PRIMORSKI DHEYNIK , r-------- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE EL ' Stev- 194 (2504) 5« in 6. septembra PUM TABOR na Okro glici Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 15. avgusta 1953 Cena 25 lir b rešitev »aih!1- iSelnosC eno izmed V»raia^ M tare tadne °e po9lcdam° tiča P°datke, lahko vidimo, dnevr,a°SPjdarski Polozai se knt V n s^a^ša in da breznn P.osledica veča število tnlai,hS!-Zk' n predvsem P° uradnih Danes imamo po prih/;s p°datkih na Tržaškem n Tl™ 19 tis°* brezposel-Več’a s? evd° P“ se brž po-tutii' h Vzamemo v poštev na i>n* eZP°Selnost' Predvsem ki $iv-‘ pr‘ kmečki mladini, Pri n,? j- breme staršev, ter hla č*'*1' ki *e dokončala da bi . na zaP°slitev, ne delo °6 upiS(da pri uradu za ko b,a, *e. to število je viso- ®°sP°darska 1^° “k"*™ jS Sioblk a,mr a' Ce pa ga «i°i j ohziramo, ugotovi- fribliJ« °dpade na mladince do ten 0. g00 brezposelnih; "*dannr,SteVila 5e Pr‘šla tudi Stcuiio h Slndikalna anketa. Ceu Pom rezP°selnilt mladin-vseh za^ni pr'kližno desetino °brti Posienih v industriji, ’norstvuT°OV*ni‘ bankah, podi ne a?lni uPravi itd. Tu-kdaj b0If e na to, kako in danje h ° labko prišli iz se-d'1 se ostaja dejstvo, "‘°rej0 adi kadri danes ne kar Ponie r°kovno izobraziti, kih ielai>n1 deklasacijo tržaš-br> tn0gi CCU’ ker mladina ne sfr°koiina n(?domestiti starih Tanih e?, visoko kvalifikacija elavcev. °rda i to ni r. 0 kdo ugovarjal, da lahlto J ]n da se mladina ke ,q oo nnaumu " ie /c r°.^ovn° izobražuje, rujevna uprava orga-«s tJečaje za strokovno shdr j^V Za brezposelne. Ta hirala , . Ptcuči, ^ -1* 1p j * * na, |j . ,a° neke mere korist koljj(0 1 tistih šest mesecev, 9ojp0. traJa tečaj, je olajšan tčricg^ski položaj udeleže tni'y.endar vse to za na-volj. p 'no še daleč ni do-ker Prbič zaradi tega, *>•< družinski teČajih pTed' Pride tvlnf Poglavarji in ® druai a v poštev šele 85em n Prst*, drugič in pred-'nesecih 2a*°> ker se v šestih klica ni°ola naučiti po- ki daje j* ustanova SELAD, korisfj ^ 0 za ® mesecev, irezposelnelnemu olajšanju tafc° obsntl^’ vendar je prav °dstrnnif Utno nezadostna za teBa Zla-terim. a* Usa sredstva, s ka-^ti iQ t°J)0skusili doslej re-fPrasanie ° resr,o socialno ’n lle ’ ,s° sa,no začasna Cc se i,10^0 re3iti nprašanja. doy°!jio°Ce 7i° ,Ud’ razne diskusije \ e*Po Jil fuetu- razne akcije itičnih tn nekaterih po- bre> —razne aiskusije Hns£0Seln°sti v tržaškem ^rP,^m svetu, razne akcije liČnih 1 ln ne 4 ŽVn *^ank. z ukazom št. ,tonot)i ° d. 1. 1953 je bila u-tlja znlen'1 tehnična komisi-!ti na anketo o brezposelno-r°čju s~P°lo-ameriškem pod-Ta komisija mora »no,,;1. ank«o in na njeni o- in°vi’ ! kon,r” "e' "*unja. c,a aeio ’• r0h,SI3e so najprej dolo- i ~vl ti j a nJKUl pr6alagati načrt za re-vprašanja. Za delo 1 Tnu M tot«ke) 6 mesecev, ’ So n« nnri , ko pa je !a por,’ s° Oa podaljšali še u Sq eta. V občinskem sve- X °,- 'kol, iji »o ° t6W vPrašanju na na široko razprav-^djf “ te,r sejali so nekateri ^li n Uniki političnih strank ^inij a dpa» piše, da ni lahko določiti točnega roka trajanja začasne vlade, da pa je ta rok tudi gotovo vezan na nekatere bližnje mednarodne dogod- ke, zlasti pa na nemške volitve, ki bodo 6. septembra. Cistah mednarodni dogodki, pravi turinski ligt, ki bodo'vplivali na trajanje začasne vlade, so v glavnem povezani s procesom pomirjevanja v svetu. Milanski «Corriere della Sera« pa izraža bojazen, da bo marsikdo v «upravni vladi« videl maskirano enobarvno demokristjansko vlado. V Parizu pa je objavil znani dnevnik «Le Monde« čla. nek, ki zatrjuje, da je Italija izzvala Francijo na dvoboj, za naslov najbolj nestabilne države v Evropi. List pravi nato, da bi bila najpreprostejša rešitev razpust parlamenta in ugotavlja, da je vir nesporazum v Italiji predvsem zunanjepolitičnega značaja, čeprav se o tem malo govori. Končno pravi še «Le Monde«, ne brez skrite škodoželjnosti: «Edino. kar je gotovo, pa je, da Italija ni več gonilna sila evropskega združevanja in da je zgu-bila vlogo najboljšega zaveznika ZDA«. List pravi še, da se je bati, da se bo val stavk, ki je zajel Francijo, razširil tudi na Italijo. Tudi «New York Times« u-gotavlja, da italijansko sodelo. vanje z Zahodom ne bo moglo več biti tako popolno kot doslej in da je Italija izgubila glavno vlogo v prizadevanju za evropsko združitev. List pravi, da je 7. junija večina italijanskega ljudstva jasno pokazala, da «se ji ne zdi dovolj koristna izrazito filoame-riška De Gasperijeva politika«, in pravi; «Za nas Amerikance je to grenka pilula, ki jo moramo pogoltniti, in vendar moramo s sladkim obrazom ugrizniti v kislo jabolko in o-stati mirni« A. P. VEDNO BOLJ NAPET POLOŽAJ V MAROKU Sklep o odstavitvi sultana posledica francoskega pritiska Proglasitev novega sultana so odložili za 24 ur -Protest arabskih držav pri glavuem tajniku OZN KAIRO, 14. — Ulemi muslimanske univerze v Al Azharu so obsodili gibanje, ki ga vodi marakeški paša ter so pozvali vse muslimane, naj podprejo maroškega sultana. V pariških krogih zatrjujejo, da Francija nima namena zamenjati maroškega sultana ali pa pomagati pri tem. Zatrjujejo, da Francija le posreduje v sporu med sultanom in pašo El Glaoui. Kakor že javljeno, je vrhovni odbor pašev in kadijev, ki so se ponovno sestali danes zjutraj v palači, kjer biva El Glaoui. sklenil proglasiti za novega maroškega sultana Maulayo Mohameda Ben Arafo, ki je stric sedanjega sultana. Toda opoldne se je ravnatelj za notranje zadeve v generalni rezidenci, Vallat, v spremstvu poglavarja področja Casablanca in poveljnika vojaškega področja v Marakešu sestal z El Glaouijem in ta mu je obljubil, da bodo izvedbo sklepa odložili za 24 la razdejanih Jonskih otokih nowi potresni sunki in požari Pomoč pošiljajo z letali, vojnimi ladjami in s helikopterji - Zaradi pomanjkanja vode ni mogoče gasiti požarov - Iskanje mrličev pod ruševinami ATENE, 14. — Atenski observatorij je včeraj med 12.30 in 19. uro registriral šest novih potresnih sunkov, ponoči pa drugih 11. Iz Pa trasa pa javljajo, da sta bila danes zjutraj tudi v tem mestu dva močna potresna sunka, Z otoka Kala-mos južnovzhodno od Kefalo-nije pa javljajo, da se zaradi močnih potresnih sunkov _ otoček stalno trese in vse hiše so bile porušene. Novi potresni sunki so včeraj razdejali, kar je še ostalo pokonci. Vidi se samo še tu pa tam zidovje porušenih hiš. Plazovom skalovja, ki se vali z gora, so se pridružili še požari. ki so spremenili prizadete otoke v pravi pekel. Mesto Zakynthos še vedno gori. Zaradi pomanjkanja vode je gašenje onemogočeno. Izpod ruševin že dalje pobirajo mrtve in ranjence, katerih število se še ne da ugotoviti. Iz goratih krajev se proti morju pomikajo begunci, ki nosijo s seboj ranjence. Grške, ameriške in britanske vojne ladje odvažajo ranjence ter privažajo živila in najnujnejše potrebščine, predvsem pa zdravila. Ladje in letala šeste ameri. ške flote v Sredozemlju so že začele prevažati zdravila, krvno plazno in najnujnejše po. trebščine. Zdravniki in bolničarji pa pomagajo pri reševal, ni akciji Pri tem uporabljajo tudi helikopterje. Ameriški Rdeči križ je doložil 50.000 dolarjev za dobavljanje zdravil in na prošnjo grškega Rdeče. LEO 9IATES O IZREDNEM ZASEDANJE OZN u,‘ nič n,,,JU0 ni bilo iz te- ^leni0 m:/etne°a> izvza* v nh'* r a res°lucijo veči" ^ XrheClZkT SVe n* ne tl) brezposelni mla-, Zaradi ° Ca ne kruha. eba kov?! da je * disk 2 .obliubami in čas . Sliami in da je konkre'tnia zaino uvaja-,iifev mlad' reP‘ za zapo-0 *•£ ££■Prišei ^ &s, naS« nprava pregle. Važnost moralnega pritiska ZN za sporazumno rešitev korejskega vprašanja ga križa bodo določili še nadaljnje fonde. Zveza društev Rdečega križa v Ženevi pa je poslala na prizadete otoke šte. vilne šotore. Načelnik ameriške pomorske sekcije v Grčiji admiral Earl ter odpravnik poslov Charles Yost sta pre. nesla svoj glavni štab v Pa-tras, od koder se vodijo vse ameriške pomožne akcije. Britanska križarka «Bermu-da» je tudi odpotovala v Grčijo s skupino zdravnikov in bolničark, z veliko količino zdravi! a tom.obilov, jeepov, radijskin oddajnikov posebnih živil za otroke, z dvema helikopterjema in z drugim najnujnejšim materialom. Ladja «Spalake», ki prevaža pitno vodo, pa bo danes odpotovala z Malte v Grčijo. Od tam bo odpotovalo tudi letalo «Sunder-land« s skupino zdravnikov in zdravniškega osebja. S Cipra pa bodo odpotovale nekatere ladje s potrebnim materialom za reševalno akcijo. Z letališča Bovingdon pa je danes odpotovalo deset zdravnikov ameriškega letalstva. Ameriške kopne, pomorske in letalske sile v Evropi so prekinile vse manevre in so dale prednost organiziranju pomoči ponesrečencem. Danes se zdi. da je položaj na otokih nekoliko bolj miren. Toda to ne pomeni, da ni še vedno iesen. Do poznega jutra ni bilo mogoče omejiti požarov ki divjajo v Lixuri in v Argostolionu Ti dve mesti kakor tudi Zakynthos, Sami in Vathy (na otoku Itaka) so u-ničena. Nekoliko nrjrijše je razdejanje v notranjosti teh otokov. Uradno so do sedaj u-gotoviii 400 mrtvih, toda to število bo prav verjetno na-rastlo, ker s0 številna trupla še vedno pod ruševinami. Neuradno se govori o več ko tisoč mrtvih. Zasedanje naj bo tribuna človeštva, ki hoče, da nikoli več ne bi prišlo do spopadov - Prva naloga je združitev Koreje z demokratičnimi sredstvi, to pa bo omogočilo sporazumno rešitev ostalih azijskih zadev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Pred odhodom iz Jugoslavije v New Yot'k na izredno zasedanje glavne skupščine OZN je vod. ja jugoslovanske delegacije Leo Mates odgovoril dopisniku Tanjuga na nekaj vprašanj glede pomena bližnjega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov in o stališču, ki ga bo zavzela jugoslovanska delegacija na tem zasedanju, ((Politični pomen tega zasedanja, na katerem bo edina točka dnevnega reda vprašanje Koreje, je dejal Mates, je v tem, da bi moralo biti to zasedanje tribuna človeštva, ki si želi ne samo, da se ne bi obnovila vojna na Koreji, temveč da bi se ustvaril tak položaj, da ne bi bil kakršen koli spopad nikoli več možen«. «Mi pričakujemo, je nadalje^ val Mates, da bodo Združeni narodi na terti zasedanju izrazili zadovoljstvo, ker je prenehalo streljanje na Koreji, toda da bodo prav tako izvršili moralni pritisk, da bi prišlo do sporazumne rešitve korejskih vprašanj, ki so postala aktualna po koncu sovražnosti. Prva naloga je, da najdejo pot za združitev Koreje na demokratičnih načelih in za njeno neodvisnost«. Nato je dejal, da ni potrebno podcenjevati moralnega pritiska Združenih narodov, ki je doslej odigral zelo pomembno vlogo pri prenehanju sovražnosti na Koreji, pa celo odločilno vlogo. V delovanju Združenih narodov se je odražala želja vseh narodov, da bi reševali vprašanja po mirni poti in da bi preprečili izbruh svetovnega spopada. Jugoslovanska delegacija meni, je dejal Mates, da je potrebno na tem zasedanju storiti vse, da bi prišlo do takšnega zboljšanja položaja na Koreji, ki bi omogočil dosego končnega cilja, to je zdru. žitev Koreje kot neodvisne demokratične države, s tem pa tudi učvrstitev miru v tem de. lu sveta in v Aziji sploh. To bo omogočilo sporazumno rešitev tudi drugih azijskih vprašanj. Mates je zatem omenil, da na sedanjem zasedanju ne bi smeli razpravljati o konkretnih podrobnostih, temveč bi jih morali prepustiti politični konferenci, kakor predvideva sporazum o premirju. Ob koncu je poudaril, da se bo skupščina o glavnih stvareh brez težav sporazumela. Danes popoldne sta se sestala zakonodajna odbora obeh svetov ljudske skupščine Jugoslavije Razpravljala sta o tem, da bi postavili na dnevni red predlog zakonika o ka- Predvidevajo, da bosta zakonodajna odbora razpravljala tudi o predlogu zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev, kakor tudi o predlogu splošnega zakona o univerzah. Zakonodajna odbo. ra bosta jutri nadaljevala svoje delo. Tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije je poslalo 12. avgusta albanski vladi protestno noto zaradi napada, ki so ga izvršili diverzanti iz Albanije na jugoslovanske obmejne organe ter pri tem ranili dva graničarja. Y noti opozarja ju. goslovanska vlada albansko, da se je ta incident dogodil v Času, ko je albanska vlada izjavila, da je pripravljena pričeti razgovore o normalizaciji stanja ob jugoslovansko-alban. ski meji in o reševanju vseh spornih obmejnih vprašanj. BEOGRAD, 14. — Vršilec dolžnosti predsednika španske republikanske vlade ter minister za notranje zadeve Julio Just je predsedniku republike Jugoslavije maršalu Titu poslal telegram, v katerem se mu v imenu španske republikanske vlade zahvaljuje za povabilo, da 50 otrok španskih republikancev lahko pride na letovanje v Jugoslavijo. Otroci španskih republikancev, ki ži- ve v Franciji, bodo prebili po-zenskem postopku in predlog j letje v letoviščih Rdečega kri-zakona o zastaranju terjatev, j ža v Boki Kotorski, o politični honterenci NEW YORK, 14. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes izročil tisku pisano izjavo, v kateri pravi, da je prepričan, da je treba dogovor o premirju na Koreji tolmačiti v smislu, da bodoča politična konferenca o Koreji ne sme biti omejena samo na države, ki imajo čete na Koreji. Nato izraža tajnik upanje da bo mogoče načeti v konstruktivnem ozračju vprašanja, ki se tičejo politične konference, V krogih tajništva OZN tolmačijo to izjavo v smislu, da zavzema glavni tajnik stališče, ki se znatno približuje stališču angleške vlade in ki je nasprotno stališču, ki ga je včeraj obrazložil tisku ameriški delegat Cabot Lodge. Ta je namreč' dejal, da bi moralo na konferenci predstavljati OZN samo 16 držav, ki imajo Čete na Koreji. Indija bi morala bi- di, da so nekateri predstavniki 16 držav predlagali Ban-dong v Indoneziji in Macao. V obveščenih krogih pa trdijo, da nameravajo Združeni narodi predlagati, naj bi konferenca bila v kakem kraju nevtralnega področja na Koreji. V Londonu pa je danes laburistična stranka objavila sledečo uradno izjavo: ((Objavljena je bila izjava 16 držav o Koreji, ki je bila podpisana 27. julija, Ta izjava pravi med drugim; .Posledice kršitve premirja (s strani Severnih Korejcev in Kitajcev) bi bile tako resne, da zelo verjetno ne bi bilo mogoče omejiti sovražnosti na Korejo’. Laburistična stranka obsoja dejstvo, da vlada ni dala nobenega sporočila o obstoju te izjave in o njeni vsebini med razpravljanjem o Koreji, ki je bilo V parlamentu pred začetkom počitnic obeh zbornic. Laburistična stranka zavrača vse, kar bi se v izjavi lahko tolmačilo kot obveznost Anglije v primeru razširitve vojne na Daljnem vzhodu«. Ta izjava bo verjetno povzročila v parlamentu mnogo hrupa in bo okrepila mnenje v laburistični stranki, da je treba spodnjo zbornico (ki bi se morala sestati 20, oktobra) takoj sklicati in razpravljati o položaju. Po mnenju političnih krogov so baje tudi nekateri člani konservativne stranke vznemirjeni zaradi vsebine te izjave in so baje že razmišljali o tem, ali naj od Churchilla zahtevajo izredno sejo parlamenta. FredsedniStvo vlade pa je objavilo nocoj dolgo izjavo, o kateri trdijo, da jo je sestavil sam Churchill. V izjavi se po. jasnjuje stališče britanske vlade glede bodočih obveznosti na Koreji in Daljnem vzhodu. Izjava pravi nato med dru. gim, da se britanska vlada ni obvezala podvzeti določene u-krepe v hipotetičnih okolišči. nah. Vendar pa^ je skupno z zavezniškimi državami priznala nujnost novih jamstev. Po-ročilo omenja nato Churchillove izjave januarja 1952 da «bo zavezniška reakcija v primeru kršitve premirja nagla, odločna in učinkovita«. Dalje pravi poročilo, da se je laburistična vlada obvezala povezati britanske sile na Koreji v akciji, ki ne bo omejena na korejsko ozemlje, v primeru, da bi prišlo do množičnih letalskih napadov s pomočjo letalskih oporišč na kitajskem ozemlju. Dokument pravi, da ni torej nobene spremembe načel v po. litiki, ki jo je glede tega vodila laburistična vlada in pozneje konservativna vlada. Na koncu obsoja poročilo ravnanje juž-nokorejskega predsednika in izpustitev 27.000 vojnih ujetnikov. Izjava pojasnjuje, da je Zaradi sovjetskega nasprotovanja pa je bil zavrnjen predlog, naj se v Avsrtiji dovoli svobodno kretanje vsem državljanom zavezniških dr. žav. Prav tako niso Sovjeti pristali na zavezniški sklep, da se z letalom civilnih prog dovoli svobodno pristajanje na Dunaju, ker si hočejo pridržati pravico odločanja o poletih nad sovjetskim sektorjem me. sta. Clemenf Attlee v Postojni Danes ob II. url je prišel v Postojno vodja britanske laburistične stranke Clement Attlee. Gosta spremljajo predsednik izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije in sekretar centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miha Marinko, Boris Ziherl in dr. Marijan Brecelj. Ob vhodu v jamo so ga pozdravili predsednik okrajnega • ljudskega odbora Mirko Jelarčič, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Matevž Hače ter predsednik občine Postojna Jože Baša. Pionirji v narodnih nošah so mu poklonili šopke cvetja. Sprejema se je udeležilo večje število prebivalcev Postojne. Nato si je Attlee o-gledal jamo. ur. V Maroku vlada mir in do sedaj ni prišlo do incidentov Zanikujejo tudi, da bi bili pod-vzeli izredne policijske ukrepe. Pristaši El Glaouija očitajo sultanu «modernizem» in ((malo vernosti« ter da je podpiral stranko Istiklal, ki odločno podpira zahteve maroškega ljudstva po neodvisnosti Maroka. Voditelji prevratnega gi. banja pa so naklonjeni francoski politiki. V krogih blizu marakeškega paše sodijo, da so predstavniki glavne rezidence, ki so se danes sestali z El Glaouijem, tega obvestili, da bo v kratkem prižel v Rabat predstavnik1 francoskega zunanjega mi. nistrstva, da prouči položaj. Zdi se, da ima zahteva, naj se proglasitev novega sultana odloži za 24 ur, namen dovoliti delegatu francoske vlade, da v Marakešu presodi obseg sedanjega gibanja in da potem poroča francoskemu zunanjemu ministrstvu. V francoskih krogih v Rabatu uradno zanikujejo vesti, da je v’ Marakešu in Casablanci prišlo do hudih neredov. Egiptovski list «Al Ahram« objavlja danes razgovor s predsednikom maroške stranke Istiklal. Predsednik Allal El Fassi, ki je politični begunec v Egiptu, zahteva, naj se Varnostni svet takoj sestane, «da prepreči, da bi državljanska vojna ki lahko izbruhne vsak trenutek, ogrožala mir na tem delu sveta«. Dalje je izjavil, da skuša Francija, ((izkoriščajoč morebiten nered v Maroku, prisiliti Sultana, da bi obsodil delovanje stranke Istiklal kot uvod v sodni postopek, ki ga Francija namerava uvesti proti nekaterim članom tega gibanja«. Iz New Yorka javljajo, da je skupina petnajstih arabskih in azijskih držav v OZN poslala glavnemu tajniku in predsedniku glavne skupščine OZN brzojavko, v kateri zatrjujejo, da so dobile verodostojna poročila, da Francija organizira načrt za odstavitev maroškega sultana. Brzojavka pravi: «Ta ukrep bo povečal napetost in bo privedel do prelivanja krvi in ogrožanja miru. Zahtevamo, da sporočite francoski vladi naše veliko zaskrbljenje«. Za odpošiljatev te brzojavke so se odločili na sestanku omenjene skupine, ki ga je včeraj sklicala Indonezija in na katerem so razpravljali tudi o stališču, ki naj ga zavzamejo na zasedanju glavne skupščine glede Koreje. O tem bodo zavzeli dokončno stališče v ponedeljek. Sest arabskih držav članic OZN je pozneje tudi sklenilo, da ne bodo od skupščine zahtevali, naj bi na prihodnjem zasedanju razpravljala o obtožbah proti Izraelu zaradi premestitve vlade iz Tel Aviva v Jeruzalem. Organizacija «Comite France. Maghreb«, ki ji predseduje Francois Mauriac, je včeraj objavila izjavo, s katero ((obsoja nedopustne spletke in izzivanja tistih, ki že več mesecev delujejo na vse načine, da bi v Maroku umetno ustvarili prevratno gibanje proti zakonitemu vladarju, ki je edini predstavnik svojega ljudstva Paša El Gloui, ki je bil proglašen za novega maroškega sultana. in svoje države, in ki se mi sedaj z njim pogajamo«. Izjava se nadaljuje: «Ce bi uspeli pri tej nameri, bi to vrglo Maroko v državljansko vojno in bi pomenilo, da Francija ni zmožna spoštovati obveznosti, ki jih je sprejela do Maroka na mednarodnem področju. Ker ni Francija do sedaj hotela revidirati pogodbe iz leta 1912, jo mora spoštovati tam. kjer jo obvezuje, da bo nudila vso podporo Sultanu. Ce Francija ne bi spoštovala te obveznosti, bi s tem povzročila prenehanje te pogodbe in bi se odpovedala svoji misiji v Severni Afriki ter bi uzakonila tujo intervencijo«. Današnji pariški list «l‘Au-rore« pa svetuje francoski vladi, naj zapusti maroškega sultana ter naj pusti, da «sam vodi proti marakeškemu paši borbo za oblast, upoštevajoč — zatrjuje desničarski radikalni list — da bi El Glaoui z lahkoto lahko odstavil vladarja in postavil na njegovo mesto Franciji naklonjenega sultana«. Nato zatrjuje list, da je položaj v Maroku zelo resen, in da je prepozno preprečiti nadaljnji razvoj dogodkov, ter pravi dalje, «da je bila vsa dejavnost sultanove vlade naperjena proti Franciji ter naklonjena Istiklalu n komunistom«. Težila je tudi za tem, <(da Arabska liga spravi vprašanje Severne Afrike pred OZN, da pride do pogajanj z ameriškimi poslovnimi ljudmi, ki so pripravljeni nadomestiti nas na tem področju«. List piše nato, da je El Glaoui lojalen do Francije n da ima za seboj veliko večino maroškega ljudstva, ter pravi; «Ali naj se mu protivimo? Bilo bi nesmiselno«. Nato zaključuje, da bi bila najboljša rešitev za Francijo ((izjaviti, da gre za notranje zadeve Maroka, ki naj jih rešijo Maročani sami, ne da bi imela Francija pravico intervenirati«. v takih okoliščinah imela briti tnrei izključena tanska vlada za svojo dolžnost L nai 1 t-i S°VJet^ | poudariti, da se izjava 16 držav zveza jia jiaj^bi bila navzoča | nanaja samo na to, kar bi se neizzvano nasprotne sam0 na podlagi vabila Kitajcev in Severnih Korejcev. Britanska vlada pa je mnenja, da je navzočnost SZ bistvene važnosti, navzočnost Indije pa zaželena. Zaradi tega sodijo, da se bodo angleško-ameriški razgovori »e nadaljevali, zat0 da se sporazumejo o morebitni predložitvi skupne resolucije. V ameriških krogih se je izvedelo, da bi ZDA hotele, naj bi politična konferenca bila v 2enevi, Velika Britanija pa se je izrekla za en0 izmed azijskih mest (Novi Delhi, Colom-bo ah Singapur). Temu pa se je uprl Singman Ri. Zdi se tu- lahko označilo za kršitev premirja z strani, Ce se katera koli država Združenih narodov ne bi držala besede, ki jo je dala, bi imela britanska vlada pravico znova proučiti celotno zadevo. SKLEPI ZAVEZNIŠKEGA SVETU ZA V Franciji se nadaljuje splošna protestna stavka Železniški promet še vedno ustavljen - Sindikati zahtevajo sejo vrhovne komisije za kolektivne pogodbe - Akcija med poslanci za sklicanje izredne seje parlamenta DUNAJ, 14. — Štiristranski zavezniški svet na Dunaju, ki se je danes sestal, je soglasno sklenil ukiniti v Avstriji vse oblike cenzure od jutri dalje. PARIZ, 14. — Tudi danes, že tretji dan zaporedoma, stavkajo v Parizu nameščenci cestne železnice in avtobusov. Splošni položaj je še vedno resen. Danes stavkajo za 24 ur tudi tehniki in upravni uradniki radia in televizije ter muzicisti. Vse radijske oddaje so prekinjene. Poštni uslužbenci nadaljujejo stavko že deseti dan in pred vsemi poštnimi uradi so policijske straže. Tisti nameščenci, k: so se morali vrniti na delo zaradi vladnega poziva, pa so organizirali belo stavko. Tudi železniški promet je blokiran. V Calaisu so se številni tujci namestili v nekem vlaku brez lokomotive. Na oknih vagonov se suši perilo potnikov. Zaradi pomanjkanja bencina grozi nevarhost. da bo ukinjen še tisti promet z avtomobili, kj še deluje. Z druge strani pa je pariški radio javil: «Uradno se javlja, da je dobava živil zagotovljena, in se poziva prebivalstvo, naj ne bo zaradi tega zaskrbljeno«. Uslužbenci na letališčih «Air France« še dalje stavkajo, kar povzroča zamude v letalski službi. Toda mehaniki, ki so včeraj stavkali, so se danes vrnili na delo. Na letališčih se ne opravljajo carin- ski pregledi, ker stavkajo tudi | carinski uslužbenci. Danes so katoliški sindikati j razglasili 24-urno stavko v ke- J mijski industriji. Ti sindikati so skupno s ČGT proglasili tudi stavko gradbenih delavcev., ■ Nameščenci jeklarske industri- ^anevn kopn'h' ***** 'in pomorskih enot bodo na Pred manevri jugoslov. armade je. ki so včeraj stavkali, so se vrnili na delo, razen v Nantesu in Saint Nazairu. V ponedeljek bodo za 24 ur stavkali tudi delavci vpisanj v sindikat «Force Ouvričre« v državni založbi. Nocoj bo sestanek sindikalnih voditeljev v pariškem prevozništvu, da razpravljajo o nadaljnji akciji. Glede morebitnega izrednega sklicanja narodne skupščine se pripominja, da je do sedaj prišlo 171 brzojavk poslancev, ki zahtevajo to sklicanje. Predsednik skupščine Herriot je včeraj iz Pariza odpotoval v Lian Zdi se torej, da bo predsedstvo skupščine odločalo o izredni seji šele tedaj, ko bo število zahtev doseglo 209, kakor je predpisano. Sindikati pa vztrajno zahtevajo sklicanje vrhovne komisije za kolektivne pogodbe v septembru- Ni izključeno, da bo vlada pristala na to zahtevo. zlasti ker jo podpira stranka vladne večine MRP. področju zagrebške oblasti. vojaške BEOGRAD, 14. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito je danes izdal ukaz, da se organizirajo in izvedejo manevri dela suho-zemskih, zračnih in pomorskih sil Jugoslovanske ljudske armade na področju zagrebške vojaške oblasti. V ukazu je rečeno, da je cilj manevrov nadaljnja krepitev obrambne moči Jugoslavije in preizkušnja pripravljenosti vojaških enot. Državno tajništvo za narodno obrambo bo izvršilo vse potrebne priprave za manevre, odredilo enote ter čas in kraj manevrov. Za poveljnika manevrov je odredil maršal Tito generalnega polkovnika Kosto Nagyja, ki bo v enote, ki bodo sodelovale pri manevrih poklical potrebno število rezervistov. Državno tajništvo za narodno obrambo pa bo uredilo še ostala vprašanja »1M>MI\»KI DNEVI Na današnji dan leta 1831 je bu rojen Gustav Ipavec, zborovski skladatelj. S Danes, sobota 15. avgusta Vnebovzetje M. D.. Budinja Sonce vzide ob 5.04 in zatone J 19.13. Dolžina dneva 14.09 Luna vzide ob 10.59 in zatone ob z1. Jutri, nedelja 16. avgusta Rok, Nemira ___________ PETI DAN STAVKE TRAMVAJSKIH, FILOBUSNIH IN AVTOBUSNIH NAMEŠČENCEV ACE6AT V interesu prebivalstva in osebja mora ravnateljstvo ACE6AT popustiti! Uslužbenci preprečili odhod tramvajskih voz, ki bi jih morali upravljati kontrolorji • 30 članska delegacija bo poleg sindikalistov nadaljevala s pogajanji na uradu za delo Včeraj je bil peti dan stavke tramvajskih, filobusnih in avtobusnih uslužbencev občin-skega podjetja Acegat, ki je tudi tokrat popolnoma uspela. Delavci so enotni ter nočejo popustiti, saj vedo. da bi popuščanje v tem položaju po. menilo kapitulacijo ter bi ravnateljstvo podjetja lahko iz. vedlo načrte, ki so proti inte. resom vsega voznega osebja. Po končanem dopoldanskem zborovanju je prišlo namreč do incidenta, ko so hoteli nekateri kontrolorji vzeti iz re. mize v Ul. Margherita nekaj tramvajskih voz, da bi z nji. mi vozili na progi štev. 6. Delavci so se takoj zbrali pred remizo ter zahtevali, da od-peljejo vozove nazaj. Ker so kontrolorji po naročilu ravna-teljstva vztrajali pri svojem ter hoteli tramvaje odpeljati, so se delavci uprli ter preprečili odhod s tem, da so se vle. gli celo na tračnice. Seveda je intervenirala tudi policija, ki je obkolila remizo, vendar je ravnateljstvo tedaj popustilo ter naročilo kontrolorjem, da odstopijo od namere. Na dopoldanskem zborova. nju je prišlo do ponovnih voli. tev, pri čemer so stavkajoči glasdvali za povratek na delo, in sicer na podlagi predloga o delovni izmeni po načrtu št. 11 ter proti temu predlogu, t. j. za uvedbo starega delovne, ga urnika in nato pogajanja. Na zborovanju je bilo prisotnih 457 uslužbencev, od katerih se jih je 247 izrazilo za nadaljevanje stavke, 210 pa za delo na podlagi načrta štev. 11. Ker je tako obveljalo sta-lišče večine, so sklicali drugo zborovanje popoldne, in sice>-ob 17. uri. Na tem zborovanju, ki je trajalo do 19.30, so sindikalni voditelji ponovno obrazložili položaj, vendar niso več vztrajali pri glasovanju. Pred. lagali pa so. in zato so dobili tudi pooblastilo od ravnatelj, stva, naj se večernega sestanka na uradu za delo udeleži tudi večja skupina uslužben. cev, ki uživajo zaupanje vseh prizadetih. Po daljših diskusijah so sklenili — pri tem gre pravzaprav za nezaupnico sindikalnemu vodstvu — da bodo res izvolili tako delegacijo, ki se bo udeležila omenjenih razgovorov na uradu za delo. Pri tem so določili oz. izvolili 12 šoferjev, 12 spre. vodnikov in 6 tramvajskih vozačev, ki bodo predstavljali mnenje vseh 656 uslužbencev voznega osebja Acegat. Uslužbencem je bilo zago. tovljeno, da je ravnateljstvo pripravljeno sprejeti nekatere predloge, ki so bili postavljeni na zborovanjih. Po drugi strani pa uslužbenci še vedno zahtevajo, da hočejo najprej videti izdelan delovni urnik ter se šele nato o njem izra. žiti. Ce pa to ni mogoče, pravijo, tedaj naj ravnateljstvo uvede zopet stari urnik, nakar bodo šli na delo, medtem pa naj izdelajo nov urnik ter ga dajo delavcem v odobritev. To bi bila pač najboljša re šitev. saj je treba pomisliti na prebivalce, ki nimajo avtomobilov in takih plač, kot jih imajo ravnatelji Acegat. Na-vadni meščani morajo že pet dni pešačiti po kilometre daleč ter pri tem preklinjajo tr. moglavo stališče ravnateljstva Acegat. Prav gotovo bi imelo Prikrivanje poloma - Predvčerajšnja polomija s «protestnim zborovanjem» v krožku «Rinaldi», ki ga je s kar največjo mobilizacijo (bučnim pozivanjem po listih, razdeljevanjem letakov, ustna propaganda) itd. organiziralo kommformistično vodstvo, je še enkrat prisilila itUnita», da se je zatekla k svojemu najbolj priljubljenemu orožju — laži. S pisarjenjem o eveliki množici)), o ((velikih skupinah na cesti pred poslopjem)), o ((velikanski ogorčenosti zborovalcev)) itd., skuša «Unita» prekriti morda enega najbolj zgovornih, porazov kominfor-mistične hujskaške politike proti i(titofašistom», ki so jo prav v zvezi s tako imenovanim «patrimonio del partito» in z vprašanjem deložiranja psevdofculturnega krožka «Ri-naldh iz poslopja tiskarne ZTT, razvili do vrhunca. Izredno pičla udeležba na tem ((protestnem zborovanju)) in popolna indiferentnost prisotnih za hujskaške govore po. sebno Tonela zato ne more bi. ti nikakšen ((resen opomin za titofašiste», kot piše ((Unita», pač pa je lahko samo resen m to zelo resen opomin za kominformistično vodstvo, da njihovi lastni pristaši ne sledijo več njihovi preračunani hujskaški politiki, da se ne puste zavajati v nepremišljena dejanja do katerih bi jih hotelo v svojem političnem pustolovstvu pripraviti brezvestno vodstvo tržaške komin. Ze peti dan počivajo vozila ALZJUAl' zaprta v remizah.1 formistične agenture. tudi podjetje več od tega če bi uvedlo zopet stari urnik ter med tem časom nadaljevalo s pogajanji za uvedbo no. vega, kot pa da vztraja pri svojem stališču, ki je proti interesom voznega osebja in prebivalstva sploh. Še vedno nerešen spor pri „ACEGAT" Sinoči so ge na uradu za delo nadaljevala pogajanja za prekinitev stavke tramvajskih filobusnih in avtobusnih nameščencev Acegat, ki se do 3 ure danes še niso končala Se. stanku je poleg sindikalnega vodstva prisostvovala tudi 30 članska delegacija uslužbencev Acegat. Zasilni promet za praznike Za praznike, t. j. danes in v nedeljo, bodo obratovali pomožni avtobusi le na progah 6, 15 in 19. IZ STATISTIČNEGA POROČILI TRGOVSKE IN INDUSTRIJSKE 2B0RM1CE Rablo izboljšanje trgovine na drobno zaradi sezonske turistične dejavnosti V vseh najvažnejših gospodarskih panogah našega mesta pa je položaj ostal neizpremenjen ali pa se je celo močno poslabšal V teh dneh je izšlo statistično poročilo tržaške trgovske, industrijske in kmetijske zbornice za mesec junij. Poročilo ugotavlja — prvič po dolgem času — nekoliko ugodnejši razvoj trgovine na drob. no, objavlja podatke o rahlem padcu števila brezposelnih in manjšem porastu zaposlenosti. Ti zunanji znaki skupno z neznatnim zboljšanjem indeksa življenjskih stroškov govore o nekoliko boljšem gospodarskem stanju v juniju. Vzroki za to izboljšanje pa so po besedah poročila izključno sezonskega' značaja, v vplivu tržaškega velesejma na število zaposlenih in brezposelnih, porastu turistične dejavnosti in sezonskem povečanju kupčij. Poglejmo, kaj pravijo števil, ke. V trgovini na drobno so zabeležili nekoliko okrepljen obseg kupčij v nekaterih sektor, jih kot pri čevljih, oblačilih, darilih in cvetličarnah. V o-stalih oddelkih pa so bili posli šibki, če že ne kritični. Zato smatrajo trgovci na drobno, da trg še zdaleč ne teži k nor. malizaciji. Trgovci na drobno poleg tega trde, da se je obseg kupčij sicer nekoliko zboljšal, toda vedno je še mnogo nižji, kot je bil v juniju 1952. Nič se ne vidi na obzorju, kar bi lahko dalo temelje za upanje o novi obnovitvi kupčij. Trgovina z zaledjem je praktično nemogoča, politični položaj je negotov, kar vse negativno vpliva na trgovino. Trgovci so za. skrbljeni zaradi dejstva, ker že leta ne morejo povečati ob. sega kupčij in morajo istočas no prenašati vedno večje fiskalne dajatve. Število zaposlenih je znašalo v juniju 87.335 oseb, kar pomeni — prvič v tem letu porast za 570 oseb ali 0.66 odst. Brezposelnih je bilo v juniju 17.531 ali 880 oseb manj (4,8 odst.) kot maja. Številke o znižanju brezposelnosti in porastu zaposlenosti so sicer realne in ne pred- ZA NAPREDEK NAŠEGA KMEČKEGA GOSPODARSTVA Repentaborski kmetje so dobili nov traktor Preizkušnja je dobro uspela. Iraktorsi bodo nabavili tudi v \/ižovljah. Zadovoljstvo kmetovalcev Pretekli četrtek je bila na Repentabru pomembna sloves, nost, ko so preizkušali nov traktor. Kot je znano, je traktor kupila občina za potrebe svojih vaščanov, vendar bo na razpolago tudi drugim, seveda po nekoliko višji odškodnini. Preizkušnji so prisostvovali poleg članov občinskega upravnega odbora ter koordinacijskega odbora, ki upravlja traktor tudi trije predstavniki Kmetijskega nadzorništva, predstavnik tovarne, ki je traktor dobavila ter večje število vaščanov. Najprej je tovarniški preizkuševalec pokazal, kako se s traktorjem orje po celini ter so se zaradi tega vsi zbrali okoli travnika, ki je bil v kratkem času preoran. Zorali so tudi deteljišče, pri čemer so morali vsi priznati, da je bilo delo kar najbolje o-pravljeno. Med in po preizkušnji traktorja so izrekli svoje mnenje tudi strokovnjaki od Kmetijskega nadzorništva, ki so bili soglasni v tem, da je traktor dober, le pri plugu bo treba nekaj malega prenarediti. Rilec na lemežu je nnmreč napravljen za oranje čiste zemlje brez kamenja, ki je pri nas na Krasu pač nimamo. Zaradi te- stavljajo statističnega pojava, vendar ugotavlja poročilo, da je zvišanje zaposlenosti treba pripisati izključno sezonskim pojavom zvezanim s turizmom, mednarodnim velesejmom in sličnimi manifestacijami. Število meničnih protestov je v juniju nekoliko padlo, in je znašalo 2.130 meničnih protestov v vrednosti 46,8 milijonov lir. Ta številka je sicer nekoliko nižja kot številka zabeleže. na v maju, toda višja kot v aprilu in znatno nad povpreč. jem 1952. leta, ko so zabeležili povprečno mesečno 1.636 meničnih protestov v povpreč. ni vrednosti 39,9 milijonov lir. Kot vidimo, obstajajo nekateri pojavi, ki govore o izbolj. šanju stanja v juniju. Zal pa so ti pojavi izključno sezonskega in zato slučajnega značaja. Isto poročilo nam namreč govori, da je stanje najvažnejših gospodarskih sektorjev našega mesta bilo v ju. niju ali neizpremenjeno, ali pa se je poslabšalo. Podrobno smo že poročali o prometu pristanišča, ki je ravno v juniju na. ravnost katastrofalno padel. V ladjedelnicah so zabeležili izredno nizek obseg proizvodnje, kar velja tudi za malo in srednjo industrijo, o čemer bomo poročali prihodnjič. ga je nevarnost, da se rilec odlomi, če bi pri oranju naletel na kakšen večji kamen ali skalo, ki jih v zemlji ne manjka Občina je upoštevala te predloge ter je že pisala tovarni, da naj izdelajo in pošljejo pojačene rilce. Mimogrede naj omenimo, da je to važno tudi zaradi tega. ker so tudi jusarji iz Vižovelj naročili v tej tovarni enak traktor. Ko bo ta traktor prispel. bodo imeli v zgornji tržaški okolici že tri traktorje, in sicer v Saležu, na Repentabru in v Vižovljah. Repentaborski traktor, ki ga sedaj upravlja domačin Maks Guštin, je tudi v naslednjih dveh dneh zoral nekaj njiv, in to v splošno zadovoljstvo lastnikov, kot tudi onih, ki so medtem oranje ocenjevali. Zaradi tega so vsi kmetovalci zadovoljni. saj jim bo z malenkostnimi stroški prihranjen dosedanji trud pri oranju. Ob koncu naj še omenimo, da namerava občina v kratkem nabaviti nekaj pritiklin, kajti traktor služi tudi v druge namene. Zaenkrat nameravajo kupiti . prikolico, kajti traktor doseže pri vožnji na cesti precejšnjo brzino ter se lahko uporabi s prikolico namesto tovornega avtomobila. Razpis natečaja za gradnjo nove ulice Včeraj se je izvedelo, da bo v kratkem razpisan natečaj za gradnjo nove ulice v prostoru med Ul. Ameriga Vespuccija in Ul. Cristofora Colomba v znesku 4.400.000 lir. Tu so pred časom zgradili več ljudskih stanovanj in je bil dostop do njih zelo neroden in v deževnem vremenu skoraj nemogoč, ter je bila potreba po gradnji nove ulice zelo občutna. Z delom bodo najbrž pričeli konec tega meseca in je u-pati, da bo ulica končana do jeseni. Sestal se je odbor za pomoč grškemu prebivalstvu Včeraj se je zopet sestal od. bor, ki je zbiral prispevke za pomoč poplavljencem prej v Polesini in nato še v Nizozemski in ostalih državah, ki jim je poplava napravila ogromno škodo. Odbor bo odslej sprejemal prispevke za pomoč pre. bivalstvu grških jonskih otokov, katerim so potresi zadnjih dni uničili domove in lastnino. V ta namen je tržaška trgovska zbornica odločila, da bo kupila v našem mestu za pol milijona lir zdravil, ki jih je prevzela grška trgovska zbornica in jih odpeljala v po. rušena mesta, kjer nujno potrebujejo pomoči. Ciz jugoslovanske cone sto) Popolna hrvatska gimnazija v Bujah Nižja hrvatska gimnazija »Vladimir Gortan« v Bujah bo na temelju sklepa okrajnega ljudskega odbora postala popolna z vsemi nižjimi in višjimi razredi. Tako bodo dijaki Bujščine. ki so poprej morali v višje gimnazije na Reko ali v Pulj, lahko te razrede obiskovali doma. To je posebnega pomena za Bujščino, ki ni imela med fašistično okupacijo nobene hrvatske šole. vozi te dni na progi št. 25 na račun Acegata, ki je tedaj poln potnikov vozil od Sv. Alojzija proti mestu. Stefani je po trčenju padel na tla ter so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnico. Tu pa so ugotovili, da poškodbe niso resne ter so mu samo izprali praske na rokah ter 2 cm dolgo rano na bradi. Po prvi pomoči je Stefani odšel domov, kjer se bo sam zdravil kakih 8 dni. Sestanek OF v Lonjerju Predvčerajšnjim zvečer je bil v Lonjerju množični cesta, nek OF. katerega se je udeležilo veliko število članov. Na sestanku je od glavnega odbo. ra OF gosoril tov. S. Bole, ki je prvi del svojega govora po. svetil notranjemu političnemu položaju, predvsem dogodkom v zadnjem času. Tako je poudaril težak položaj prebivalstva, predvsem revnejših slojev, kar je posledica vmešavanja rimske vlade v naše zadeve Tov. Bole je nato govoril o partizanskem taboru na Okroglici ter poudaril njegov pomen za vse slovensko prebivalstvo, kot tudi za italijanske demokrate, ki so sodelovali v NOB. Praznik primorskih brigad bo zgodovinskega pomena, saj bo deset in stotisoče Primorcev manifestiralo svojo odločno voljo za nadaljevanje borbe, ki mora privesti do boljšega življenja ter dokazalo svojo privrženost ciljem, ki so bili postavljeni v narodnoosvobodilni borbi. Na praznik je treba povabiti tudi vse one, ki so zaradi Kominforma zašli s poti, seveda če jih le ni sram preteklosti, ki jo njihovo vodstvo imenuje sramotna. V zelo živahni diskusiji so prisotni poudarili potrebo po odločnejši borbi za izbojevanje naših socialnih in nacionalnih pravic. Obisodili pa so stališče ZVU. ki tolerira delovanje nekaterih skupin proti Slovencem, ki so se takrat z orožjem v roki borili z zavezniki proti skupnemu sovražniku. Glede priprav za tabor na Okroglici pa so prisotni povedali, da se je doslej za izlet vpisalo že nad 50 članov, medtem ko se vpisovanja nadaljujejo. To je vsekakor najlepši dokaz borbene zavesti domačega prebivalstva, ki je tudi v NOB toliko žrtvovalo. IZPRED KAZENSKEGA SODlSflA Nakradene deske sta odvažala s čolnom Pred policijo sta tatova skočila s čolna v morje, toda na obali je enega prestregel nočni čuvaj Z vesoo v avtobus Prav v trenutku ko je 23-letni Aldo Stefani iz Mačko-velj včeraj zavozil s svojo vespo iz Ul. Dei Porta na križišče z Ul. Marchesetti, je trčil v avtobus podjetja «La Carsica«, ki Neki nočni čuvaj delavnice za demoliranje starih parnikov pod Skednjem je 18. aprila tega leta okoli 3. ure ponoči opazil, kako dve osebi nakladata na majhen čoln deske in trame, ki sta jih kradla iz tvrdke skladišča Inforit. Nočni Čuvaj je o zadevi obvestil poveljstvo pomorske policije, ki je takoj poslalo na mesto motorni čoln. Seveda sta se med tem časom tatiča že oddaljila v smeri škedenjskega portiča. Motorni čoln je takoj zavozil za njima, toda čim sta fanta opazila nevarnost, sta skočila v morje in splavala na kopno. Nočni čuvaj, ki je z obale o-pazoval to sceno je enega izmed fantov, čim je priplaval do njega, prijel in vsega preplašenega izročil policijskim agentom, ki so ga identificirali za 23-letnega Bruna Trebča doma iz Skednja št. 49. Mladenič je na policiji brez obotavljanja priznal tatvino in dodal. da mu je pomagal neki njegov znanec katerega s0 i-menovali «Svizzero». Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je v Skednju samo en mladenič znan pod tem imenom in sicer 24-letni Renato Franco iz Ul. Soncini 28. Ker je TTebec še enkrat potrdil, da sta skupno s Francom izvršila tatvino, je policija aretirala tudi slednjega, toda ta je obtožibo odloč^ no zanikal ter ni hotel niti podpisati zapisnika. Policija je oba prijavila sodišču ter ju obtožila, da sta ukradla čoln last Friderika Vouka, katerega sta nato uporabila za izvršitev druge tatvine v škodo Inforita. Medtem ko je Trebeč tudi pred sodniki priznal svojo krivdo, je Franco vztrajal na svojem stališču, da je nedolžen ter je izjavil, da je bil tistega večera v baru «Sport» v Skednju. Te izjave so se izkazale za lažne, ker je natakar bara, katerega so ga poklicali kot pričo na razpravo, izjavil, da tistega večera «Svizzera». ki .ga dobr0 pozna, ker pije samo mleko, sploh ni bilo v baru. Franco, ki je mislil, da se bo z zanikanjem rešil pa se je zelo zmotil, kajti sodišče ga je spoznalo za krivega obtoženega dejanja in ga obsodilo na 9 mesecev in 10 dni zapora ter na 12.000 lir globe. Trebča pa je obsodilo na 7 mesecev zapora in na 9.000 lir globe. Medtem ko bo moral Franco presedeti kazen, so Trebcu privolili vse ugodnosti, ki jih določa zakon, kar pomeni, da je kazen pogojna in da mu je ne bodo vpisali v kazenski list. Preds.: Ostoich: tož.: Pasco-11; zapis.; Petrocelli; obramba: odv. Kezich in Strudhoff. neka ženska zaprla vrata pred njim. pri čemer so mu vrata stisnila prst. Njegova mati ga je včeraj pripeljala v bolnišni. co, kjer so ga zdravniki zaradi zmečkanega prstanca leve roke pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na ortopedskem oddelku. Dva ponesrečena poskusa samomora S prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku, kamor ga je pripeljal njegov sin, 71-letnega Josipa Vodopivca iz Ul. Panebianco, ki si je malo prej skušal v_samomorilne svrhe porezati žile na rokah. K sreči je sin spoznal nevarnost ter je očeta, ki si je večkrat skušal vzeti življenje, spremil v bolnico. Nekoliko hujši je primer 46-letnega Marija Kureta iz Loga št. 15, kateremu se je zmedlo ter v tem duševnem stanju skočil v 3 metre globok vodnjak v katerem pa je bilo le 1 meter vode. Komaj se je mož znašel v vodi je začel kričati na pomoč. Sorodniki in sosedi so takoj priskočili ter ga rešili in mokrega do kosti spravili v stanovanje. Tu pa je Kuret prijel za velik kuhinjski nož s katerim je grozil vsem prisotnim in jih prisilil, da so zbežali iz hiše. Ker je tedaj privozil mimo policijski jeep, so ljudje obvestili agente o zadevi Ti so Kureta po dolgem prigovarjanju razorožili ter ga z miljskim rešilnim avtom poslali v bolnico. Ker so mu tu ugotovili razne manjše poškodbe so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Urnik trgovin in uradov za praznike Danes na dan velikega šmarna bodo vse trgovine, vključno pekarne zaprte ves dan. Izjeme so samo mlekarne, ki bodo odprte od 7. do 12. ure ter cvetličarne, ki bodo delale samo od 8. do 13. ure. V nedeljo 16. bo v veljavi redni nedeljski urnik. Zaradi današnjega praznika bodo mesnice odprte v petek od 6. do 13. ure, v soboto bodo ves dan zaprte, v nedeljo bodo odprte od 6. do 11. ure, v ponedeljek pa bodo zopet zaprte. Zveza obrtnikov sporoča, da bodo brivnice, frizerski saloni in fotografski ateljeji danes in nedeljo ves dan zaprti. Uprava pošte javlja, da bodo danes uradi odprti samo do 12. ure. Med tem časom bo redno delovala služba razdeljevanja pošte in telegrafa. Ne bodo pa sprejemali denarnih nakazil. Za nedeljo ostane v veljavi redni nedeljski urnik. Časopisi bodo izšli le danes zjutraj, v nedeljo pa ne. Zaradi tega bodo kioski za prodajanje časopisov zaprti od 13.30 danes pa vse do 16. t. m. izleti MOTOKLUB »ADRIA« MILJE-DOLINA organizira dvodnevni izlet na O-kroglico pri Vogrskem 5. in 6. septembra t. 1. Potuje se v soboto ob 15. uri čez blok na Fernetičih. Vpisovanje na sedežu motokluba v Dolini vse do 25. avgusta v večernih urah. Cena izletu je 200 lir za člane. MOTOKLUB »ADRIA« MILJE-DOLINA organizira 6. septembra enodnevni izlet na Okroglico pri Vogrskem (Vipavska dolina^. Vpisovanje na sedežu v Dolini do 26 t.m. Vabimo vse člane našega kluba, da se udeležijo tega partizanskega praznika ob priliki desete obletnice ustanovitve prvih primorskih brigad MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA Ob priliki desete obletnice ustanovitve IX. korpusa organizira motoklub 6. septembra t. 1. izlet na Okroglico. Vpisovanje na običajnih mestih do vključno 20, t.m. MOTOKLUB »AMATORI« organizira 6. septembra 1953 izlet na Okroglico ( Vipavska dolina ob priliki partizanskega tabora. Značka in izlet stane 200 lir. Rok za vpis do 25. t. m. v običajnih prostorih vsak večer od 17.30 do 19.30. telefon 96160. IZLETI IN TABORJENJA PDT V AVGUSTU Vse nedelje v avgustu izlet na Bled. 22.—23. avgusta izlet na Mangrt ln Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred direvom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. »PRIMORSKI DNEVNIK« stane posamezna št. din 10 mesečna naroč. « 210 Naroča se pri: AGENCIJI DEM. INOZ. TISKA - LJUBLJANA, Trg Revolucije štev. 19 Poštn. p, 198 - Tel. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rč. št. 606-T-892. LOTERIJA BARI 53 34 63 83 52 CAGLIARI 23 80 63 1 70 FIRENZE 76 35 53 69 12 GENOVA 32 10 50 56 87 MILANO 53 78 73 20 48 NAPOLI 82 49 84 33 35 POLERMO 63 36 37 35 42 ROMA 48 31 36 26 16 TORINO 51 66 76 41 27 VENEZIA 74 48 9 89 46 Z zida je Prst med vrati V trenutku ko je hotel 12 letni Florijan Žerjal iz Bor. šta stopiti v avtobus, ki vozi na progi Trst-Dotina, mu je Včeraj zgodaj dopoldne je Fabij Košuta doma iz Domja med igranjem v Borštu stopil skupno 7. drugimi otroki na 5 metrov visok zid. Otroci pa, ki se niso zavedali nevarnosti, so se začeli drug drugega^ porivati in tako je mali Košuta naenkrat padel na tla. Nekaj ur kasneje so starši ponesrečenca poklicali rešilni avto in otroka z njim peljali v bolnico, kjer so ga tudi pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh na opazovalnem oddelku. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. avgusta 1953 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb UMRLI SO: 92-letni Francesco Blocchi, 50-letna Marcella Godina por. Perotti. 76-letni Carlo Leh-fann, 43-letni Domenlco Cristallo. 81-letnj Giovanni Cergol, 69-!etna Antonia Penco vd. Segatti, 73-letni Matteo Milkovič. Ravnokar Je prispela dvojna številka vtla.it! itev. 7-6* s krojno prilogo za vas in vaše malčke ter nadaljevanjem članka »Sem. melvveis. rešitelj mater«. Dobite Jo pri razproda-Jalcih «PRIMORSKEGA DNEVNIKA« — Stane samo 75 lir. ZVEZA PARTIZANOV STO ORGANIZIRA MNOŽIČNI IZLET na PARTIZANSKI TABOR, ki bo na OKROGLICI pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6, septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa MOV Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu. Ulica Ruggero Manna št. 29/11. vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure in na sedežu OF v Skedenjski ul. 122, vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. do 21. ure. V Lonjerju na sedežu prosvetnega društva, dnevno od 20. do 22. ure. V Barkovljah na sedežu prosvetnega društva (Franklovo) od 19. do 21. ure. Za nabrežinski s ek tor v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« ob sredah in petkih od 20. do 21. ure; za šempolajski sektor v Sempolaju pri Furlanovih; za zgoniški sektor pri Gržunovih v Saležu; za sesljanski sektor pri Gorjanovih v Sesljanu; za svetokrižki sektor pri Švabovih v Sv. Križu. Za Bazovico, Gročano in Drago vpisuje Mirko Pečar v Bazovici št. 91 od 19. do 21. ure, vsak dan razen nedelje. Za Ricmanje vpisuje v večernih urah Kuret Silvester; za Boršt Sedmak Danilo; za Boljunec Sancin Vida; za Prebeneg Bandi Mirko; za Dolino na sedežu OF. Za Slivno se vpisuje pri Bratino-vih; za Medjo vas pri Liljani Legiša. Za Gropado in Padriče bo vpisovanje v Padričah pri tov. Josipu Grgiču; v Trebčah pri tovarišici Anici Kralj; za Fernetiče in Col pri družini Škamperle na Colu; za Veliki Repen pri tov. Mirku Guštinu in Silvestru Škabarju; na Kon-tovelu pri tov. Viktorju Stoki; na Proseku pri tov. Dragu Stoki in na Opčinah na sedežu OF, vsak večer od 20. do .21. uri. Vpisovanje za III. okraj v Ul. Montecchi 6, %»ba štev. 23/11, vsak dan med 17. in 20 uro. Vpisovanje za Gropado pri Vladu Križmančiču (Stefkavi), vsak dan ob večernih urah; za Stramar pri tov. Lazarju Veljaku v večernih urah; za Plavje in Badiho pri tov. Mili Hrovatin na Badihi v večernih urah. — 'Za ostale sektorje bo naknadno javljeno. VPISOVANJE SE ZAKLJUČI 25. AVGUSTA! ODHOD VLAKOV IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUTRAJ E A A ’■ vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir — Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze, tel. 29-582 IZLET V s parnikom (SPI.IT - RAB) od 3. do 9. septembra 1953. Vpisovanje do 24. avgusta 1953, pri «Adria-Ex-press«, Ul. F. Severo 5-b • tel. 29243. Naročnino najlaže poravnaš na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20-111 Tel. 73-38 ADEX IZLETI 29 in 30. AVGUSTA 1953 izleti v KANAL MOST na SOČI TOLMIN KOBARID Vpisovanje do 27. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F, Severo 5-b - tel. 29243. Mal/ oglasi Pod zelo ugodnimi pogoji da takoj v najem posestvo Ludvik Gabrovec, Praprot 3. Posestvo obsega 30 ha zemljišča z vinogradi s kapaciteto 70 hektolitrov vina, moderen hlev s 5 molznimi kravami, možno pa je na posestvu gojiti do 10 glav živine. Orna zemlja je obdelana. MODISTKA z licenco in klientelo išče družabnico z majhnim kapitalom in primernim prostorom. Ponudbe na uprava lista. NOČNA SLU2BA LEKARN: Barbo-Carntel, Trg. Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11: Al Gale-no, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg. sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg. Liberta 6: Hara-baglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju. TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeč) križ: Gasilci: Policila ŠTEVILKE NUJNOSTI 66 KI 2-22 2 - 23 TUTOe KNJIGA JOSIP BROZ TITO O d VLADIMIR A DEDIJERA r—800 lir ~~----------------------—rtrrrrrt lir Josip Stritar: «Zbrano delo«, I. del, polplatno 900. Sinclair: «Livvis- Babblitt«, polplatno . 940. John B. Prlestley: »Pojo naj ljudje«, polplatno 760.— D. G. Mukerdžl: »Potujejo v Himalajo«, polplat. 220.— Finsgard: «Iz mladih dni«, broširano . ? 200,— DOBITE JIH V Sl,O VENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU. GORICI IN SESLJANU. Excelsior. 15.15: «Landski pustolovec«, R. Cummings. Nazionale. 14.45: «Vohun», Ray MHland. Rita Gam. Arcobaleno. 14.30: »Na dnu Los Angelesa«, Dick Povvell in Ron-dina Fleaming. Astra Rojan. 15.00: «Smrt trgovskega potnika«, F. March. Grattacielo. 15.30: «Mož v sivem«, James Mason, Stevvart Granger. Alabarda. 14.30: «Kuma caj Kuma«, A. Hauff, in A. Carlos. Ariston. 17.00: «Pri zlatem konjičku«, B. Grable in Dick Haymes. Aurora. 15.00: «Nemirna mlada leta«, Ferdando Soler. Mladini prepovedano. Garibaldi. 14.00: «Mešanka Iz Sa-kramenta«, R. Scott, P. Wymore. Ideale. 15.00: «Vas belokožca«, John Hall. Impero. 16.00: «Napad Apašev«, Robert Yung. Italia. 15.00: «Vojaška policija«, Bob Hope in M. Rooney. Viale. 14.30: «Notre Dame«, C. Laughton in M. 0’Hara. Massimo. 14.30: «Kraljica despera-dosov«, Jane Powell. Savona. 14.00: «Petero puščavskih skrivnosti«, F. Tone, A. Baxter. Azzurro. 14.00: »Rdeči angel«, R. Hudson In B. Miller. Belvedere. 16.00: «Slaven izobčenec«. Marconi. 15.00 (Poletni 20.30): «Bozambo». Novo cine, 15.00: «Nehvaležno srce«, C. Del Poggio. Odeon. 14.00: «Bongo in trije pustolovci«. VValt Dlsney. * Radio. 14.30: «Kenguru». KINO NA PROSTEM Arena dei flori. 20.00: «Rodolfo Valentino«. Grad sv. Justa. 20.30: «Mala princesa«. Ginnastica. 20.15: »Nj. Visokost se poroči«. Ponzlana. 20.15: «Stiri dekleta na krovu«. Rojan. 20.00, 22.00: »Izdajalčev proglas«. Paradiso. 20.00, 22.00: «Brez odgovora«. Secoio. 20.15, 22.00: »Podpihovalci na Atlantiku« ,ii(,m*i,»n' s* B CONE T It T A SOBOTA, 15. avgusta 1953 254,6 m ali 1178 kc 7.00 Poročila. 7.10 Jut« glasba 13.30 Poročila. J*. Lahka glasba. 14.30 Zen dom. 17.30 Bosanske narod"' vajajo solisti Radia Saraj Nedelja 16.8.1953 -J**}. Od Triglava do Jadra«* Obisk v Pivki. _ Ponedeljek 17.8.1953 14.30 Primorska v pla^T nih: Spomini partizanski" borcev. Sreda 19.8.1953 — ‘M] Partizanski dnevnik: M narodni heroji — J°ze vL hevc — Rudar ter org. ' sti za partizanski zbor Okroglici. Četrtek 20.8.1953 3-r, J S prekomorskimi brigan mi v domovino. ^ Petek 21.8.1953 — **•£ Obzornik: Kako so nasta partizanske bolnice. 18.15 Za konec tedna Pu?a!L(r red za zidano voljo. 16.00 * « ne vesti. 21.00 «Z mikrofon®1 , Primorski«. 22.00 Vesela so'*' j zabavi in plesu. 23.10 G‘as5,;j lahko noč. 23.30 Zadnja P01w 23.40 Glasba za lahko noc. Tite* r ll. 306.1 m ali 980 kc-seK 11.00 Komorna glasba. 11-30,2» da lahkih orkestrov. lž.OO^ji be in dejstva. 12.15 Za ji nekaj. 13.00 Šramel kvuim.a pevski duet. 13.30 Kulturm j-, zornik. 13.40 Melodije 1} La 14.00 Dve Bussonovi m' 14.22 Prokofjev: Aleksander ^ ski, cantata. 15.00 Operet®^ mevi. 16.00 Radijski oder "i(j, nar: Liliom. 18.00 Mozart: ^ cert za violino in orkester- $ Kern: Motivi za orkester mo Shovvboat. 19.00 Pogovor liubliene no. 19.155 Priljubljene 20.00 Lepe melodije in lePJ LjS vi. 20.30 Športna kronik«- $ Glasbena medigra, 20.45 ža iz mladinske počitniške y,v nije v Cella ni Ovaro. 21VLd zart: Odlomki iz opere »r1*,«)1 svatba«. 22.00 Brahms: Kon" violino in orkester. TKST I. J '(F* 8.45 Glasba za godala, Iji sin-m glasba. 14.25 Igra Budimpe"‘y perne fantazije. -a Buuuhf--ji]f kvartet. 14.45 II. dej. V?," 01, opere «Ples v maskah«. lomki iz operete: «Pri b'1 »lir njičku«. 21.00 Igra violinist jd la Petrovič. 21.05 ShaKC5" «Sen kresne noči«. N I, O V I-. .% J J A 327.1 m, 202,1 m, 212/ ^ 12.00 Lažja slovenska ork^| na glasba. 12.45 Zabavna L 0« 13.00 Kulturni pregled, melodije do melodije. 14.0'0 ska narodna glasba. 14.40 glasba iz Gounodove ,£|* «Faust». 18.00 Operetna * „(( 18.45 Poje Ljubljanski K j9* zbor. 19.10 Zabavna gladin ? Radijski dnevnik. 20.00 botni večer. 22.20 Glasben« igra. .11 UOSl.OVAKSItf 410 N K »K H** NEDELJA, 16. avgusta 254.6 m ali 1178 kr ^ 8.00 Poročila. 8.15 Slovenske^ rodne. 8.30 Za naše 9.00 Mladinska oddaja: “Sv-ijst' Čiča«. 13.30 Poročila. 13.45 m ji po željah. 15.00 Od Trig‘av F Jadrana. 16.15 Organizacip^f sti za partizanski tabor na f lici. 17.00 Radijski festiv** ^ morskih in tržaških pevsk^a) rov. Tekmovanje — VII-. , . sl^ 18.30 Iz slavnosti ob odkruJ menika padlim v Gorja 19.00 Večerne vesti. 23.10 rf za lahko noč. 23.30 Zadnja čila. 23.40 Glasba za lat>nu S> I, O V K A I •• A 327.1 m, 202,1 f, 212,4 f%, 8.15 Lahka in zabavna ? pt 9.40 Dopoldanski simfoniv'1 # cert. 11.30 Drobne ork«« js skladbe. 12.15 Slovenske n« pesmi. 12.30 Poročila. .(t , bavna glasba. 13.10 Zeleh poslušajte! 15.10 Zborovske be Vinka Vodopivca in , kK Prelovca. 16.30 PromenadL jj.t cert. 18.00 Za dobro voU®;U|jj Zabavna glasba. 19.30 ae\K dnevnik. 20.00 Vincenzo . jjir Mesečnica, opera v 2 0 22.00 Poročila. JIIIlOtLOVAiSji , C O A E » «i S* * ||9 PONEDELJEK, 17. avgu*1’ 254.6 m ali 1178 kc |J III d 11 1 no * . gjri 7.00 Poročila. 7.10 JutranJ - 13.30 Poročila. 14.30 ižanskih borcev. 14-40 goj skladbe skladatelja , . 17.30 Pojejo jugo/JV® ba 13.30 Poročila. 14.30 partizanskih borcev, ske Ježa. ______________________, pevski zbori. 18.15 Bia* flp 5 Koncert za gosli in klavir j), 18.30 Priljubljene melodj' Lj Večerne vesti. 23.10 Gt» ro(i lahko noč. 23.30 Zadnia F“ K I- O V E N I» S m 327,1 m, 202,1 f, 2l2.4 12.00 Opoldanski koneerh Poročila. 13.00 Spored lalL Ih be. 13.30 Šahovski P.rflf n»r' Pester spored slovenskih pesmi. 14.40 Koncertni 18.00 Znane melodije. ’,koiti|j v svet. 18.40 Poje moškJu|ia jjJjj zbor iz Celja. 19.10 Zabav jL ba. 19.30 Radijski dnevni ■ j! Večerni simfonični konc Operetne melodije OSVOBODILNA FRONTA OPENSKEGA OKHAJA priredi v nedeljo 23. avgusta 1933 Veliko ljudsko veselice na bivšem tranvirskem vrtu Vi 0> Sjsored, kj ga bomo objavili v prihodnjih dneh-aega nastop pevskih zborov openskega okraj3' ^ letne in tamburaške nastope openske mlad>ne nogometno tekmo. Po prosvetnem pr°8ramUhava pod okriljem motokluba «Jadr»n» pročta zae in ples. alože«ie' Poskrbljeno bo za okrepčila in dobro razpok PRIDITE VSI 1 OSVOBODILNA FRON^A OPENSKEGA OKRAja — * — 15. avgusta 1953 'I^JPOMINOV STAREGA PARTIZANA Bilje pripravljen dati vse za svobodno in srečno domovino bil ^ VS' Z^rani' Pr'^e Angel v spremstvu neznanega moža /c i/ je srednje postave, bledega lica, plavih las, nosil je tudi male brke... Takoj smo Okoli 30 let mu je 'iti mi ]\neko nedeijo po-S«ar!L 0 tovaris Avgust pride ob»estil. da naj ZZ dan točno °b 3' nai r, ? dne njemu, ter da St nJIPel^m S 5eb°3 ene~ tokoi najboljših, sem t«™*l. da bo kakšen Alek Obvestim tovariša skrn a Sili6a *» io po Ort ?’ POti Udariva » Renče. Pran P“ na Kremance, kto odkrit^ jB bU lanSk° itn Z spomenik v tra- spomin na prvi sestanek našem okrožju. borccT naSe0“ starepa 5ta ton r Uca komuni- tov vi Jana Bratkoviča, Av9ustnanCn Halad»nca> ‘ou. ®Pacanan ®“9°hna. Avgust vogrske neki tovariš z za narnBa sta Prišla tako) nan'. Za temi prideta Je Sogomil Vižintin in top, Sar- Ko smo bili Sel Kodrič PntU ie t0P- An' meni „ spremstvu neke Peltj *Z,n.ane o*ebe. Ril je sredni^° ’ *tar ofcoli 30 let> Vkvih ,POSt.ave’ Medega lica, He !n imel ie male *«« 'n, J\B°Ve svetle o« so J,(inieon t od Prvega do ijevierili %di mi *™° " To« . °d nog do glave. Poue d 9U.St Špacapan mi »Kaktej* *° tisti> ki 9“ 12 tjubij” •m a 3e poslart 'i o Po ijane, da bi organizi- ral op. nekaj besed ^znali v " vsaki besed0 t stVari. Prevzame SpTe9opori'jK°drif- P°tem P° 2»an “o sedaj nam ne- fnton v.?*5.- Bil je to tor. • Adate «Cek-Matevž, Tisti tem ‘Pozn*’, katerega je pohorski /n Vsak naš pridevek, katerega so Trstu in Gorici ter na prf‘ naibolj zakotni vasi tevž, j.[ 0rskern, tisti tor. Ma-^0rb«no»tJ8 v"va' pogum in slcepiu n otakemu primor-tistj to« rti*anu ’n aktivistu, rin je ' Matevž, pred kate-banj j. Petal rsak zakrin-le je °dkriti sovražnik natri d0[.,e m našega ljudstva, da Je »» je vsak naj človek, Pr j j, 8a spominja rsak dan, fcepl „„_ein delu ter pri rsa- ker tor. Matevž le^CeU- vki Lk°;j bi ga moralo usta-k' s° slulTH srojih nalog, todn0 z® popolno na- ‘lavencu ',0c,alno srobodo «0;vemIje- Stanku ° tem prvem se-1‘arn n. prevzel besedo ter yatnj ,r°ko obrazložil ta-jtšfci in ,?»»* položaj, vo->’ 'ta stPOliWn> smo uride-. trna -i' Pred nami človek, fen3 « *eb°i mnogo izku- ^ <ž«loiin°r proti sorražni-narn j e9a ljudstva, ter da m »ri nart ™n°90 Pripomo-Tou dalmjem delu. *a^etfcu trnac^ takoj po t^akj b; nf8Si?7*^a zašepeče: ^°’nnnistinCpBli biti vsi■ ■Po 50 i20nati bodo nnm.ann.li e.» ° u si ne - mo bodo pomagali te!e )) uPat0rja iz naše de- nem”10 U2iiubili, sam er nam ■ 3> "lorda zato, »a n«. te znal odgovoriti ‘r je Prasanja, morda zato, torjj tako ljubeznijo go-iel°»nem ,°36n* narodu ter o rad; Je m Dudstru, morda za- !raJti)om’ 3e s tofctm so. »r, »ar, »sl »s, a*»tkib Qov°ril o vseh so-'»odo,, »“šega naroda in IjubiR 90slarije. — Da, j e0a »„STno 9a Prav zaradi l 11. da ?aJ.in ker smo ri-srno U on ljubi nas in s ^ r, n3ew spoznali člo-S nLy.ih Prst, ki bodo .> s0 n . cll kroni davek, in b* ni.?raUl3ent dalt rse, ,l h°va domovina svo-ie tskori5fre'!na‘ fcier ne bo pnega cevalca ne izkori- T' Se^, tanl<-u, ki je trajal več »sp se mu pridružil ter l°°Poru d0 V°lčjedrage. V bej^el i„m!Jf..foued“l- da d, t" se rrne r Gorico »te je zelo začudilo, * tti tako kar tor, daleč peš, smo bili vajeni, da "Kt tti,m »ti k 0 ll- i.5»tOr i "saj brez kolesa niti • toda°nUtiil se m,i »roje tej n!(t takrat°p h°tel spreje' ne '^ovorui' sem se ho- kri 'dbitn ’ a 9“ začasno S ter ' »ti da »tigj 90 »»ne. „ ^an sem nt vazno, Savar?°rich ^olgo sešel z .. %''juqya t — «*i 1 i V Kataloniji (Španija) so uvedli nov šport v katerem sodelujejo štirje igralci. Gl»: ve imajo pokrite s posebnimi zaščitnimi košarami, borijo pa”\su""šta izšli dve znamki, ki do- polnjujeta serijo ((sovjetskih redov« Znamka za 5 rubljev nam prikazuje red rdeče zastave, znamka za 1Q rubljev pa nam prikazuje Leninov red. Kot smo že v eni prejšnjih številk omenili, vo začeli sedaj v Franciji izdajati znamke s portreti junakov iz raznih romanov in pesmi francoskih pisateljev in pesnikov. Po znamki, ki je prikazovala Rabelaisovega Gargantuo, je sedaj izšla znamka za 18 frankov. ki nam prikazuje Viktor Hugojevega «Hernanija». Tudi ta znamka je lično izdelana v bakrotisku v dveh barvah, vijoličasti in sivočrni ter je namenjena navadni frankaturi. Letos je poteklo sedem sto let, odkar je bilo ustanovljeno mesto Stockholm, ki je da- nam prikazuje modo, važnejših francoskih »-• f(jj panog; sedaj pa so n*,^ romunske znamke. K° .Gj# nilo serij, ki nam P11* $ romunsko' obrtništvo. sta |(j’ . dve znamki, ki sta ze.y* } izdelani: prva nam PrlrjA izdelke romunske ^er\| * druga pa mlado delav umetnimi rožami V Italiji je poštna izdala v prejšnjih treJL; veliko število spomins*-A priložnostnih znamk. # česar so bili filatelist f ogorčeni, posebno še, k,oStor so bile vse znamke na ,jtr ni umetniški višini. Zaf uji ga navala protestov je Uje? uprava v začetku leta (ejj leta najavila vse izdaj jet leta. ki naj bi jih malo. A znamke so pr1” jdj«1 ha.iati v velikem številu. ^ najavljenemu programu. .—j—,----------- r di tega se je ogorčenj« jr vilo. Pretekli teden Je. tisnjena na prvi strani ' ga humorističnega te°n.ijateli' Travaso« vinjeta, kjer p c stični trgovec ponuja e j valki znamko, ki je 1ZS ^ f kega domnevnega proslavila dan. ko ni izS 5pf bena druga italijansK8.^(: minska znamka. Ta ',,ai nam pove dovolj o vZ<^j jilf katerem živijo italijansK 1 tehsti. Ji V Italiji sta izšli v . dveh tednih dve n°vl minski znamki. Prva jp Čena sedmi stoletnici svete Chiare Asiške; up je v dveh barvah: te®0j in rjavi. Vrednost je julija pa je izšla z «Praznik gora«. Znamk* tt zuje gorato pokrajino. t j -d1* sr 25 l'r ,i znam^, lene barve. Njena vre1 25 lir. m Obe zgoraj navedeni i ZJ ski znamki sta bili za potrebe pretiskani z j nim ((AMG-FTT«. lledelifrltu Irtizitiilift— 4 5 6 7 8 9 10 11 VODORAVNO: 1. slovenski pisatelj in publicist, _ki . preživi večino svojega življenja v Ameriki * japonsko oblačilo, 2. smer v umetnosti in literaturi . delec molekule, 3 leča priočnica - črke (srbo-hr.), 4. nepopoln zlom - vrsta lovskega psa, 5. začetnici največjega jugoslovanskega kiparja -ženska obleka - svetlobni izstrelek, 6. igralna karta - moško ime - časovni veznik, 7. kemična prvina - arabski knez - začetnici priimka in imena zagrebškega šahovskega mojstra, 8. mesto v Albaniji - streljam ropočem, 9. neumnost, norčija (tujka) - reka v Severni Italiji, 10. deli sob . velika tovarna v Ljubljani, 11. A e> c D E F G H i 7 K JL Al LJ I m H M »EW —_ I % 1 % ■ ■ — — — — n — — = — mesto na Kavkazu - umetniki, akrobšti. NAVPIČNO: A) geometrijski liki - Odisejeva domovina (množ.), B) termin - mesto v Sloveniji, C) odporen proti nalezljivim boleznim . otroci brez staršev D) jugoslovanski diplomat - latinski sklon, E) les za tnala. F) zakrnelost (tujka) - dva soglasnika, G) stavčna nikalnica - poljska cvetlica . Ludolfovo število, H) oziralni zaimek - norec, bebec - kazalni zaimek, I) srbski predlog - komur se podeli doktorska čast, J) na videz star k) kip poganov . dolg prečen drog (dvoj.), L) majhen otok - planet, M) izumitelj . kratica za rotacijo, N) del pohištva - šteje (srbohr.j. REŠITEV KKl^Aj. . IZ PREJŠNJE NEDb ifljVL' VODORAVNO: E okoren 11 on. j(j, d' H. L.O.. 15. solite^, l?y 17. Kvan) MleštroV1 j .J sal, 20. tibi. 21. *°$i flft 24. dovoz. 2a. eksi, • fthf perm, 30. Breda. i« F/ aaa, 34. Rota, 85.^.^ \Vallace). 37. tt, 38. tador. 40. do. 41-, CK, 43. Igarka. 44 NAVPIČNO: L 1 di, 2 in, 3. ido1’ emisar. 6. ogel. 7. 9. elaborat, 1® 13. atakirati, 16 N2fp5$'5 kronog, 20. top. K*“Jj,1 Ida. 28. Malaka, 3‘Tak, vaba, 36. soli. 3®. 42. c.c. nekaj praktičnih nasvetov za kmetovalce KAJ MORA ŽIVINOREJEC vedeti o krmi in krmljenju 0 hranilnih sestavinah v posameznih vrstah sveže in suhe krme, o umet-izboljševanju krme z raznimi kemičnimi preparati in podobnem «oJrorifina ali staničnina je je oio/ 1 5as ne: repa vsebu-nine ? in samo vlak> Medte?? le ^endar trdna snov, huje le 87°/ aje mleko vse' če kn. vode in je teko- vlaknir, ne sestavlja tudi ogljik vn^lak'nin° sestavljajo škrob J°dlk In ki*ik kakor vp7=r,’„ nj0 Pa so predvsem »ine i,;VSE,mani topljive rud-zemlje 3 rastlina črpa iz je^j3o®a vlaknine v rastlini ustvn»*i P.renaša hrano, ki jo hrarm ^je v zemlji, in liti Jo? nastaja v zelenih de-vse a , lne' od korenin v itri t j ,rastline (beljakovine v irn 0 .Estov (škrob i. p.) pa »fp«. Vlaknina v klaji JriP,?lw» želodec - vzbudi reprav3!,1 °bcutek. da je sita, nilnih snovi™1 nl d°V0'3 hra' Prebavljivost vlaknine J«,"** zelenih in sočnih miada - je vlaknina veči- j' jj^oleseni* in postane skoraj , -«oivu --- ta 5??e3?avb’va in enakovred-tr v r • V stari rastlini, n. senu slami, plevah itd. v l??3j*va- tako da je sokovi se zam,CU ne topijo in iz nje dilnp ° ne .izločajo druge resasti lu°vi ~ beljakovine, ški tv •1 V sveži travni-vlaknivVl Prebavi govedo 66% travniškoln 70% beljakovin, v vlakninl m se™ Pa le 59% medtem !n 57% beljakovine, 39% vui, 0 konji prebavijo vin. Vsev,mne in 58% beljako-vedo nvol °rSanskih snovi go- m° 5o<* n 61 %> koni pa sa' mlado i?,- Prašič izkoristi iz beliakrne 30% ylaknine !n lUi 'perna lakovin. Brž ko pa je sb S5:„v evetu. žival izkori-34% bel-33 vlaknine in le Hra; lakovin Pr: »iliiost sUrove , ,2rabi 13% vlaknine Pese „ krmske pese, kuhane beljan.Pa.8854 vlaknine in 58% 8°% h2i’n- Govedo izkoristi ftme v lakovin in 74% vlak-, Pšeni.svedski repi. Hjjif. ?a slama vsebuje 4,3% Ce hlrrlrie in 37-6% vlaknine. se, n ati krmimo z obilo pe-ba djpPr. do 50 kg na kravo Ved0 ; ,akor na Danskem, go-i koristi 50% vlaknin in konj jakovine, medijem -kjo r«tistva , i brez dodatka ko- X beljakovtn, vlal™ine’ toda ilaorei^kldlce So povzete iz žira seleko- Prakse na Danskem. ma Pozna«?. pri. živini je tre-?be ne.iJ kemično sestavo kr-h, marv knjižnih podat-tberab 7 ®c Po krajevnih raz-* šole v, so zimske kmetij-■ loti ,?a Panskem že pred taziskovan^ ovale kemike za la hranilnosti krme. raznih vrst krme najboljša zvrst lucerne pa 62 , Sončnična silaža q. Po ugotovitvah našega stro- | , , nku,n. nd koruzne in p* sa pa največ 48 q sušine na hektar. Opozoriti je treba še, da samo gnojenje travnikov ni dovolj — travnike je treba redno pomlajevati s setvijo. Prednost okisane krme Prednost silaže — sveže, zelene okisane krme — je v tem, da je dobro pripravljena še po štirih letih prav tako tečna kakor prvo leto; razen tega so v nji zaradi obilice enakomerno razdeljene sestavne vode vse redilne snovi večidel prebavljive. Prednost korenstva (pese in švedske repe) je. da ugodno vpliva na mlečnost pri samicah in zdravje pri jalov-cih in pitancih. V Ameriki, kjer so prvi.začeli kisati krmo. priporočajo siliranje le za večja posestva zaradi stroškov za silose. Konenstvo zahteva le več delovnih moči. Podobno kakor vlaknina je polnilna kr. ma in zato zahteva dodatek krepilnih krmil (žita, oljne tropine). Oglejmo si nekatere vrste silaže! Koruzna silaža V Ameriki dobro ločijo zvrsti koruze za silažo od zvrsti za pridelovanje zrnja. Koruza za silažo mora nuditi kar največ zelene gmote in ob spravljanju smejo biti zrna le mehka kot testo; po tem sodijo, da je v koruzinju le še okrog 70 odst. vode in 8 odst. sladkorja (v suhi snovi). Mlajše koruzinje, ko storž začne «lasiti» ali ko so zrna še «mleč-na», ima do 24 odst. sladkorja, zato nudi prekislo, manj tečno in nezdravo silažo. Zrezati jo je treba na dolžino 6 mm in ne daljšo, tako da ostane v gmoti čim manj zraka. Zrak pospešuje nastanek ocetne kisline namesto zaželene kisline. Na Osrednjem poskusnem posestvu v Kanadi so pridelali na ha po 430 do 475 q zelinja, kar utreza 109 do 126 q suhega koruzinja. Kot masa koruzna silaža torej prekaša donose najboljših trav in de-telj. ,vi 14.6 odst. manj kakor koruzna (po primerjalnih poskusih v Ameriki). Tudi zmes pol koruzne in pol sončnične silaže se je izkazala ja 8 odst. manj redilna od čiste koruze. Uporabljali so jo pred desetletji precej v severnih in planinskih pokrajinah v ZDA in Kanadi, kjer navadna koruza ni dobro uspevala. Zdaj jo za mraz bolj odporne hibridne (skrižane) zvrsti koruze povsod izpodrivajo. Visoka ruska zvrst sončnice nudi do 500 q zelinja na hektar, s 76 odst. sestavne vode in 4,—5 odst. sladkorja, ko dozori za silažo, to se pravi tedaj, ko se razcvete 80 odst. rastlin in so zrna mehka kakor testo. Tudi sončnice je treba zrezati zelo na kratko kakor koruzo. Travna silaža je zelo pomembna, ko vreme ne dopušča pravočasnega spravljanja sena ali detelj. Vsebuje navadno precej več — zlasti pri deteljah — beljakovin in manj sladkorja kakor koruzna silaža. zato rada ((gnije«. Zaradi beljakovin se razvija v njej toliko smrdljivega amoniačnega dušika in maslene kisline, da postane mleko krav, ki uživajo takšno krmo, neuporabno za mlečne izdelke. Vsuševanje zelinja na 60—65 odst. sestavne vode poveča od. stotno vsebino sladkorja in s tem omogoča mlečnokislinsko siliranje na kratko zrezane trave. Toda ob slabem vreme, nu siliranje ni mogoče. Ce dodamo 3 do 2 odst. sladkorne melase, je učinek zajamčen. Švedi in Finci so prvi začeli dodajati anorgansko kislino, tako imenovano AlV-raztopino (žvepleno kislino, pripravljeno v ta namen in primerno razredčeno), ki prepreči nastanek maslene kisline. Toda z žvepleno kislino ni lahko ravnati in ob krmljenju je treba silažo potresati z drobno zmletim apnencem, da kislina ne škoduje živalim (kostolomnica). Nemci so zaradi tega začeli rajši uporabljati mravljično kislino in uvedli tako imenovane odprte silose s sifonom na dnu za odcejanje presežnega soka iz zelinja. Po šved- skih poskusih z mravljično ki. slino ni mogoče popolnoma preprečiti nastanka amoniačnega dušika in maslene kisline, v odcedku pa se izgublja do 27 odst. organske snovi in do 16 odst. beljakovin iz silaže. Američani uporabljajo 0,75 odst. oseminšestdesetodstotne fosforne kisline kot dodatek razredčeno na dva dela vode in del kisline po teži. Preveli, ko vlago pa zmanjšajo z dodatkom koruzne moke. ANTON PEVC Sodobni kurnik na kmetiji Heading univerze v Berkshireju v Angliji, v katerem gojijo kokoši (tlahke susseške« vrste. Zlasti značilne so posebne krmilnice, napeljave električne luči in tekoče vode ter velika zračnost. ZASLUGE SODOBNE GOSPODARSKE ZNANOSTI Napredek perutninarstva z uvajanjem sodobnih načinov reje Reja na prostem v modernih kurnikih povečuje nesnos« kokoši. Povečanje teže kopunov s cepljenjem s hormoni Itd. Z naprednejšim perutninarstvom se lahko znatno dvigne, jo dohodki s tega področja kmetijstva. V Angliji na primer znaša zdaj letni dohodek iz perutninarstva 150 milijonov funtov šterlingov, medtem ko je pred vojno dosegel le 36 milijonov; letos so pa še podvojili trud in upajo tako podrinila prejšnjo, je dala odlične uspehe: zdaj skušajo doseči maksimalno pridelavo jajc in mesa s čim manjšimi stroški in čim manjšim delom, Mogoče je ena od najbolj presenetljivih novosti, ki je dosegla odlične uspehe, uvedba enakega sistema reje kot ga uporabljajo pri teletih, praši- nuditi gospodinjam še večje j čih in drugih domačih živalih; količine jajc in perutnine. V veliki meri je perutninarstvo napredovalo zaradi uspehov znanosti, kateri je uspelo preprečiti razne epidemije ki so v preteklih letih redčile vrste perutnine; nadalje je pa tudi trg zdaj bolj organiziran, na trg postavljena perutnina je odlične kakovosti in tako je ustvarjeno- popolno zaupanje potrošnikov. Nova ureditev proizvodnje in reje, ki je popolnoma iz- ta sistem obstaja v tem, da se perutnina pusti popolnoma na odprtem prostoru in se zaščiti le s slamnatimi strehami. S tem sistemom so rejci perutnine dosegli 180 do 220 jajc od kokoši, medtem ko so s starimi načini in z nekoliko večjimi stroški dosegli le povprečno 150 jajc. Z novim načinom se je tudi znatno zmanjšala umrljivost tudi je laže nadzirati posamezne živali. Produkcijo v perutninarski Trave ■n detelje j‘:aogo ‘Ji.?13 začetku cvetenja dl'nih snovrP110 in drugih re-tavno =1? v razmerju z na-r‘°stjo 7o^,z.aSn°jeno rodovit-*-ttelje J? }e-. Mlada trava in f.reveč hor , ei° sorazmerno \ci njihovi in v Preobi- yiuknina , sestavne vode je se MSkoraj raztopljena, f'c“ v trdr, v zel°Hcu spri-ri6 nePrkt°’ Za Prebavne soko-■Ca is7 p,no gmoto. Posle-t3anie nr,ri? ali cel° nape-n .govedi in griz pri ,st> na * Vlt»- ki se začne pa-a ado tr amnskih pašnikih z ;ati ie ,?X°’ bi morali p°kla-tno. bo krmo, slamo ali sena in s tem tudi ;ah razli*36 pr‘ različnih tra-}* travnii?n' ,®estIetno povreč-0 v 4 .ka latovke je znaša- 5'sftce bu??*1 28 d sena. trav-i7,q. lce 40 q, pasje trave - stoklasp n itn le stoklase 33 q itd. detelj izboljša ne le Se.na, marveč zrase ? Pr’de,lka Pn nas ce-«»(.. ?ncoska pahovka, ki ?je le . ltavatnrep''a rPed navadnimi S?sltUsiK 36 rPri primerjalnih /1 SeLV Kanadi dala samo l" p«detlrrnedtam k0 zna- n J; roehke pirnice 40 elie ”lesi navadne rdeče 3tj4o3 q Pa ie znašafo povpreč- n?iai}0 mn°go belja-i.Kblu o Hstih, vlaknine pa v d,° Pridelku sena sta °Sosna rdečecvetoča «n' bost ? 'ucerna. Na Osred-ll W„SnK^Pji v Kanadi , ft defVr da ie najboljša LU[le sp vsebovala 63 q (Sušine) na lebd triletnem povprečju, v: .tv Bilje pripravljen za svobodno in srečno dati vse domovino (Nadaljevanje s 3, strani) sporazum med vsemi gor iškimi skupinami in imel je velik uspeh, ker se mu je posrečilo spraviti v OF. vse zdrave skupine slovenskih ljudi, razen prav malo posameznikov ki so bili pod vplivom Vatikana in ki so se tudi kasneje pokazali kot sovražniki našega ljudstva. Poznajo ga tudi briški koloni in vipavski kmetje. Tudi med kraikim ljudstvom je bil dobro znan, Ko sem nekega zimskega večera sedel pri mizi, potrka nekdo po vratih. Odprem in pred seboj zagledam tov. Matevža. Bil je ves utrujen in izmučen. Spravim ga v hišo, dam mu vode, da se umije. Po večerji, ki mu jo je pripravila moja žena, ga vprašam, če bo spal pri meni Odgovori mi, da mu ni mogoče, ker niora še istega dne biti v Brdih. Začudil sem se njegovi vztrajnosti in ga nisem hotel pregovarjati, kajti vedel sem, da bi bilo vse zaman. Ze ko sem mu samo namignil mi je odgovoril: «Ne, tovariš, ne morem. Jaz moram naprej. Prihajam s Krasa, ustavil sem se pri tebi, da se okrepčam, moram pa takoj v Brda, ker me tam ljudje čakajo, ker me tja kliče partijsko delo in ker sem komunist ne morem dela zanemarjati. Kaj sem jaz proti boju, ki ga vodi naše ljudstvo. Pod vodstvom naše partije nič.» Tak je bil odgovor komunista, katerega je vzgojila Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom tov. Tita. Tudi mariborski delavci ga poznajo. Tudi med njimi je delal. Pravil mi je nekoč sledeče: «Ko sem za časa stare Jugoslavije delal v neki tovarni v Mariboru smo na sindikalnem sestanku sklenili, da napovemo stavko Partija mi je zaupala vodstvo te stavke in točno po izdelanem načrtu je bila stavka napovedana. Trajala je precej časa, nihče je ni mogel ustaviti. Slo je vse v redu, posebno člani partije so se dobro držali. Ko pa je lastnik tovarne videl da ne prenehamo in ko je 'že prej porabil vsa sredstva, me povabi v svoj avtomobil ter me nagovarja, naj se stavka preneha. Ko je podlež uvidel, da se z besedo ne da nič opraviti, mi odšteje 100.000 din pod pogojem, da prekinem, stavko. Ko sem videl, kaj blazni kapitalist počenja mu pljunem v obraz, ker se mi je že tako prignu-sil, da bi ga najraje vrgel iz avtomobila. Posledica te stav- ke je bila, da smo prejeli to, kar smo zahtevali in delavci so spoznali, da je borba edina prava pot za zmago delavskega razreda. Mene pa je prav tisti izdajalec izdal policiji, tako da sem moral takoj zapustiti Maribor ter oditi na partijsko ilegalno delo v Zagreb.» Tudi od tam mi je mnogo pripovedoval. In izkušnje, ki si jih je tam priboril, so mnogo pomagale tudi nam. Znan je bil tudi med furlanskimi delavci, Tudi tja je zanesel duh vstaje. Kakor je bil znan tudi med tržaškimi proletarci, Slovenci in Italijani, ker je bil tudi tam na ilegalnem delu in je tam končal svoje junaško življenje. Umrl je junaške smrti po rokah krvoželjnih banditov in njihovih pomagačev. Ni ga peresa, fci bi moglo opisati junaštvo tov. Matevža. Tov. Matevž je bil tovarniški delavec po rodu Slovenec iz Brd. Stanoval je v Gorici. Ze kot mladenič je odšel v Jugoslavijo in delal je v Ljubljani in Mariboru; tu je bil v šoli razredne borbe in stopil v Komunistično partijo. Hitro se je izkazal kot aktivist mariborske organizacije. V začetku okupacije je postal prekaljen in preizkušen borec, eden med organi- zatorji osvobodilnega gibanja v naših krajih. Bil je mlad bister mož, močne volje, živahen in trdovraten Lepo je znal govoriti; v vsaki njegovi besedi je bilo videti strastno zaverovanost v to, o čemer govori in s tem si je osvojil poslušalce. Bil je vedrega in resnega značaja, Redko se je šalil ali pa smejal. Užitek ga je bilo gledati, kako si po izvršenem delu mane roke ali gladi svetle brke. Ali kako je vzklikal smrt fašizmu - svoboda narodu. Glas, s katerim je izgovarjal to bojno geslo, je znal na razne načine spreminjati. Včasih kot pohvala, včasih kot bodrilo, včasih kot upor, včasih kot vprašanje, kako bi se našel izhod iz nastalega položaja, Dolgo sva se poznala, tako rekoč sva stalno bila skupaj in z vsakim dnem mi je bil bližji. Rad sem ga imel zaradi njegovih osebnih posebnosti, pa tudi kot tip proletarca, voditelja, tisti tip delavca, ki sta ga dvignila in vzgojila naša partija in Tito, tip delavcev, ki so šli neustrašno na čelu upornega naroda ter so postali voditelji naše armade in naše ljudske države. Večna slava tov. Antonu Veluščku-Matevžu. JOŽEF VOLK industriji so v veliki meri dvignili tudi s kurniki z globoko steljo, pri čemer pa morajo biti živali stalno v stavbi: tla so pokrita z debelo plastjo oblancev ali slame, katero izmenjajo enkrat na leto. Obilna piča, stalno oskrbovanje z vodo in enakomerno ogrevanje prostorov pozimi pripomorejo k obilnemu nesenju jajc in to zlasti pozimi, ko običajno kokoši jajc ne nesejo. Tudi rejo perutnine, ki je določena za zakol, so z novimi metodami znatno izboljšali in danes lahko dobimo na trgu enajst tednov stare piščance s težo poldrugega kilograma dva tedna prej kot v preteklosti. Tudi iz vojne preostale barake so preuredili za kurnike z električno razsvetljavo, teko. čo vodo. posebnimi podi in podobnim, Perutnina ostane v kurniku, dokler je ne pošljejo na trg in ena od glavnih prednosti tega sistema je prihranek pri delu, ker zadošča ena sama oseba, da nakrmi dvakrat dnevno do 800 glav perutnine v pičli polovici ure. Po tem sistemu se lahko vzredi vsako leto štiri zarode piščancev, z dvotedenski mi presledki med posameznimi, katere presledke se porabi za razkuženje barak z dezinfekcijskimi sredstvi in sredstvi za uničevanje mrčesa. Ker so razna živila še deloma racio-nirana, se ta sistem v Angliji še ni posebno razširil; vendar bodo te omejitve konec poletja ukinjene in takrat je pričakovati. da bo mnogo perut-ninarjev uvedlo ta sistem in s tem povečalo dovoz perutnine na trg. Znatno so povečali težo na trg pripeljane perutnine z modernimi kemičnimi načini ko-punjenja. po katerih cepijo petelinčke s hormonskimi snovmi; tako se lahko priredi v kratkem času zelo tolste kopune. Angleško perutninarstvo stalno napreduje, glavna zasluga pri tem gre skrbnemu boju proti kužnim boleznim in uvajdnju sodobnih in gospodarskih načinov reje. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) izjavil, da je bila štiristranska formula posledica mednarodne napetosti in neposredne nevarnosti sovjetskega napada (če hočete, imamo primere tega procesa tudi v Trstu v krhanju iredentistične fronte), Ce pa hočemo najočitnejši primer, poglejmo v Francijo, kjer v sedanjih velikih stavkah z mnogo večjo odločnostjo nastopajo tudi oni sindikati, ki so doslej večkrat popuščali pred izsiljevanjem z mednarodno napetostjo. C e se vrnemo k Italiji — kakšno upanje ima Pella, da doseže uspeh s svojimi prizadevanji? Nekaj omejitev smo že omenili, predvsem to, da se tudi eupravna vladan ne more znebiti politične barve, zlasti če ji predseduje demokristjan-ski prvak in če vesoljna Italija ve; kako se demokristjani krčevito prizadevajo, da ne bi izpustili iz rok pozicij na oblasti, ki so si jih pridobili v zadnjih letih praktično neomejene vlade. Drugič takšna začasna eupravna vladan nekoliko uhaja iz okvira meščanskih parlamentarnih pravil. Na drugi strani pa je spet res, da utegne marsikje prevladati mnenje, da Italija končno le potrebuje vlado, pa čeprav začasno in niti ne najboljšo. Potem je tu še dejstvo, da so šle poslancem in politikom letošnje počitnice v veliki meri po vodi. Vsekakor pa kaže dolgotrajna kriza v Italiji — kot so pokazali že volilni rezultati — da kriči položaj po nečem novem in da je po stari poti skoraj nemogoče doseči kaj resnega in trajnega. Da, tudi demo-kristjanski voditelji iščejo «no-vo rešitev» — obrat na desno z !■ obvladovanje položaja, ki jim uhaja iz rok, z nasilnimi sredstvi. Toda neuspehi, ki jih doživljajo tudi pri prikritih poskusih v tej smeri, kažejo, da tudi v Italiji položaj ni več ugoden za takšne pustolovščine — čeprav seveda še nismo tako daleč, da bi bile popolnoma onemogočene. Da je za desno pot vsaj še malo upanja, pa ima največ zasluge Togliatti, ki dosledno razbija vsa prizadevanja, da se vladna osnova razširi na levo, in s tem napeljuje vodo na mlin desničarskim stremljenjem dela demokristjanske stranke in Katoliške akcije. X - c. 0- 0 o o o o o o o o o u o o o o 0. DARILNE PAKETE svojcem v JUGOSLAVIJI odpremlja hitro in najceneje zastopstvo General Trading Inc, Illinois, ZDA R U N E X I M Export-Import - Trst, Ul. Ghega 2/1, tel. 28363 Odpremlja direktno in najhitreje po najugodnejših pogojih iz proste luke prvovrstno blago: kavo, riž in druga živila, kompletna kolesa in pribor, motorje vseh vrst in jakosti - vespe, lambrete - radio-aparate in glasbila, frigidaire, šivalne stroje, štedilnike na elekt, tok - plin - premog in gospodinjske predmete sploh, moško in žensko blago za obleke Jn suknje ter perilo in obuvala, gradbeni material, kmetijske stroje, orodje in potrebščine vseh vrst za domače potrebe. PRIZNANO HITRA, SOLIDNA IN USODNA POSTREŽBA! AUTOMOBILE ODOAJA U NAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 TeL 90296 - urad TeL 33113 - dom CENE UGODNE «Battaglione Speciale» do I. prekomorske brigade VI. (^ N)lC^inaVC! nlS0 VeČ Žli i- v meJta a’ V°Zili SO 'stiti -k3er so morali Storim V3ne' To ie bil° — .ln K3ako nevarno t*rabih hSn(!,zarac|i tem-t? bHi najn?,^ Za taka dela eu!? k ' če Pogi-BilŽrte 51110 lmeli 16 L RaJac? dobri kuhar SaivSstfss ga ^ bil° ^ab Naslednji dan smo ga odkopali in pripeljali v taborišče, kjer smo se pred oljair-nico za vedno poslovili od njega. Quirco nas je postroju v Cetverokot ter mu v slovo izpregovoril nekaj besed. Pokopali smo ga na pokopališču v vasi Statte. On je tam, sam počiva v tujem kraju in kdo ve koliko je takih slovenskih grobov raz-stresenih po vsej Italiji. Obvestili smo o tem nje gnve starše, a njegov tovariš kuhar Likar, je spravil njegove stvari, da jih bo ko se vrne domov, izročil domačim- Ne da smo morda na to pozabili, kajti moram reči, da nas je zguba tovariša res prizadela, ali bo menda že tako v navadi pri vojakih, da se take stvari bolj na lahko vzamejo in veliko prej pozabijo, deš; «Danes tebi, jutn meni...».In zato ni bilo nič čudnega če se je ob večernem mraku spet čulo petje. Nekega večera je bilo prepevanje izredno glasno in izzivalno, Dobro se spominjam. Vodil je Vičič iz Renč, peli smo: »Prelepa je trnovska fara...» Vse se je zbralo okrog nas. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Kaj bi ne bili? Padla je Bizerta — in, od tam do Sicilije ni bilo več daleč. «Kakšnega vraga imajo spet dames»? Je izpraševal Quircio svoje kaplarje in nas s silo zganjal spat. Ko sem drugo jutro prinesel komandantu poročilo o dnevnem stanju moštva je ravno vstopil drobni podporočnik Di Fabbio in pozdravil: «Beh, comandante, come va? Buon giomo!» «Buom giorno. Buon gior-no...!» mu odzdravi in nadaljuje resno skoro obupno: «Che vuoi che tj dica? — Basta guardare le faccie de-gli slavi...!» Ugriznil sem se v ustnico, da bi me smeh ne izdal, — udaril sem s peto v pozdrav — in se kar izgubil iz pisarne. Ko sem bil zunaj, sem zaklel lepo po domače, se od srca nasmejal in si mislil: «Tako je komandant! Povedal si cisto, golo resnico/! Na naših obrazih je lahko čital, da smo se vsi zaveda- svojih zvezah izvedeli za pa-dec fašizma. Tudi gospoda oficirji in njihovi podrepniki so morali kaj vedeti o tem. Opazovali smo jih in videli, kako se že vse popoldne drže skupaj tam blizu skladi- DANILO KA li, da se naglo bliža naš dan — dan naše svobode! Sestajali smo se vse češče v skupinah in do podrobnosti komentirali novice, ki smo jih dnevno dobivali tako iz Taranta kakor iz Statte, pa tudi od doma. Mislim. da ne pretiravam, če rečem, da smo položaj tako v Italiji, kakor na frontah, bolje poznali, kakor gospoda v svojem štabu. Sledil je 25. julij. Bilo je pozno popoldne, ko smo po šča za orožje, municijo in hrano ter se nenavadno med seboj pomenkujejo. Bili so v vidnem strahu to se držali kot oparjene mačke. Kot da se zanje sploh ne zmenimo, smo novico kot blisk raznesli po taborišču. Nastal je tak vik to krik, veselje in vriskanje, da ni mogoče popisati*. Nekdo je za menoj zakričal: «Fantje, dajmo po njih! Zdej je cejt...!» «Molči! Mir!* — Zakričim. Bil je kuhar Lokate j iz Ospa. Ta bi si ne dal dvakrat reči. Tako so mu bili pri srcu. Sele ko sem mu dopovedal, da bi nekaj takega za nas pomenilo samo nepotrebne žrtve, ker bi z golimi rokami le težko prišli do strojnic, ki so jih držali oni, in da bi, tudi če bi uspeli, ne opravili ničesar, ker so zavezniki bili še predaleč in je bila italijanska oblast še neokrnjena, — se je končno le pomiril tako on. kakor tudi vsa udarna sila, ki se je nabrala okrog nas. Nastalo je pravo rajanje, ki se je zavleklo pozno v noč. Celo trobentač je pozabil na običajni «silenzio» — mir- Prepričan sem, da še pomislili niso na to, da bi nas onega večera gonili spat. (Nadaljevanje sledi) Tovorni prevozi Tol. it. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTO GARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN ZNANA TVRDKA RODOLFO TIJLIAK TRST - Ul. della Guardia štev. 15 - Tel. štev. 95089 obvešča svoje cenjene odjemalce, da ima na raapotago dva nova šivalna stroja znane znamke 99 8IMKA“ s križnim všivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira Samo za 55.000.— lir MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilera" MOSCHION & FRISORI TRST. Ul. Voldirivo 36 tel. 23-475 r 2IX K. J Foto RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA INC/USTR1JC1 I Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, M vam lahko napravi kliše v črnem in barvah ! 95-073, 90-010 W, m a ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA: /ADR. HONZORGII TRGOVCEV I JESTVINAMI TRST - Ul. Valdlrlvo 3, tel. 50-34 J TAST, sobota 15. avgusta 1953 VREME Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno in brezvetrov-no, — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 28,1 stopinje; najnižja pa 22,3 stopinje. PRIMORSKI DHEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: jug. cone Trsta: 21.00: «Z mikrofonom po Primorski«. — Trst II.: 14.22: fjev: Aleksander Nevski, cantata. — Trst !•: 17.15: Odlomki iz operete: «Pri belem konjičku«. Slovenija. 14.40: Baletna glasba iz Gounodove opere «Faust». SLOVENEC, TVOJA DOLŽNOST JE JASNA Maže šole v nevarnosti Važnost 'vzgoje v materinem jeziku Temni naklepi Mussolinijevih dedičev Med najvažnejše ustanove vsakega naroda štejemo njegove šole, kajti one so čuvarice in posredovalke duhovnega in kulturnega bogastva, ki je na. stajalo in se kopičilo dolga stoletja ter oblikovalo življenje in značaj ljudstva. Vsak narod ima svojo kulturno razvojno pot in čeprav so nanjo vpliva, la dognanja, odkritja, izumi v celoti in najglobljem bistvu vsak narod svoj posebni izraz in svojo lastno podobo. Domače šole, to je šole v materi, nem jeziku ne posredujejo mladini le znanja, ampak oblikujejo tudi njen značaj ter vzgajajo narodno zavedne čla. ne svoje skupnosti, ki bodo vedno in v vseh okoliščinah čuvali in branili narodno čast ter ločili, kaj je tuje in kaj je naše. To pravilno opredelitev in orientacijo more dati mladini edinole šola v materinem jeziku, za katero ni nadomesti, la prav nikjer. Slovenci na Goriškem smo imeli že pred prvo svetovno vojno precej razvito šolstvo in to ne samo osnovno, ampak tudi srednje in strokovno. Nepismenost je bila že tedaj od. pravljena. Strašna doba fašizma je po svojih krutih izvajal, cih udarila na naše kulturne ustanove ter hotela izbrisati za vedno naš kulturni pečat in naše svojsko lice, da bi tako laže dosegla svoj namen: kolonizacijo in romanizacijo tu-kajšnjega prebivalstva. Računi temnih zahodnih e-lementov bi uspeli, ako ne bi slovenske šole v prejšnji dobi vzgojile narodno zavednega življa, ki je začasno in navi. dežno moral kloniti, a v jedru pripravljal najhujšo osveto svojim zatiralcem. Naši očetje in sinovi se niso strašili največjih žrtev in trpljenja, da so, ko je prišel čas, vzpostavili spet slovenske šole, v katerih se bo izobraževal in vzgajal njihov naraščaj ter zo. rel za nove in odgovorne naloge v bodočnosti. S težkimi žrtvami ustanov. Ijene, s krvjo in trpljenjem znova priborjene slovenske šole na Goriškem so danes naša last in z našo podporo in po-močjo jih bomo ohranili in izročili potomcem. Odločilni čas trka na vest slehernega Slo. venca na Goriškem ter terja neizprosno odgovor. Jaz, ti in vsak Slovenec pa izbira med življenjem in smrtjo. In kdor more ob tej usodni uri zatajiti izročila svojih staršev, pozabi ti na brezštevilne žrtve in trp. ljenje našega ljudstva v pre tekli vojni, temu bo narod in čas vklesal edino zaslužani pe. čat; izdajalec. Svoje otroke si izročil tujemu vplivu in vzgoji, da bodo, ko dorastejo, bili po tvojem licu in te zaničevali. Priznavamo, da razmere slovenskemu šolstvu pri nas niso naklonjene, še manj pa da bi ga pospeševale in podpirale. Vlada do danes ni uzakonila slovenskih osnovnih, niti sred. njih Sol, nasprotno to važno zadevo zavlačuje, morda tudi namenoma in preračunljivo, da raznarodovalni elementi vrše svoje tiho delo med slovenskimi starši in učiteljstvom. Sa. dovi njihovega dela so padanje števila učencev na slovenskih šolah, oni si pa pilatovsko u-mivajo roke, češ sami si boste polagoma šole zaprli. Najbolj se to pozna v narodnostno me. šanih krajih, kjer prevladuje italijanski živelj Njihove Šole so moderno urejene s svetlimi in prostornimi učilnicami, ne manjka jim ničesar, saj dobi-vajo milijonske dotacije iz ob. činskega, pokrajinskega in državnega proračuna. Treba je pač uveljaviti svojo moč ter pokazati prešerno lice, da bodo Slovenci slabiči klonili meneč, da višja kulturna izobrazba prihaja tudi iz veličastnejšega poslopja. Pravih zavednih Slo. vencev to ne plaši, saj vedo, da so se skoraj vsi naši narodni in kulturni veljaki rodili pod slamnato streho in sloven. ske šole, četudi so stisnjene in potisnjene v kot, posredujejo slovenskim otrokom vse večje znanje in vzgojo kot italijanske palače. Kako skrbi oblast za sloven. ske šole, imamo dovolj zgovorne dokaze s šolami v Krminu, Mirniku, "'ržiču in Ronkah. Slovensko šolo so iz Krmina premestili v 5 km oddaljeno Plešivo ter jo tako slovenskim otrokom iz Krmina oddaljili, da so se mnogi slovenski otro. ci vpisali v italijansko šolo zaradi oddaljenosti in vremen, skih neprilik. V Mirniku slovenska šola tudi le životari število slovenskih učencev pa iz leta v leto pada. Žalostna je usoda slovenske šole v Trži. ču, kjer je italijanski vpliv tako velik, da je iz močne dvo. razrednice z 42 učenci ostala le še enorazrednica, ki so jo oblasti sedaj iz centra premestile v Starancan ter jo tako mnogim slovenskim otrokom oddaljile. Nič boljše razmere niso v Ronkah, kjer je razna, rodovalni vpliv tudi močan, saj tudi tu število otrok na slovenski šoli pada. Poleg teh dejstev moramo pribiti še eno: v narodnostno ogroženih krajih poučujejo učitelji, ki jim šola ni poučevanje in sveta dolžnost, kot imamo to primer v Plešivem in zato tudi nimajo globljega vpliva na otroke in slovenske starše sploh. In kaj bi rekli v mestu Gorici? Koliko izdajalcev slovenskega naroda! Ta neizbrisni pečat si perejo z vse mogočimi opravičili m oziri, a izprali ga ne bodo. Pogazili so svojo narodno čast, a še več, s svojim rav- nanjem in odpadom slabe hkrati moralno moč vse slovenske manjšine, ki se bori za svoj biti ali ne biti. Pri teh žalostnih dejstvih je treba podčrtati tudi vpliv našega učiteljstva na slovensko šolo. So vsi poklicani!? Tu je treba budnih, sposobnih, delavnih, zavednih in požrtvovalnih rr.oči in kdor ni kos tej nalogi, je bolje, da da slovo poklicu, ki terja celega človeka, ki ume naravnati mlado rast ter sega s svojim vplivom daleč, preko šolskih sten. (Iz «Soče») Obvestilo staršem otrok v koloniji Starše otrok v počitniški koloniji v Ukvah naprošamo, da se posebno v dneh 15. IN 16. AVGUSTA VZDR2E obiskov otrok zaradi dobrega poteka dnevnega reda, ki .je že vnaprej določen. /ODSTVO I POČITNIŠKEGA DOMA OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE PRVIH PRIMORSKIH BRIGAD IX. KORPUSA NOV bo na Okroglici pri Vogrskem PARTIZANSKI TABOR Ob tej priliki bo Zveza slovenskih partizanov organizirala množični izlet 5. in 6. septembra Vsi, ki se nameravajo udeležiti, naj prinesejo potni list na sedež Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli 1/1. — Cena za vizum, značko in prevoz z avtobusom bo znašala približno 800 lir. — Morebitno razliko bodo povrnili. Vpisovanje se zaključi 26. avgusta. SPOMINI NA SL AV NE PNI Začetki partizanstva v Beneški Sloveniji Pred nami je ležala v soncu Beneška Slovenija, vrh Matajurja je bil le par korakov oddaljen, ali do njega nismo smeli, ker je že na italijanski strani. Zorko je gledal te kraje in obujal spomine in verjetno je v duhu preživljal vse borbe, ki jih je kot stari partizan bil na tej zemlji. Gregorčičeva brigada je maja meseca 1945. leta imela znani pohod čez Kolovrat v Beneško Slovenijo in to je bilo prvo srečanje borcev s tistimi Slovenci, ki so bili najdelj časa osamljeni in odtrgani od matičnega naroda. Ko se je brigada povlekla iz Kolovrata je krenila v vas Mašera. Prvič je partizanska noga prestopila na ozemlje, ki ga je fašistična Italija trdo štela za svojega. V vasi so se vsi moški poskrili. To je bila posledica fašistične propagande, ki ni vedla boljšega kakor slikati partizansko vojsko kot nekak potujoč teror ki je imel nalogo le pobijati in zažigati. Ali kmalu se je tudi v Mašerih spremenilo. V I. bataljonu je bilo največ Vipavcev, ki so takoj, čim so prišli v vas, začeli prepevati slovenske pesmi, ki so bile znane tudi domačinom. Ni bilo treba več prepričevanja in pojasnjevanja: slovenska pesem je govorila vsakemu globoko v srce in v kratkem so drug za drugim zlezli vsi moški iz skrivališč in se zbrali. Pristopili so k zboru in tudi sami peli. O tem petju in tudi o načinu, kako so se vedli partizani, je bilo dolgo govora ne samo v vasi, temveč tudi vse naokoli. Kar so partizani dobili, so vse plačali, obnašali so se vljudno in to je pomagalo, da se je v zelo kratkem času razblinila v nič vsa propaganda proti partizanom. Ko so partizani odšli je skoraj polovica vasi spremljalo borce še nekoliko časa in ganljivo je bilo poslušati, kako so posebno stare mamice dajale dobrosrčne nasvete in svetovale borcem, naj se varujejo fašistov. Brigada je prenočila pod Matajurjem in tu je neki borec na lastno iniciativo zapustil vod, se povzpel na vrh hriba in razobesil zastavo kot poudarek o značaju tega hriba. Drugi dan se je brigada z borbo premaknila proti Črnemu vrhu in v borbi so bili zaplenjeni mitraljez in 4 puške, 5 Italijanov pa je bilo mrtvih, dočim brigada ni utrpela izgub. Kako so bili Italijani besni na neuspehe na Kolovratu, kjer jih je padlo 296 in na neposrečen napad pri Stupici, nam kaže dejstvo, da so privlekli vso razpoložljivo silo, zaprli z zapornim ognjem stezo iz Stupice na Crni vrh in se zaman trudili, da bi se partizani sešli z domačini. Toda vse to je bilo premalo in v Črnem vrhu jz pričakala partizane vsa vas. Posebno mladina se je odlikovala pri tem sprejemu, fantje in dekleta so tekmovali, kdo bo najbolje pogostil borce. Tudi tu je bila pesem tista, ki je še bolj tesno povezala borce in domačine. Pozneje so se na Miji formirale tri grupe, ki so imele nalogo nadaljevati započeto delo v Benečiji, in sicer prva grupa, ki ji je načeloval tov. Pe-rovšek je ostala na mestu, dru- ga je bila določena za Rezijo pod poveljstvom tov. Varšeka, tretjo pa je vodil Zorko in je imela določeno cono Matajurja. Tako se je Zorko z dvanajstimi borci znašel na terenu, ki ga ni poznal. Cez Nadižo so bile povsod zasede, ker so hoteli Italijani uničiti ta za njih zelo nevaren pojav. Zorkova skupina je dobila 500 lir za najnujnejše in za ta denar so nakupili v Podbeli kar so pač v trgovini lahko našli, paradižnikovo konzervo in kocke za juho. Nato se je skupina premaknila spet na Matajur in prišla v bližino vasi Jevšček, ki je zadnja na Livški planoti. Tov. Zorko se je preoblekel v civilno obleko in se napotil v vas. V gostilni je imel razgovor z domačini, ki so bili spočetka nezaupljivi in niso verjeli, ker so se bali provokacije. Toda kmalu so se sporazumeli in grupa je dobila živež. V nekaj dneh je bila vas organizirana in tudi v vasi Matajur so biti postavljeni temelji organizacije. Toda kmalu je prišlo na uho Italijanom, da delujejo te skupine in so začeli z ofenzivo, da bi prečistili prostor. Z orkova grupa se je skrila v nekem skalovju v bližini Jevščka. Italijani so prišli do skal, jih tudi prekoračili, streljali in vrgli ročne bombe, toda partizanov niso zasledili. Ko je minila nevarnost so se borci zbrali. Eden izmed njih je pristokal in tožil bolečine v hrbtu. nTaki so bili začetki naše borbe na tem terenu» je zaključil Zorko in se ponovno zagledal v Beneško Slovenijo. MILCE KINO VERDI. 15: «Veliko streljanje«, barvni film. R. Conte in V. Lindorfs. CENTRALE. 15: «Skrivnoist treh točk«, M. Girotti in T. Lee. VITTORIA. 15: «Slepa iz Sor-renta«, A. Lualdi in P. Campbell. MODERNO. 15: «Zlati listi«, G. Cooper in P. Heal. LETNI. 15: »Srečni časi«, C. Boyer. KINO STANDRE2. - sobota, 20.30: «Orel in sokol«, barvani film, John Payne; — nedelja: 20.30: »Klic v viharju«. DE2URNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Urbani - Albanese. Ulica Rossini št. 1, tel. 24-43. STEVERJAN Odpreti morajo dvolastniški blok Čeprav so se števerjanski kmetje že večkrat zanimali pri italijanskih oblasteh, da bi v Brdih odprle dvolastniški blok za kmete na italijanski strani, ki imajo precej svojih njiv na jugoslovanski strani, niso oblasti doslej še ničesar uredile. Zato so napravili celo prošnjo na Kmetijsko nadzorništvo, toda tudi od tam niso poslali odgovora, niti niso ukrenili ničesar, da bj se odpravilo sedanje mučno stanje, ko morajo kmetje napraviti na dan do 18 kilometrov poti, da pridejo iz Ste-verjana čez dvolastniški blok v Cerovem do svojih njiv, ki so pod Steverjanom takoj na drugi stranj meje. Oblasti opozarjamo, da bi bilo treba v interesu kmetov, ki imajo zlasti v poletnih mesecih na razpolago zelo malo časa. saj se morajo čez blok vrniti še pred sončnim zahodom, odpreti pod steverjanom dvolastniški blok. To je zahteva vseh, ki imajo njive na drugi strani. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. ■n •«;!!» •■■•p »Sifiiil ■ . ::;: MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR NA DUNAJU Dinamo bo danes in jutri igral z Austrio in Rapidom Tekma z Austrio šteje tudi za Grasshop-persov pokal; za isto trofejo bo Dinamo igral 6. septembra s Fiorentino na njenem igrišču Zagrebški Dinamo bi moral igrati 6. septembra prvenstveno tekmo z BgK ter je zaradi tega postala problematična odločitev Fiorentine. da tega dne igra v Firenzi z Dinamom tekmo za Grasshoppersov pokal. Ker pa sedaj jugoslovanski listi poročajo, da bo Dinamo igral 6. septembra proti Fiorentini, se je pač moral spored prvenstvenih tekem nekoliko spremeniti. Sploh so v sporedu jugoslovanskega prvenstva nekatere nevšečnosti. V Beogradu so namreč štirje klubi, ki igrajo v prvenstvu: Crvena zvezda, Partizan, BSK in Radnički. V Italiji je n. pr. spored tako urejen, da nikoli DIONIZIJE DVORNIC levo krilo Dinama nista v istem mestu dve tekmi istega dne; to zadeva Milan (Inter, Milan), Turin (Juven-tus. Torino), Rim (Roma, La-zio) in sedaj zopet Genovo (Genoa, Sampdoria). Vsako nedeljo je en klub izven domačega mesta, da drugemu ne dela konkurence. V Jugoslaviji se to lahko uredi za Zagreb in Skoplje, kjer sta po dva kluba, toda kako urediti s štirimi klubi? Dinamo pa se bo še pred svojim nastopom v Firenzi u-deležil mednarodnega turnirja na Dunaju. Pri tem bo obenem igral z Austrio tekmo za Grasshoppersov pokal. Pred dvema mesecema je Dinamo premagal na svojem igrišču prvaka Avstrije z 2:0. Avstrijci se bodo hoteli revanžirati, Dinamu pa tudi ne more biti vseeno, kakšen bo rezultat, saj ima precejšnje možnosti za osvojitev prvega mesta v tekmovanju za pokal švicarskega kluba Grasshoppers. Dinamo bo proti Austrii igral danes jutri pa bo njegov nasprotnik glavni Rapid. Judi rapidovci imajo z Dinamom račun, ki ga ne morejo pozabiti; pred dvema letoma so kot prvaki Avstrije doživeli v tekmi z Zagrebčani poraz 6:2. Na poti na Dunaj so se Zagrebčani ustavili v Mariboru, kjer so odigrali š tamkajšnjim Železničarjem prijateljsko tekmo, ki jim je služila za zadnji trening. Igra je bila v začetku mlačna. Dinamo je začel igrati bolje šele, ko je videl, da igrajo Mariborčani »zares«. Prvi gol so dosegli domačini, nakar so Zagrebčani kmalu izenačili ter nato potisnili domače v popolno obrambo. Domači so ves prvi polčas vzdr-i žali in rezultat je ostal nespremenjen (1:1). V drugem polčasu pa se je slika spremenila in Dinamo je petkrat pretresel mrežo Železničarja. Končni rezulta 6:1. * * * Nogometna tekma med Norveško in Islandom se je kon-|čala z zmago Norveške 3:1. ŠTUDENTSKI TEDEN V DORTMUNDU J ugoslavi ja-Luksemburg 28:0 v vaterpolu Z mednarodnega študentskega tedna smo v zgodnjih urah prejeli naslednje rezultate: Tržačanka Camber je v finalu dosegla prvo mesto v fioretu. Rekorden rezultat je dosegla Jugoslavija v vaterpolo tekmi z Luksemburgom: 28:0 (16:0). Nemčija je premagala Belgijo s 4:1. V metu kladiva je zmagal Japonec Tajima s 50.33 m. V troskoku bo poleg drugih nastopil v finalu olimpijski in bivši svetovni prvak De Silva, ki ima doslej najboljši skok 15.92 m. * * # Milakov, k‘ se udeležuje tekem na študentskem mednarodnem tednu, je malo prej nastopil še v bližnjem mestu Herde, kjer je zopet zmagal z rezultatom 4,25. drugi pa je bil Anglež Elliot s 4,18 m. Nadalje so bili na tem tekmovanju doseženi še naslednji dobri rezultati: 100 m in 200 m: Fuet-terer (Nemčija) 10,6 in 21,4; 3000 m: Lamers (Nemčija) 3:27,2; višina; Delien (Belgija) 190 cm. Zenske; 100 m in 80 m ovire; Blankers, Koen (Nizozemska) 12,2 in 11,4. Evropsko veslaško prvenstvo KOPENHAGEN, 14. — Danes so se nadaljevala predtekmovanja za evropsko prvenstvo v veslanju. Semifinalna tekmovanja četvercev s krmarjem so dala naslednje rezultate; v prvi skupini je zmagala Italija pred Švico in Nemčijo, v drugi pa CSR pred Rusijo in Jugoslavijo. V tolažilnih tek movanjih pa je v prvi skupi ni zmagala Danska pred Fin sko, Švedsko in Španijo, v drugi pa Norveška pred Francijo, Holandsko in Belgijo. V finale prideta Italija in CSR, ostali finalisti pa bodo določeni v posebni tekmi, Semifinalne tekme v skifu so dale prva dva finalista, Jugoslovana Vlašiča in Rusa Cuka-lova. Nadalje sta se plasirali v finale dvojic brez krmarja Danska in Belgija. Med dvojicami se je v drugem predteku plasirala Jugoslavija za Rusijo; v finale sta prišli Rusija in Švica, ostali pa bodo še tekmovali med, seboj. DIRKA «P0 llltlATSKl 1« Sl.l)li:M,ll» Na etapi Bled - Ljubljana so vozila moštva na kronometer Kratka etapa po lepi cesti je ze* lo pripravna za hitrostno vožnjo OsJavje Medtem ko so imeli lani na poletje še številni vinogradniki zelo veliko vina v svojih kleteh, nekateri tudi po 200 hekto litrov, so ga letos skoraj vsi prodali. Kupci so skoraj vsak dan na vratih in ga plačujejo po 95 do 100 lir za liter. Kdor ga ni takoj jeseni prodal, je sedaj lahko zaslužil nekaj de narja. Seveda pa so bili tudi taki, ki so ga morali prodati, že takoj prve dni. To se je dogodilo predvsem kmetom v Sčednem, ki so ga takrat prodali za majhne denarje, ker so denar nujno rabili. Povpraševanje po našem vinu je zato tolikšno, ker je italijanske vinograde napadla peronospora in jih precej uničila. S tem pa se je zmanjšal tudi vinski pridelek. Današnjo etapo od Bleda do Ljubljane, ki vodi po lepi cesti in brez posebnih vzponov (pač pa je večkje kaka strmina navzdol), so prireditelji izbrali za pozorišče borbe med posameznimi moštvi. Določeno je bilo, da startajo moštva posamezno v presledku po tri minute, in sicer prvo mora star-tati najslabše plasirano moštvo. Zaradi pretežno viseče proge in lepe ceste je možno doseči veliko povprečno brzi-no, do 40 km in še več. Proga meri 55 km in bi s startom ob 16,30 prvi tekmovalci morali prispeti v Ljubljano okrog 17,50. (Ker je naša redakcija spo- razumno s tiskarniškimi delavci zaključila delo bolj zgodaj, še nismo prejeli rezultatov). Sequra zmagal v Riminiju RIMINI, 14. — Včeraj se je končal mednarodni teniški turnir profesionistov, na katerem je zmagal Segura. Rezultati; Segura : Mac Gregor 6:1, 6:3; Sedgman ; Pails 6:3, 6:1; Sedg-man - Pails : Segura - Mac Gregor 6:4, 9:7; Pails : Mac Gregor 6:0, 6:3; Segura ; Sedgman 6:8, 6:4, 6:3; Sedgman -Mac Gregor ; Segura - Pails 6:3 (igra nedokončana zaradi teme). «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na «PHIMOKSKI DNEVNIK«. Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338. Deske *mrt podjetniki I , mace- kmetovalci!snCT,etntrdt" lesov in KINO ^Prosvetni dorru v Nabrežini predvaja danes v soboto in jutri v nedeljo vedno <* 20-30 uri, veliki barvani film „Krilati vragi“ («1 diavoli alati«) Prihodnjo sredo 19. t. m. ob 20.30 uri je na sporedu izredno zanimiv film „Gang** («La Gang«) Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. TRST - UL Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 MEHMIČM delavnica za avtomotorje • scooterj* in bicikle ANTON KLINC, SV. KRIZ št. 310. J d. d, KOPER - tel. 44 in 45 vrši kreditne in hranilne posle ter posle plačilnega prometa med cono ii1 inozemstvom 'Vdetn Amcčm tibcuidltid OugdA č&Uiteuna k dedet letnici atkrn-fent Mlaje. tra- me nudi najugodneje I insi viale$onnino?4 lel. 90441 Trgovsko podjetje v Solkanu, lel. 88 Nabava in prodaja vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač na debelo h* Uhmi paltizanhkim iz IhuiiattJie in Zlbia (‘(d> ti ta mo k plaznikii ploh ih desetletnice plimolbkik fai(}a^ Jbcotre kijku AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) • O' E N K ZMERNE OLAJŠAVE PRI PLAČILU IVAN RIBARIČ ZALOGA TRDTG^LESA~TN~GORiyJ: URADI: UL.C RISPI TEL.93-5©2 Skladišče: Ul. delit: Milizie št. 17-18 - Tcl.HB-5^ ki is nadet* I številka 93-808 In J4-638. - Poštni do 12.30 in od 15 • 18 — Tel. Oflaovornl urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telef nredal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm vtši.ie v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice »o ur - « 'v«« »s** mm s.r.ne . Stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. 8. Pelltco l-H. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno pr Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozenu* „ ff5 Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.