Štev. 39. V Ljubljani, dne 25. septembra 1919. Leto XXXII. DOMOLJUB H«a<4> B Amrtk* t. draf. M* Wm B - Pdmbmm «».0k. M pra{ >ion Otatom konskega načrta, bomo še poročali. OfecSnsIie aprovizacije. Od več strani sem bil že naprošen, da naj v javnpsti pojasnim, v kakšnen.' razmerju so bile takozvane »občinske apro-vizacije« z r e d n i m o b č i s k i m go- spodarstvom glede na postavni delokrog po doiočbah občinskega reda. — Ker imam v svoji službeni lastnosti z aprovi-zacijskimi zadevami, prosim uredništvo »Domoljuba«, da priobči moje mnenje o tej uvedbi neprekosfjivo modre bivše c. kr, državne uprave. Pripomnim, da sem zastopal to svoje mnenje ves čas in je zastopam tudi še sedaj nasproti vsakomur. Ali je torej imela »občinska aprovizacija« kaj skupnega z občinskim gospodarstvom, — z onim gospodarstvom namreč, ki se ima gibati v okviru vsakoletnega rednega občinskega proračuna? Čisto na kratko odgovorim: Prav ničesar! To niti v tem slučaju, če so ponekod vodila županstva račune o aprovizaciji skupno z občinskimi računi, kar je bilo popolnoma napačno, Da se je to vršilo, seveda ni krivda pri županstvih, ampak pri onih, ki so naprtili županstvom ogromno in najbolj nehvaležno delo; nikjer in od nikogar pa ni bilo od vsega početka predpisano, kako naj se vodijo računi aprovizacije. Predvsem je torej gotovo, da občinska aprovizacija ni bila del onih poslov, ki jih je imela izvrševati občina v lastnem, po zakonitih določbah občinskega reda predpisanem delokrogu. Občine so izvrševale posle občinskih aprovizacij v pre-nešensm delokrogu kot enega izmed onih neštetih poslov, s kojimi jih je '"bremenila, to sc pravi: ki jim jih je navalila bivša državna uprava, ker temu delu ali sama ni bila kos ali pa ni hotela sama nositi vsega odija (zopernosti in osovraženosli) kot naravnih posledic teh poslov. Kaj pa je bila občinska aprovizacija? Aprovizacija — i z r o d c h vojnih razmer! — jc bila uvedba, Iti je tam, kjer se jc izvrševala v Iac.tni re.'.iji neposredno od županstev samih', — ponižala občinske urade na nivo branjarij, nalih ali večjih trgovin. A tega bi nc smelo nikdar biti in nikjer. In župan — od samostojnih državljanov prosto izvoljeni zakoniti zastopnik občine, uradna oseba, predstojnik občinskega urada, je postaj branjevec,-kramar, trgovec, kakor je bil pač cbseg večji ali manjši. Saj nič ne rečem; ti stanovi proste trgovske obrti so po sebi vse časti vredni in petrebni, toda župan bi nc smel bili tudi zastopnik občinske trgovine, in takih občinskih trgovin bi ne smelo hiti. Vsi vemo; nikdar ni bilo toliko živil na razpolago, da bi bilo mogoče zadovoljili lačno, stradajoče ljudstvo in nasititi tisoče in tisoče praznih želodcev. Videti je bilo le treba in slišati, ko se je razdeljevalo po borih par kilogramov moke (včasih čc io-liko ne) na mesce in osebo -, kako jo deževalo na županovo glnvo r sleparjev^,' »goljufov«, itatov« , . . Kakor da bi bil župan tisti, ki je bil kriv, da občina ri dobila toliko moke, kolikor jo je vsakdo no-p.eltl, Ph'bodisi, da jc tu pa tam prejel hdo kak kilogram moke, ki je je bil vsaj tako potreben kot njegov bližnji — v tem slučaju le nevoščljivi zabavljač; to sc v celoti ni dalo preprečiti. Čelo famozni žilni >:nadzorniki« in »komisarji«, premnogi višji in nižji politični uradniki vedo mnogo o tem. Toda to jc postranska stvar! Poudarjali hočem le in ugotoviti, da ni bilo večjega nezmisla, nego da se je dalo — četudi ne da bi se bilo to 8 početka hotelo ali nameravalo — značaj trgovine občinskim uradom. Grešila je predvsem bivša državna uprava s svojo brezglavostjo in breznačelnostjo v tem najvažnejšem želodčnem vprašanju, pokoro za greh pa je velikodušno prepustila županstvom in županom. »Delalo« in odrejevalo in ukazovalo se je brez vsakega sistema: vsako politično oblastvo je izdajalo drugačne ukaze. V njih je pač mrgolelo aprovizacij-slrf hodborov, gospodarskih odborov in svetov, a konkretnih navodil ni bilo in Jih ni bilo. Tako si je pomagal vsak občinski zastop in vsak župan, kakor je vedel in znal. Seveda, kaj pomagajo danes vse re-kriminacije? Tako je bilo in spremeniti se za nazaj ne da. — Ampak nekaj drugega je, kar se mora zgoditi; Županom je treba zbrisati madež »goljufov« in »sleparjev«, ker obogatel pri občinski aprovizaciji po mojih mislih ni nobeden, pač pa jih je bila veKka večina, ki so dobdi za ogromno delo kot edino plačilo — psovke. Odgovoriti mi je še na mnoga vprašanja: Ali je bil župan dolžan brezplačno opravljati vse posle občinske aprovizacije? Prav z mirno vestjo odgovarjam vsakomur: Vsak delavec je vreden plačila in da je delu primerno plačan. Tako tudi bodisi župan ali kdorkoli je imel posla s temi deli. Zato je popolnoma neopravičeno, če se danes kriči — to pa v vsakem slučaju iz vrst županu nasprotne stranke — kakor da je občina oškodovana, če so dobi« oni, ki so delali pri aprovizaciji, tudi primemo plačilo. Ali pa je bil namen občinskih apro-vizacij delati dobičke? Tega namena aprovizacija že sploh ni mogla in ne smela imeti. V splošnem te aprovizacije tudi niso imele velikih prebitkov. Ker pa se je prejeto blago moralo prodajati za nekaj vinarjev višje, nego so bile nabavne cene, to pa zato, da so se mogli kriti opravičeni režijski stroški, se Je v splošnem le pokazal ob sklepu gotov manjši ali večji prebitek. Nastane torej vprašanje: Kdo ima pravico razpolagati s tem denarjem in v kakšne namene naj se porabi? Čul sem že mnenja, da se bo porabil tak prebitek za pokritje občinskih dolgov. Meje po lastnem prepričanju opravičeno mnenje je, da taka poraba ni na mestu, da ne rečem neopravičena. Menim, da bi bilo edino pravilno, porabiti tak denar za pomoč ubožnim slojem; (teh bo vedno več, ne manjl). Ali pa naj bi se odkazal ubožnim zakladom, kar je naposled isto. Kaj pa tam, kjer so imeli vsa razprodajo živil trgovci in občine le na nakazila? No, kolikor je meni znano, je bilo onih še najmanj pritožb. Trgovci so imeli svoj četudi ne oderuški zaslužek, župani pa svoj mir. Oboje je privoščiti tem in onim. Ugovore čujemo še; Pa vendar ni bilo vse v redul Celo sodišča so imela opraviti z goljufijami pri aprovizacijah. Res je, tudi meni je znano nekaj takih slučajev, toda vselej je bil uspeh tak, da se je končal z blamažo za tožitelje« Priznavam: morda ni bilo povsod vse gladko. Toda neopravičeno je pavšalno sumničenje, tem grše iz strankarske strasti in gonje. Fran Kristan, občinski revizor. Za kmetski in delavski stan. Piše se nam: Pod tem uaslovom je bilo brati v 36, številki »Domoljuba« o valutnem vprašanju. Misli, katere opisuje pisatelj, so jako zdrave, a ključ v navedenem članku je premil za tiste, ki so si nakupi-čili ogromne vsote z oderuštvom. Po mojem mnenju naj bi se zamenjavale krone in dinarji za nove državne bankovce sledeče i Vsote do 10.000 K 1:1, to je enako vsoto starih za enako novih bankovcev, do 20.000 naj se pridrži 20%, do 50.000 K 50% in nadaljnje vsote za 70%. Vloge, ki so bile vložene pri hranilnicah po 31. decembru 1915, naj se enako odračunajo kot pri zamenjavi bankovcev. Vojna posojila naj se tudi po zgorajšnjem ključu prevzamejo. Izjemoma društva, ki naj dobijo za skupno vsoto 1:1. V krajih, kjer so vojni dobičkarji vtaknili svoj denar v posestva, da bi ušli temu davku, naj se naloži vsem, ki so zadnja štiri leta kupili kakršnokoli posestvo, ne da bi jih prevzeli po očetu ali podobno, primeren davek, ki bode odgovarjal temu, ako bi bankovce imeli. Zamenjava naj se vrši v občini, kjer je kdo prijavljen, da ne bi tiati, ki imajo visoke vsote, tekali z manjšimi zneski v vse mogoče urade in tako ušli pravičnemu davku. Proti krivični odmeri dohodninskega davka. Poslanec Anton S u d n i k je stavil na ministra financ naslednje vprašanje: V onih delih naše države, ki so spadali nekdaj pod bivšo Avstrijo, se pobira davek na osebno dohodnino Se po starem avstrijskem zakonu. Novela k temu zakonu iz leta 1914. določa kot eksistenčni minimum 1600 K. Ta minimum je še vedno merodajen za odmero davka, dasiravno so se narodnogospodarske razmere tekom svetovne vojne popolnoma izpremenile, vsaka stvar se je podražila najmanj za petkrat. Sorazmerno bi se moral tudi eksistenčni minimum zvišati na 8 do 10 tisoč kron. Osebno dohodninski davek, ki se pobira na ta način, zadene v prvi vrsti težko male ljudi delavce, obrtnike in kmete. Posebno kmete v Sloveniji, ker morajo naši kmetje polet? osebno-dohodninskega davka plačevati še občinske in deželne dokl&de — dasiravno ne obstoja nobena dežela več — zemljiški davek, rentni davek in hišno-najemninski davek. Zraven pride še visoka carina in visoki železniški tarifi. V drugih delih naše države, kakor čujemo, ni toliko davkov, nekateri kraji sploh ne plačujejo nobenega davka. Ker morajo v demokratični državi za vse državljane veljati enake pravice ln dolžnosti, je nujno potrebno, da se ta razlika odpravi in da se davki zenačijo za celo državo. g 162., točka 4. zakona o davku na osebno dohodnino določa, da se stroški za stanovanje in preživetje ne moretfo odbiti od dohodkov. Ta določba je za sedanji čas neprimerna in kruto udari zopet kmetski stan. Res je sicer, da si je kmet med vojsko precej opomogel. Pribiti pa moram, da si je opomogel samo denarno, da pa je ravno vsled vojske vse njegovo gospodarstvo zanemarjeno, zemlja izžeta, poljsko in gospodarsko orodje obrabljeno. Če bi hotel kmet svoje gospodarstvo spraviti zopet v stanje, kakor je bilo pred vojno, če bi hotel pošteno obleči i obuti svojo številno družino, bi moral v ta namen pri sedanji neznosni draginji porabiti vse svojo prihranke, marsikdo bi se moral še celo zadolžili. Zato nikakor ni pravilno, da se pri odmeri osebnega davka računajo samo dohodki ne pa tudi izdatki. Ker gori omenjena določba ne upošteva popolnoma spremenjenih gospodarskih razmer, je zastarela, krivična in se mora odpraviti. Zadnji čas se zlasti množe pritožbe, da davčna oblastva pri odmeri osebno-dohodninskega davka ne postopajo vedno pravilno, večkrat brezobzirno in celo pristransko. Oblasti pogosto odmerijo davek kar na podlagi poizvedbe svojih zaupnikov, ne da bi pozvale davkoplačevalca, naj napove svoje dohodke, in to v nekaterih krajih celo pri dohodkih od 6-J3000 K, kar je v popolnem nasprotju z obstoječim zakonom. Osebno dohodnino sms predpisati samo cenilna komisija, ne pa davčno oblastvo samo. Vsako drugo postopanje je nepravilno in nedemokratično. Tudi Je ena sama cenilna: komisija za ves politični okraj proč malo, vsaka večja občina bi morala' imeti svojo cenilno komisijo. Začudenje vzbuja tudi dejstvo, da kak vojni dobičkar ali trgovec z raz« meroma majhno vsoto uide davčnemu vijaku, dočim oblasti navadnega kmeta in bajtarja, neupoštevajoč noben« okolnosti privijejo brezobzirno. Prlziv-ne komisije delajo strašno počasi. Cm se kdo pritoži ne dobi po navadi od, prizivne komisije nobenega odgovora,' in predno Je še rešen prlziv, že pridejo oblastni organi in rubljo davkoplačevalca. Tako postopanje vznemirja' ljudstvo, povzroča veliko nezadovoll« nost, vzbuja nezaupanje in mržnjo do, državnih oblasti in Jemlje ugled naSf mladi državi. . •<» ** Zato vprašam gospoda ministra! 1. Ali je gospodu ministru znamV kako postopajo tulntam davčne obla-' sti nasproti kmetom, in kaj hoče ukre«1 niti, da se to ne bo več dogajalo? 2. Ali hoče gosopd minister za se« danji čas neprimerni ekzlstenčni mi-! nimum zvišati na 10.000 K in odpraviti' krivično določbo 8 16?. znltona o osebni dohodnini? 3. Ali je gospod minister voljan v ta namen izdati takoj posebno nared-bo, oziroma predložiti Narodnemu predstavništvu zakon o osebni dohodnini, ki bo uvaževal sedanje gospodarske in življenske razmero in odgovarjal demokratičnemu duhu časa? i. Kaj hoče gospod minister ukreniti, da se nemudoma izenačijo davki ca celo državo? Poškodovancem po toči v radovljiškem okraju! Dne 22. avgusta t. L je huda toča uničila vse poljske pridelke v 11 občinah radovljiškega okraja. Dne 31. avgusta se je zbrala Kmetska zveza za radovljiški okraj in blejski kot k. seji in sklenila podvzeti vse potrebne korake, da se oškodovancem kolikor mogoče pomaga. Do sedaj so bili napravljeni sledeči koraki: Jugoslovanskemu klubu v Belgradu se je poslala potom tajništva Jugoslovanske kmetske zveze prošnja za posredovanje pri vladi, da dobijo prizadeli pomoč ln podporo, zlasti v živilih. Posreduje naj se za nakup koruze in drugih živil z državno podporo in dovoli naj se prost nakup in prosta prevožnja živil. Delegacija, obstoječa iz načelnika Iskre in odbornikov Res-mana, Finžgarja in Jana je šla v 2it-no-prometni zavod, kjer je obljubil ravnatelj izdatno pomoč. Nakazane bodo večje množine žita po zmernih cenah. Ista delegacija je podpisala tudi prošnjo na ministrstvo za ishrano v Belgradu, katero je odposlalo tajništvi -racija je tudi posredovala pri dež 'i v Ljubljani. Glavar Radovljici in oš&odovanci po toči. * Poverjeništvo za notranje zadeve j;1 j izročilo potom okr. glavarstva v Radovljici vsem prizadetim županstvom, naj se škoda po toči preceni. Župani so to naredili in cenitve odposlali >)otom okr." glavarstva v Radovljici, kateremu se pa ne mudi tozadevne podatke odposlati naprej in jih še sedaj drži pri sebi. G. Mencinger! Zahteva birokratizem kaj ne, da vsak nkt nekoliko poleži, tudi če hiša gori. Tajništvo je posredovalo pri poverjeni-štvu, da g. Mencinger naredi svojo dolžnost. Koliko stane kmeta liter mleka? Jugoslovanska kmetska zveza je sklenila pri svoji zadnji seji, naj še strokov-njaško dožene, koliko v sedanjih časih stane kmeta en liter mleka. Na to je tajni-štv o J. K. Z, poslalo tozadevno vprašanje na Kmetijsko družbo, ki je nato v svojem glasilu - Kmetovalec« objavila sledeči1 čianek: 4' V zadnjem času dobivamo iz različnih nih krajev pritožbe, da zasledujejo oblasti in kaznujejo strogo kmete in kmetice, ki prodajajo mleko po 2 K liter, vsled česar se polašča kmetijskega prebivalstva upravičena razburjenost proti tako enostranskemu postopanju oblasti. Saj je vendar očividno, da se godi tukaj kmetu krivica, kajti vsak ve, da dandanes še vedno rasejo cene različnim kmetijskim potrebščinam in pridelovalni stroški vsled vedno višjih mezd postajajo vedno višji. Na drugi strani opazuje kmet kako pristransko postopajo oblasti proti trgovcem verižnikom, navijalcem cen in podobnim ljudskim pijavkam, ki lahko poljubno višajo cene svojemu blagu od danes na jutri brez vsakega vzroka in kakor visoko nočejo, ne da bi za to kdo brigal. Edino pri pridelkih kmeta vidijo izkoriščanje, edini kmet naj da živila v lastno izgubo; za cene, ki jih pa mora on plačevati za druge potrebščine, se nihče ne zmeni, četudi vsak ve, da delajo danes trgovci s 50 do 100 % dobičkom in mnogokrat še višjim, pri tem si brez truda in muke zaslužijo tisočake. Kmet pa dandanes ne dela več z dobičkom, ampak še z izgubo, kajti to ie, da so se začeli kmetovalci v raznih krajih že zadolževati, kar je za naše narodno gospodarstvo zelo slabo znamenje. Temu je največ krivo to, ker so cene živilom povsod padle, med tem ko trgovci z raznimi izgovori navijajo cene drugim potrebščinam od dne do dne višje. Kmet naj torej le nizko proda svoje pridelke, če pa potrebuje obleko, obutev, orodje, stroje itd. naj pa prav drago plača. Razentega so delavske mezde na kmetih dandanes tako visoke kakor ne nikdar poprej. To je gotovo, da zasluži vsak tovarniški delavec pri svojem lahkem in kratkem dnevnem delu več nego kmet na svojem posestvu z neumornim trudom in delom od jutra do večera. Kaznovati pa smeti kmete z globami do 100 K, ker so prodali liter mleka po 2 K, je neupravičeno, kajti dandanes ga stane samega skoraj 2 kroni in razentega ima še pravico do primernega dobička, kajti nihče ga ne more siliti, naj brezplačno proizvaja hrano za nekmetovalce. lh če ti sami ničesar ne ukrenejo proti verižnikom in navijalcem cen za druge potrebščine, potem se naj nikar ne jezijo na kmeta, če zahteva za svoje pridelke tiste cene, ki mu naj omogočijo " obstanek. V naslednjem prinašamo stroškovnik za pridelano mleko, ki pa naj bo le približna podlaga sedajnim cenam za ta proizvod. V nekaterih krajih po deželi so cene mezdam in raznemu blagu še višje, _ vsled česar morajo tam pridelovalni stroški bili primerno višji. Ravnotako stopajo pridelovalni stroški mleka v bližini mest, ker so mezde višje nego kje v hribih; zato so pa zopet tam dovozni stroški večji. V glavnem se pa'lehko trdi, da nam spodaj navedeni stroškovnik služi kot dobra podlaga in način, kako naj si kmetovalec sam izračuni proizvajalne stroške mleka, Opo-' zoriti jc treba pri tem,, da bo'marsikateri kmet, ko bo to čital, zmajal z glavo, češ, če busam tako slabo krmil svoje krave, ne dobim nikdar^od njih toliko mleka. K stroškovniku samemu je pripomniti sledeče: 1. Za zgled vzamemo posestnika, ki redi troje krav. 2. Za krmljenje smo vzeli pravilne in racijonelne množine piče. Če bi računali tako, kakor navadno krmi naš kmet, samo s senom, in sicer v obilni meri, bi se stroški krmljenja znatno povečali. 3. Zaradi enostavnosti smo vzeli kot celoletno krmo samo peso, seno, slamo, otrobe in steljo. Nismo pa upoštevali drugih vrst krme, ki prihajajo v poštev med letom, kakor zelena krma: trava, detelja, paša, pesno listje, repa, krompir, zelje itd., ker bi to preveč otežkočilo izračunanje. 4. Plača za deklo se bo marsikomu zdela na prvi pogled previsoka. Pravzaprav se navadno plačuje manj, toda tako-zvana »obljubljena darila«, kakor obleka, robci, par čevljev itd., znašajo na leto gotovo še veliko več, nego vsoto, ki smo jo tu navedli. 5. K popolni opremi za molžo štejemo razno orodje, ki se potrebuje pri oskrbovanju in molži krav, kakor različna mlečna posoda, verige, vile, lopate itd. Celotni stroškovnik izgleda torej sledeče: 3 krave po pet let stare, srednje kakovosti stanejo danes K 12.000, popolno opremo za molžo cenimo na K 220. L Stroški i 1. Krma ia stelja znaša na leto in glavo: 10 kg pese na dau po 14 v K 511*— 4 kg sena „ „ „ 30 v „ 438'— 5 kg slame „ „ „ 20 v „ 365'— 1 kg ječmena,, „ „ 60 v „ 219- — 7 kg atelje...... 10 v ., 255 — Skup na leto..... K 1.788 - torej za tri krave na leto.....K 5.36» — 2. Oskrbovanje: Plača dekli mesečno po K 100-.........K 1.200'— 365 dni prehrane po 4 K na dan „ 1.460'— celoletno stanovanje . . . . . „ 100'— Skupaj na leto.....K 2:760'— Od tega računamo polovico na oskrbovanje tceh krav . . —............K t'3 0'— 3. Vzdrževanje in prenovljenje opreme za molžo krav ter razsvetljava na leto . K 37 — 4. Amortizacija glavnice za nakup kravi Nakupna ccna treh krav ... K 12.000'— po 6 letih sc prodajo za . . . „ 8 400'— Vsako leto zmajšana vrednost K 3 ta naš shod je imel prav lep .uspeh, saj se je mnogo mož Izrazilo, da bodo sedaj tudi pristopili v Kmetsko Zvezo, ko so videli, ' komu je najbolj na poti, — Več kmetov iz smleške fare, ŽT. VID PRI STIČNI. Naša Kmetska zveza šteje blizu 2000 članov. Vsi obupava jo vsled neznosnih razmer, ki so nastale. Naše pritožbe proti silno visoko odmerjeni dohodnini niso nič pomagale. Sploli se zelo malo ozira na vse naše prošnje in pritožbe. Zakaj si upajo drugi stanovi odločno zahtevati. Vsem sc vsaj deloma ugodi. Na nas kmete se pa nič ne ozira. Vsi v Kmetsko zveze in stopimo kot en mož pred vlado z našimi opravičenimi zahtevami. Tako bomo nekaj dosegli. KRESNICE. Seja Kmetske Zveze dne 7. septembra 1919 je sklenila sledeče resolucije: 1. Osebna dohodnina naj se plačuje šele z dohodki čez 10.000 K. 2. Vlada se poživlja, da uredi usnju in obleki primerne cene, ke, drugače bodo mali in srednji kmetje kmalu sami berači. 4. Carina za Kmetijske stroje naj se zniža. 4. Država naj sama izdeluje umeti.a gnojila. 5. J. K. Z. naj postavi ali vsaj naznani v »Domoljubu« cene za varnejše kmetijske pridelke, posebno za živino. VAČE. Kmetska Zveza v Zasavju je v svoji seji dne 14. t. m. med drugim sklenila, da bo imela zanaprej redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu zjutraj. — Poživlja svoje zaupnike in člane, da sporočajo svoje potrebe in zahteve odbornikom, ki naj o tem poročajo pri seji, PODBREZJE NA GORENJSKEM. Dne 14. septembra 1919 se jc vršil pri nas dobro obiskan shod »Kmetske Zveze«. Narodni poslanec g. Iv. Brodar je poljudno in temeljito govoril o državi, o delovanju poslancev v Belgradu, o valuti, agrarni reformi in o davku na voj. dobičkarje. Pokazal jc, kako je potrebna posebno sedaj za kmete »Kmetska Zveza«, njena pota in namen. Priporočal jc »Okraj, zadrugo« za nakup in prodajo kmečkih pridelkov in potrebščin. Pazljivo so ga vsi poslušali ter mu glasno pritrjevali. Iz pisarne J. K. Z. Tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze je dobilo od poverjeništva za javna dela sledeči dopis: Na tamošnjo vlogo z dne 18. avgusta t. 1. se tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze naznanja, da pri sedanjih nestalnih razmerah ni misliti na izvršitev v gorenji vlogi navedenih in od okrajnih Kmetskih zvez priporočenih raznih novih cestnih, mostnih in vodopreskrbnih zgradb. Interesiranim okrajnim Kmetskim zvezam se priporoča, da nameravane gradbe odlože na poznejši čas, ko se razmere bolj urede, ter se odpravi sedanja draginja in pomanjkanje delavi cev in materijalij. Poverjeništvo za javna tlela bo navedene resolucije obdržalo v evidenci, ter se bo imenovanih novih cestnih, mostnih in vodopreskrbnih gradbah zopet razmotrivalo, ko nastopijo za gradnjo novih stavb bolj ugodne razmere. Domoljubova" pisma. To jc silno žalostno. Ž c pred vojsko ni bilo dobro, a vojska je nekatere tako poslrovila, da so v sramoto vsemu našemu narodu. So sirovine tudi drugod, a kaj takega, pravijo, ni nikjer po sveti kakor pri nas. Tedaj s siro-vostjo naj prvačimo med narodi? Kaj bodo pripovedovali o nas Angleži in Amorikanci, ki potujejo po naših deželah? Kako lepo bi bilo, da bi bil naš narod, ki jc veren, pošten in napreden, tudi srčno omikan! A ne delajmo krivice! Naš narod po veliki večini ni tak. Naš narod ima tudi srčno omiko in se v tem lehko meri tudi z drugimi narodi. Ne moremo si pa tajiti, da je zlasti med mlajšimi zadnji čas precej in preveč siro-vežev. Tu moramo resno zastaviti. To sramoto moramo iztrebiti in izžgati. Kai je krivo, vsi vemo. Največ vojska. Vojska vse podivja. Vojska navleče vso grdobijo in prenaša pohujšanje iz kraja v kraj. Vojska je izkvari'a tudi nekatere naših fantov. Potem, kar je bilo z vojsko v zvezi. Očetje in večji bratje so bili na vojski, učitelji na vojski, in tako je mladina doraščala brez šole, brez domače vzgoje — mati sama ni mogla sama kaj —, brez vzgoje po 5* flruštvih, brez lepih zgledov mladih, poštenih fantov, ki jih je tudi vojska vzela Zato ni čuda. da je mladina med sirovostjo vojske tuintam tudi lama posirovela. Iz tega Je pa tudi jasno, kje mora jno začeti. Najprej doma. Starši mora- 10 preganjati vsako sirovost, ne le ;vant in kletvin, temveč tudi vse drugo govorjenje ali vedenje, ki je grdo, nelepo, četudi morda ni še greh. Po naših družinah se mora širiti omika, zlasti omika srca. Srcu, ki je plemenito, se nemarno vedenje in govorjenje studi in gnusi. Tudi snage in čednosti po hiši nas mora biti mar. Kjer Je polno nesnage zunaj, tam tudi ne bo studa pred nesnago v vedenju in govorjenju. Potem mora svoje storiti šolal Tudi šola mora podajati mladini prave omike. A to se samo ob sebi razume. Potem naša društva. Izobraževalna društva so že prei vojsko mnogo storila, sedaj morajo svoje delo podvojiti in obrniti svojo pozornost ziasti na to, na izobrazbo srca, na omiko, na lepo vedenje. Naši Orli so tu že z veliko vnemo začeli. Sedaj se pridružujejo še Orlice. Od teh in onih mnogo pričakujemo, Če bodo imeli vedno pred očmi tisto dvoje, kar mora dičiti Orle in Orlice: krščansko poštenje in lepo ve-denicl Največje ovire temu delu za omiko bo in bodo: pijančevanje, ponočevanje in brezverstvo. Pijanec je živina in že zalo sirov. Ponočnjak tepta poštenje: nečist človek bo pa tudi v govorjenju ln vedenju neplemenit, nečist in sirov. Še slabše je pa, če tak človek zapravi že vero. Tak misli, da mora vse oma-znti in prekleti, kar je drugim svetega. Zato je pa prava narodna nesreča, da se je zadnji čas tako začelo širiti po deželi sokolstvo. Sokolstvo bi lehko bilo društvo telovadcev, ki se telesno krepe, a tudi dušne plemenitosti ne zanemarjajo. A žali Bog, da slovensko sokolstvo ni tako. Slovensko sokolstvo misli, da mora biti straža liberalstva, zato pa brezversko in polno sirovosti nasproti veri in Cerkvi, in nasproti vsem, ki jim je vera nekaj svetega in nedotakljivega. Bojimo Be, da bo sokolstvo najhujša ovira našemu delu ta omiko. Saj že sedaj vidimo: s sokoli se brati po deželi, kar je najbolj sirovega. Sokoli bo začeli že tudi s pretepi. Napadli so tuintam Orle ali Orlice s psovkami, celo s koli. Nič ne de! Mi pojdimo naprej! Na-»i fantje, naši ljudje naj bodo povsod zgled omike, lepega vedenja, prave izobrazbe. Sramoto sirovosti prepustimo liberalcem! Naša krivda naj ne bo, če bo svet kazal s prstom na Slovence, češ kako so še sirovi. Ml moramo tako napredovati v omiki, da bomo vedno lahko rekli: »Pridite k nam, na deželo, v naša sela in vasi, kjer biva naše kmetiško ljudstvo, naše krščansko ljudstvo, poglejte, kako je tu, potem šele sodite naš narod!« Zato pa bodi Baša posebna skrb: boj sirovosti! Tedenske novice. Jugoslavija. J Vladna kriza v Belgradu le nI reSena. Demokrati (liberalci) »o poslali v boj zborničnega predsednika Pavlo-viča, da bi sestavil novo vlado po njihovem receptu, pa se mu ni posrečilo. Protivladne stranke so bile pravilnega mnenja, da morajo preje priti naši zastopniki iz Pariza, da poročajo o zunanjepolitičnem položaju, preden se sestavi nova vlada. Zakaj «tara vlada Je odstopila (tako pravijo liberalci) radi zunanjepolitičnega položaja, torej naj ee sestavi nova vlada, ki bo kos temu položaju. — Zastopniki lz Pariza so došli, predvsem Pasič in dr. Trum-bič. Vsi so so izjavi Ji, da se mora sestaviti koncentracijska vlada, kar po-vdarja dr. Korošec že od vsega začetka sem. j Uradno potuje po Koroškem deželni predsednik dr. Brejc v spremstvu poverjenika za kmetijstvo proSta Andreja Kalana. j Perzija je priznala našo državo. Vsc-kako »velikanska pridobitev!« j Tržaški Slovenci brez šol. Italijani Slovencem v Trstu nečejo dati slovenskih šol. Dovolijo jim le, da smejo imeti zasebne slovenske šole. Občinske volitve po celi Jugoslaviji se bodo vršile pred volitvami v konštitu-anto. Kdaj bodo volitve v konštituanto (prvo državno zbornico), se še ne ve, j Belgrad v temi. Radi popolnega pomanjkanja premoga je belgrajska elektrarna 15. t. m, prenehala z obratom. Mesto je ostalo brez razsvetljave in brez tramvajskega prometa, industrija brez gonilne sile. j Proti tihotapcem. Minister za iinan-ce j« podpisal naredbo o preprečevanju in lovu tihotapcev blaga in drugih predmetov. Po tej naredbi bodo one osebe, ki se pregreše proti tej naredbi, najstrožje kaznovane, vtihotapljeno blago, ki ga bodo zaplenili, pa bo prodano na javni dražbi v korist državni blagajni. Tudi uradniki, ki bodo zanemarjali svojo dolžnost, bodo najstrožje kaznovani. Domače novice. d Strankarski boj. Piše sc nam: Ur. Jakob Mohorič je sicer plemenit iroapod, vendar Je nekoliko Pranih ? nito to, kar pifie v sadnjeT.RS Gospodarju« o strankarskem boiuP, ▼i, da bodi uspeh našega navdu'w ujedinjenje lz revolucijske dobe da. M bomo izogibali osebnega boja v mA in da se politične stranke ne bodo vJ bojkotirale, češ, da Je to že vredno »zm2 Ja pofitenjakov«. To bi bilo res prav S lepo, ako bi se vsi »poštenjaki« teh nak čel držali in ako ne bi prihajali na* skoki, ki ubijajo naša načela. Kdo ne spominja grdih osebnih napadov na dr. Korošca? Kdo ne vidi, da hočejo naprednjaki povsod zasesti vsa boljši mesta? Kdo no čuti, da sc bliža katolfi čanom straSen udarec z novo šolska reformo? Gospod dr. Mohorič trdi, da do popolne ločitve ne bo moglo nikdai več priti. Nam se pa zdi, da bo do ks čitve moralo kmalu priti, ako se di mokrati ne bodo poboljšali in ne pj stanejo res demokrati. d Samostojni kmetje — za svobodo« miselnega Sokola. Z Dolenjskega nam poročajo; Na Mali šmaren me je slučajna nanesla usoda v prijazno Mirno na Dolenjskem. Ko pridem v vas, zapazim ne« kako sredi vasi nizek mlaj, obenem pa zapazim znanega gospoda, ki se v potu svojega obraza poti in trudi, da bi postavil par smrečic. V svoji radovednosti vprašam gospoda, kaj dela. Gospod mi takoj odgovori, da bo to slavolok. Nisem popolnoma verjel, ker pastirske šibe vendar nisd za slavolok, a vendar sem vprašal, zakaj da pravzaprav postavlja ta izredno cjcw za ifrebeta. Vsi od odredbe ko-njo-NV-kogn odseka kmeitjske družbe se vrši v Ljubljani v torek dne 30. septembra sejem za žrebata. Sojem so vrši iri konjskem romn.iiSfu pologr klavnice. g Koliko je vredna srebrna kron?.? Previdni ljudje to začeli skrivati zlato in Frebro. ko se je pričela vojska. Marsikdo jc mi "lil takrat, da je nezaupanje dotičri-I ov do papirnatega denarja neosno/ir>o. Toda feJ?nji dogodki pričajo, da so mtcli skrivači srebrnega in zlatega dcnarU po polnoma prav. Ni še dolgo cd tega, kar ;e razglasila vlada uradno, da je avstrsks krona po vrednosti enaka srbske.uu dinarju, ki ima uradni kurz 3 K. Ako pa dn nes prinesete v Beigrad srebrno krono, dc bite za njo lahko okroglo 3 K 50 v. Dinar ima namreč pri menjačih večjo vrednost, nego je uradno določena. Za dina- plačajo belgrajske menjalnice skoro vsak dan drugačne cene: v teku zadnjega meseci (sre- i da avgusta do srede septembra) se je gi- ! bal kurz med 310 do 320 K za 100 din. (Danes, 12. septembra, znaša 315 K za 100 cl'n.) Toda poleg tega imajo oa menjači neko novo določbo: za 100 avstri's!:ih srebrnih kron plačajo 110 dinarjev. Če leh 1 tO din. zamenjate v krone po kurzM 318 za 100 din., dobite taktično za 100 srebrnih kron 349 i 80 vin. ali za vsako srebrno krono okroglo 3 K 50 vin. g Kurz avstrijske krone. Kurz avstrijskega novca jc v Curihu dne 12, septembra pa-'el na 8.50, to se pravi, za 1C0 avstrijskih kron sc je plačalo 8 in pol švicarskih frankov. Nemški denar je tudi izgubil na vrednosti in se je dne 11, septembra kupovalo nemške marke po 21 frankov. V normalnih časih se je za 100 mark dohivslo 123—124 švicarskih frankov. 1 rajno padanje avstrijske krone in nemške rrarke v nevtralnem inoremstvu se tolmači s tem, da iz Nemčije, kakor iz Avstrije tihotapijo bogati IrHjc svoj denar na varno iz strahu nrerJ bližajočo se oddaje otemoženja in davki od vojnih dobičkov g Novi bankovci. Nadzornik ministrstva za finance odide v spremstvu višje- ga uradnika Narodne banke v Pariz, da prepeljeta v domovino tretji transport novih državnih bankovcev. Tiskanje bankovcev v Parizu se živahno nadaljuje. Pospešujejo se tudi dela v Zagrebu in Pragi. Do sedaj je natiskanih 1,200,000.000 dinarjev. Posamezne banke so dobile nalog, naj vse potrebno pripravijo za sprejetje novih bankovcev. Da le ne bi zopet pri samih bt-.^dah ostalo! g Kmelcm kamn škcoa okraja. Minula je vojska, ined katero se jo tudi Živinorejska zVeza počela z raznimi kupčijam', ker jo bilo poklicno njeno delovanje vsled rekviriranja živine za vojaško dobave onemogočeno. Kupčije so je oprijela le radi tega, da se je mogla organizacija tudi skozi vojno obdržati, da ni prišlo do razpustu. Sedaj, ko bo zopot nujno pričeti z povzdigo živinoreje v kamniškemu okraju, so je sklenilo, da Živinorejska zveza opusti vsako kupčijo in izvršuje nadalje le pospcše\anje živinoreje. Ker pa v našem okraju ni nobeno zadruge, ki bi se v resnici pečala izključno le z nakupovanjem kmetijskih pridelkov in nabavo kmetijskih potreb . čin ter skrbela, da naši kmetovalci prejmejo v resnici toliko denarja za . voje pridelke, kar se dnevno največ 55 milijonov hektolitrov. g Lesno oglje in našn industrija. Vsa industrijska in obrtna podjetja, ki rabijo lesno oglje, naj takoj javii-» svojo polletno potrebo Centralni upravi za lrgo\ački pro-met sa inostranstvom, podružnica, Ljubljana. g Sadje v Prekmurja. Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko I ajr-šič nam poroča, da se bo začelo z razpr Vejo sadja v Prckmurju dne 22. t. m. Razprodajalo se bo samo po vagonih od postaje Radgona po sledečih cenah: 1. ledjTC. zlatice, zelene startine in kanadarce po 2 K 30 vin. kilogram; 2. letne mošaneto podaholler-ve, zimske mošancke, šahnsprcc po 2 K kilogram; 3. sadje za napravo sadjevca po 1 K 30 vin. kg. Oni, ki ret'eklirajo na nakup sadja, naj sc obrnejo na civilnega komisarja v Murski Soboti. Zahtevr. sc predplačilo, in sicer se mora denar takoj položiti pri blagajni okrajnega glavarstva Maribor, kakor hitro dobi kjp*c brzojavno obvestilo, da se mu je blajJo odposlalo. In-teresenti naj javijo svoje potrebščine, da se lahko njihovim željam ust reže. g Sladkor iz Amerike. Veliki transporti sladkorja za Jugoslavijo, naročeni iz Amerike, so došli v Dubrovn;k in na Reko. Te dni se prične odpošiljanjc sladkorja na pokrajinske oblasti v svrho razdelitve i>rw$;n*3 »io 5ve»t». p Vzhodna Galicija — samostojna dr-žava. Mirovna konfcicnca je sklenila, da postane vzhodnu Galicija, kjer bivajo večinoma Ukrajinci, samostojna država pod varstvom Poljske. p 1000 shodov na en den so priredi; li češki katoličani preteklo nedeljo proti razkristjanjenju šole, ki je hoče izvesti sedanja socialistično - agrarna češka vlada, ter proti terorizmu, ki ga osobito socialisti izvršujejo proti krščanskim delavcem, Kaj pa pri nas? — Ali se naši ljudje zavedajo, da hočejo liberalci polagoma tudi uvesti brezversko šolo in so prvi krok že napravili z zloglasnim načrtom o ljud-skošolskem pouku. p Reka. Italijanski podpolkovnik pesnik D' Annunzio še vedno drži Reko. Italijanska. vlada ga je pozvala, da s pobunie-nim vojaštvom vred Reko zapusti, sicer da bo sojen po vojnem zakonu. Pesnik odgovarja, da se ne umakne. Mirovna konferenca je naročila Angležem, da naj zadevo urede nasilnim potom, če ne bo šlo zlepa. Gotovo pa je, da D' Annunzio ne bo nič kaznovan, pač pa bo mirovna konferenca končno prisodilo Reko Italiji, češ, da se izvršenim dejstvom ne more upirati. Taka je pravica framasonov v Parizu. Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubau, kmetsko glasilo. Dopisi. IZ STAREGA KOTA PRI LOŠKEM POTOKU. Zadnjikrat se je v »Domoljubu« omenjal jaš kraj pred 7 leti ob priliki Birmovanja t naši fari Draga. Daleč smo res od sveta; 5 ur imamo do železnice, če hitro hodimo. Pa vendar imamo več stika in zveze s svetom, kakor bi utegnil kdo po teh razmerah soditi. Za to skrbijo naši časopisi, posebno »Domoljub«. Ta prihaia k nam — v vas, ki šteie okrog 30 številk — v 25 izvodih. Radi ga beremo, ker najdemo v njem toliko zanimivega in tudi poučnega, še bomo ostali .'.vesti njegovi bralci in naročniki, ker vidimo, da res tako odtočno zastopa naše koristi, preganja zmote in krivice. Tako smo torej precej dobro poučeni kaj se godi po naši Sloveniji in po širnem svetu. — Večkrat beremo v Domoljubu tudi o raznih prireditvah in predstavah in igrah. Tudi mi bi radi kaj podobnega napravili, videli. To našo tiho željo je izpolnil naš za vse dobro in blago vneti ji-učitelj Blenkuš. Ta se je lotil z veseljem m navdušenjem te stvari in šlo je. 8. septembra na Mali šmaren popoldne smo imeli pri nas prvo tako prireditev v šoli. Igrali smo narodno Igro Domen. To ie bilo za naš kraj nekaj nenavadnega, posebnega. Nikoli nismo Še videli pri nas kaj podobnega, sploh se še ni igralo. — Pred igro stopi nn oder naš g. učitelj in razloži vsebino in pomen igre. Končno izreče iskreno zahvalo bratskemu izobraževalnemu društvu v Loškem potoku za orijazno sodelovanje pri prireditvi. Tako smo po uvodu lažje razumeli igro in tudi z večjim užitkom in zanimanfem sledili predstavi. Igralci in igralke so bili prvič na odru, prvikrat igrali in to nc baš lahko igro. Pa reči moram, da so dobro igrali. Skoro nismo mogli pričakovati, da se boste v tem kratkem času, ki ste ga imeli odločenega, tako dobro navadili. Zdai vidite, kaj premore trdna ▼olja in navdušenje. Posebno nas ie zabaval berač Urh, »ki je povsod zraven, če ga je treba ali pa ne.« Anka je dobro zadela vlogo nesrečne Domnovu neveste. Domen nam |e vzbujal res sočutje, ko smo ga gledali, kako po nedolžnem trpi. Da je graščak Sova prav povoljno igral, ni treba omenjati, saj je to vlogo imel učitelj sam. Na koncu igre je zapel mešani zbor — igralci in igralke — pod vodstvom g. učitelja r.ekaj lepih narodnih pesmic. S tem se je zaključila orva naša psiredftev in upamo, da ne zadnja. Vsi so bili zadovoljni in želijo šc kaj podobnega videti. — Gledalec. IZ BEGUNJ PRI CERKNICI. Tudi Meniševci so sc začeli vzbujati. Tako so ustanovili Kmetijsko zadrugo, Kmečko Zvezo, pa tudi društveno življenje se je začelo zbujati. Tako {e oživilo zopet »Kat. Slov, Izobr. društvo« katero je pokazalo z prireditvami. da tudi Meniševci niso zadnji. Posebno zadnja prireditev »Kazen ne izostane«, se je vrlo obnesla. Igralci so svoje vloge hvalevredno dovršili! 28. t. m. priredijo iant e zo- fiet eno igro »Sinovo maščevanie«. Tudi oko-ičani pridite pogledat, da tudi Meniševci znajo kaj prirediti. Pri vseh prireditvah hvalevredno nastopa tudi pevski ?bor, pod izvrstnim vodstvom g. organlsta Pregeljca. Goji se tudi misel na ustanovitev »Orla«, kar se zelo priporoča zavednim fautom. Torej kc-rajžno naprej! TRATA V POLJANSKI DOLINI. V najlepšem vremenu in ob. ogromni udeležbi sc je v nedeljo 14. t. ra. izvršila otvoritev »Katoliškega doma« na Trati, Niso še zbrali samo ljudje iz občine Trate, ampak lahko rečemo, vsa PoijKnska dolina je bila tu udeležena po svojih zastopnikih. Iz Žirov so-prišli Orli in Orlice v kroju in sosednja Selška dolina nam je poslala pozdrave po svoje"m odposlancu. Otvoritverfi govor je ime! naš ožji rojak č. g. Ciril Potočnik, špiritcal v šfiof. zavodu sv. Stanislava. V navdušenih besedah nam je razlagal važnost društvenih domov ter pozival k resnemu izobraževalnemu delu na katoliški podlagi, Svoi pesniško navdahnjeni govor je sklenil s pesnikovim opominom: »Na delo tedai, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam Nebo blagoslovil« Domači pevci in pevke so nastopili v narodnih nošah na odru ter pokazali, da so kos svoji nalogi, bodisi na cerkvenem koru, bodisi na igralnem odru. Jako je ugajal tudi nastop dveh naših učiteliiščnikov, ki sta se iz-borno izkazala na violini in harmoniju. Glavna točka dnevnega reda je bila pa igra »Mlini od zemljo«. Vse je pričakovalo radovedno, ako bo igra Izpadla, ker ie, kakor znano, težka in dolga. Uspeh pa je prekosil vse naše pričakovanje. Igrali so naši dijaki-srednješolci, ki jih imamo deset v župniji, in nekateri domači iantje. Igra je krasno uspela, to je bila splošna sodba; na splošno željo se bo v nedeljo 21. t. m. igra ponovila. Materiielen uspeh je bil enak moralnemu. Sklepamo z željo, naj bi »Katoliški dom« ostal žarišče katoliške zavesti in domovinske ljubezni. PODBREZJE. Umrla ie dne 13. septembra 1919 v Žver-cah Frančiška Pogačnik za grižo. Žalost* staršev je velika. Zgubili so v petih letih štiri od-rastle otroke. Peter se je ponesrečil; Anton je Sadel v vojski; France je umrl vsled prehla-nja pri vojakih in sedaj fe še Frančiška umr-. Bog tolaži žalostno družino. Meaeca avgusta je utonil v Gradašici v Ljubljani Ivan Habjan, ko se ie kopal kot vojak. Pet let |e bil na Ruskem kot ujetnik. Bil je zgleden mladenič in jako izobražen. KOSTANJEVICA NA DOLENJSKEM. »Samostojni kmetje« so tudi v Kostanjevici začeli lezti iz liberalne lupine. Do sedaj so bili liberalci ali bolj nobel povedano »naprednjaki«, ki so zadnjega pol leta oblekli suknjico »jugoslovanske demokratske stranke«. Ta jc bila pa najbrž iz vojnega papirnatega blaga, ker je tako malo časa trpela in ni nič kaj vlekla nase. Sedaj si nadevajo plašč »samostojnih kmetov«. Pa so za nedeljo 31. avgusta sklicali shod v šolo. Papirja imajo dosti ti vojni dobičkarji. Vse polno plakatov, celo na ccrkev sv. Miklavža so prilepili enega. V nedeljo so pred cerkvijo dali oklicati vabilo h Kmečki stranki, »kjer nc bo ne duhovnov ne dobtarjev«. In prišlo io skup vse, kar liberalno leze in gre iz mesta in okolice, gostilničarji, obrtniki in nekai kmetov, samo nekateri uradniki so to pot izostali. Tudi nekai naših je šlo iz radovednosti. Govorili so neki Zupančič, gostilničar Majcen iz Mokronoga in domači veliki liberalec, navdušeni zaupnik demokratske stranke, posestnik gostilne, mesarije in mlina, ker vse donaša jako dobre dobičke od kmečkih žuljev, gospod L. Bučar. — Ker so želeli kolikor mogoče kmetov preslepiti k svoji stranki, so zaenkrat govorili na hinavski način še precej krščansko in povdariali skoraj vse take zahteve kakor Kmečka Zveza, ker vedo, da za ljudstvo boljšega povedati ne morejo. Zraven pa niso povedali, da je njih glavni namen, škodovati kmečkemu stanu s tem, da ga razcepijo v več* strančic, ki naj bi se med seboj klale še bolj kakor poprej, in bi iz tega liberalna gospoda še za naprej dobičke vlekla. — Najbolj zanf-mivo je bilo to, ko je Bučar povdarjal, da sta bili obe dosedanji stranki za nič. Da mu Ljudska stranka ni bila še nikoli všeč. ie znano. A novo je priznauje, da- ie za nič tista liberalna stranka, za katero je še letos ob novem letu z vsemi močmi agitiral, dasi je vedel, da je za nič. Zamolčal pa je to, da je nova" njegova stranka ravnotako za nič. — Na nekaterih yabilih je bila ustanovitev nove stranke in volitev odbora. Pa volili*Za sedai niso nič, le svoj list so razdelili in povedali, da v stranko vpisuje gospod Strauss, ki je znani liberalec, gostilničar in konfski prekupčevalec v Kostanjevici. — Kmetje! LahRo smo se zopet vsi prepričali, da liberalec ostane liberalec,' čc tudi si natakne kmečko haljo, ki mu pa za sedaj še nič kaj ne paše. Glavno, kar to gospodo skupaj vleče, je sovraštvo do duhovnov in pa strah, da bi bil kmet edin v Kmečkih Zvezah in bi res kaj dosegel. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana' Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka, Me ure od UiRM limito Gle) inserat! flfll Listek |W Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja*" (Dalje.) Nič kaj velika ni bila izpodbuda, ki so I'o Štajerci od luteranske cvetne slavnosti se->oj domov vzeli. Majhna je bila Hendelnova pobožnost, nič kaj veselo mu ni bilo srce. ko se je od slavnosti vrnil v svoj sijajni dom. Štefana! Štefana, vedno in povsod Štefana! ga grize in peče v srcu. — Že tretjič se fe njegov sin zavzel za to nesramno vlačugo. —■ Je-Ii to viteštvo, Ri brani nedolžnost — za kar ima nepokvarjeni fant to hudobnico? —■ Ali —? Ali jo ljubi 7 Sramota! Groza I Prah mrtve sinove matere bi moral zar-deti v grobu! Njegov oče in njegova mati bi morala vsfati iz groba! Li naj se Kerub tako poniža, da bi poljubil luciferja? Tako bi bilo, Ce bi Henrik Hendel ljubil vlačugo, hudodelko! — Stran! Stran! Abotne misli!! Peklenska zalega! Hendel je Hendell Ako bi se svet premaknil iz stežajev, ako bi angeli snubili hudiče, toda Hendel ne pozabi na svojo čast. Okoli poldneva so se čez zelena polja ?iod belo in rdeče cvetečimi drevesi vračale rume romarjev, ki so imeli rožne vence ol> boku in palmove vejice v rokah. Prihajali so iz Garstena. Glajnka in od drugod. Veselo so se jim svetila čela, oči so se jim iskrile, skrivnostno in polni sreče so šepetali eden drugemu: »Lepo je bilo! Lepo je govorili Lepo je bilo opravilo. Ne, tega si ne pustimo vzeti. Tudi veliki teden pofdemo tja! Kako dobro je pri Gospodu, Štefka hna prav, kako lahki, postanejo križi.« V gruči, ki se vrača iz Glajnka, gre Šte« fana, ki vodi za.roko svojo, sestrico Mihaelo, Še ji je obraz bled in korak ji ni tako vesel in lahak kakor nekdaj. Ne govori o( svoji sreči, kakor drugi romarji; skriva jo globoko v svojem srcu. Nadvse je srečna; odkar je trpela muke, obsiplje Zveličar svojof nevesto mučenico z milostmi... Tudi letos «se je v Garstenu izpovedala in je prejela' Izveličarja, ki prebiva v njeni duši, in njegova milost odseva z njenega deviškega žela. Palmovo vejico pritiska na svoje prsi in premišljuje,, kako so otročiči v Jeruzalemu Gospodu klicali: »Hozana« — in potem je prišel križ'. Ob roki ji visi prazna košarica. Gospod Albert je ujet v samostanskem'stolpu; kako žalostne velikonočne praznike ima. Nesla «m'u je nekaj piiuhov, ki jih je sama poslikala. Pater F.rtelij mu jih bo nesel Veliki petek, ko jfa bo šel v stolp izpovedat. Bo-li imel gospod Albert nad ptruhi veselje? — Ko se bližajo mestu, slišijo hrušč intrušč, vidijo, kako se goste/črne trume pomikalo od mestnega trga ?em saj res, Hendel je obhajal veliko slovesnost? govorijo romarji Nek. radovednež e zaklical protestantom: »Kaj pa ste imeli 7 Kako se je izvršila vaša Juteranska pobož-nost?« »Lepo je bilo,« se bahajo protestantie. »Gospod Majorius je imel učeno pridigo, čudovito lepo so peli, delilo se je obhaiilo, vse je bilo kaj lepo; sodnik je bil pri obhajilu kakor kak cesar, in Henrik je bil, ko |e pil iz keliha, roke ob meču sklepajoč, kakor nadangel Mihael. »Pri obhajilul« je rekla Štefana in je sočutno zaokrožila bledorožnate ustne. »Ubogi aboinežl Pri obhajilul Kaj ie bilo7 Kruh in vino... to ni sveto obhajilol Siromaki, nimajo ne duhovnikov, ne daritve, niti 'Jezuta v najsvetejšem Zakramentu) Ubogi siromaki sol Zares je ubog, ubog ta sveti Mihael!- XIX. Na veliki petek so v garstenskem samostanu patri opravljali žalne cerkvene obrede. Opatov namestnik Karel je ogrnjen v belo alDo z dvema drugima patroma stal z gorečo svečo ob velikem oltarju. Drugi patri so resno tiho stali okoli oltarja, ko je subdijakon ravno bral prerokbo stare zaveze, kakor jo je zapisal prerok Ozeja. Kaiel se je preko v prez-fiteriju zbrane samostanske družine skrbi-polno oziral v cerkveno ladjo, kjer je bilo zbranega toliko pobožnega ljudstva... so li ti ljudje iz Garstena, ali pa so zopet prišli iz Štajra kakor cvetno nedeljo, no, potem bo pa zopet ogenj v strehi pri mogočnemu štajerskemu gospodu. Teh nam je še treba tu ... zopet jc tu pri Marijinem oltarju tista ruta, pa bela in modra obleka, Bogu bodi poto-ženol Vikarijev temni pogled je švignil oroti Marijinemu oltarju. Najbolje bi bilo, da oi jo cerkovnik spravil iz cerkve, pa ravno sedaj prav po ceni popravlja in krpa cerkvene pa- ; ramente — treba torej potrpeti s to nesrečno Stefano. Subdijakon začne peti pasijon; opatov namestnik je mirno poslušal pretresljivo petje, zbrano Karlovo obličje se ni niti najmanj iz- firemenilo, ko je presunljivo zadonela zadnja j ožba Gospodova: »Sitio — žejen sem!« — ko se je glasil klic, ki je pretresel nebo in zem- : Ijo: ; Consummatum est — dopolnjeno jel« ' Utopljen v Gospodovo trpljenje se ni spomnil onega drugega moža, ki ga je tudi izdal, ki ie bil tudi peljan pred krivovernega sodnika, ki mu je prizadel veliko sramoto, ki so ga tudi imenovali rovarja, čeprav ni imel nobene krivde — moža, ki sedaj ječi v za- i pužčeni ječi, medtem ko njegovi bratje v cerkvi pobožno molijo in prepevajo psalme. Mož gnilega miru, hinavec v sveti obleki ne misli na vse toj vse njegove misli se mude pri opatovi volitvi. V duhu šteje patre, ki bodo zanj glasovali; ni jih veliko. Pravo pro-kletstvo je, da se zlasti mladi patri vnemajo za upornega Alberta. In kako težko je pridobiti te trdoglavce. Danes jim hoče dati več ,vina in medu, morda bo to pomagalo. Stari pater Ertelij stoii nekoliko zadaj za pevci in sklanja svojo belo glavo na vpadle »rsi. Njegove misli so pri onem siromaku, ki p?a v svoji prevzetni pravičnosti pozablja opatov namestnik; na Alberta v ječi misli in ma križ, kamor ga je pripelo sovraštvo Štajerskega sodnika in pa strahopetnost lastnega predstojnika. In ta žalost bi ga bila popolnoma udušila, Sako bi ne bilo spodaj v temni cerkvi, na desni, ier je bil božji grob. videti nekaj tako lju-eznivega, tako tolažilnega; zopet in zopet se Se tja oziral stari pater Ertelij. Tam je med (drevesi, ki so stali pred božjim grobom, blestela bela ruta, poleg nje pa pisana; izpod (bele zre resno, bledo deviško obličie, izpod E's,a?.® .- lje? — Mislil sem, da toči vino i„ Div„ . zapisuje one, ki ostanejo dolžni — ali i jih za kazen daje z zastavinim drogom\ Poredno se je smejal. Pater Ertelij Da m 16 rSke} ? CT8!?1?' starlk«vim glasom- »oi spod stotniki Štefana ume vse naorav iglo; silno spretna je. Mi ji damo Par b';1 carjev zaslužka. Seda. nimajo več doma toŽE gostov in odkar je bila bolna, kakor £2? ne hod. več tako rada med goste v d08i i' niško sobo. i ako vrši, milostivi gosooT' Er elit se ,e obrnil proti Karlu, ki je b i T, kakor kuhan rak in je v zadregi vrtel svn palec, »delo krščanske ljubezni.« 0| Ko je stari mož to povedal, je v Hen nkovih prsih vzkipela neukrotljiva želja ri deti najlepšo deklico, ki mu je bila tako blizu Kekel je staremu patru: »Torej Štefana vez. Kad bi jo videl, kako zna. Sedaj ni nič z moki veziljov Lincu, pa bi rad, da bi mi ona vezl» stotniški trak, tako prazen ni lep.« Z roko ie prijel prevezo iz zelene svile, ki mu ie r leve rame visela preko desnega boka, »Bi tfi Li znala narediti? Hočem, da mi uveze moi grb, petelina.« »O seveda zna,« se je smehljal stari pater. "Pflijje me k nji, da se ž njo pogovorim,, ie velel Henrik. Pater Ertelij se je priklonil: »Pokaztl bom pot gospodu. Tam je v sobi za pari-mente.« S pokornimi koraki je vzdolž nekaterih hodnikov stopal pred Hendclnovim sinom, potem po stopnicah doli na pokopališče, kjer so valovali sem in tja obiskovalci božjega groba, potem po postranskem hodniku, ki it šel tik cerkve, do dvorane, v kateri so stali izpovednice, takozvane izpovedne dvoran«, nad katero je bila soba za cerkvene para. mente. »Samo še po stopnicah gori,< je rekel Ertelii. »Sapramiš,« se je smejal Henrik, toda i pritajenim glasom, »to je prava kur/a gred« — in prisluškuje, kajti od zgoraj je prilia/aJ tiho, kakor iz daljave, štefanin glas: »CcSfena bodi Marija^ — stopa navzgor in naprej posluša — sedaj je odzvenel Steianin glas, in -icdaj se oglasi drobni, otroški glas: »SveU Marija, Mati božja —« (Dalje pnh.) Razno. r Spreobrnila ga Je. V trgu O... si je prislužila neka dekla s svojo pridnostjo preccjšnjo vsoto denarja. Orno-žila se jo s pridnim rokodclcem, s katerim je živela s prva prav srečno in zadovoljno. Kupila sta si malo hišico ui par njiv, a božji blagoslov jc spremljal vsako njuno delo. — Toda mo i je zašel v slabo druščino, začel je iKrati ln piti. Mesto, da bi delal, je presedel po cele dni v krčmL 2cna ga je prosila, rotila, nič ni pomagalo. Igre, pijače in slabe družbe ni pustil. Zapravil i® vse in dolgovi so se množili dan za dnem-Ker ni opravila žena z rotenjem in prošnjami nič, je poskusila drugače. Poznala je svojega moža natančno, zato se neko jutro praznično obleče, a drutro obleko pa spravi in poveže. K<> mož svojo pijanost prespi in zagl«1* kaj počne žena, začudi se in jo vpraša. »Neža, fcaj pa vendar počneš?« — >>Lj , bi mož, ker nočeš pustiti pijače m « napravil že toliko dolgov, da te prezeno kmalu iz lastne hiše, pojdem v Lj da si poiščem službe, da ti bom moKia plačati stanovanje in ti preskrbeti oble ko. ko ne boš imel več svoje strehe. sem te ljubila v boljših dneh. &<>«» xato skrbeti tudi v revi in nadlogi" Moža Je to čudno ganilo, skoraj jokaj« je prosil ženo oproSčenJa in obljubil li je sveto, da se poboljša. In držal je moško besedo, če tudi včasih težko. Za razvedrilo. r Zakonska ljubezen I — Moža, ki je bil dve leti oženjen vpraša župnik: »No, kako so razumeta z ženo?« — Gospod župnik, tako jim povem, odvrne mož: »prvo leto sem jo imel tako rad, da bi jo bil kmalu snedel, drugo mi je bilo pa žal, da je nisem. Dobro ga je splačal. Neki tujec na poti k slapu Savice, vozeč se po Bohinjskem jezeru, se hoče pošaliti iz priletnega brodnika ter ga vpraša: »Oča, kaj menite, koliko škafov bi bilo treba, da bi se tole jezero vanje zlilo?« — »No, enega samega, če bi bil zadosti veliki« mu jo zasoli bistri Bohinjec. r Tristo numar, pa nobene oštarijel »Koščukov Lenart« je služil cesarja, ko so bile šc »šibe« v navadi, to sc pravi, ob času, ko je moral vojak, ki se je pregrešil »skozi šibe teči.« Vojaki namreč so stali v vrsti na desni in levi in vsak je moral obsojenca, tekočega po sredi, udariti s šibo. Ne vemo več, s čim se je Lenart svojemu stotniku tako »prikupil«, dosti je, čc povemo, da je bil obsojen na .'500 šib. Že jo šel po ulici Kori in doli ter jih od vsako strani prejel po 150 po razgaljenem hrbtu in se nazadnje za lo dobroto stotniku lepo zahvali, kakor je bil>>, navada. Ta ga vpraša: »No Lenart, kako je kaj? — »I predrlo slubo, gospod aukmanl Tristo numar pa nobene oštorijc!« r Sreča. Ponosni človek pride v samotno krčmo na kmetih, ter zahteva vrček piva: (*'.oz daljo časa pride oštir z vrčkom rokoč: »Presneto imate srečo! Ravno en vrček ga jc bilo šc v Sodčku!« j r Zastavici. 1. Kmet vidi vsak dan. o< ar lo malokdaj; Bor pa nikoli. Kaj jo to? r HcSitcv unank v zadnji ševiiki: 1. Tisti, ki jc rojen 29. februarja. Mlinar. > Gospodje, ki se zanimajo, da sc ustanovi v Ljubljani konjsko dirkaško društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznaniti z dopisnico podpolkovniku Ravni h ar ju v žrebčarni na Sclu. za Izraženo sofutjo povodom »mrli na-e r epozabne hčorue, sestrice, svakinjo in tctlco, gospodično ik® Poaai «TM «E3BO*Ss8 IT* V« W fcjl ca % S »i IR za tolažbo polne obiske n e iih prijateljic med boleznijo. 7.a glnljivi nagrobni govor častitega gospoda župnika Voclava Von-tlraška, za poUonjeno krasno cvctjo in vence, za čcSfiečc spremstvo Marijine družbo ln krasno petja na zadnji poti bla-gopokojnice, izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem najprisrčacjšo za-hvnl°- žalujoiii os.all. Odvetnik Pr. Viktor Sušnik naznanja, da je otvoril syojo pisarno y pliber-Ku, 6uštajnska cesta 7. 6560 Vr XII 8d6,19—13 Suhe gobe ln vse vrsto deželnih pridelkov kupuje vedno po najvišji ceni Franc Pogačnik, LJubljana, Dnnaiika cesta Stev. 30. 6al0 V Imena N/cgoveja VeilCoosfva Kralja! Deželno sodišče v Ljubljrni jo razsodilo tako: Obtoženka Ana Fifoltova roj. Be>usova, rojena 15. julija 1864 v Gor. Globodolu, pristojna v MirnopeČ, r. k„ vdova, posestn ca in kup-čevalka lz Ivanjevasi St 18, že kaznovana, je kriva, da Je, že enkrat radi draženja obsojena, dne 12. aprila 1910 v Ljub jam lzrebijaje po vojnem stanju povzročene izredne razmeie zahtevala za eno kokoš 80 K toraj za potrebščino očitno čezmerno ceuO; zakrivila je s tem pre-grešok po g 20 t. 2 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 St. 131, drž. zak. in se obsoja po § 20 t, 2. cit. naredbe z vporabo § 2t0 b k. z. na 1 (en) mesec sliogeija zapora, poostrenega z 1 trdim ležiščem vsak teden ter v plačilo denarne globe v znesku 300 (trislo) kron. eventuelno v Slučaju ne zttrl)lvostl v nadallnjlh 30 (trideset) dni zapora in v smislu § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja izvrši-tve kazni: po § 45 St. 1 cit. naredbe se sodba obiavi v ^Domoljubu" in v „Dolenjskih Novicah" ln z nabitjem na občinski deski v Ljub* ljani in v Mirni peči. V LJubljani, dne 21. avgusta 1919. IMilnik »kradel postaji Velike Lašče neki 30 letni visok Človek, ki je prišel z vlakom lz Ljub* ljane. V vojaškem nahrbtniku z usnjatimi naramnicami je bilo 12 kosov Črnega sukanca, it 400 m, znamka pasia glava, 12 kosov belega & 150 m, znamka veriga, 10 kosov drete št.'6, 6 Skatelj žebljev za pete znamke S in nekaj gladkih, ter 5 kartonov Ottomann cigaretnega p.ipirja. Kdor bi te predmete zasledil, naj proti nagradi naznani orož-ništvu v Velikih LaSčuh. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija PodkrnjSek brivec, LJnbijana, Sv. Petra cesta 32. Agitirajte za »Domoljuba1 Lepo Ikhimra se dobi ceno v novo KM aflflSšS poljubni množini pri Fran Pogačnika, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 546S gj^T Išče se priden, izkušen hlapec h konjem za RraSčitio na Gorenjskem. Dobri pogo 1. Potrebna so priporočila s spričevali, — Naslov v upravništvu pod št. 5.229 tiosisujfte v svoje SlasiEo, ..Domoljuba". Edini Blovensltl zavod brej tujtga kapitala Je: g^&riiMt.uftjim sbbp*^ m UMA* -preti pasa;1«!®« Iksslsrca itn carkoe^Ji mu-ioo Esa^ssSiai cgsfa 119 Lfiiiillana. Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam•• l. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbo, 2. vse premično blago, mobllje, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ln enako, 3, vse poljske pridelke, 41ta ln krmo, 4. zvonove proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanje na življenje, oilr. doživetje ln druge kombinacije ln proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamezno osebe za deželno niž|eavstrijsko zavarovalnico, od katere Ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad ln ndnlno, kl so znaSale leta 1917 K 1,081.838'54, so poskočile konccm leta 1918 na K 1,318.208-78. Tedaj, ilm večje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju in na ProBekn, kakor tudi po vseh far ali nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev ln takoJSnle Izplačilo. 1 ,' Ji;. Naznanilo! osla je zopet \eč a množina raznega blaga za moške obleke od 00 K dalje. Volneno ln polvolneno za ženske od 2S K naprej. Svila, iamot, barhntit, klot. kontenina. narejene mo3-ke srajce, bluze, predpasniki, ovratniki trdi in mehki, robci, nogavice, sukanec itd. Kdor hoče jTs dobro Mngo in po ceni kupiti, naj se obrne na trgovino 5450 Ivanka Proprotnik, Ljubljana, Sv. Pelra cesta SI. 29. Služba okrajne babice se takoj odda pod ugodnimi pogoji v občini St. Urncis s sedežem v Št. Jurju pod Kumom. Prednost imajo tiste, ki so sposobne tudi kak-žnega drugega posla. Ponudbe je poSIIJati do 15. oktobra tega leta na 5461 županstvo »St.Crncis« v St Jnrjl, pošta Radeče pri Zidanem mosta. Mlinska sita (pajtlje) za moko vseh vrst se dob« v trgovini A. ČADEŽ, Ljobjana, Kolodvorska alte a SL 3S nasproti Tlšlerjeve gos.iln«. 5433 SADJA Kopim več vagonov raznegi'. sortiranega Ponudi c ra vagonsko oddajo (ranko vagon poljubni Kolodvor z navedbo vrst« prost Fr.Sirc, Kranf. Pr- s: ni udi za ponudbe sahlh gob in vseh drugih deželnih pridelkov. 5436 kuhinjske oprave, postelje, spodnja in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stolo iz trdega ln mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva ln tap«tnlika delavnica 'jjubl ana, Kol.zeJ. Vabimo na ogledi R11 s»«§ i 4 smole Prosti specialni UUl UbII asfaltni strešni papir dobavila fl(>n!t!il7miu akejska dražba za asfalt in „H5pnail0n kemično tehnično industrijo Dunaj IX. Liechtenstelnstrasse 30. Tovarni i Dunaj«Brne 5327 Lepo črno letošnje brinje oddaja v vsaki množini ln po nizki cent tvrdka ivan Jelačln, Ljub').inn, Emonska cesta 2. Trgovina Marija Rogelj, —: Ljubljana, Sv. Pelra cesta šlev. 38, l— priporoča svojo bogato zalogo cefirja, modre tkanine, cajga, volnenega blaga, dal e robcev, barhentn, nogavic, svile, sukanca in drobnarije. Primešaj ,Mastin' krmi. Zato se uporabljajo nadomestna sredstva sa krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi ln popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna lla«t:n"t0 le dr P1- TrnkOczy-a redllnt prašek. „MdaliU Paket velja 3 K, 5 paketov K 17-50 poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali praSiča, da se zrecL* Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v LJubljani. Mastin Je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „MastlnM. V« mtt dtitlatt prltak kor kupuj« trgovina • limoni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova nI. 12. Trosimo ponudba a navedbo množine in cono. 4711 Pravo iolto (lomače milo z. pranje 1 kg a 10--, - 1 taboicrk okoU 3' kg f ranko K 86'-, poillfa po poviet)n mol sa eksport Toaletno milo po dnevnih cenah Mlloxabrlt)c K 3--. 1 kg U 30'-. Krem« »abrltl« porcelan. lonček k *>■-, 1 ducat K 66-.. M. JttNKER, Zagreb It. 1, Petrlnjska S. Z naroČilom »e prosi poslati tudi polovico zneska. JUl miši - podgane stenice - ščurki in vsa £olazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuSena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K 6'—, za podgane in miil K 6-—; sa Ičorke K 6*—; posebno močna tlnktnra za stenic« K 6-—; uničevalec moljev K 3-—; praiek proti mrčesom K 3*— in 6-—; mazilo proti nlem pri lludeh K 3—s mazilo ca uii pri živini K 3—t praiek za ali ▼ obleki io p«riln K 3-—; tlnktnra proti mrčesa na sadlo in na zelen|adl (uničevalec rastlin) K 3—; praiek proti mravljam K 3— Poiilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, Nova smrt za podgane in miSl, katere je mogoče popolnoma in zanesljivo zatrett le z novo 10 let rabijivo iznajdbo, avtomatično pastjo „SamostavljankaM. V eni noči s« lahko vjam« 20-80 miSi ali podgan. Cena s navodilom K 20 za komad bres nadaljnlh stroškov. Za vspeh Jamčijo mnogobrojna priznal-na pisma. Cenjena ni-roffia s« prosijo pod ■Samostavljanka* na Anončnl zarod Drao« Besaljak, Lfablfana, Cankarjevo nabrežje 5. Naročajte .Slovenca' najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki loan JelaCin, L)nbl|ana Emonska cesta 2. 4798 za ročni in vratilnl pogon, vratlla (gepelnl), čistilniki, trijerjl, slamoreznice za pogon z roko in silo, sadne In vinske stiskalnic«, sadni milni, brzoparllnikl, stiskalnice za seno in drugI poljedelski stroji so vedno v velikt izbori v zalogi. Franc Nlltl, LJubljana, Martinova cesta itev. 2. Edina zaloga poljedelskih strojev tovarne Umrath & Comp. r.tm up simi i 1 LKIDSKfl POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 31 Jo Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji..pod neposrednim državnim nadzorstvom. m m A =1 Izdala konzorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Snšnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.