St 514.
gu.ggicgjL«tti'iirgw* a—
V Ljubljani, četrtek dne 3. avgusta 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
»JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedaijah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 19. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, *icsečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
* Posamezna številka • vinarjev :
Urad tri it ve in upravnlitvo j« v Frančiškanski ulici a Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniitva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi aa M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrata lb v, osmrtnice, poslana in zahvale vrata 30 v. Pri večkratna« Oglašanju popust. Za odgovor je priložiti
:	Telefon	Številka	303.	j
mSmm
Naše sile.
Včasih se tudi po slovenski zemlji razneso vesele vesti, slišimo o uspehih svojih ljudi in se pokažejo nove nade za bodočnost. Zadnji čas smo čitali o dveh slovenskih učenjakih : naučno ministrstvo je odobrilo habilitacijo dr. Mihajlu Rostoharju na praški univerzi in je s tem omogočilo našemu učenjaku, da nadaljuje svoje začeto delo.
Te dni pa je prišla vest, da je dr, Boris Zarnik imenovan za namestnika rednega profesorja zoologije in namestnega ravnatelja zoološkega zavoda v Wtirzburgu, imenovalo ga je bavarsko naučno ministrstvo.
Gospod dr. Boris Zarnik, privatni docent na wlirzburški univerzi in asistent zoološkega inštituta, je prošlo jesen dobil od »Gesellschaft der deu-tschen Naturforscher und Aerzte* ustanovo, da je mogel šest mesecev vršiti znanstvena raziskavanja na zoološki štaciji v Napolju. Na kongresu nemških zoologov, ki se je vršil meseca junija t. 1. v Bazlu, je dr. Zarnik predaval o nekaterih uspehih svojega dela v Napolju in žel laskavo priznanje navzočih strokovnjakov. Tako je naš, baš 28 letni rojak v tujini dospel do časti, da namestuje evropsko znanega znanstvenika. Iskreno čestitamo gospodu dr. Zarniku, ki si je zgolj vsled svoje velike nadarjenosti in izredne marljivosti med tujim velikim narodom priboril že v mladih letih časten ugled.
Dr. Rostohar se je posvetil filozofiji, posebno psihologiji, spisal je temeljito, nam jjotrebno delo, »Uvod v znanstveno mišljenje", pripravlja sedaj filozofično terminologijo, udeležil se je letos filozofskega kongresa v Bologni in je tam po njegovem prizadevanju prišlo do zveze med slovanskimi filozofi, ki bodo leta 1913. imeli že svoj kongres in bodo v bodoče ustanovili svoje društvo, ki bo omogočilo važno skupno delo slovanskih filozofov.
Kadar zahtevamo Slovenci univerzo ali kake višje šole, se nam očita, da nimamo sposobnih močij, tu pa vidimo, da nam v tujini rastejo sile, na katere moramo biti ponosni, žal, <la jim je onemogočeno delo v domovini. Nista samo ta dva učenjaka, imamo|| jih Še mnogo raztresenih po raznih mestih, ki marljivo delajo na znanstvenem polju, dasi jim gmotno stanje ne omogočuje, da bi se mogli posluževati istih sredstev, kakor učenjaki velikih narodov. Drugod imajo akademije, univerze, štipendije, fonde, nagrade — in njim, ki imajo voljo in moč, ni težko razviti svoje sile.
Pri nas ni niti akademije, niti univerze, niti štipendije, niti fondov, niti nagrad — kar smo, smo iz lastne sile.
Edini, ki bi mogej in moral podpirati domače učenjake in strokovnjake — je naš deželni odbor. In glejte, ta odbor je n. pr. dr. Zarnika vodil s podporami tri leta za nos in mu je na zadnje prošnjo odbil, enako je odrekel podporo dr. Rostoharju, ki
se je pripravljal kot strokovnjak za bodočo slovensko univerzo in bi ga kot takega moral deželni odbor podpirati. Toda o tem tožiti bi bilo preveč, saj poznamo klerikalne gospodarje in njihovo mnenje o slovenski univerzi.
Značilno je to: dan na dan ne slišimo drugega, kakor klerikalno bahanje: »mi sami, in samo mi", »nič brez nas", »vse bomo dosegli mi", »brez nas se ne bo ničesar doseglo" itd. — in vendar ne pokaže klerikalna politika in kričanje nikakega uspeha, dočim nas pred kulturnim svetom častno predstavljajo naši ljudje, naše sile, ki nimajo v domači deželi nikake opore.
Reči se mora, da po svojih klerikalnih poslancih in njihovih političnih zmožnostih v Avstriji ne uživamo posebnega ugleda — za mejo, hvala bogu ne sega glas o njihovem delovanju — zato je nam o tem večja čast, če sinovi naroda, ki je razvpit kot najbolj klerikalen narod v Avstriji, vkljub težkim razmeram delajo z uspehom na polju znanosti in kulture in množe ugled slovenskega imena. Treba je, da opozorimo na te naše sile, ker nam dajejo v naših težKih in neugodnih časih nekako zadoščenje za vse nasprotne napade in dajejo boljše upe za bodočnost.
Iz slovenskih krajev.
Iz Borovnice. Nesramnost, s katero nastopajo klerikalci proti antikle-rikalnim društvom, presega vse meje. To je pokazal v polni meri tukajšnji gostilničar G. Drašler iz Dola. Ta fanatični klerikalni velmož se je zadnjo nedeljo dne 30. julija t. 1. drznil izraziti, da so člani novoustanovljenega Sokola in splošno vsi Sokoli smrkovci in najslabši izmečki človeške družbe. Radi tega pozivljemo tem potom tega mogočnjaka, da javno prekliče svoje žalitve, ker sicer si poiščemo drugim potom zadoščenja. Obenem mu povemo, da se zelo moti, če misli, da bo s svojim psovanjem našemu društvu kaj škodoval. Ravno nasprotno, čim brutalneje nas napadate, tem bolj se bodo krčile vaše čete. Ker vsak izobražen človek, ki je le malo zmožen sam presojati, se bo s studom obračal od vas. Sokol bo pa vedno bolj napredoval in se dvigal vedno višje in in višje, dokler ne prispe do tistih ciljev, ki so mu začrtani v njegovih načelih.
Zdravilišče Toplice na Dolenjskem. Letošnja sezija je na vrhuncu. Redno vsaki dan prihajajo novi kopališki gostje iz raznih krajev. Posebno mnogo je opaziti takih, ki dosedaj še niso poznali zdravilne moči našega vrelca. Gotovo je, da je vrelec sam najboljša reklama za dolenjske Toplice, ker je gotovo nespametno hoditi daleč kam, ko je vendar doma izvrstno zdravilišče. Za dobro postrežbo s solidnimi cenami jamči oskrbnik in restavrater g. Fran Jančar. V zadnjih dneh so došli med drugimi sledeči gostje: Stalzer Katarina iz Gradca,
Pehani Rudolf iz Trsta z gospo soprogo, Wiesenberger Gustav iz Vlašma na Češkem, Sajovitz Guido, profesor z gospo soprogo iz Ljubljane, Tasti Josef, ravnatelj godbe iz Dunaja, Javoršek Karel, učitelj iz Ljubljane, Po-žek d. R, župnik Ven, Ulm, Pruss Josip, privat iz Jesenic itd.
Iz Ozeljana pri Gorici. Pri nas se je obhajal shod sv. Jakoba vsako leto nedeljo po 25. juliju. Letos pa je to praznovanje svojevoljno preložil naš župnik Grča na 23. dan julija. Ljudstvo je bilo zaradi tega zelo nevoljno in župan takorekoč prisiljen ugovarjati pri župnem uradu proti preložitvi shoda. Ker pa se ni doseglo povoljne rešitve, šlo je odposlanstvo starešinstva v nadškofijski urad se pritožit. Brezuspešno! Gdspoda se z ljudstvom igra, ga izziva za plačilo, ker jo redi in masti. Potem pa govore, da vera peša, čudno, da ni že davno opešala pri takih »božjih namestnikih!" Mesto ljubezni in miru, sejejo prepir in sovraštvo! Sejejo veter, želi bodo vihar I Večina Ozeljan-cev se 23. julija ni udeležila maše, oltarjev za procesijo niso pripravili, niti olepšali poti, tudi ni bilo pritrko-vanja niti drugih znamenj veselega praznovanja. Splošna nevolja, zabavljanje i. dr. med ljudstvom. Le tako naprej »prečastiti*, potem se utegne še zgoditi, da vas ljudstvo zapodi iz cerkve, kakor je Kristus iztiral iztem-pelja judovske barantače. Vedno in povsod kažete, da vam je več za dobiček in gospodovanje, kot za vero in krščansko življenje. Iz ljudstva bi radi izpili kri in mozek, a potem se še ž njim norčujete. Bog še živi in dan obračuna pride tudi za vas, kakor je prišel na Francoskem, na Portugalskem in drugod.
Iz Rakole. V soboto, dne 29. julija, je pogorela pri po dom. Drajarju v Rakolah blizu Velikovca hiša, skedenj, hlev, uta in sploh vse drugo z žitom in krmo vred, samo živino in hišno opravo, kar je je bilo v hiši, so še rešili. Ker je bila ta dan čudna vročina in je vladala suša, je le še dobro, da so rešili še druge hiše. To tembolj, ker na vasi ni veliko vode (nobene reke ali potoka) in ker ni ondi požarne brambe. Da se je ogenj lokaliziral, se je zahvaliti domačinom, ki so delali požrtvovalno in so vagali nekateri celo življenje. Tako je zlezel na vročo in že gorečo streho soseda po dom. Petra vrl mož po dom. Dro-bež. Bil je v taki vročini, da je moral zliti po sebi poln škaf vode, da se ni užgala njegova obleka. Pogoreli po sestnik po dom. Drajar je pogorel še le pred 17 leti tudi čisto do tal. — Sploh razsaja po tej vasi kaj rad ogenj. Sosed Peter, katerega streha je bila (kakor zgoraj povedano) že tudi v ognju, je bil pogorel še le pred kakimi 6timi leti in je svoja poslopja komaj dogotovil — pa bi bil skoro zopet pogorel. Kako je ogenj nastal, je popolnoma neznano. Goreti je začelo na skednju ob času (proti poldnevu) ko ni bilo nikogar doma.
Pa se izdajajmo za „Kinezarje“!
(Z ozirom na članek .Križev pot slov. izumitelja* v »Jutru* 6. t. m.)
(Konec).
Gospod urednik, že vidim v duhu kako »režijo" Vaše škarje, hoteče tej predolgi jeremijadi (po uredniško rečeno »klobasa") pristriči glavo, noge in rep, ali pa vsacega nekaj. Le tega ne, kajti že samo pred »režanjem" imam jaz proklet rešpekt; to lahko prašate mojo »boljšo polovico", ki venomer pravi, naj grem raje s krampom kamenje kopati, kot pa tuhtat” itd. No, skoraj bi bilo, kakor se kaže res tako bolje. — Res dolga je ta »klobasa" zato se pa lahko za večkrat porabi. Če so n. pr. dr. Tavčarju kar celega dr. Pegana iz želodca ven spumpali, kakor trdi .Slovenec", zakaj ne bi. jaz smel imeti v svojem daljšo »klobaso* ?
Ker je glava z repom zvezana, kakor nas uče fiziologi, zato greni lahko tudi od repa (konec tega spisa) nazaj h glavi, to je h »Kinezarjem*, da ta dva konca »klobase* trdneje zašpilim. H »Kinezarjem* ? hm, to je sicer daljša pot in po ovinkih, a tembolj varna in za' take in meni podobne »sitneže", kakor se kaže, menda edino rešilna. (Če se mi bo kdo zato »režal*, mu vržem groš in knof v žrelo). Vnaprej pa povem, da po tej poti smem samo jaz in ljudje moje vrste. Torej: Moja malenkost in pa oni gospod, o kojem sem preje govoril, kako me je lepo učil, kako težko je priti do kronice, lažje do cekina, še lažje naprej itd. in ki potem ni niti ficka »od sebe* dal, sva pogrun-tala (več on kot jaz) da bi se naj naši umetniki oziroma izumitelji napravili (preoblekli) -v »Kinezarje*. Tak »Kinezar* naj vzame s seboj tolmača-Slovenca (kinezarski ni treba znati nobenemu) in naj jo ubereta tja, kjer bolje kaže, h kakemu skopemu bahaču. Temu naj »Kinezar* po »kineški* pripoveduje svoj »čing-čongfing-long* kakor pač zna in kaže svoj izum oziroma kar ima, tolmač pa po slovensko »tolmači", in trikrat permejš, da se bo zgodil čudež; kar bo .Kinezar* hotel, vse bo dosegel. Glede »kinezarske Šprahe* ne treba biti v skrbeh. Jaz za svojo osebo in pričetek bom kar takole nekako pričel. Čuj-či-fut-sfi-go-ti-ča-pu-li-či-fut-ki-za-fi-če-faj-fuj 1 itd. Za lažje poslovanje bom v ta namen (ki posvečuje sredstvo) izdal poseben »kinezarski* besednjak — lastnega izuma, ki bo pravo svetovno čudo; mnogo drugega ženialnega in idealnega blaga, pa imam že pripravljeno v zalogi. Torej, živili presneti »Kinezarji*.
P. S. Bodisi ton tega spisa ka-koršenkoli, kdor me hoče razumeti, me je razumel. Kdor želi pomagati, ozir. z mano v stik priti, naj pošlje tozadevno uredništvu »Jutra* pod šifro: »Izumitelj*.
DNEVNE VESTI.
»Slovenec" se repenči, ker smo opravičeno grajali nepotrebno in neumestno tujčevanje po nekaterih krajih na Gorenjskem. »Slovenec* našo notico prav zlobno zavija. Mi nismo nikjer zahtevali, naj se s tujcem, ki našega jezika ne razume, govori slovensko. Tudi nismo zahtevali nobenih »narodnih štenkarij*. Zahtevali smo le, da preneha tisto nepotrebno tujčevanje, ki ga človek menda res vidi le še po Gorenjskem tu in tam. Kdor ima zdravo pamet, je našo notico tako razumel.
Neka kmetica, v ki je tudi prišla k »procukajem* iz Želimlja, je pripovedovala, kaka revščina vlada pri kmetih, kako obljubujejo klerikalni poslanci, kaj da bodo vse naredili za kmeta, in kako je volilo 28 kmetskih volilcev dr. Šušteršiča v Želimljah, ki so morali na komando ondotnega župnika iti, in ki jih je kar k sebi poklical ter jim zabičal, da je to njih dolžnost. Nadalje je tudi prinovedo-vala ženica, da so vsi tisti Šusterši-čevi volilci jako ogorčeni, ko so zvedeli, da je on in njegova stranka proti argentinskemu mesu in odprtju meje za živino in druga živila, ker so enaki reveži z delavci vred, ter sklenili da ne bodo nikdar več poslušali župnika in tudi ne volili dr. Šušteršiča in tudi nikogar od klerikalne stranke,
Ljubljanski hišni gospodarji so
si začeli, odkar jim je prejšnji občinski svet dal pri zvišanju stanarine v lastnih poslopjih potuho, domišljati, da so najemniki zato tu, da se jih bo od kvartala uprav nesramno odiralo. Pa ko bi to zvišanje imelo kaj vzroka ali upravičene podlage. Kaj šel Nekateri gospodarji — zlasti v novih hišah zvišujejo enostavno zato, ker hočejo na stroške ubogih izsesanih strank brez skrbi živeti, davke plačati doklade poravnati, zraven pa še — dobiček delati I To je naravnost izsiljevanje! V celi Avstriji ga ni mesta, kjer bi se na naravnost oderuški način tako delalo s strankami kakor delajo nekateri gospodarji tu v tej beraški Ljubljani — v tem neznatnem glavnem kranjskem mestu! Je pač že čas, da se tudi najemniki stanovanj orga-nizujejol
Kaj je s kanalizacijo v Zeleni jami? Tako se izprašujejo sedaj ravno tisti, ki so pri tej akciji najbolj prizadeti. Da jih bode župan Oražem tako potegnil, tega niso namreč slutili, ali v resnici je tako. Približno pred enim letom začela se je ta komedija s to kanalizacijo. Oražem kot župan je dobro vedel, da iz te moke ne bode kruha, zdelo se mu je pa primemo to porabiti v svoje strankarske in osebne namene. Izbral si je najbolj ugledne in pametne može iz Zelene jame in jih gonil na magistrat; mislil si je, ako je vladni zastopnik klerikalec, mn bo tudi šel na roko in če že druzega ne, vsaj obljubil bode, da se kanalizacija izvrši in tako ugodi tej četvo-rici. Ta deputacija se je letos vršila že večkrat Pri zadnji deputaciji je
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
kartizana^ prav*š ° dragocenostih, dete moje? je vprašala
Čudovito so lepe, mamica.
ae lepše bodo, kadar jih deneš nase.
— Jaz — nase, mati?
^	S*	p Hidl,a’ % i“price J	t0 mal° kaprico mi	že
dovolis,	kajneda?	Rada bi videla, kako	ti pristoja ta lišp in	ta
bela obleka.	‘	r
— Mati, mati, česa hočete od mene, je vzkliknila deklica. Oh, povejte, ljubše mi je, da takoj izvem resnico, pa najsi bo še tako strašna!
Eh, daj no! kaj je to tako strašnega, prisostvovati najlepši veselici, kar jih je bilo zadnje čase prirejenih v Benetkah.
— Torej ste ukazali prinesti o lepotičje zaradi te veselice, ki sem že slišala o njenih pripravah.
 	Da, dete	moje; hočem, da si	lepa, čeprav si lepa	že
tako!	Hočem, da	se pokažeš Benetkam	ob strmenju vseh, krasna
kakor sen pesnika ali kakor madona največjega slikarja na svetu. Ponosna hočem biti nate. Poslušaj me, dete moje: zdaj nisi več tak otrok, da bi se morala zapirati v svoje stanovanje, kakor se zapiraš; te samotarske misli te bodo nazadnje še umorile. Jaz pa hočem, da živiš, Šaj veš, da imam na vsem svetu samo tebe, ki si moja edina ljubezen.	,	..	,	,
Te nežne in ljubeče besede je govorila Imperija z nekakšnim gnevom, tako, da je bil njih zmisel v silnem nasprotju s tonom, v katerem so zvenele kurtizani iz ust.	.	.
Bilo je, kakor da jo razburja pritajena, besna jeza, ki si je ne upa razodeti.
Nenadoma pa se je prekinila, pogledala hčer z globokim pogledom in zamrmrala:
— Da, lepa sil Kdor te bo ljubil, kdor bo tvoj, tistega bo zares navdala heminljiva strast , . . jaz pa . . .
Bianka je prestrašena prijela kurtizano za roke.
— Kaj vam je, mati ? je vzkliknila.
— Kaj pomenijo čudne besede, ki jih slišim iz vaših ust? Oh, bojim se vas, svoje lastne matere 1
Imperija se je premagala z velikim naporom.
Posrečilo se ji je zakriti svoj notranji nemir z veselim smehljajem.
— Res je, je dejala s smehom, neumna sem; oprosti mi, dete moje. Morda je kriva nervoznost ... in misel, da se prvikrat pokažeš na javni veselici.
Obrnila se je naglo k naslanjaču, kjer je ležala bela svilena obleka.
— Poglej, Bianka, je dejala, ne da bi se nehala smehljati, ta obleka ti bo pristajala izborno; sama sem nadzorovala delo; kadar jo oblečeš in se okrasiš s tem nakitom, boš cela kraljica. Pa kaj pravim! Vsaka kraljica bi ti zavidala. Toda čas bo, dete moje . . . obleči te hočem sama, da ne bo niti najmanjša reč motila harmonije tvoje lepote in tvojega sijaja, kakor sem ga izmislila za nocojšnji večer . . .
— Mati, je dejala Bianka nenadoma, jaz ne pojdem na to
veselico,	.
Imperija je vztrepetala, m nekaj kakor žarek upanja se je zasvetilo na njenem krčevito napetem obrazu,
A vendar je bilo treba pripraviti Bianko do pokorščine. V duši kurtizane se je vnel hud boj med ljubosumnostjo in materinsko ljubeznijo.
Da je bila Bianka v kaki drugi nevarnosti, njena mati bi brez pomisleka planila v smrt, samo da jo reši.
Toda s tem, da je ljubil Bianko Sandriga, je postala Imperiji rivalka, nič več in nič manj. In še kakšna rivalka! V vsem blesku svoje mlade lepote, v tem hipu še lepša vsled razburjenja, ki je prižgalo ogenj v njenih očeh in živahno rdečico na njenih licih, drugače bledih kakor mramor.
— Saj veste je povzela deklica, s kakšno grozo so me vedno navdajale veselice, ki jih prirejate v tej palači. Vi veste koliko sem trpela zaradi njih in koliko sem se trudila, da vas iztrgam temu skrivnostnemu življenju, ki me mori in davi.
— Oh 1 samo da bi se mi uprla, je zaželela Imperija goreče, samo da bi se skrila ... da ne bi prišla in bi je on ne
videl 1
— Potrebno je to, dete moje, je dejala Imperija z zamolklim glasom,
— Potrebno? Tega ne razumem. In ravno to me ubija, preganja me v vseh mislih ter me muči ponoči in mi ne da spati — to, da ne razumem, kaj se godi okrog mene. To je strašno, da ne razumem, o mati!
— Kaj hočeš reči ? je zajecljala kurtizana.
— Poslušajte; že dolgo, vzlasti pa odkar sem bila v Mestre, me marsikaj duši. In treba je da vam to povem. Čutim, da je ura važna in da je čas govoriti. Odpriva najini srci, mati, in poizkusiva se razumeti.
Bianka je govorila s čudno trdnostjo.
Mati je nikoli prej ni videla takšne. Občudovala jo ie Toda obenem se je je bala še bolj. Strašni boj njene ljubezni a materinjsko ljubeznijo je postajal opredeljenejši. Čutila ie da st bliža trenotek usodepolnega udarca.	’
srcu, takS°J°M,t0rei' iC ‘leiala' 0dg°Variali hoiem P° sv»i“
— Dobro torej; predvsem hočem vedeti, zakaj je trebi moje prisotnosti na tej veselici, kakor pravite sami? Zakaj s« vam tako mudi? Zakaj hočete, da nastopim v vaših salonih,
kaj s ‘ go^poTlfh? VaŠa "aiVeiia Skrb' da ne bi sliš>"
— To je zato, ker so se časi izpremenili, dete moie • zat ker . . . ali ne razumeš, da prihajaš v leta, ko se morajo’zače za tvojo glavico drugačne skrbi? Včeraj si bila še otrok, dan« si veliko dekle — saj veš, kakšen je zakon narave ... in jut boš žena ...	J
-- To se pravi, da me hočete omožiti ? je vprašala Bianh in prebledela.
— Res jel
, . Torej ste bržkone že izbrali moža, kateremu me hočet dati v zakon?
— Tudi to je res, je dejala Imperija stemnil.
— In če vam pravim, da ga nočem ?
in
je moja sreča in srčna želja, ostati, kakor sem
njen obraz se Če vam pravim,
odgovoril vladni svetnik Laschan nekako negativno za kanalizacijo in tako počiva sedaj vse in morda bode počivalo še dolgo časa vse. Vsak razumen človek mora vedeti, da je taka kanalizacija, kakor so jo tisti pametni in ugledni možje iztuhtali, skoraj nemogoča. Prvič je v zvezi z velikim stroškom, drugič bi pa mesto Ljubljana nikoli ne dovolila da bi se smrad iz limtovarne odtegal v Jenkovo ulico in bi se kužilo še mesto s takim smradom. Gospod vladni svetnik Laschan si misli vse drugače: smrad naj imajo v Zeleni jami, tam so sami antikristi, ki naj pa le pokrepajo, boljše je, da ostane pri zdravju mesto Ljubljana. Tistim možem pa, ki se dajo za nos voditi bi bilo boljše, da bi drugokrat bolj trezno premislili, kaj se da in kaj ne narediti. Ker si Oražem tukaj ne upa nas več farbati začel je farbati Mostarje da bode napravil most čez Ljubljanico, novo šolo, po volitvah pa bode ostalo vse pri starem, tie bode ne šole ne mosta ne kanalizacije Premisliti se mora, da dolgove delati zna tudi marsikdo drugi, ne, tak strokovnjak kot je Oražem. Župan Oražem je doma iz Ribnice, prišel je v Ljubljano k južni železnici kot skladiščni delavec, pozneje po protekciji je postal skladiščni preglednik in potem odšel, ko ga niso mogli več rabiti, v pokoj. Tak človek hoče, ko je dobil modro polo od južne železnice, biti še predstojnik občine Moste. Železničarji ga predobro poznamo ; dokler je bil v aktivni službi in je nosil par rozet na vratu, je zaničljivo gledal vsakega delavca in za vsako malenkost ga tudi zatožil pri načelniku. Takemu človeku naj bi mi dali glas pri občinskih volitvah ? Naj ga volijo tisti, ki ga še ne poznajo; ga bodo gotovo še pozneje spoznali. Mi imamo dosti takih mož, ki so sposobni in vsestransko priljubljeni za tak časten stan, kakor je županski ne maramo pa tacega ki bi se nam silil kakor se sili nam Oražem. Oražem je bil klerikalec, nato je postal liberalec, sedaj pa spet klerikalec ker mu to bolj nese, in če bi mu bolj ugajalo, bi se za pol vinarja prodal antikristu. To naj si zapomnijo tisti kateri imajo ž njim kaj opraviti.
Voda na Ježici iz vodovoda je pod vsako kritiko. Gorka je skoro kakor krop in vrhu tega še smrdi. Niti živina je ne mara piti; kaj šele ljudjfe! Nujna odpomoč je potrebna. Vodo naj ravnateljstvo vodovoda od časa do časa izpusti, kajti za tako vodo občani ne bodo plačevali!
Sijajni uspeh subskripclje Ljubljanske Kreditne banke. Vkljub nenavadni letni dobi in precej neugodnim razmeram na denarnem trgu je imela subskripcija na nove delnice Ljubljanske Kreditne banke zares nepričakovan uspeh. Namesto določenih 7.500 komadov je bilo podpisanih do 31. m. m. čez 11.000 komadov, torej za 50% več. Omeniti je tudi dejstvo, da je bilo podpisanih skoraj K 3,000.000 delnic od novih delničarjev, in to zlasti iz Češke, Kranjske, Bosne-Hercegovine ter celo tudi od nemških delničarjev. Vse to je najbolši dokaz zaupanja katerega uživa banka na denarnem trgu, in bi bilo le želeti, da se vsaj prihodnjih subskripcij udeležijo naši domači krogi v večji meri, kot so to storili to pot.
Prememba posesti. Hišo g. Gorupa na Dunajski cesti pri mitnici je kupil g. Josip Zidar, lastnik agenture istotam za 100.000 gold. (200000 K).
Kako se najboljše obvarujemo p-ed tatovi? V interesu resnice in v pomirjenje javnosti naglašamo, da sta v Ljubljani dva zavoda za stra-ženje in zaklepanje, ki nista v nikaki medsebojni zvezi I. ljubljanski
zavod za straže n je in zaklepanje (imejitelj Fr Seunik, Kolodvorska ulica 28.) straži v mestu, ekspozitura dunajskega zavoda pa ima samo na južnem kolodvoru svojo službo. In tega zadnjega dunajskega zavoda se tiče poročilo o tatvinah in kazenski obravnavi, doČim je ljubljanski zavod najbolje urejen in priporočila vreden.
Ravnateljstvo mestnega užltnin-skega zakupa Sn mitnica se preselita meseca novembra t. 1. v nove prostore, v hišo »Gospodarske zveze" (Bavarski dvor) na Dunajski cesti, ker je novi gospodar dozdajnih prostorov vsem strankam nezaslišano zvišal.
..Ljubljanski Zvon*. Vsebina avgustovega zvezka: 1. Oton Župančič: Zgrabi pomlad. — Po sredi stvarstva. 2. A. Debeljak: Oblak. 3. Rado Murnik: Hči grofa Blagaja. Roman. (Dalje prih.) 4. L. Pintar: Satura. 5. R. Pe-terlin-Petruška: Dve hišici. 6. Milčinski: Nazori mlade Brede. 7. Vojeslav Mole: Epistola. 8. Dr. K. Štrekelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. 9. M. Pugelj: Diurnist Krakar. (Konec prih.) 10. R. Peterlin Petruška: Velikan. 11. Fr. Kidrič: Prešernov sonet: »Pov’do let starih čudna izročila ... 12. Vojeslav Mole: J. S, Ma-charjev Rim. 13. Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križaja (Dalje prih.) 14. Književna poročila. A. Debeljak: Charles Dickens, Povest o dveh mestih. — Ivan Koštišl: Narodne pripovedke v Soških planinah. — A. Debeljak: Gabriele D’ Annunzio, Le My-stere de S. Sebastien. — J. Š.: H kritiki prof. K. Štreklja o Grafevauerjevi objavi »lz Kastelčeve zapuššine".
Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji priredi dne 6. t. m. ob priliki svoje 25 letnice in odlikovanja deveterih svojih članov veliko gasilsko slavnost združeno x ljudsko veselico. Spored je sledeči: 1. Na predvečer ob 9. uri mirozov na čast slavljencev. 2. Dne 6. avgusta sprejem bratskih društev in gostov ob 8. in 9. uri na kolodvoru v Litiji. 3. Sprevod bratskih društev iz Litije v Šmartno h Gasilnemu domu, kjer bode oficijalni sprejem. 4. Na to cerkveno opravilo ob 10. uri, po maši pa odlikovanje slavljencev. 5. Pohod po trgu, nato pa občni zbor okrajne gasilne zveze ob 12. uri v Gasilnem domu. 6. P6 zborovanju banket v gostilni gospoda načelnika J. Robavsa in obedi po raznih gostilnah. 7. Velika ljudska veselica ob 3. uri popoldne na vrtu Gasilnega doma s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega društva »Zvon* ter slavne uradniške godbe iz Trbovelj in domačega tamburaškega zbora. — Razni paviljoni za lačne in žejne, srečolov, šaljiva pošta, ribji lov, svetovni avtomat, zvečer umetalni ogenj itd., ter razne druge zabave in razvedrila. Ples.
Sladkor se je znatno podražil in sicer za 4 vinarje pri kg.
Ponočni lov na gade. Kakor znano, so gadi, kot sploh vse strupene kače, nočne živali, ki se žive ponajveč z lovom ponoči in ki rade trumoma prilazijo k ognju, če se ga zakuri ponoči na takem kraju, kjer se sploh drže. Da se ugotovi, če so tudi naši gadi prijatelji nočnega ognja, se napoti danes zvečer nekaj »prijateljev* gadov v okolico Podutika, kjer napravijo z ognjem poskus ponočnega lova na gade. Kogar ta lov zanima, naj se zglasi danes še pred 6. uro zvečer v podružnici »Jutra* v Spodnji Šiški, ali pa še preje pri g. Pircu, uredniku podružnice.
Nevihta. Dne 20. t. m. je divjala v Kočevskem okraju huda nevihta. Strela je udarila v več krajih. V Grgi občine Mozelj je omamila živino na paši. Prestrašene krave so se razstro-
pile na vse strani, 2 pa sta padli čez skalovito strmino ob Kulpi visočini čez 100 m, kjer so jih našli strahovito razmesarjeni. Prizadet je posestnik Rački, ki ima čez 600 K škode.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1911 je vložilo 1585 strank K 1,311.603 49, dvignilo pa 2015 strank K 1,358 033’73. Stanje vlog koncem meseca julija 1911 K41,482.259 17. Stanje vložnih knjižic 28 701.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1911 je 237 strank vložilo 154 559 K 49 vin., 260 strank vzdignilo 154.281 K 31 vin., torej več vložilo 278 K 18 vinarjev, 25 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 34.220 K, 266 menic se je eskomptovalo za 83.755 K, stanje vlog 3,576.684 K 32 vin., denarni promet 577.149 K 28 vin. Vseh strank bilo je 1197.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juliju 1911. je 310 strank vložilo 152801 K 73 vin., 344 strank dvignilo 105.473K 13 vin., 17 strankam se je izplačalo posojil 125.700 K stanje hranilnih vlog brez kapitatizovanih vložnih obresti 4,871.202 K 71 vin , stanje hipotečnih posojil 3,158.738 K 36 vin., stanje občinskih posojil 480.572 K 17 vin., denarni promet 585 830 K 48 vin.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Ljubljani. Sprejme sc: 2 knjigovodja, 1 korespondent, 2 kontorista, 2 poslovodja, 3 potniki, 6 pomočnik mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 kontoristinia, 5 prodajalk, 9 učencev.
—	Službe iščejo: 2 knjigovodja, 2 ko-rešpondenta, 3 kontoristi, 4 poslovodje, 2 potnika, 5 skladiščnikov. 25 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železne stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kon-toristinj, 9 blagajničark, 15 prodajalk, 5 učencev, 4 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti odškodnini.
O. BERN ATO VIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
»Slovenska Filharmonija" koncertira danes pod vodstvom g. kapelnika Czajaneka v park hotelu »Tivoli*. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina 60 v. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 1 K.
čen shod. To je napredne zborovalce razburilo, vztrajali so pri tem, da se vrši javen ljudski shod, kot so ga klerikalci na javnih lepakih in letakih sklicali.
Klerikalnim slepomišarjem to ni bilo všeč. Pričeli so s surovo silo razganjati napredne zborovalce vun, li so se seveda proti takemu postopanju uprli, na kar je prišlo v veži do spora med obema strankama.
Klerikalci se zdaj čutijo žaljene in tožijo. Janko Babnik, c, kr. uradnik tobačne tovarne ter c. in kr. kadet v rezervi, toči posestnika Josipa Seidla v Spodnji Šiški, da ga je isti po glavi udaril ter nad njim vpil:	Vun z
njim! Pri tej priliki, pravi Janko Babnik, mi je prišel moj brat Jakob Babnik (poštni sluga) na pomoč. Orehek se čuti žaljenega, češ, da je Seidl tudi proti njemu vpil: Vun z njim! in da je tudi njega čofnil po butici. Nasprotno pa tudi Seidl toži, da ga je Jakob Babnik vlekel za lase, da so ga klerikalni poštenjaki potem, ko se je cela vojska prerila iz veže na ulico, kot razbojniki obsipali od vseh strani, ga tolkli s palicami po glavi in rokah, mu strgali površnik ter onesnažili obleko. To je videlo več prič, ki pa niso mogle zanesljivo ugotoviti osebe napadalcev. Zelo značilno za krščanske poštenjake je, čeravno so bili zapriseženi, ni nihče izmed njih hotel priznati, kdo je Seidla napadel. Zastopnik g. Seidla je predlagal zaslišanje novih prič, toda, kakor je pri okrajnem sodišču v zadnjem času že v navado prišlo, so se te priče odklonile, zaslišale pa vse klerikalne priče. Sodnik, g. svetnik Potrato je Seidla obsodil na 40 K globe, klerikalca Babnika pa, kakor je bilo že naprej videti, oprostil. G. Seidl se je proti tej razsodbi takoj pritožil.
O tej za klerikalce jako značilni razpravi bodemo še natančneje govorili.
Zgornje-šišenski dogodki pred sodiščem.
Včeraj ob pol 4. uri popoldne se je razpravljal pred kazenskim okrajnim sodiščem drugi akt zgornje-šišenskih dogodkov. Akt se je vršil v veži po tem, ko so klerikalci skušali iz javnega shoda naslepomišiti shod po § 2. Klerikalci so sklicali javen ljudski shod, pustili namenoma raznositi cele kopice vabil v najbolj liberalne hiše, ter jih tudi vročili notorično znanim naprednjakom.
Očividno je, da so klerikalci namenoma ta manever uprizorili. Ta očividen namen se opira tudi na dejstvo. da so klerikalci za slučaj, da pride preveč liberalcev na shod, imeli pripravljeno od glavarstva dovoljenje za sklicanje shoda po § 2. Ko so klerikalci videli, da so se glede javnega shoda vrezali, so sklicali drugi zaklju-
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Utonila.
Kresnice, 2. avgusta. Danes popoldne so tu v Savi našli utopljenko, staro okoli 20 let. Identitete še niso mogli dognati.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 2. avgusta. Korespondenca »Centrum* javlja, da bo baron Gautsch nadaljeval v jeseni svoja pogajanja s strankami glede ustvaritve parlamentarne večine in delovnega programa. Čehi presojajo Gautscheve namene s skepso, kajti delo na Dunaju bo odvisno od razmer med Čehi in Nemci na Češkem. Te razmere pa se, kakor kaže, ne bodo izboljšale. Čehi bodo na vsak način z veliko opreznostjo zasledovali razvoj položaja.
Rusko posojilo.
Dunaj, 2. avgusta. „Wiener allge-meine Zeitung* poroča o najetju novega ruskega posojila.
Baron Gautsch.
Dunaj, 2. avgusta. Baron Gautsch bo v petek v Išlu sprejet pri cesarju vavdijenci. Poročal mu bo o položaju in mu bo predložil bančni zakon v sankcijo.
Papeževa bolezen.
Berolin, 2. avgusta. »Berliner Tageblatt* poroča, da je papeževa bolezen precej nevarna.
Nemška vojaška parada.
Berlin, 2. avgusta. Nemški cesar je povabil japonskega generala Nogija, da prisostvuje veliki vojaški paradi, ki se bo vršila v Mainzu.
Razne vesti.
* Proti dvoboju. V italijanski armadi je znatno popustila strast za dvobojevanje, odkar je vojna oblast izdala ostre odredbe proti dvoboju. Dočim je še leta 1906 bilo v italijanski vojski 60 dvobojev, a od leta 1902 do 1905 povprečno 54, se je to število v zadnjih letih zelo zmanjšalo. Tako je bilo 1. 1909 samo 12, 1. 1910 le 13 slučajev dvoboja.
* S pisemsko znamko se je zadušila v Koblencu na Nemškem 14 letna hčerka Ana učiteljica Ker-mesa. Pisala je svoji teti razglednico, ki jo je hotela frankovati. V tem tre-notku pa se je je lotil hud kašelj in znamka ji je zdrknila v grlo, kjer je obtičala. Predno je došla pomoč, se je že zadušila.
* Od kmečkega fanta do generala. List »A Nap* poroča: Leta 1893. je umrl na Dunaju vpokojeni generalni major Stefan Bus. Zapustil je 12 milijonov kron premoženja, in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj se je pa izkazalo; da je Bus leta 1820. prišel k vojakom kot priprost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in stričnice, ki nameravajo tožiti erar za dedščino.
* Roparski glavar general. Roparski glavar Beas Ludt je pristopil v vladno stranko, ki mu je za to podarila veliko denarja in ga imenovala za generala in mu poverila provincijo Karasu. General Beas Ludt je pa zdaj proglasil svojo neodvisnost in dela z vsemi močmi na to, da se zopet namesti v Perziji odstavljeni šah.
*	Zavetišča za pijance. Hrepenenje po opojenju je splošna človeška lastnost. Ni na svetu naroda in človeške družbe, ki bi ne imela svoja opojila. Malo je ljudij na svetu, ki nimajo po-željenja po opojnih sredstvih, New-yorški državljani bodo mOrr-li zdaj to poželjenje brzdati. V newyorški državi bo zdaj prav nevarno se opojiti ali opijaniti, posebno, če se bo to zgodilo po alkoholičnih pijačah. New York dobi namreč zavetišče za pijance. Sociolog ne bo imel ničesar proti zavetišču za pijance iz navade, nasprotno bo priznal, da je pijanost iz navade bolezen, ki jo more ozdraviti le zdravnik. Nadalje bo sociolog ali dru-žbovalec tudi znal upoštevati neizmerno bedo in revščino, ki jo provzro-čuje pijančevanje v Jpremnogih rodbinah. Pripoznal bo, da ima alkoholizem slabe posledice za gospodarsko in moralno življenje. Ako pa zavetišče za pijance nima samo naloge ozdraviti pijanca, nego ga tudi kaznovati, potem je tako zavetišče kaznilnica, posebno, če ima vodstvo zavetišča pravico določiti čas, kako dolgo mora njemu izročeni pijanec ostati pod nadzorstvom. V tem slučaju je kazen glavna stvar, ozdravljenje' pa le po-
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte -samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plač® podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovršku slatina, jioSta GuStanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Tolstevrško slatin
MALI LISTEK.
MIRKO Z.
Kizmet.
Ležal je blizu okna, njegovi pogledi so pa uhajali v temno noč. Cesto se je ozrl na nebo in prešteval zvezde, ki so migljale veselo na nebu. Poznal jih je nekaj, ki so migljale v žalosti med svojimi veselimi sestricami in nekoč — bilo je pozno jeseni — je sklenil, da jim pogleda v srce, še predno se utrnejo in padejo za gore, bogvekam . . .
Sedela sta pri oknu in molčala. Ozrl se je na materin obraz in se prestrašil njenih oči. Z rokami oprta na kolena ga je gledala z dolgim, žalostnim pogledom. Napol sivi lasje so pokrivali njeno mrko čelo, pod očmi ji je pa krožila temna, trudna senca.
— Ivan, je siknila komaj slišno.
Beseda mu je zastala v grlu in
ni je mogel vprašati, pomolčala sta in se zamislila bogvekam . . .
Zunaj je bil dolgočasen, deževen dan. Pod oknom so se vstavljali ljudje, pogledovali kvišku in povpraševali po zdravju, a vsak je odšel brez od-govpra.
— Ivan!
— Kaj hočeš mati?
— Si govoril z mojim bratom?
— Da.
— Kaj ti je rekel?
— Bil je čuden in ves' čas je govoril o svoji nezvesti ženi. Pravil mi je, da pohajkuje z vojaki; delo pa zastaja in kliče gospodinje.
— Kam je odšel?
— Vstal je brez slovesa in šel tiho in mirno iz sobe. Gledal sem pri oknu za njim, dokler ni izginil za prvim oglom . . .
— Pogledal se je v steklo na oknu in videl na svojem mladem obrazu materine poteze, prestrašil se je njene usode in slutil več, vedno več . . .
V	sosednji sobi so govorili znanci
o	sedanji modi, o nezvestobi, o trdni ljubezni, o privlačni sili deklet. Tedaj mu je bilo, da bi imel prijatelja in na njegovih prsih potožil svojo veliko nesrečo.
Rekel sem,, da je bil zunaj slab deževen dan, a vesel je bil neprozornih megla, da so ga odtujile od ljudi, da je postal samosvoj. Predobro je vedel, da med temi ljudmi ni niti enega, ki bi hotel biti vsaj par tre-notkpv biti njegov brat in poslušati žalostne tožbe njegovega srca.
Pohajal je po parkih do solnčnega zahoda, potem pa se je njegov korak obrnil na staro pot, na kateri je po-
točil že toliko solz v naročju svoje usode.
A danes je ta pot mračnejša ko sicer, te neprozorne megle silijo božje-potniku v prsa, mu ovijajo s svojo hladnostjo srce in zahtevajo vedno več in več . . .
Tedaj je zapazil nedaleč pred seboj ležati črno reč polno groze. Zaklel se je, da se ne dotakne teh stvari, da hoče iti mimo njih kakor tujec in pustiti svet za seboj brez pomoči, v prosti volji.
A v istem trenotku ga je obšla radovednost, da še enkrat pogleda, da še enkrat uživa.
Pristopil je k oni žalostni stvari na cesti, dvignil umazane cunje, sklonil se nižje in pogledal v starikav obraz.
Menil je, da gleda na žalostne svoje misli, da gleda sebe z duhom in telesom, a gledal je v umazanih cunjah zavito — bolno svojo mater...
V	prvem trenotku tega doživljaja je menil Ivan Puščoba, da se je prestrašil, a čimdalje se je pomikal, tem prijetnejše mu je prihajal ta slučaj.
Ni se več zmenil za druge, hotel jih je le od strani opazovati in krasti modele iz pestre množice.
Prišel je slučajno v oni del mesta, in otožnost mu je segla do srca, ko je gledal mlade obraze s krvavo ob-
robljenimi očmi. Nevidna roka ga je zagrabila za vrat in silila k tlom.
Tedaj pa se je pojavila v daljavi luč v rdeče zagrnjenem okencu. Predobro je poznal tisto hišo, živo so mu stopili pred oči ljudje, s ponosnim, visokim čelom, z lepimi solznimi očmi. Prerojenega se je čutil Puščoba, ko se je začutil v toliki bližini sebi sorodnih ljudi.
A nevidna roka ga je tiščala z neverjetno močjo in ni se je mogel otresti. Pri srcu mu je postalo tesno in solze so mu kapale iz trudnih oči. Ne vem, če je bilo tisto molitev ali kaj, pomagalo je in Ivan Puščoba je s svobodnim korakom nastopil novo pot do okenca, ki je svetilo vedno tako mirno in tiho z rdečim pregrnjeno v temni noči.
Ivan Puščoba ni bil človek, ki bi se razburjal ob takih trenotkih. Mirno, brez razburjenja je šel mimo vseh neprijetnosti, ki so ga le dolgočasile v njegovem sanjarskem življenju. Ni se mu tresla roka, ko je odrinjal rdečo zaveso, a vendar mu je bilo bilo nekoliko neprijetno pri srcu. ko se je bližal svojim ciljem . . •
Pri mizi so sedeli razvrščeni po velikosti. Najmlajši je bil že naslonil svojo trudno glavico na mizo in zaspal. Drugi so sedeli mirno in gledali sanjavo, brez misli po sobi; — velik
molk je vladal med njimi . . .
Vstal je gospodar izza mize in se je ozrl žalostno po drugih.
—■ Jaz grem!
Tiho so se odprla vežna vrata in še prej ko gospodar je smuknila mimo Ivana gospodinja. Stekel je za njo ne da bi zapazila. V mračni svetlobi je gledal Puščoba njene polne ude in nehote ga je obšlo čudno čuvstvo. Zapustili so ga hkrati vsi pomisleki, ki so ga vedno odtujevali od žensk...
Nekje v bližini je zarožljala vojaška sablja, nekdo je preskočil obcestni jarek in globoka tišina je zavladala.
Puščobi se je zazdelo, da se je za rdečim zagrinjalom nekdo pritajeno zajokal in sklonil svojo glavo skozi malo okence na piano. Pristopil je bližje in pogledal v neznančev obraz. Ivan Puščoba je odskočil, se spod-taknil ob kamen in se prevrnil v jarek. Zavest se mu je pričela vračati, ko je začutil mrzlo vodo na nogah.
Ta izpiti obraz, globoko udrte oči, naprej štrleče brke, nervozne modre ustnice . . .
Neznanec je izginil od okna in se približal jarku. Puščobi so se ježili lasje, srce je razburjeno tolklo, čuvstvo hotelo govoriti, a beseda ni hotela raz jezika.
Bil
Zahvala
Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
J&nka VeiSiaverlsa
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sožalje in spremstvo, kakor tudi darovalcem prelepih ven cev najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1911.
Žalujoči rodbini Velkaverh-Maliy.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih r Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
stranska, stvar bodemo mogli dobro presoditi šele potem, kadar nam bodo natančno znane vse določbe zakona, šele potem bodemo lahko videli, če presegajo koristi zakona, nevarnosti, ki tiče v njem za osebno svobodo posameznika. Brezdvomno je omejenje osebne svobode, ako srne policija vsakega, ki ga dobi pijanega na cesti, aretovati in ga vtakniti v zavetišče za pijance. Maloverjetno je, da bi novi zakon zmanjšal število pijancev, ker vzroki za opijanje so včasih neozdravljivi in neodstranljivi. Slovenski rek je: Pijanec se preobrne, kadar se v jamo zvrne.
* Solnce vir življenja. Solnčni
I	žarki ne ogrevajo le zemljo, oni dajejo nam ljudem tudi pomlajajočo nioč. — Solnčne hišne in zračne ko-pelji so znani zdravilni faktorji. Kraji, ki imajo mnogo soinca, kakor ldima-tiČna letovišča v Švici in Italiji, so zato na široko znana kakor slavna zdravilišča. Solnčni žarki oživljajo telo na novo in mu odtegujejo snovi, ki provzročajo bolezni. Čudoviti zgled za
dajejo prebivalci kantona Tesina v Švici. Sto vasi v tem kantonu ima po 300 solnčnih dni v letu, nekatere vasi celo 325. In posledica tega? Prebivalci mesteca Tesina postajajo z malimi izjemami zelo stari. Med 150.000 prebivalci jih je 6500 preko 70 let starih; 350 jih je celo preko 80 let starih. — Solnce pa ne oživlja le telesa, temveč tudi duha. Vsakdo izmed nas je že občutil v svoji duši svinčeno težo deževnega dne in veselo razpoloženje ima na nas solnčni pomladanski dan. Potem nas vleče ven v polje in gozd, ker solnčna svetloba nas sili na prosto, ona je naš zdravnik in oživalec našega življenja.
* Prebivalstvo Kitajske. O prebivalstvu Kitajske podaja „Memorial Diplomatique“ na podlagi uspehov zadnjega ljudskega štetja poročila, iz katerih je razvidno, da šteje Kitajska 461 milijonov prebivalcev. Potemtakem ima Kitajska več prebivalcev nego vsa Evropa.
* Koliko je republik. Pariški list ■Gaulois" piše: V Evropi je sedaj pet republik: Portugalska, Francoska, Švica, Andoro in San Marino. Poslednji dve sta zelo mali državici. V Afriki je samo ena republika, Liberia, katere prebivalci so sami črnci. V Aziji in v Avstraliji ni držav, ki bi imele republikansko državno obliko. V severni in Južni Ameriki je več republik, ena največjih so združene države, a najmanjša Costa Rica s 320,000 prebivalci. Vseh skupaj je sedemnajst. Vseh republik na svetu je torej 23, v katerih živi 160 milijonov prebivalcev.
Žalna pojedina kanibalov. Francoski polkovnik Moll, ki je padel pred kratkem na bojnem polju pri Wadaju v francoski Afriki, ki je poročal med drugimi zanimivosti tudi sledečo za kanibale značilno anekdoto: Zašel sem nekega dne v .državi Kongo med strašne ijudožice. Utnrl jim je'ravno načelnik rodu i:i pripravljali so se na žalno pojedino. Okrog ognja so postajali bojno okinčani možje, ob strani pa so stale vdove po pokojnem gospodarju. Bile so popolnoma slečene, njih život pa je bil namazan s popolnoma belo, lepljivo moko. Izgledale so kot veliki cmoki, ki so pripravljeni za v ponev. Ljudožrci so me povabili slovesno k obedu. Vprašal sem jih, v čem obstoja njih obed, nakar so mi pokazali skupino belih cmokov — gospodarjevih vdov. Zgrozil sem se nad tem, in sem udeležbo seveda odločno odklonil. Bili so vsi iz sebe in se skrbno povpraševali, s čim bi mi postregli. Rešil sem jih zadrege in jim ponudil toliko volov, kolikor so imeli pripravljenih za obed gospodarjevih vdov. Uklonili so se sicer, ker so se
Neznanec je prijazno pristopil in ponudil Ivanu roko. Kakor hitro je začutil Puščoba neznančevo roko v svoji roki se mu je zazdelo, da sta se združili sorodni krvi in mirnejše mu je postalo pri srcu . . .
„Glej, glej, vsaj si ti, Ivan I In zazdelo se mu je, da zopet svoje, oči, svoje poteze, da vidi z duhom in telesom.
Puščoba je pogledal svojega no-prijatelja in strepetala sta oba, se srečali njuni pogledi.
Po materi sva si celo v soro-du!
— Dozdevalo se mi je, grozno Sva si podobna I
Puščoba je preskočil jarek, a zo-Pet se je spodtaknil in padel na glavo. Vstal je z največjim trudom in se prijel za čelo.
Po čelu mu je curljala vroča temnordeča kri.
— Gospod: vaš prijatelj nori. Glejte ga kako pleza na streho ...
Ivan se je ozrl in glej, poleg njega je stal prileten mož lokavih oči, obleka vsa zanemarjena, a vendar se je poznalo na njej, da je bila pred davnim last boljšega gospodarja.
— Gospod, vaš prijatelj nori, glejte ga, kako pleza na streho!
In res! Novi prijatelj je stal pri
bali, vendar pa je velika večina veli-kašev rodu odšla, češ, da se ne izplača ostati na taki žalni pojedini.
* Prebivalstvo Dubrovnika. Po
zadnjem ljudskem štetju ima Dubrovnik 12 909 prebivalcev in 1341 vojakov. Prebivalstvo se jn v zadnjih 10 letih pomnožilo za 837 oseb, ne vra-čunši vojake,
* Usoda češkega pisma. Na severnem Češkem je mesto Heb, nemški Eger, katero ne sprejema čeških dopisov. Mestno županstvo Smichov je poslalo županstvu v Hebu že v decembru lanskega leta pismo s češkim naslovom »mestnemu uradu^v Chebu". Mestni urad v Hebu pa pisma ni sprejel, temveč je napisal nanj: „Zu-rtlck! Wird nicht angenommen. Unsere Amtssprache ist die deutsche. Eine Stadt „Chebu“ existiert nicht. — Stadrat Eger, Deutsch - Bčhmen. — (Nazaj! Se ne sprejme. Naš uradni jezik je nemški. Mesta ,Chebu“ sploh ni. Mestni urad Heb, Nemško Češko.) Pošta v Hebu je dala pismo tamoš-njemu okrajnemu glavarstvu, da je prisilno dostavi mestnemu uradu, a okrajno glavarstvo tega ni hotelo storiti. Poštni urad v Hebu je poslal potem pismo poštnemu ravnateljstvu v Prago, katero je izročilo pismo c. kr. namestniji k nadaljnemu uradovanju. Namestnija pa se je obrnila na češko stranko s prošnjo, naj odpre pismo ali naj pooblasti okrajno glavarstvo v Smichovu, da srne pismo odpreti, da bodo potem pismo prestavili na nemško in^ prestavo poslali županstvu v Hebu. Češka stranka je odgovorila, da ona nima pravice pisem županstva Sinichova niti sama odpirati niti drugim dajati v to pooblastila. Končno se je c.* kr. namestnija obrnila na županstvo Smichov, a to neče pisma ni nazaj sprejeti in ga tudi ne odpreti, In sedaj premišlja c. kr. namestnija, kaj ji je storiti.
* Poljska razstava v Berolinu.
Zveza poljskih obrtnih društev priredi meseca avgusta (26. do 28.) v Berolinu obrtno razstavo, ki ji je svrha, da pokaže, kaj se in kako se s Poljaki dela na polju industrije in obrti. Posebni oddelek bo za dela poljskih žen.
* Žarki solnčnega venca. Slavna Lickova zvezdama ima celo zbirko fotografskih slik solnčnega venca, ta-kozvane korone, t. j. tistega finega venca žarkov, ki obdaja solnčno kroglo in ki je prostemu očesu viden le ob popolnem solnčnem mrku. Profesor Miller je te dragocene slike natančno preiskal, da dožene. kako si je razlagati postanek pravih žarkov, ki pro-dro skozi ta svetlobni venec. Doslej je bilo splošno razširjeno domnevanje, da obstoje žarki iz drobcev, ki odle-tavajo vsled solnčnega vrtenja okrog osi v neznanske daljave. Profesor Miller pa je tekom svojih študij prišel do naznanja, da ima le del žarkov iz solnčne korone tako obliko, katera dopušča omenjeno razlago. Pač pa je MUler tega mnenja, da nastaja izpre-mma oblike vsled tega, ker so drobci na skrajnem koncu žarkov mnogo finejši in svetlobnemu tlaku, izhajajočemu iz soinca, mnogo bolj izpostavljeni.
* Poraba alkohola na Francoskem. Ravnatelj psihiatričnega zavoda v Bizerti je obelodanil naravnost neverjetne podatke o vedno večji porabi alkohola na Francoskem. Francoska stoji z ozirom na porabo alkohola na prvem mestu med vsemi evropskimi državami. Leta 1907. so porabili v Francoski 129 milijonov litrov alkohola, ali 331 litrov po osebi. Poraba absinta se je od 700 tisoč litrov leta 1874. povišala na 36 milijonov litrov leta 1910. Po tej porabi alko-
hiši in se spenjal na streh, a pogledi so mu uhajali nazaj na Ivana.
Kakor ukopan je stal Ivan Puščoba in zrl presenečen svojega novega prijatelja Prijel se je za žleb in se pognal z vso močjo na streho. Kakor mačka je plezal do slemena, tu se je pa vspel pokonci in zavpil:
.	— Le skrivajta se grešnika, me-
ni ne uidejo vajini grehi . . .
Mimo Puščobe je šel mož udur-nega obraza. Nekoliko se je postavil
pogledom”1 ga gledal z izl3uljenirn
Na hrbtu je nosil vrečo, vso umazano od neprestanega odkladanja.
Nekaj je zastokalo v njej, kakor bi zajokal otrok.
Osupnil je sprva, a ko je vrečo odvezal so splavale iz nje v lahnem oblačku tožne misli Ivana Puščobe.
Spomnil se je na neki večer, ko je pogledal skozi okno. Svetilka je privabila razne metulje, vešče in komarje. Lazili so po njegovem oknu sem ter tja, a zaman, do luči niso prišli. Pot so imeli dobro preudarjeno; do zaželjenega cilja jih je ločilo le še prozorno steklo,
Ivanu Puščobi je zdrknila črez ustnice nerazločna beseda, če je vedel prav, je govoril nekaj o usodi.
    (Dalje.)
Ustnica uredništva.
Gosp. M. M. v Ljubljani. Radi Vam potrjujemo, da niste in niste bili nikdar v nobeni direktni ali indirektni zvezi z noticami v našem listu.
Lastnik in glavni urednik	Fiat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lab. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
hola troši Francoska sedaj vsako leto za alkohol lepo svoto 3 milijarde fr.
*	Ljubezen blaznega. Trgovec Mihael Kolosy se je hotel pred kakimi enajstimi leti poročiti s trgovčevo hčerko Malvino Marmorstein, najlepšo deklico v Novi Pesti. Starši deklice so se temu uprli. Čez nekaj časa se je lepotica poročila s knjigovodjo Ga-sparjem Kolosy je bil ves obupan in je kar zblaznel. Ko se je deklica poročila, je Kolosy najel blizu njenega slanovanja stanovanje, ki ga je imel pa vedno skrbno zaklenjeno. Občeval ni z nikomur, razven s svojo staro gospodinjo, ki mu je prinašala jed. Čez nekaj časa je dobil Kolosy iz Pariza več zabojev, katere je skrbno skrival, Nekega dne je njegova gospodinja prisluškovala, kako se je Kolosy nežno pogovarjal z neko osebo. Ko pa je slišala še poljubovanje, je pogledala skozi ključavnico. In kaj je zagledala? Kolosy je objemal svojo sosedinjo, gospo Gasparjcvo. Gospodinja je stopila v sobo, toda gospe Gasparjeve ni bilo več v sobi. Zastonj jo je iskala. Ker je pa le silila v njega, je Koiosy odprl omaro ter ji pokazal gospo. Ko-losy je vzel revolver ter pokazal na gospo, rekoč: »Tu je moja druga ljubica ! Toda je iz voska! To je velika skrivnosti Če ne boš o tem molčala, te ustrelim!" Prestrašena gospodinja je prisegla, da ne bo nikdar o tem govorila. Kolosy si je pustil po fotografiji v Parizu napraviti iz voska njeno podobo, pri kateri je svojo srečo užival. Kadarkoli je gospa Gasparjeva dobila otroka, si ga je tudi Kolosy dal napraviti iz voska. Te dni je pa zblaznel in odpeljali so ga v blaznico. In tako so ljudje izvedeli za njegovo skrivnost.
Gospod
star 43 let, oženjen, posebno dober posredovalec za živino, želi službe oskrbnika na kaki graščini, veleposestvu ali kaj temu sličnega. Cenjene ponudbe pod »Oskrbnik" na »Prvo anončno pisarno".
Svetovno
S	Prevzetje edine prodaje me je postavilona stališče, da za 2-90 K nudim elegantno 14 kar. Double zlato švicarsko uro. Ista ima 36 urno dobro idoče kolesje s sidrom. Nagradna znaftika je električnim potom s pravim zlatom prevlečena. Gre precizno 4 leta, za kar tudi jamčim. 1 kom. 2 90 K 3 komadi 7-50 K. Ker se neugajajoče premenja, ali se lahko nazaj dobi, je naročilo popolnoma brez rizike. Pošiljam samo po povzetju.
ST. KESSLER, svetov razpošiljalnica Krakov, Avstrija štev. 132.
Mali oglasi
Beseda 6 vin. — Za one, ki iščejo službe
4	vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla-čujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri »večer.
Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp Šiška.
Btanovnn!« z eno sobo in kuhinjo koj odda na Tržaški cesti 45.
Salonska garnitura se ceno proda. Kje, pove Prva anončna pisarna.	452/2-1
Dobro ohranjeno damsko kolo in planino se ceno proda. Kje, pove uprav. .Jutra*.
280/x—1
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak
naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Absolventi*.!a razreda, vešča slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika išče službe v trafiki, kjer je že delovala, ali-kaj primernega. Cenjene ponudbe pod ,Vestna Trst, poštno ležeče.	305/3—1
Mlado dekle išče službe pri boljši rodbini kot dojilja. Ponudbe: Hrenova ulica 17 ali pa Mestni trg 25.	457
----------------—-------J-----------------------
Btunovanje v prijazni, mirni in hladni Novi ulici št. 3 s 3, 2 in 1 sobo in pritiklino je oddati takoj ali za november. 303/2—1
Proda se izjemno lepo posestvo blizu mesta in državne ceste Velikovec-Celovec. Rodovitno polje, lepi travniki, gozdi, pašniki, lepa poslopja, krasna lega. Ugodili plačilni pogoji. Jeki, Klopiče, pošta Velikovec, Koroško.
B >i'uli»i'diucl se prodajo v Kolodvorski ulici štev. 7.	417/2—2
L. J. FroMich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilničn! račun štev. 67.626.
Slovenskemu Sokolstvu!
Mladi, pa marljivi In vstrajni
, Jutro* se prodajam Trstu
po e vinarjev
T7- nsuslednjila. to"toalcax2a.ala.:
Becher trlica Stadion, Trevtsail aliea Fontana, Pipan, nlica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Cardncoi, Sekovar, VojaŠnični trg, Hrast. Postni trg,
MoŽL, nlica Miramar, Ma^oSo, nlica Bel ved ere, Geržina, Rojan, Bannacher, Čampo Mamo, Bruna, SS. Martiri,
Ercigoj, ulica Massimiliana, RoiIČeij, nlica S. Maroo,
Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, m. Barriera,
Spflder* ulica Barriera, lavrenčič, VojaMni trg. Benusi, Greta,
Kichei, Rojan,
Bajc, ulica: Geppa,
LuzattO, ulica Acqnedotto, Segulill, ulica Industria, lug, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak. nlica Belvedere. CecilimL Ulica deli’ Istra,
mm
Sokol v Domžalah
otvorl
svoj dom.
Glede na pomembnost te prilike in važnost postojanke, ki jo zavzema domžalski Sokol, je sklenil odbor Slovenske sokolske zveze, da je na ta dan prirediti v Domžalah večji sokolski zlet. Udeleže se naj ga poleg Ljubljanske sokolske župe, ki ji je zlet v Domžale obenem župni zlet, tudi vse bližnje sokolske župe, tem pa se kolikor mogoče številno pridružijo tudi oddaljenejše župe in društva.
Pohitimo torej bratje in sestre, dne 6. avgusta kar najmnogobrojneje k domžalskemu Sokolu, da mu tako pokažemo svojo bratsko ljubav in priznanje svoje za veliko vztrajnost in požrtvovalnost, s katero je v razmeroma kratkem času zgradil novo sokolsko trdnjavo.
Bodi domžalski sokolski zlet močna vspodbuda domžalskemu Sokolu, da z isto vztrajnostjo, kakor je ž njo gradil svoj dom, nadaljuje delo v njem.
Bodi sokolski dan v Domžalah nova sijajna osvedočba velike in nad vse krasne misli sokolske. V čim večjem skupnem nastopu naj pokaže slovenskega Sokolstva nezlomno moč in jekleno disciplino, naj priča o jakem našem delu za ljubljeni naš narod, o krepkem našem stremljenju za okrepitev in vzmnožitev njegovih telesnih in nravstvenih moči, za njegov napredek in blaginjo, razvoj in po-vzdigo!
Prisrčno vas torej vabimo: pridite kar najštevilnejši, pridite kar naj-dovršenejši po delu, da bo vspeh sijajen, korist popolna!
Kvišku k vzajemnemu krepkemu činu! Kvišku junaški prapor sokolski!
Na zdar! Na svidenje I
Predsedstvo Slovenske sokolske zveze.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
"v sela. •velllcostl ©e ceno proda.
Moje ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za pravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ,
Santeigasse
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinaijev.
Stanovanje
dve sobi, kabinet, kopalnica ter vse pritikline, zračna lega, dvajset minut od glavne pošte se odda za november. Več v »Prvi anončni pisarni*.
Č3-u.d.ejž anaerilsanslc© industrije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
^ ^ Ta posebtio duhovit^
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10 60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq.
s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami v 1. nadstropju, Dunajska cesta št. 69, se takoj odda. Poizve se pri gostilničarju .Bavarski dvor*,
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, [Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del Usta, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Okasion nakup
TfTfTfTfTffTrr
JTulset obleka iz Čliite volne za gospode. Redka prilika.
lepa bluza in krilo ali kostum iz blaga za dame.
obleka iz blaga ali iz belega platna za otroke.
Pralna obleka za otrok e klobuk ali 2 slamnika za gosp. in dečka.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadaj‘oča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
■ Sodnijska ulica št. 3 —
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Angleško skladišče oblek
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago, asu te
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal In okenskih ploJč.
Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz tistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namefte.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naJraznovrstnejSih kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
===== vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -—■— Reserve ln londi K 54,000.000. Izplačane odškodnine ln kapitalije K 100,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo,  	Vsa	pojasnila	daje:	-
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
——_____ Pisarne so v lastni bančni hiši.	.........
Ves Cisti dobiček sc razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je Izplačalo K 2.495-719-—.
■ ■BBBBBnBlBBHBBHHHBHBIEIBaBBBBlHBBBlBBBBa
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska utica št. 8.
 -	''	'■	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom  ■-
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko sjradajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
IvfviriteaJjIj©.	lAtogrre-Sja.
 . Tele/ozualcak	štm-v. 1.1.3.	    Pota.«	J^rmaaAlnie«	štev.	78.307.
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
ITJNJA kolesa.
NajobSiftičjJc jamstvo. llustrovani ceniki brezplačno.
S. t »mernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Spedal. trgovina » kolesi ia potim. deli.
>7 |i»M .H Vit1. Ol« K.t l
fVSS L|nbl|anska kreditna banka * Ljubljani. 7SSS
Strltarj «va ulica «©▼• **.
^== Podružnice v Spletu, Celovcu. Trstu, Sarajevu in Gorici. — — — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|,°|0l