimanja predlog (še zelo v povojih), da bi KK Bor in Odbojkarsko društvo Bor s skupnimi močmi upravljala otroško telovadbo za dečke in deklice (vsaj) prvih treh razredov osnovne šole. Klubski trener Matija Jogan je apeliral na vodstvo kluba, naj si prizadeva najti skupen jezik z Jadranom, (ak)
Novi odbor KK Bor
Predsednik:	Renato
Stokelj; podpredsednik: Bruno Kneipp; tajnik-blagajnm-Dario Kovačič. Odbornik1-Igor Canciani, Lauro Trevisan, VValter Gaburro, Martin Kjnb’ Pejo Krčalič, Edvin Lovriha, Mario Pison, Diego Baticm Cesare Ursich, Pavel Volk.
JADRANJE / CONSKA SELEKCIJA OPTIMISTOV V PRIREDBI JK CURA
TENIS / VRHUNEC SEZONE ZA GAJO
Kljub nagajivemu vetru uspešen razplet regate
Po edinem plovu 7. A. Spodoni, 3. S. Šuc, M. Puculin (vsi Čupo) prva med dekleti - Ex tempore: nagrada Damjani Gregori
V organizaciji jadralnega kluba Cupa se je v nedeljo vršila prva conska selekcija za kadete v razredu optimist za trofeji Prvo jadro in Topolino. V Sesljanskem zalivu se je zbralo 54 mladih jadralcev (letnik 88 in mlajši) iz 11 jadralnih klubov XI. cone FJK. Vreme je bilo spremenljivo in je nekoliko ponagajalo organizatorjem in mladim jadralcem. Zjutraj je burja pihala nekoliko premočno, tako da je morala žirija zakasniti Start za prvi plov na 12.30. Drugega plova ni bilo mogoče izpeljati do konca zaradi pomanjkanja vetra. Spet je bilo treba počakati na veter, a medtem se je pooblačilo in začelo deževati. Žirija je bila prisiljena prekiniti regato in posadke so se vrnile na kopno. Obveljala je tako lestvica edinega izpeljanega plova.
Vsi Cupini jadralci so se dobro izkazali. Prvi je prijadral na cilj član Cupe Ales-sio Spadoni. Sledili so mu M. Bortolani (SN S. Gior-gio) ter čupina jadralca Sandi Suc in Marina Picu-lin, ki je bila prva med dekleti. Tomaž Legiša je pristal na 7. mestu. Tečajniki, ki so prvič sodelovali na taki zahtevnejši regati, so se takole uvrstili: Marko Tuta na 18. mestu, Benjamim S krap na 45. mestu, S. Ghezzo in M. Žužek pa nista dospela do cilja v predvidenem času. Alex Debel-lis (Sirena) je zasedel 25. mesto.
Za sodelovanje na državnem prvenstvu Prvo jadro - Topolino je predvidena še ena selekcija, ki bo v Tržiču dne 6. junija. Na podlagi seštevka obeh prizkušenj bo sestavljeno deželno predstavništvo.
Istega dne je JK Cupa priredil v jutranjih urah ex tempore za osnovnošolsko
mladino. Udeležba je bila polnoštevilna in risali so o morju. Žirija je dodelila prvo mesto izdelku Damjane Gregori iz Bazovice. Zmagovalka je prejel za darilo jadralni tečaj, ki ga bo Cupa organizirala v bližajoči poletni sezoni z začetkom 14. junija z umikom od 9. do 17. ure.
Barbara in Nika
Jaro Furlani z reprezentanco prvi v Benetkah
Pretekli teden se je odvijala v Benetkah tradicionalna 13. Mednarodna Trofeja Rizzotti za ekipe v razredu optimist, ki velja za eno pomembnejših takih manifestacij na Jadranu. Sodelovalo je 13 ekip -državnih in conskih - tudi iz Slovenije in Hrvaške, ki so se primerjale po sistemu »round robin«, to je vsak proti vsakemu. V petčlanski italijanski državni reprezentanci je bil tudi član Cupe Jaro Furlani.
Cez petek in soboto so zaradi dežja in šibkega vetra opraviti le nekaj plovov, * medtem ko so na nedeljo ob lepem vremenu nadoknadili zamujeno in uspeli dokončati vseh 12 predvi-
denih srečanj. Hrvaška 1 in Italija sta bili od vsega začetka vodilni, a v zadnjem in odločilnem srečanju je Italija jadrala bolj zbrano in zmagala.
Končna lestvica je bila torej naslednja: 1. Italija (Furlani, Sicignano, Bertone, De Paoli, Micalli), 2. Hrvaška 1, 3. XI. cona (FJK).
(N&B)
ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA
Pohvala igralkam
Olympia Multiservice sklenila nastope
Capriva - 01ympia Mulitservice 3:2 (15:13, 15:4, 5:15, 12:15,15:13)
OLVMPIA: Cemic, Cetul, Corsi, Perše, Severi, Sfiligoj, Vi-sintin.
Igralke 01ympie Multiservice so sklenile nastope v 2. ženski diviziji. Poraz s Caprivo ni več vplival na končno lestvico, saj so si Goričanke že pred tem nastopom zagotovile napredovanje v višjo ligo. Proti Caprivi so nastopile okrnjene (vrh tega so v telovadnico prišlče z zamudo), kar se je v njihovi igri poznalo, kljub temu pa je bil tudi ta zadnji nastop pozitiven.
»Ta ekipa je napredovanje zasledovala že nekja let in ji je končno uspelo. Mislmi, da bi se lahko v višjo ligo uvrstile že po rednem delu, če bi igrale nekoliko bolj umirjeno in samozavestno, sja nismo bili nič slabše od ekip, ki st napredovali direktno. Tekme v dodatni skupini so to tudi potrdile. Glede na to, da je bila ekipa zelo maloštevilna, si vsa dekleta zaslužijo pohvalo, še zlasti pa bi omenila lep napredke, ki sta ga pokazati Tiziana Severi in Mateja Cemic, ki še sodita v kategorijo deklic in sta se ob ostalih starejših soigralkah dobro kalili ter pokazati, da se lahko razvijeta v dobri igralki.
Ostali izid: Pro Romans - Tomana 3:1.
Končni vrstni red: Multiservice 16, Capriva 10, Pro Romans 6, Tomana 4
Lahka zmaga članic, le dve točki za člane, »trd« začetek za ekipo under 12
Dobri rezultati na individualnih turnirjih Aleš Plesničar dvakrat uspešen v Sloveniji
Tekmovalna sezona pri teniški sekciji padrisko-gropajske Gaje je v tem času na višku: člani in mladinci namreč nastopajo v ekipnih prvenstvih in na turnirjih za posameznike v organizaciji raznih deželnih društev.
Na domačih igriščih sta bili v soboto na sporedu ekipni srečanji veteranov over 45 in mladincev under 12. Medtem ko so se veterani zaradi poškodbe Fulvia Delti Compagni odpovedali srečanju in takp-prepustiti točke ekipi Do-polavoro Ferroviario iz Trsta, so se najmlajši pomerili z vrstniki T.C. ,Gemo-na. Igralca iz Humina, Piz-zolito, ki je člfm ožje deželne reprezentance, in Bravi, sta bila7 za Mateja Cigui, Christiana Guštini in Daniela Morossija trd
oreh. Guštini se je le v drugem setu dobro upiral Pizzotitu in je bil v vodstvu do končnice, ko ga je nasprotnik prehitel in v dveh setih osvojil srečanje. Matej je po porazu v prvem setu zmagal drugega in povedel v tretjem./F^ri stanju 4:3 je zapravil veliko prednost v igri, Bravi ga je dohitel in izkoristil Matejevo zmedo y/ nadaljevanju, da je zaključil srečanje v svojo korist. V igri dvojic je ob že odločenem rezultatu stopil na igrišče tudi Daniele Morossi, ki pa se ob Christianu Guštini ni mogel enakovredno upirati razigranima nasprotnikoma. Tako je bil začetek prvenstva za naSe res težek, že v drugem kolu pa računajo na boljši izkupiček.
Članice so v nedeljo
/__________________
KOGOMET / CICIBANI
' Polfinalni nastopi na Bregovom turnirju
BREGOV TURNIR CICIBANOV
S tekmo Domio - San Luigi (2:2) se je končal kvalifikacijski del Bregovega mednarodnega turnirja cicibanov, ki je doslej zabeležil lep uspeh.
Od 1. do 4. mesta so se uvrstile naslednje ekipe: Esperia, Ponziana, San Luigi in Breg, od 5. do 8. pa: Domio, Izola, Juventina in Primorje Tehtal.
Že danes bosta na sporedu prvi dve tekmi, in sicer: ob 17.30 Primorje Telita! - Izola, ob 18.30 Esperia -Breg.
Ostali spored: jutri, ob 17.30: San Luigi - Ponziana; ponedeljek, 24.5. ob 17.30: Domio - Juventina; sreda, 26.5. finali od 5. do 8. mesta; četrtek, 27.5. finali od 1. do 4. mesta. Vsa srečanja igrajo v Dolini.
TURNIR CORRENTE
San Luigi - Breg 1:0 (1:0)
V nadaljevanju članskega nogometnega turnirja »N. Corrente« v Zavijati je Breg izgubil proti San Luigiju z 0:1 (0:1). Brežani, med katerimi se je posebno odlikoval Peter Chermaz, so bili skoraj vso tekmo enakovredni nasprotnikom in so imeli tudi nekaj ugodnih priložnosti za gol. Naj omenimo tudi, da so Brežani že v prvem polčasu ostali z desetimi nogometaši na igrišču.
odigrale predzadnje srečanje prvega dela italijanskega pokala na domačih igriščih proti postavi A.T. Monfalcone in tudi brez Cirile Devetti sta si Magda Gojča in Marina Morin priigrale zmago z rezultatom 3:0. V igri posameznic ni nobena od dveh naletela na večji odpor, le v srečanju dvojic sta v prvem setu nekoliko popustili, da sta jima nasprotnici odvzeli prvi set, v nadaljevanju pa sta se le uveljaviti gajevki.
Ravno tako v nedeljo so igrali za italijanski pokal člani in sicer v gosteh pri solidni ekipi Circolo Fer-riera Servola. Od šestih razpoložljivih točk so gajevci osvojili le dve -zmagal je Alberto Prelec in par Prelec-Skerlavaj.
Aleš Plesničar je s svojo ekipo Asics Pro Ten v zadnjem koncu tedna dosegel Se dve ekipni zmagi: v soboto proti TK Koper z rezultatom 8:1, v nedeljo pa Se proti TK Krško s 5:4. V Kopru je Aleš dosegel dve toč Ja: proti Koprčanu Gromu in v paru s Petrom Plesničarjem, v Krškem je srečanje proti Golobu izgubil v tretjem setu, slavil pa je v paru z Gregorjem Možetom.
Gajevci pa ne nastopajo le v ekipnih prvenstvih, marsikateri se udeležuje tudi turnirjev v deželi: med vidnejše rezultate moramo vsekakor prišteti zmago mladega Davida Cannoneja na turnirju za C kategornike pri T.C. S. Elia v Sredipolju - zanj je bil ta dosedanji največji dosežek -, uvrstitev Mateja Cigui in Christiana Guštini v polfinale na turnirju za under 12 pri klubu Circolo Ufficiali v Trstu ter uvrstitev Paole Cigui v finale na turnirju under 10 pri T.C. Ronchi. (ma.r.)
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Izleti na Blegoš
Blegoš je najizrazitejsi vrh Škofjeloškega hribovja, katerega severno pobočje je skoro do vrha poraslo z bukovim gozdom. Ta gozd je zaradi ekološke, učno-vzgojne in znanstveno - raziskovalne funkcije razglašen za gozdni rezervat. Blegoš, ki je priljubljen gorski izletniški cilj z lepim razgledom na vse strani, bo sprejel na svoj vrh tržaške planince in sicer v nedeljo, 23. maja. V pripravi je namreč avtomobilski izlet, ki ga vodi Franc Armani, z odhodom ob 6.30 izpred društva Tabor na Opčinah. Z avtomobili se bomo peljali po avtocesti do Logatca, nato mimo Zirov do Hotavelj in se pri Čabračah dvignili skoro na 800 metrov nadmorske višine. V približno dveh urah bomo dosegli vrh Blegoša in se nato spustiti do planinske koče, ki stoji nada-lec pod vrhom. Po daljšem postanku se bomo vrnili do naših vozil, deloma po drugi poti. Skupno bo hoje za približno 6 ur. Po končanem plariinskem izletu SPDT je predviden obisk turistične kmetije, kjer bo na Voljo tudi topel obrok hrane. Iz organizacijskih razlogov je nuj-
no, da se javijo tisti, ki želijo topel obrok in sicer danes, 20. maja in jutri, v petek, 21. maja do 13.00 ure na telefon 040 -51360, kjer bo mogoče dobiti še nadaljna pojasnila v zvezi z izletom. (F.A.)
Začetek del za na Matajurju
Pod vrhom Matajurja so prejšnjo nedeljo beneški planinci začeli z deli za postavitev svoje planinske postojanke. Delovne akcije se je udeležilo lepo število članov Planinske družine Benečije, katerim so se pridružili planinci iz Nove Gorice, Vrtojbe, Tolmina in skupina planincev SPDT. Udeleženci delovne akcije so na ramenih po večkrat znositi od ceste do kraja, kjer bo stala koča, potrebne kole, deske, role plastične ograje, krampe, samokolnice in drago potrebno orodje in v nekaj urah je že stala ograja okrog gradbišča. Stala je tudi lopa, pod katero so se zatekli »udarniki«, kajti nekajkrat se je usula ploha. Ravno prav, da je zmočila zakoličeno parcelo, na kateri se je potem začelo kopanje, najprej vrhnje travniške ruše, potem pa jarka za temelje. Akcija je kljub
dežju stekla v veselem razpoloženju in že prvi dan je bilo mnogo narejenega. S takim ritmom dela bo koča beneških planincev na Matajurju že kmalu pod streho.
Pohod v Dolomite Brente
Že prejšnji teden je bilo v tej rubriki javljeno, da prireja SPDT tedenski pohod od 21. do 28. avgusta in sicer v Dolomite Brente. Toliko v vednost interesentom, da si bodo za omenjen čas zagotoviti dopust oziroma proste dneve. Prihodnji teden bo prireditelj v tej rubriki objavil podroben program pohoda in določil znesek, ki ga bodo morali pohodniki vplačati za rezervacijo nočnin v posameznih kočah. Srečanje zamejskih planincev na Radišah SPDT prireja za nedeljo, 13. junija, avtobusni izlet na 28. srečanje zamejskih planincev, ki bo tokrat na Koroškem. Planinci se bodo zbrati na Radišah, nedaleč od Celovca, kjer bo osrednja prireditev. Na kraju so možni krajši sprehodi po okolici, za priredbo bodo poskrbeti koroški planinci. Speho-di so primerni za vse. Prijave za avtobusni izlet že sprejema ZSS-
DI v ul. Cicerone 8/in v uradnih urah (tel. 040-635627).	(L. A.)
S Podkraja preko Strelic na Vodice in Javornik
S Podkraja preko Srednjega vrha na Vodice in Javornik. Spomladanski izlet, ob bujno prebujajoči se naravi, se obeta v nedeljo, 23. t.m. na pobudo izletniškega odseka SPDG. S Podkraja se bomo podali preko Streliškega in Srednjega vrha na Vodice in od tam do Javornika, kjer bomo zjutraj uredili vse potrebno za prevoz nazaj. Prevoz z lastnimi sredstvi. Hoje (nezahtevne) bo približno štiri ure. Zbirališče: ob 8. mi na parkirnem prostora pri Rdeči hiši.
Precejšnje zanimanje za Bijele stjene
Zanimanje za dvodnevni izlet na Bijele stjene, 5. in 6. junija, je med člani planinskega društva precejšnje. Do zdaj se je prijavilo že ducat članov in prijateljev. Izlet bo z lastnimi sredstvi. Zaradi pravočasne rezervacije, društvo naproša interesente, da se cimprej javijo. Organizacijsko stran meja odbornik KlemSe.
Se nekaj prostih mest za avtobus na Koroško
V teku je vpisovanje za avtobusni izlet na Radiše nad Celovcem, 13. junija 1999, kjer bo 28. srečanje zamejskih planinskih društev, v priredvi SPD Celovec. Za omenjeni izlet se je doslej prijavilo že preko 40 članov in prijateljev društva. Zamudnike vabimo, da Cimprej poskrbijo za vpis in poravnavo potnine do konca maja. Organizator sporoča, da bo ob 9.30 začetek krajšega pohoda v okolici Radis, medtem ko bo ob 13. uri kulturni spored z nastopom pevskih zborov in glasbenih skupin.
Benet in Meroieva na vrhu Shise Pangme
Romano Benet, član tržaške odprave Himalaya, je s satelitskim prenosnim telefonom spoorčil, da je dne, 12. maja skupaj z ženo Nives Meroi v močnem vetru in hudem mrazu dosegel vrh osemtisočaka Shisha Pangma (8046 m). To je šele prva etapa odprave. Njeni člani so namreč že namenjeni v bazni tabor pod vrhom 8201 m visoke-gea Cho Oyuja, ki ga bodo naskakovati v prihodnjih dneh.
Obvestila
ŠPORTNA SOLA TRST obvešča; da bo zaključna slovesnostletošhje osnovnošolske olimpiade jutri, 21. t.m. ob 10. uri v Borovem športnem centru na 1. maju v Trstu. REKREACIJSKI ODSEK SZ BOR prireja brezplačno demonstrativno uro aerobike s Katjo in sicer danes, 2*. trn. ob 18.30 na stadionu 1. maj v Trstu. Za informacije tel. 040-51377.
JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858.
SD MLADINA - Smučarski odsek vabi tekmovalce, Člane in prijatelje na zaključni večer smučarske sezone, ki bo v soboto, 22. maja, ob 19. uri, v domu A. Sirk, kjer bo po krajši uradnosti, potekalo nagrajevanje društvene tekme in najzaslužnejših smučarjev letošnje sezone. Sledila bo družabnost.
KD OTON ZUPANČIČ, SD JUVENTINA in OK VAL sporočajo, da je še nekaj mest na turnirjih v beach volIeyu in soccer beachu. Informacije: ZSSDI, tel. 0481-33029. Vse ekipe beach volleya naj se predstavijo v domu A. Budal v ponedeljek, 24. maja, ob 21. uri, kjer bo žrebanje parov.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Za vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja.
Jazz, festival Ljubljana:
od 1. do 3. 0.
Ljubljanske Križanke bodo od 1. do 3. julija gostile že 40. festival jazza, ki je osrednja slovenska prireditev jazzovske glasbe.
O letošnjem programu festivala se je tako kot lani odločal selektor Tone Janša, tudi sam jazzovski glasbenik, skladatelj in glasbeni pedagog. Vsak večer bo po koncertu v Križankah Se "jam session" v Jazz klubu Gajo.
Prvi večer, 1. julija, bodo nastopile jazzovske skupine Greentovvn Jazz Band, VVallace Roney Quintet in Tania Maria Quartet, 2. julija ansambli Big Band RTV Slovenija in Maria Schneider, Trio 3 feat Marvin "Hannibal" Peterson in Herbie Hancock Gershwin's World, 3. julija pa ansambli T. T. Jazz Institution, Orchestre National de Jazz de Didier Levallet ter James Morrison.
Se pred začetkom festivalom bodo organizatorji 40. festivala jazza skušali razgibati Ljubljano z jazzovskimi ritmi na ulicah in trgih. Pri uresničevanju te zamisli bodo sodelovali mladi glasbeniki z oddelka za jazz na Srednji glasbeni in baletni Soli v Ljubljani. Poučuje jih profesor Matevž Smerkolj. Prvi nastop bodo imeli v soboto, 22. maja, ob 11. uri na Prešernovem trgu. Na SuStarskem mostu bodo nastopili 24. junija, na Prešernovem trgu Se 26. in 29. junija, pred Magistratom pa 28. junija.
Podobno kot nekaj zadnjih let bo ob festivalu od 30. junija do 18. julija v Mali galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava fotografij na temo jazza. Letos se bo z njimi predstavila italijanska fotografinja Raffaella Cavalieri. Od 30. junija bo na ogled Se ena podobna razstava, in to v prostorih Nove Ljubljanske banke na Trgu Republike 2, kjer bo svoja dela razstavljal nemški fotograf Manfred Rinderspacher.
Pokrovitelj festivala jazza je tudi letos francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane, glavna pokroviteljica pa Nova Ljubljanska banka.
(STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Danes, 20. in jutri, 21. maja ob 21.00 Yes/No Productions - skupina »Stomp«.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 23. maja ob 20.00 bo SSG gostovalo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. Režija Zvone Šedlbauer.
GORICA Kulturni dom
Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. Danes, 20. maja ob 20.45 bo na sporedu film danskega režiserja Lar-sa Von Trierja »Idioti«. V četrtek, 27. maja ob 20.45 bo predvajan film režiserja Gorana Paskal j evida »Bure Bamta«.	<
V	ponedeljek, 24. (Red A) in v torek, 25. (Red B) maja s pričetkom ob 20.30 bo zadnja gledališka
predstava v abonmaju SSG in sicer komedija »Sladke šibkosti žena«. Avtor predstave je Rene Clair, režiser pa je Dušan Mlakar.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Jutri, 21. maja ob 19.00 bo SSG podalo delo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
______________SLOVENIJA_________________
STARA GORA
V	torek, 25. maja ob 16.00 v Bolnici -za predšolsko invalidno mladino - Amaterski mladinski oder - V. Pečjak -1. Saksida: »Pobegli robot«.
RIBNICA
Danes, 20. maja ob 20. uri gostuje SSG iz Trsta s Sosičevo »Balerina, balerina« v interpretaciji Lučke Počkaj. Priredba romana in režija Branko Završan.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 22. maja ob 20.30 bo Slovensko ljud-'
sko gledališče iz Celja podalo delo »Vaja zbora«. Režija Franci Križaj.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 20. in jutri, 21. maja ob 20.00, večer z Iztokom Mlakarjem.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Jutri, 21. in 26. maja ob 20.00, v četrtek, 27. ob 15.30 in ob 20.00 ter 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pigmalion«.
V	soboto, 22. in v nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«.
Danes, 20. maja ob 20.00, v torek, 25. ob 20.00 in v soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«.
V	ponedeljek, 24. maja ob 20.00 Eugene Ionesco »Zavratne igre«.
V	torek, 25. maja ob 14.00 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Tokyo ballet«. Ponovitve: danes, 20. in jutri, 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00.
Pomorska postaja
Danes, 20. maja ob 21.00 »Afro festival«. Nastopa »Manantial percussion ensamble«, projekcije Cappella Underground.
Hipodrom Montebello
Hip hop mušic club, tri dni glasbe: danes, 20., jutri, 21. in 22. maja.
MACKOUE
Prireditveni prostor Praznika češenj
PD Mačkolje prireja ob 50. obletnici MePZ
Mačkolje »Prvi zamejski pevski maraton« v nedeljo, 23. maja ob 15. uri.
PORDENON
Avditorij Concordia
V	okviru, glasba na ekranu bo v četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal.
_____________SLOVENIJA_________________
PIRAN
Cerkev sv. Frančiška
V	nedeljo, 23. maja ob 20.30 bo Slovenski kvartet pozavn imel binkoštni koncert.
NOVA GORICA Kulturni dom
Danes, 20. maja ob 20. uri dobrodelni koncert, ki ga bodo izvajali učenci Glasbene šole Nova Gorica iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 20. in jutri, 21. maja ob 19.30 nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Tadeusz Wojciechowski, solist Andrzej Ra-tusinski.
SNG opera in balet
Danes, 20. maja ob 20.00 in v soboto, 22. maja ob 19.30, Nikolaj Rimski - Korsakov »Nesmrtni Kaščej«, Igor Stravinski »Ognjena ptica«.
V	ponedeljek, 24. maja ob 19.30 Anton Pavlovič Cehov »Češnjev vrt«.
V	torek, 25. maja ob 19.30 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Palača Costanzi: do 23. maja podaljšali razstavo, Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati od 10. do 13. in od 17. do
20.	ure.
Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7):
Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Galerija Rettori Tribbio 2: še jutri, 21. maja bo razstavljal Gianni Borta. Ogled ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30.
Caffe stella potare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00.
Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Umik: do 30. junija od
10.00	do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: od jutri,
21.	maja do 4. junija bo razstavljala-Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne.
V	razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj učenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. me.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
REPEN
Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124.
TRNOVCA - BAJTA
V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): do 25.
maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: od 9.00 do
13.00	in od 16.00 do 18.00.
CASARSA
Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23.
maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00.
VENETO
BENETKE
Gallerie delTAccademia di Venezia: do 25. julija rgzstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
_____________SLOVENIJA_______________
HRPELJE
Danes, ob 20.00 bo v Galeriji KD v Hrpeljah predstavitev knjige »Strped« in razstava slik, ki jih je akademska slikarka Ingrid Rausch narisala ob zgodbah.
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona, Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka. »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): do 25.
maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do' 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do'l8.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00,
BISTRA
V	Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave -skozi stoletja«, ki )° je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, staln1 razstavi.d
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Primorska poje ’99: MPZ Fantje izpod Grmade, vodi Ivo Kralj TV DNEVNIK Fokus (pon.)
£) RAI 1
6.00
6.30
9.55
10.00
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.45
17.35
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35 20.50
23.10
23.15
0.15
0.45
1.15 1.40 2.25
Euronevvs
Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, gospodarstvo Zeleni meteo Film: Nessuno sapeva (dram., ZDA '95, i. Kellie Martin, Kevin Dobson) Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un ange-lo (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet - Skrivnostno življenje rat-slin: Rast
Mladinski variete: «Sol-. letico» (vodi Mauro Se-rio), vmes risanke Heidi in mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Variete: Caccia al lupo Variete: La časa dei sogni (vodita Milly Carlucci in Sandro Vannucci) Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 1.10 Media/Mente Sottovoce - Potihoma Nan.: Samotna golobica Film: Manhattan (79)
RAI 2
7.00
9.45
10.35
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
16.05
16.10
18.10
18.25
19.05
20.00
20.30
20.50
22.50
0.00
0.55
Variete za najmlajSe,
vmes risanke
Nan.: L' arca del Dr.
Bayer
Aktualno: Un mondo*a co-lori (vodi B. Buccellato) Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -VaSe zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nan.: Un caso per dne, 15.10 Marshall Kratka poročila TV film: Tu sei la mia fa-mia (dram., ZDA ’94, i. J. Bisset, B. Dennehy), vmes 17.15) dnevnik Vreme, dnevnik in šport Dresura Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Večerni dnevnik TV film: Mio padre e in-nocente (krim., It. ’98, i. M. Dapporto, zadnji del) Variete: 1, 10, 100 Rabe-lais
Dnevnik, 0.35 v parlamentu Nanizanka
RAI 3
6.00
8.30
10.00
11.00
12.00
12.30
14.00 14.40
15.00 15.50
18.00
18.30
19.00
20.00 20.20 20.45
22.35
23.00
0.15
0.45
1.25
1.30
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9,55 Lemma, 10.00 Aforizmi 10 let Harema Šport: Giromattina Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: T3 Levante, 13.00 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.50 Tgr -Leonardo
Pravljice in risanke Kolesarska dirka po Italiji, 17.05 Proces etapi Dresura
Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti SPort: T-Giro Nan.: Friends Film: Arma letale (pust., ZDA ’87, r. R. Donner, i. Mel Gibson, D. Glover) Dnevnik, deželne vesti Življenjske zgodbe Šport: Giro notte Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Rai News, Superzap
© RETE 4
ITALIA 1
fr* Slovenija 1 $T Slovenija 2
ffl	Nad.: Un vol to, due donne
	Pregled tiska
	Nad.: Aroma de cafe, 9.45	Cuore selvaggio, 10.45	Febbre d’ amore
	Dnevnik
mB	Aktualno: Forum
jgčfi	Dnevnik Tg 4
	Kviz: Kolo sreče
	Nad.: Sentieri - Steze
gg	Film: Napol! e sempre Napol! (dram., It. ’54)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
	Dnevnik in vreme
	Nan.: Un giustiziere a New York
	Glasb, odd.: Viva Napoli
	Film: L’ uomo in uniforme (dram.. Kan. "93, i. T. McCamus, B. Bardot)
	Pregled tiska
	Film: L’ uomo del banco dei pegni (dram., ZDA "65, i. Rod Steiger)
Ml CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.00
12.00
13.00
13.30
13.45
14.50
16.40
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
23.20
1.30
2.00
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Dne per tre, 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fiorenza Marchegiani)
Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaler)
Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-žia (vodita Gerry Scotti, gene Gnocchi)
Film: Stargate (fant., ZDA ’94, i. J. Spader, Kurt Russell)
Dnevnik
Dariete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street noč in dan
	Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke
	Film: Wyatt Earp - Ritor-no al West (vestern, ZDa ’94, i. Bo Hopkins)
	Nan.: Mac Gyver
jmj	Odprti studio, šport
B	Nan.: V osmih pod eno streho
	Risanke
jrjffl	Risanke: Simpsonovi
	Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi Rebecca Ream), 15.00 Fuego!
Ujeli]	Nan.: Gli amici del cuore
gffl	Variete za najmljaše, vmes risanke
H	Nan.: Baywatch (i. David Hasselhoff)
	Odprti studio, 18.55 Šport
	Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgovv, Kri-sten Johnston), 19.30 Tata
	Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
	Aktualna odd.: Moby Dick
	Variete: Giro
	Odprti studio, šport, 0.215 Šport studio
	Fuego
	Film:	L’ avventura (dram., It. ’59)
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in
_____odmevi
IMlil Aktualna oddaja
y Nan.: West Side Medical M Nan.: Katts and Dog Hlilil Informativna oddaja
Nan.: Get Smart, 0.10 Agente speciale Film
(•) MONTECARLO
23.30
1.45
16.45
12.25
9.00
11.35
13.00
14.00
16.00
20.35
23.15
19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Film: Annibale e la veslale (kom., ZDA "55) Nan.: Quincy Nan.: II Santo Film: Spionaggio interna-zionale (krim., ZDA ’56) Variete: Tappeto volante Film: Bingo Bongo (kom., It. '82)
Film:, Codice 3: emergen-za assoluta (i. R. Welch)
	Vremenska panorama		- 2.20 Teletekst
			
	Napovedniki		Vremenska panorama
	TV prodaja		Napovedniki
	Kviz: Male sive celice		Tedenski izbor:
	Oddaja za otroke		Videoring s Tino
	Zgodbe iz školjke		Nan.: Dr. Schvvartz in dr.
	Tedenski izbor. Poljud-		Martinova (Nem., 7. ep.)
	neznanstvena serija: Boj		Nad.: Gospa Bentinck ali
	za obstanek, 11.55 dok.		nespravljivi značaji (Ni-
	Druženje in praznovanje		zozemska, 5. del)
	Okolje in mi		Svet poroča
	Poročila, vreme, šport		Euronevvs
	Vremenska panorama		TV prodaja
	Tedenski izbor: Intervju,		Risana nan.: Ferdi
	14.30 Zoom, 16.00 Osmi		Film:	Hudičev otok
	dan		(Islanda-Nem.)
	Slovenski utrinki		Nan.: Dr. Finley - Na
	Enajsta Sola, oddaja za		zdravje vseh (1. del)
	radovedneže		TV igrica: Kolo sreče
	RoCne ustvarjalnosti: Re-		Videoring s Tanjo
	liefne slike		Nekoč bili smo v maju
	Obzornik, vreme, šport		Ekstremne avanture: Eve-
	Resnična resničnost		rest turbo
	Risanka		Filmski triki: Levi in
	Dnevnik, vreme, šport		pajki
	Tednik		Film: Poseben pogled -
	Oddaja TV Koper: TV Po-		Roza kino (dok., VB
	per		1997, r. Rob Epstein - Jef-
	Oddaja o turizmu: Homo		ifey Friedman)
	turisticus		Film: Kurne (It. 1994, r.
	Odmevi, kultura, vreme		Aurelio grimaldi, i. Ida
MR	Šport		Di Benedetto, Guja Jelo,
ffl®	Pisave		Lucia Sardo, Marc o Leo-
	Nove sile - Predstavitev		nardi)
	novih kratkih filmov		Nadaljevanka: Senca svo-
	Poročila		bode (Danska, zadnji
	Slovenski jazz iz jazz		del)
	kluba Gajo Toti Dbdland		Evropski kulturni maga-
	iz Maribora		zin: Aliča
	Resnična resničnost		
Koper
TV PRIMORKA
19.15
20.00
20.40
21.45
23.25
0.00
15.30 Videostrani Videospot dneva 50 let PD N. Gorica Krsia
Zdravje in mi Rokomet: Keting-Polje Program za otroke Dnevnik, vreme, iz tiska Vi sprašujete, župna odgovarja: Č. Špacapan Nogomet: SCT Olimpija -Primorje
Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Dnevnik TV Primorka
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Nogomet: Lazio - Mallor-ca (pokal pokalov, finale) Meridiani
Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Minute za...
Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Maxie (ZDA 1985, r. Paul Aaron, i. Glenn Glose, M. Patikin)
TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs
Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Zenski pol - Pogovm; v studiu
r
'\
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: V labirintu (B. Pahor, r. B. Kobal); 9.40 Slov. lahka glasba; 10,10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 Primorska poje '99: PZ Štandrež; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?;
15.00	Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi šelhaus, fotoreporter in snemalec;
18.45	Blues; 19.20 Napovednik,
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji
6.45	Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.45 Zdr hikovi nasveti; 11.15 Aktualno; 12 V^Poldnevnik; 13.00-15:00 Daj, povej
glasbo okoli sveta - Hot dog; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije Prim-roske; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Neresnih pet, odd. o. slov. zabavni glasbi; 20.00 Na valovih časa, spominska oddaja.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 94h; 9.15 Pogovor o; 9,33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 Vuna blu, čestitke; 13.33 Turistična odd.; 14.33 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.-; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-jh; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9,30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence;
20.00	Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -Spet ta jazz,
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gym-nasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr., vmes Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe!; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Ban-chetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2,00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF. Trst
Odgovorni urednik: BOlAt^BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec. VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510. fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narodninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22:000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro radun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
_J
6 66
666
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
r ,. SREČ
, . . SREDISCE HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Za frontalnim valom, ki bo dopoldne prešel Slovenijo, bo v višinah nad naše kraje dotekal hladnejši in vlažen zrak.
1010

1020
HELSINKI 7/18
, °SL° STOCKHOLM	°'
- 14/21 o ,0/21 o
1020
S
AMSTERDAM 12/22 Rrj -LONDONo "	BEI
10/IS
1030
A
6
oBRUSEU 'ARIZ ®/16 2/22
ŽENEVA 13/22 UUBUAIIA ° MILANO
1020-1
° 15/16'
UZBONA
12/17 .o
MADRID 8/15
O
6^
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 in 13 url.

1020
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34.
Dolžina dneva 15.05.
Bič V
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.32 najnižje -46 cm, ob 14.55 najvišje 23 cm, ob 20.05 najnižje -4 cm, ob 24.57 najvišje 19 cm. Jutri: ob 8.30 najnižje -37 cm, ob 15.31 najvišje 24 cm, ob 22.49 najnižje 4 cm.
GRAD 10/17	^
Sf
r SPLIT -/-	OSOFIJA 8/19
'"^''■'-SKOPJEO
MORJE
Morje razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje C.
BIOPROGNOŽA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo sprva obremenilen. Popoldne bo obremenitev popustila in težave se bodo polegle.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
		°C	
500 m				17	2000 m
1000 m				12	2500 m
1500 m				9	2864 m
DANES
GRADEC
7/19
TRBIŽ
CELOVEC O 7/19
M. SOBOTA O 7/19
O 6/15
KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ 8/18
ČEDAD—O 14/21 O	KRANJ
OVIDEM
14/21	—^N. GORICA 11 /21
GORICA 0 11/21 ^ J
O
S. GRADEC 6/18
MARIBOR ° 7/19
O PTUJ
CEUE
O 8/20	*
ZAGREB
'0,,9o
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo padavine, deloma kot plohe in nevihte, dopoldne predvsem v zahodni polovici države, popoldne pa povsod. SOSEDNJE POKRAJINE: Padavine se bodo razširile nad vse sosednje pokrajine.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Nevihta na Marsu
NEW YORK - Astronomi v amae-riškem vesoljskem centru NASA so v teh dneh s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble opazovali veliko ciklon-sko nevihto (na sliki AP) , ki je divjala na Marsu, in to na površini, ki je štirik-
rat večja od Teksasa.
Pozornost astronomov je v tem obdobju še posebej namenjena Marsu, ki bo že v kratkem dosegel najmanjšo oddaljenost od Zemlje v zadnjih osmih letih.
61-letni Gruzijec najstarejši Zemljan na Mount Everestu
KATMANDU - 61-letni gruzinski gorski vodip je postal najstarejši Zemljan, ki je osvojil Mount Everest, je sporočilo nepalsko ministrstvo za turizem. Lev Sarkisov je 8848 visoki himalajski vrh osvojil 12. maja sku-■paj s še tremi gruzinskimi alpinisti. Sarkisov je tako po-• drl rekord Spanca Ramona Balanca Suareza, ki je 7. oktobra 1993, ko je bil star 60 let, stal na vrhu Mont Everesta. (STA/AFP)
Mick Jagger in Jerry Hall rešujeta svoj zakon
LONDON - Mick Jagger in Jarry Hall očitno še nista obupala nad svojim zakonom. Čeprav se je stari rocker s svojo ženo že dogovoril o višini odpravnine, jo je po poročanju Časnika Daily Mail pregovoril k skupnemu obisku britanskega psihiatra Petra Gilchrista. Tam naj bi Mick »obdelal« svoje,skoke Cez plot in ugotovil, ali je nov začetek mogoč. »Mick ve, da je to njegova zadnja možnost,« je povedal nek njegov prijatelj. »Zdaj je moral uporabiti ves svoj Sarm, da je Jerry pripravil do obiska v zakonski posvetovalnici.« Jerry je sprva oklevala, nato pa ugotovila, da to dolguje vsaj njunim Štirim otrokom. »Jerry upa, da bo s tem vsaj pripomogla k prijateljskemu odnosu, Ce naj bi se že ločila,« piše Časnik. Mickova žena je zahtevala ločitev lani decembra, potem ko se je izvedelo za devetmesečno afero med njenim možem in neko brazilsko manekenko. Če do sprave ne bo prišlo, bo Jerry dobila njuno hišo v londonskem predelu Richmond in odpravnino v višini skoraj 30 milijard lir. (STA/dpa)

DŽAKARTA - V Indoneziji se je včeraj s povorkami strank v prestolnici in drugih mestih začela predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami, ki so napovedane za 7. junija. Po središču prestolnice Džakarte se je zvrstila povorka 200 vozil, ki so jih okrasile stranke (na sliki AP).
PrviC od leta 1955 bodo na volitvah sodelovale svobodno oblikovane stranke. Za 462 poslanskih sedežev se bodo potegovali kandidati 48 strank. V 500-clan-skem parlamentu pripada 38 sedežev vojski, ki jih sama določi. Parlament je okostje Ljudske skupščine, ki ima 700 elanov in ki naj bi Se pred koncem leta izvolila novega predsednika države. Volitve, ki so jih sklicali dobro leto dni po padcu predsednika Suharta, pričakujejo v strahu pred nasiljem, saj državo v zadnjem letu pretresajo verski in etnični spopadi.
Glavne opozicijske stranke so se 48 ur pred začetkom predvolilne kampanje odločile za združitev, da bi se na volitvah lahko uspešno zoperstavile vladajoči stranki Golkar. Zveza med stranko PDIP Megawa-ti Soekanoputri, Pan Amei-na Raisa ter PKB Abdurhah-mana VVahida se omejuje predvsem na "kodeks dobrega obnašanja".
V Indoneziji z 206 milijonov prebivalcev je 130 milijonov volilnih upravičencev. (STA/AFP)