Štev. 159.
V Ljubljani, v soboto, dne 14. julijo 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13' — za ?«trt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za Četrt leta „ „ 5- — za en mesec „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
tnserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 12 h za dvakrat .... II „ za trikrat . , . 9 „ za jc? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pel 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO j* v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod ?«z
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list m slovenski noreti
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, tipravniikega telefona štev. IGS.
Reforme - naprej!
Laž ima kratke noge — to izkušajo zdaj liberalci. In da stranka, ki je osnovana le na laži, mora propasti, to jih uče najnovejši dogodki.
Pet let traja v kranjski deželi že huda borba za pravice ljudstva. Dr. Šusteršič je bil že tedaj proglasil načelo splošne in enake volilne pravice. Kakor nemogoča utopija sc je zdela takrat ta zahteva, in nihče ni upal, da se ji bomo začeli približevati s tako naglimi koraki. Mi smo že takrat vedeli, da se ta smoter ne bo dosegel kmalu, pripravljeni smo bili le, da korakamo polagoma proti njemu, čim hitrejše, tem boljše, a da storimo vsak korak naprej, nobenega nazaj.
In mi gremo dalje, korak za korakom.
Zdaj je na dnevnem redu državni zbor. Načelo splošne in enake volilne pravice je spreeto, a v posameznosth ga sedanja, skoz-inskozi krivična zbornica pači in kazi. Kaj naj storimo? Doseči, kar se le da! To je pravo geslo. Bodi sedanja volilna reforma, kakor so jo pokvečili vladni organi in stranke v parlamentu, še tako zverižeila in krivična v posameznostih, troje je gotovo: V narodnostnem oziru po njej silno pridobe Slovani, delavskemu ljudstvu se odpro vrata v parlament, in precej se izenači kričeče nerazmerje med stanovi. To so tri ugodnosti, ki jih ne smemo prezreti, če nas tudi skele razne krivice v razdelitvi mandatov.
Najhujša rana je Koroška. Vse je bilo zoper. Tu smo najbolj prikrajšani. Naši poslanci so vse storili, in celo še nazadnje jc vkljub vsem nasprotstvom dr. Šusteršič še stavil predlog za reasumiranje koroških mandatov. Predlog je nasprotna večina podrla, a vendar dobe Korošci zdaj vsaj enega poslanca, ko prej niso imeli nobenega.
Zato se je pa posrečilo v odseku priboriti vsaj sedmi mandat za Štajersko. To je bil velik diplomatičen uspeh. Nemci sc grozovito jeze na dr. Šustcršiča, in nemški poslanci sc niso mogli dovolj pritoževati nad njegovo nasilnostjo in delavnostjo, ker je bil vsem za petami, od ministrskega predsednika tja do zadnjega zaspanega poslanca in je toliko časa silil in govoril vanje, da jc spravil skup večino za sedmi štajerski mandat.
Kako lahko bi mu bilo, da bi bil pridobil naši stranki še en mandat na Kranjskem! Ves odsek bi bil z malimi izjemami glasoval zanj brez ugovora. A on je imel pred očmi koristi obmejnih Slovencev, in je prodrl, dasi z naj-
večjo težavo. To jc uspeh, za katerega mu mora biti hvaležen vsak odkritosrčen Slovenec. Tako neumni napadi, kakor so bili dr. Trillerjevi na dr. Šustcršiča in na dr. Ploja, odletc proč, kakor lesene pšice od jeklenega oklepa.
Kočevski mandat je bil vsiljen po premoči nasprotnikov. Dr. Šusteršič je prvi delal proti njemu in vztrajal do konca. A glasovi se štejejo in ne tehtajo; tu smo bili preglasovani. Vendar vkljub temu Nemci izgube na Kranjskem en mandat. Doslej so imeli dva, ki sta bila v rokah naših najhujših nasprotnikov, odslej bodo imeli samo enega, ki pa tudi utegne priti prej ali slej v roke našemu narodu manj sovražni stranki. Neuspeh pri Kočevju pa pokrije uspeh na Štajerskem.
Še večje bodo ugodnosti za Jugoslovane na Primorskem in v Dalmaciji. Dalmacija bo imela samo slovanske poslance, in na Primor-skem je napredek Slovanov tak, da Italijani besne zaradi njega.
A, ker pride vsa stvar še pred državno zbornico, zato danes ne moremo narediti še sklepnega računa. Priznati mora vsakdo le to, da so naši vrli poslanci, na čelu jim dr. Šusteršič, zaslužili najtoplejše priznanje svojih volivcev.
Rešitve čaka deželni zbor kranjski. Ze
dobrih petnajst let ječi kranjska dežela v neznosnih razmerah, vsled katerih zastaja vse naše deženo gospodarstvo. Zveza slovenskih in nemških priviligirancev. zastopnikov urad-ništva in grajščakov, tlači kakor mora našo deželo. Mi zahtevamo tudi splošno in enako volilno pravico. Dunajska vlada je za deželne zbore ne priznava, ker sc ji zdi to prevelik skok. Ugovarjamo proti temu, a tisti korak, ki ga moremo storiti naprej proti svojemu cilju tudi v teli razmerah, moramo storiti. Liberalci so napeli vse sile, da nam to pre-preprečijo in so z obstrukci.io nastopili proti naši ljudski zahtevi. Zdaj so poraženi na Dunaju, in zadnji razbiti dr. Tavčarjev shod v »Mestnem domu« nam jamči, do bodo poraženi tudi v kranjskem deželnem zboru. Dr. Tavčar jc že milo zagotavljal zastopnikom delavskega ljudstva, da se nikdar več ne bo silil v politiko in bo šel v zasluženi pokoj. On že ve, da bo moral iti, pa šli bodo tudi drugi, ki tega še ne spoznavajo.
Na vrsti je pa tudi zdaj ljubljanski občinski svet. Tričetrt leta jc že Hribarjeva županska beseda delavcem zastavljena in še ne rešena. Kdaj so že v drugih mestih reformirali zastarele občinske volilne rede! Nazadnjaški ljubljanski občinski svet pa šc ni mogel priti
do spoznanja modernih potreb. Treba bo, da sc uči šele iz dogodkov.
Prepričani smo, da je vsaka demokratična reforma našemu ljudstvu, torej tudi naši na-rodnosti v korist. Čim dalje proderemo, tem bol.ie, a če ne moremo z glavo skozi zid. smo pa tudi toliko pametni, da gremo okoli zidu ali pa bolj počasi zlezejo čezenj. A naprej moramo!
Zato nas pa veseli tudi vsak poraz liberalcev, teh največjih nazadnjakov in najhujših sovražnikov ljudskih pravic. Plantan tepen na Dunaju, Tavčar s svojo gardo pa v Ljubljani to je veselo znamenje za bodočnost!
Rusija. Kakor ruski državni organizem, tako je tudi ruska razkolna cerkev vsa
razcepljena. Posebna komisija za cerkvene zadeve je sklenila, da car odslej veljaj samo za »pokrovitelja cerkve«; oblast, ki jo jc
prej imel car, je podeljena patriarhu. Pravo-
slavna cerkev ne bo več državna, ampak vse veroizpovedi imajo svobodo. Ruske čete
v Mandžuriji in v vzhodni Sibiriji se ne povrnejo v domovino; nekateri napovedujejo novo vojsko z Japonci. — V Finskem zalivu so opazili več sumljivih ladij; na morskem dnu so našli več podmorskih min prav tam, kjer sc navadno ukrcava carjeva jahta. Nedavno so utihotapili na Rusko po morju 30.000 pušk. — Duma je sklenila, da se vsa državna, cerkvena iu carska posestva razdelc med kmete. — V Sevastopolu jc neki pomorščak ustrelil admirala Cuknina, poveljnika črnomorskega brodovja. — Revolucionarji so izvršili več roparskih napadov.
Nemški »Turnverein« jc imel letos smolo, ker se mu je skazila običajna slovesnost, oziroma demonstracija s hajlanjem in s frank-furtaricarni. Vojaška oblast je namreč praviloma odpovedala sodelovanje vojaške godbe, ker se ni ustreglo, kar je zahtevala, namreč, da naj bi sc ne obešale »irankfurtarice«, da naj bi se ne pele veleizdajske pesmi itd. Seveda je bilo radi tega pokoncu vse nemštvo doma in zunaj. Planili so v časopisju po kranjskem predsedstvu, po vojaški oblasti, blatijo mirne Slovence in sestavljajo interpelacije. Naj se tiče ponižnosti oholi ljudje, ki jedo slovenski kruh!
Veselico trgovskega društva »Merkur« je posetilo blizo 3000 oseb; pirovanje jc trajalo do zgodnjega jutra. »Abstinent« le na noge; dela dosti! — Glavarstvo v Tolminu je odredilo, da smejo biti na postajah povodom otvoritve železnice državne in deželne zastave. To mora veljati tudi pri nas! Za kanonika mesto rajnega prošta je imenovan škofijski kancelar J. Šiška. — V okraju Ccb na Ogrskem se je utrgal oblak; 36 hiš je porušenih.
Carinski spor. Ostre članke pišejo neodvisni srbski listi proti Pasiču in sodrugom, češ, da so carinski boj z Avstrjo povzročili
s tem, ker hočejo brezpogojno kupiti nove topove na Francoskem. Na avstrijskem trgu bo draginja, če bo meja zaprta; samo od julija do decembra lanskega leta se je uvozilo iz Srbije v Avstrijo 56.242 volov in krav ter 42.007 prašičev. — Angleži so v Natalu porazili vojsko domačinov. Na mestu je obležalo 457 mrtvih. — Koliko demoralizacijo povzroča civilni zakon, razberemo lahko iz številk. Na Ogrskem n. pr. je bilo v šestih letih 29.000 razporok in nesrečnih rodbin. --Dne S. julija so se sešla koroška »slov. kršč. soc. delavska društva« v Kalji ob Dravi. Udeležencev je bilo čez 200. — Sestro na smrt obsojene Friderike Zeller, ki so jo priporočili cesarjevi milosti, bodo ta mesec pripeljali v Begunje. — Uslužbenci cestne železnice v Rimu so dalj časa štrajkali. Sorski učitelj Grmek še do danes ni v preiskavi, dasi jc nadzorniku Zupančiču znana vsa krivda njegova in njegove žene in ima tudi pismene podatke od kompetentnih krajevnih oblasti. Grmek lepo organizira veselice in požarno hrambo v Sori, da bi po njej širil liberalizem in bi se sklicaval, kako je nenadomestljiv. -Pobeglega Fr. Perdana so pripeljali v ljubljanske zapore. Pri njem so dobili še 700 K.
Deželni predsednik Sch\varz sc je mudil na obhodu nove železnice na Boh. Beli. Na dan slovesne otvoritve dne 19. julija bodo slavnostne goste trije vlaki vozili z Jesenic v Trst, naslednji dan pa nazaj. — Na Vele-liradu je vsled deževja udrla voda v romarsko cerkev; 20 hiš je voda razdrla, deset oseb je pa utonilo. V četrtek se jc tržaške demonstracije za volilno reformo udeležilo 12.000 oseb. — V Ljubljani si ie prerezal žile znani Pavel Lozar, dobili so ga mrtvega pod posteljo. Samoumor je v zvezi z blagajno »Glasbene Matice«. Hud udarec za glasbeni zavod! - Umrl je pesnik J. Bile v Ilirski Bistrici. Cesar Franc Jožef je sprejel v Išlu na kolodvoru nekdanjo francosko cesarico SOletno Evgenijo. — V Trstu so ustanovili »Slovensko katoliško izobraževalno društvo.«
Parlament. V justičnem odseku, kjer predseduje nadsvetnik s kravjim zvoncem, dr. Ferjančič, je bila na vrsti zakonska reforma. Vladni zastopnik jc vprašal, če jc primeren čas, razpravljati o taki sporni zadevi, ko ima zbornica rešiti važno volilno reformo!
V odseku za volilno reformo so obstru-irali Italijani. Poprej v zvezi z Nemci, so glasovali zoper slovenske mandate na Štajerskem. Ker pa so katoliški Nemci zahtevali za Slovence kompenzacijo radi kočevskega mandata v Istri, so bili pokoncu italijanski zastopniki. Bartoli iu Malfatti sta z dolgimi govori zavlačevala obravnavo. Ker so pa pretili soc. demokrati v Trstu, ki so imeli takoj shod in demonstracijski obhod, sta morala prejenjati. V četrtek je večina 23 proti 17 glasovom sprejela 12. mandat na Kranjskem, ki je osiguran Kočevcem. Nato se je na predlog dr. Šustcršiča vršilo posvetovanje in glasovanje za sedmi štajerski slovenski mandat, ki ie bil tudi sprejet in siccr zato, ker jc
LIHE K.
Dunajsko pismo.
D u n a j, meseca julija 1906.
Slavme slavne Slavu slavnych.
Jan. Kollar.
Pomenljiv dan zgodovinskega pomena je bila nedelja 8. t. m. za dunajske Slovane. Štirje brati so se našli, podali si roke in si prisegli v tesnem objemu neohmaljivo zvestobo in vztrajnost v hudem boju za svoj obstanek. Biti ali ne biti, to velja že skoraj za nas. Sovrag nas hoče zadušiti in le v združenih močeh je upati rešenje. Začetek, rojstvo te velike ideje zaznamuje velika slavnost, ki se je vršila 8. t. m. na Dunaju v češkem »Narodnem domu«. Priredili so slavnost češki spolki sv. Cirila in Metoda s sodelovanjem slov. kat. akad. društva »Danice«, hrv. kat. akad. društva »Hrvatske«, slov. izobraž. društva »Straže« in poljske »Ojczyzne«. Namenjena je bila slavnost v prvi vrsti proslavi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, drugi natnen ji jc bil pa združiti vse kat. dunajske
Slovane pod okriljem sv. apostolov, da sc bore skupno za narodne svetinje, da zastavijo s skupno falango sovražni duh, ki preti od vseh strani našim vrstam.
Slavnostni govor je imel vč. g. o. J e-melka D. J. iz Prage: O verskem, narodnem in kulturnem pomenu sv. bratov solunskih. Krasno je orisal njihove zasluge, govoril navdušeno in bil večkrat z burnimi ovacijami prekinjen. Povdarjal je med drugim zlasti misel, da nam je treba sloge. Vsem narodom je dal Bog po enega apostola, nam pa jc dal kar dva brata, ki nam kažeta, kako moramo gojiti med seboj najintimnejše zveze, vsestransko zaupanje in bratsko slogo.
Moški zbor »Danice« je zapel himno v čast Slavljenccm, na kar je dcklamoval gosp. ReichI z neprisiljeno navdušenostjo in živimi gestami: Pamatce sv. apoštolu sIovanskych Cirylla a Metodeje pred krasno okrašeno sliko slovanskih bratov.
Krasna jc bila tudi kantata, ki jo je zapel mešani zbor češke »Jednotc sv. Mctodija« s spremljevanjern harmonija. Končal sc je prvi del s »Papeževo in cesarsko himno«, na kar je sledil mal odmor.
Takoj v začetku je pozdravil »Slovanski brat« goste v vseh treh jezikih, pozdravil vsako društvo posebej v imenu češkega društva, pozdravi zlasti »Danico«, ki jc edino slovansko kat. akademično društvo, da dobro prospeva in razvija svoj delokrog tudi med druge narode. »Danici« želi najboljšega pro-speha, Čehom pa, da bi kmalu tudi njim vzšla taka danica vodnica, ki bi vodila njihovo mlado inteligenco, kot jo druži in vodi »Danica«.
Po odmoru so pozdravili goste oficijelno šc od vsacega društva posebej in se strnili vsi v eni misli: Ideja sv. Cirila in Metoda naj nas druži in vodi. Ta ideja, pred katero se trese sovrag, ker ve ,da druži vse Slovane v boju proti njemu ta ideja bodi ognjišče, krog katerega se hočemo zbirati, za to idejo živimo, tudi če treba žrtvovati gmotno, kri, življenje veljaj tej ideji. Velikega navdušenja ni mogoče opisati, tudi ne velikih aplavzov, ki so jih želi pevski zbori. Najlepše jc zapel pač moški zbor »Danice«. Priznati sc mora, da so to le bolj izvežbani pevci. A tudi češki mešani zbor je vršil častno svojo nalogo. Kar iznenadil nas ie, ko ie zapel cel venček naših
narodnih pesmic. Kot bi se zibali po blejskem jezeru, kot bi prislužkovali lahnemu vetriču, ki diha sanjavo od sivega Triglava, tako sc nam je zdelo, ko smo zaslišali iz mladih grl: »Po jezeru«, »Jaz pa pojdem . . .« i. dr. Hvala bratom Čehom, da sc zanimajo za našo narodno pesem. Tujec ve ceniti to, česar domačin ne.
Pri slavnosti je nastopil slednjič tudi kvartet: »Ojczyzne«, ki je zapel nekaj prav lepili komadov. Imeli smo lepo priliko slišati vsak narod v originalnem njegovem petju, videli smo, kako sc vsi narodi v tem kot posamezen individuum dokaj razločujejo. Človek ne ve. ali bi dal prednost slovenski, češki ali poljski pesmi.
Lepa slavnost jc bila to iu pomenljiva. Sovrag se je boji, Dunaj se boji naše sloge in našega pobratimstva. Napovedana jc bila slavnost v dvorani v VII. okr. Lercheu-feldcrstrassc 14 (zum »griinen Tor«), a glej! V soboto izvemo, da sc ne more vršiti tam, marveč v »češkem narodnem domu«. Bal se je sovrag združenega kat. Slovana, zato jc hotel zatreti to novo idejo v prvi kali, a ponesrečila se mu ie ta nakana. Slavnost jc vzpela
dr. Šusteršič s svojo spretnostjo za to pridobil nemške kršč. socialee in nemške konservativce. Glasovala sta za ta mandat tudi dr. Adler in Bartoli.
»SI. Narod« se je trudil, da bi z obrekovanjem zamazal ugled in neumorno delovanje naših poslancev, zlasti dr. Šusteršiča. Poglavarja dr. Tavčar in dr. Triller sta celo sklicala javni shod s pretvezo, »da bosta odkrila sramotno prodajo koroških in štajerskih Slovencev.« A prav pred shodom je prišel »tuš« da je sedmi mandat na Štajerskem dovoljen. Shod se je sicer vršil, a ob veliki večini onih, ki sc tudi v Ljubljani ne dajo več »far-batU in ki so o potrebi volilne reforme ter o dejanskem položaju na Dunaju bolje poučeni, nego »Narodovi zaslepljenci.« Govornik dr. Tavčar je moral svoj govor lepo prihraniti za predale »SI. Naroda«. Ko je dr. Triller poskušal govoriti o »izdaji« dr. Šusteršiča, je zagromelo ugovorov po dvorani, še bolj pa, ko je hotel dati na glasovanje neko resolucijo. Shod jc bil razpuščen! Protiljudska liberalna klika že dolgo ni dobila takega udarca kot v četrtek. Nič niso mogli opraviti »nepolitični telovadci« Sokoli, ki so dvigali palice nad našimi zborovalci, a so jih delavci pridno lomili. Shod je bil razbit v prvi vrsti vsled surovosti liberalnih pristašev. Pri tej priliki se je očividno spoznalo, da »Mestni dom« ni sposoben za take shode!
Laži »Narodove« o izdaji jc pobil dr. Šu-steršičev govor v odseku, ki ga je »Slovenec« objavil v četrtek in ki je v njem jasno dokazal, da Korošci niso opravičeni zahtevati svojega mandata.
Proračunski odsek je sprejel vladno predlogo glede stavb v tržaški Inki, a je znižal kredit od 46 na 41 tniljonov. Volilna okrožja na Kranjskem ostanejo nespremenjena; zavržen jc bil predlog Plantanov za ločitev mest od kmečkih občin.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 15. julija: Henrik, Vladimir; ponedeljek, 16.: Devica Marija Karmelska; torek, 17.: Generoz, Aleš; sreda, 18.: Simfo-roza, Kamil; četrtek, 19.: Vincencij P., Ma-krina; petek, 20.: Hieronim, Emilijan, Elija, Ceslav; sobota, 21.: Danijel, Olga, Prakseda.
Volilna reformi
D u naj, 13. julija.
Tekom zadnjih let sem videl in čutil mnogo prizorov v zbornici, a takega ne, ko sinoči v odseku za volilno reformo. Mnogi burni in divji prizori za časa nemške in češke obstrukcije so bili večkrat umetno uprizorjeni ter so vzbujali tudi smeh. A sinoči so psihološki razlogi toliko vplivali na posameznika, da je bila razburjenost v istini mučna in moreča.
Na eni strani je bila zbrana nemška falanga, ki je hotela izrabiti svojo moč. da reši s »kočevskim mandatom« svojo nemško čast. Na drugi strani zastopniki slovanskih strank, ki se najdejo le v izrednih slučajih, pač pa večkrat pri navadnih veselicah. In predmet razpora, povod razburjenosti je bil naš mali slovenski narod, stoletno nakovalo za trdo nemško pest.
A bila je srečna taktična poteza dr. Šusteršiča, dr. Gregorčiča, Spinčiča in, kar moramo posebno naglašati, tudi dr. Kramara,
da so v zadnjem trenutku stopili v dogovor z italijanskimi poslanci ter sklenili kompromis. Vem, da se bodo mnogi doma čudil, morda jezil, da Slovenci in Hrvatje z Italijani sklenejo kompromis. Toda čujte iu potem sodite!
Italijani imajo sedaj 18 mandatov, in sicer na Tirolskem 6, na Goriškem 3, v Trstu 5 in v Istri 4. Po načrtu barona Gautscha bi Italijani dobili le 16 mandatov, in sicer na Tirolskem 8, na Goriškem 2, v Istri 2 in v Trstu 4. S tem pa niso bili zadovoljni ne Italijani ne tirolski Nemci. Italijani so hoteli dobiti vsaj dosedanje število poslancev in zahtevali od vlade, da jim da en mandat v Istri, drugi
mandat na Goriškem. Bili so celo pripravljeni v Trstu žrtvovati en mandat, ako dobe drugod odškodnino, Mohenlohe je hotel ustreči, toda ravno naši poslanci so tedaj odločno ugovarjali pomnožitvi italijanskih mandatov v Istri ali na Goriškem. Zato se je bil princ Ho-henlohe odločil, da dobe Italijani v Trstu (brez okolice) 5 poslancev iu enega več na Tirolskem. Nemci so se odločno uprli, a Italijani so pretili z obstrukcijo in jo tudi pričeli v odseku.
l ake so bile razmere in velika nevarnost, da Italijani s pomočjo Nemcev, proti vladnemu načrtu in na troške Slovanov dobe 2 mandata na Primorskem, v Istri in na Goriškem. Posrečilo se jc napraviti kompromis med Italijani in Slovani. Bistvo kompromisa je: Poleg treh slovanskih mandatov v Istri, oziroma na Goriškem po vladnem načrtu dobe tudi Italijani po tri mandate, v Trstu 4 s pogojeni, da je mandat v tržaški okolici popolnoma gotov za Slovane, oziroma tri Slovanom v Istri in ,3 na Goriškem. Res, da so Italijani v manjšini v obeh teh deželah; a pomislimo, da Slovani pridobe v Istri 2, v Trstu 1 in na Goriškem tudi en mandat. Obenem pa so se Italijani moralno obvezali, da glasujejo s Slovenci za sedmi mandat na Štajerskem, kar se je tudi zgodilo. Drugi dogovori, ki so Jugoslovanom ie na korist, so še zaupni. Kdor nepristransko premisli ta kompromis na obe strani, mora mu pritrditi, ker utegne tudi za bodočnost imeti dobre posledice. Vsaj za sedaj je raztrgana nemška-romanska zveza. Dočitn štejejo sedaj Jugoslovani 27 poslancev, dobe jih po novem načrtu 37.
Seveda volilna reforma ni še pod streho. Protivniki volilne reforme uporabljajo vsa sredstva, da bi jo onemogočili. Kočevski mandat so vrgli v odsek v prvi vrsti ravno nasprotniki volilne reforme. To idejo je najprvo pobral dr. Pommer, a dostavil, da bi se ne upiral kompenzaciji Slovencem na Štajerskem. Isto je odločno in jasno izjavil mini-sterski predsednik baron Bcck dne 6. julija v odseku. Ko pa je včeraj dr. Šusteršič predlagal v odseku, naj se za kočevski mandat dovoli ta že davno znana kompenzacija, so kričali razni nemški poslanci, da je ta taktika zavratno presenečenje. Sedaj napadajo tudi kršč. socialce, ki so včeraj glasovali za sedmi štajerski mandat. In vendar je dr. Gessmann izjavil opetovano, da glasuje za kočevski mandat s pogojem, da se Slovencem dovoli kompenzacija. Z nemško-narodnega stališča je pač vseeno, ali dobe Slovani en mandat več na Kranjskem ali na Štajerskem. Z obče-slovenskega stališča jc pač stvar drugačna. V teh razmerah moramo pač biti zadovoljni, da se ni štrena zmešala povsem na naše troške.
Včeraj so pač kričali nekateri prevroči Nemci v odseku, da morajo odstopiti vsi trije nemški ministri. To pa je v prvi vrsti pobožna želja istih, ki sami niso postali ministri. Vsa hipna ogorčenost torej ni tako nevarna in se utegne ohladiti
Primorski mandati.
V včerajšnji seji odseka za volilno preosnovo so razpravljali o primorskih mandatih. Navzoča sta ministra Bienertli in Prade. Poslanec Stein vpraša, če je res, da misli vlada v prilog volilne preosnove protiustavno končati legislativno zbornično dobo. Bartoli protestira zaradi tržaških demonstracij. Nato se pritožuje ,da vlada ni pravično postopala s primorskimi Italijani, osobito v Istri, ker ni enako razdelila italijanskih in slovenskih volilnih okrajev. Istri bi bili morali določiti 7 poslancev in sicer bi morali dobiti Italijani z ozironi na davčno moč in kulturo 4, Slovenci pa 3 poslance. Kljub temu pa predlaga, da pomnožijo število italijanskih mandatov le za enega in naj sc določi zato število istrskih mandatov na 6. Na Goriškem so oškodovali italijansko posestno stanje, ker so se ozirali le na število prebivalstva, zato predlaga, naj i povišaio število goriških mandatov od 5 na 6. !
Predlaga, naj znižajo število tržaških poslancev od 6 na 5. Gabršček očita vladi, da je naklonjena Italijanom v škodo Slovanom in sicer z ozirom na sosedno državo. Predlaga, naj obdrže dosedanje število poslancev, določeno v vladni predlogi ali pa naj odgodijo razpravo. Bartoli naglaša, da žele Italijani ohraniti narodni in etični značaj dežele, kar bi se pa ne zgodilo, ako uveljavijo Gaustcheve iu Hohenlohove predloge. Ugovarja Gabr-ščeku in naglaša. da so postopali Italijani vedno lojalno.
Dr. Adler, pravi, da ne ugovarja, če znižajo število tržaških mandatov od 6 na 5, dasi nasprotuje to znižanje delavskim koristim. Gautschev načrt je določil Trstu 5 mandatov in zato bi bilo naravno, da se ohrani tudi Gautscheva porazdelitev tržaških volilnih okrajev. A to sc ni zgodilo. Prve štiri tržaške volilne okraje so razdelili tako, da so raztrgali okraja San Giacomo in San Vito, kjer stanujejo večinoma delavci. Predlaga, naj obvelja Gautscheva porazdelitev volilnih okrajev. Minister za notranje stvari Bienertli priporoča Bartolijeve predloge, ker obsegajo kompromisne točke obeli najbolj prizadetih strank. Izjavlja pa, da se mora ustanoviti novi italijanski mandat na tržaške, goriški pa na tirolske stroške, ker vlada ne more pripustiti, da izpremene število prvotno določenih skupnih italijanskih mandatov.
Posl. I v č e v ič izjavi v imenu »Slovanske zveze«, da glasuje za Bartolijeve predloge, ker hoče pospeševati kolikor mogoče volilno preosnovo. Baron Malfatti poda Ivče-vičevi slično izjavo s pristavkom, da ne prejudicira o znižanju italijanskih mandatov na Tirolskem.
Dr. Šusteršič izjavi: Kompromis z Italijani se je sklenil po načelu, da sc določi število italijanskih poslancev z 18. Njegova stranka zamore le pod tem pogojem glasovati za predlagane primorske volilne okraje. Prosi Malfattija, naj prekliče svojo izjavo, ker bi moral drugače zahtevati, da odgodijo glasovanje. dokler ni rešena Tirolska. Malfatti pravi, da je zadovoljen, če sc urede tirolske razmere po Gautschevih predlogih. Dr. Šusteršič izjavi, da smatra Malfattijevo izjavo le za osebno rezervo glede na njegovo spe-cielno tirolsko stališče.
S 26 glasovi proti 8 sklene odsek, da povišajo število poslancev v Istri od 5 na 6, in da določijo število goriško gradiščanskih mandatov na 6, za Trst pa na 5. Odsek nadalje odobri tudi volilne okraje na Primorskem, kakor jih je predlagal Bartoli. Prihodnjo odse-kovo sejo določijo na ponedeljek ob 9. do-poludne. Odsek mora še rešiti Tirolsko, Češko, Moravsko, Šlezijo iu Galicijo.
Državni zbor.
V včerajšnji seji državnega zbora je zbornica rešila obrtno reformo. S sprejeto reformo niso posebno zadovoljne razne stranke in tudi obrtniki ne. A dasi so zdatno izpremenili in oslabili odsekova določila, je skoraj gotovo, da se vmeša v zadevo še gosposka zbornica in zdatno izpremeni vso predlogo, ki bo nato zopet romala nazaj v zbornico.
Predsednik Vetter naznani, da je izstopil Plantan iz odseka za volilno preosnovo. Ko so končali III. branje o obrtni noveli, jc za-klical poslanec Pacher: Bog varuj obrtno reformo pred gosposko zbornico! Posl. dr. Hei-linger je dobil ukor, ker je rekel o obrtni reformi. da spada na ognjišče. Ko so odobrili razpravo o obrtni reformi, prične zbornica prvo branje o podržavljenju Severne železnice. Prvi in edini je govoril včeraj o predlogi dr. Elvert z narodnega, finančnega in gospodarskega stališča. Po njegovem mnenju bi morala vlada z ozirom na boj z Ogrsko v prvi vrsti podržaviti »Družbo avstrijskih državnih železnic«, in potem šele Severno železnico.
Zbornica sklene, da prične nujno razpravljati o trgovinski pogodbi s Švico. Poročevalec Licht priporoča, naj zbornica odobri trgovin. pogodbo. Barnreither govori o razmerju med Ogrsko in Avstrijo. V odsek za
volilno preosnovo izvolijo nato Gaberščka. Posl. Krolikouski naznani kot načelnik gra-jalnega odseka, da ne more poročati o graji, ker odsek ni bil sklepčen. Posl. Choc graja slaba poročila »Državnozborske korespondence« in »Brz. korespondenčnega urada«. Iro graja, da narodno gospodarski odsek zopet ni bil sklepčen, poslanec Zuleger pa prečita imena onih poslancev, ki so manjkali pri zadnjih treh odsekovih sejah in vpraša predsednika, če hoče določiti nadomestno volitev za nemarne odsekove člane. Podpredsednik Začek izjavi, da ne more ničesar ukreniti, ker ui odsekov načelnik ničesar poročal in ničesar predlagal.
PO BITKI ZA KOČEVSKI NEMŠKI IN ŠTAJERSKI SLOVENSKI MANDAT.
Nemška liberalna, kakor tudi nemško narodna glasila so včeraj še besnela zaradi »velike krivice«, ki se jim je zgodila, ker je odsek sklenil, da dobe Slovenci kot kompenzacija za kočevski mandat 7. slovenski štajerski mandat. V lepem soglasju so glasila obeh nemških vladnih strank napadala dr. Šusteršiča, ker se mu je posrečilo, da so dobili Slovenci kompenzacijo na Štajerskem in ne na Kranjskem. Napadali so pa tudi krščanske socialce in konservativce. ker so, kakor trde, Šusteršiču na ljubo glasovali za 7. slovenski štajerski mandat. Nemško narodna glasila so pa tudi na-glašala, da pripade kočevski mandat, če že ne takoj, pa vsaj v doglednem času »nenapred-nemu« poslancu. Trde tudi, da kočevski mandat ni niti gotov za Nemce, ker se Kočevci izseljujejo iu ni izključeno, da ga pridobe še Slovenci. Nevoljo proti kočevskemu mandatu pa izkuša očividno oblažiti pojasnilo iz Ljubljane, ki ga je brez dvojbe poslalo listom vodstvo kranjskih Nemcev, v katerem kranjski Nemci naglašajo, da so Kočevci bolj svobodomiselni, nego jc sicer kmečko prebivalstvo, kjerkoli si bodi iu da ne pripade kočevski mandat »klerikalnemu« posestnemu stanju. Kočevci so vedno, kar obstoji ustava, volili nemškega svobodomiselnega poslanca brez protikandidata. Lastnik polovice Kočevja je pa knez Auersperg, nemški plemič »najboljše vrste«, o katerem se ne more sumiti, da je »klerikalnega« mišljenja. A tudi kljub tej pomirjevalni izjavi »zanesljivega zaupnika« nemško narodno časopisje nič kaj ne zaupa, češ, da se ne sme prezreti vpliv splošne in enake volilne pravice.
»Zveza nemških kršč. socialnih poslancev« je imela včeraj sejo, v kateri so se pred vsem izjavili proti vsakemu morebitnemu nameravanemu podaljšanju mandatov. Nato so pa popolnoma odobrili postopanje kršč. soc. poslancev v odseku za volilno pravico. Glasovali so za štajerski slovenski mandat, ker je izjavil ministrski predsednik Beck, da je vlada solidarna glede kompenzacije na Štajerskem za kočevski mandat. Očita pa strankam nemških parlamentarnih ministrov, da so pustili vlado na cedilu. Kompromis je izprožil nem-ško-narodni poslanec Pommer, načelnik nemške ljudske stranke, dr. Chiari bi pa najrajši spravil s sveta koč. mandat, kar so pa preprečili člani nemške napredne, vsenemške in pa stranke ustavovernega veleposestva.
»Bohemia« piše, da sta izjavila nemška ministra pri zborovanju nemške ljudske stranke, da sklep odseka za volilno preosnovo ni neizpremenljiv. Ne nemška ljudska in tudi ne nemška napredna stranka ne bosta izvajali posledic zaradi glasovanja o štajerskem slovenskem mandatu. Proti njemu pa nameravajo nastopiti še le pri drugem branju v zbornici. Govori se, da dobe Nemci peti nemški graški mandat. Ze včeraj dopoldne so se pomirili nemški poslanci, ki so bili tako razburjeni, ker so podlegli s svojimi načrti proti dr. Šusteršiču, ki je izvojeval v odseku štajerskim Slovencem še en mandat v najtežavnejših okoliščinah.
SOCIALNO DEMOKRAŠKA DEMONSTRACIJA V BUDIMPEŠTI.
Pred narodno kazino so priredili predvčerajšnjim zvečer socialni demokrati veliko
lepo vkljub temu. da ni bilo mogoče naznaniti več vsem gostom izpremenitev lokala.
Dunaj pa — nemški nacijonalec — je pokazal, kako se boji Slovana, kako se boji njegove združitve in prav ima. Katoliški Slovani se združujejo v veliko falango, ki je ne bo prodrl nikdar nemški nacijonalni terorizem,
v ialango, ki bo kljubovala vsem divjim navalom narodnih in verskih nasprotnikov, ker jo ščitita sv. Ciril in Metod.
Slovenci, ki še niste izgubili najdragocenejšega bisera sv. vere, oklenite se te ideje. Združimo se. da si priborimo prostost, ki nam gre po vseh postavah, prostost, da se bomo smeli vsaj zbirati, kjer bomo hoteli. Te prostosti sedaj še nimamo.
Vi v domovini pa pomislite, s kakimi težavami se moramo tu boriti. Tuj nam je kraj, tuje nam je mesto, tuj nam jezik, tuj. nasproten sosed, nasprotne celo kompetentne oblasti, ki niso voljne vsikdar ukreniti tega, kar bi bilo treba za naše varstvo. Dal Bog, da bi ta nova ideia sv. Cirila in Metoda združila vse tukajšnje Slovane in jih privedla do boljše bodočnosti, do bodočnosti, ko bo zmagala sv. vera, ki sta nam jo prinesla solunska apostola, in ko bo zmagala tudi slovanska ideja, ko napoči zduženim Slovanom doba prostosti, ko ne bomo odvisni od neštetih sov-ragov. Pomagaj nam Bog iti sv. Ciril in Metod!
Pismo Boltatiija Pepeta.
Gespud redehter!
Erker je pa le biu na leberalnmo shod u .Me-stnmo do-me\ Stoli so letal, ket metafiri pu luft. Men se je tu prou dupadl, do-
litar Taučar pa ui biu nč kci cefriden iz taktno frkeram; ou ma rad gmah, pa kakšna velikaflaša pred saba. De b pa tlela iz stolni pa s purajklnm vulitve refurmiral, tu ni pu negaum kštnok. Dohtar Trilar je bi za tak frker unet, k je bi flink, de u prauni cajt soja kugla umakne. Dohtar Mulllller tud nima nč preke takmo fr-keri, sam tu se buji, de b mu kdu farbe iz ksihta na uprasku, ke pol b šla usa negava malarija k ia ma na ksihte, iz liitia. Ta pust Slemšk je tud ena velika rola špilu, dokler ni špegl zgubu, de je beleralce topit vidu in zatu druh dan ud dohtar Taučarja dubiti pucar, k je dohtar Taučar pehauptu, de je drugeh na shod šenkat več ket liberalcu, ta pust Slemšk
je pa reku, de je biu leberalcu več. Tu b se rtiogl saj u pravmo cajt zment, de b na biu take kulubocje.
Ce u zdej vuliuna refurma u naša nc, uja mel zasluga sam Bouconu stoli, k sa se zajna ofral. De se pa Bolčum Pepet na u preveč fržmagal, k stole naprej pustaulam, nej pa aufrihtk puveiti, de je tud ud Bolčuga Pepeta ksiht in pukl soja doužnust sturu.
Usakmo ta soje! Tku je ta nar bi prou in zatu jest na zastopni gespud dohtar Šuštar-šiča, de se gre u državnmo zbore u barke atikat, ke vnder ud tega nima Taučarjuga dunsta; gespuda Taučarja pa pesti, de se dela z vulivna reforma freta, ke se tud na ta folt na zastop. A b na biu bi pametn, če b gespud dohtar Šuštaršič vuliuna reforma kuninderu, gespud dohtar Taučarja pa pustu ud bark guvort in jh hirat, če že glih ne tam pu muri, pa saj tuki tikul »Rože« pu Jiidusk gas. Tu b biu prou in na ta viža b saj kam naprej pršli. Pa zdej en cajt sni že merkam, da gre use na robe in de čja mt use ta sluvenske cajtuge našga gespuda dohtar Taučarja za Pepčka, ke vnder usak utrok ve, de jc gespud dohtar Taučar skuz in skuz Janez in še prou ta prati Janez, pol ga greja pa tkula prebekslat in mu zravn tega še ztneri tista »Roža« naprej metat, kokr de b biu gespud dohtar Janez — nej s zamerkaja ta ime enkrat za useii —
Taučar res zmeri u rožcah. Tu enkat na gre. pa je aus!
Jest na vem, kuku je tu, de more jt pr nas res zmeri use narobe, kokr pr zalarjh. Tist, ke gnarja na nucaja, ga maja kar na mernke. Veselil Nande pa, ke b ga nucu, de b mou saj za marke, kedr b rad pisu temu al pa mimo umetnke u imen umetnškga društva »Nade«, ga nima še ficka ne. Kuku pa čja pol naš umetnki kam naprej pridet. Men se Veselu Nande smil, ke je tku, pa kuku mu čm pa jest pumagat, k sin sam suh, ket crkvena mš?! Ta nar bi pametn b še Nande naredil, če b sc iibrnii na gespa dohtar Taučarjuva. Ona ma mehek srce in rada Idem pumaga na kojna;, pusebn pa sluvensk umetnki ne na src ležeja. llnkat se je tud šaušpilar, ke pr ta slovenskmo tejatre bi debel poje u soj putreb naravnast h nc za pumuč zaletu in prec je segla u priftošl in mu ena kronca šenkala in še ena lepa pridga mu jc puvrh nardila, de nej pamet nuca in gnar špara, kokr ona, ke saj druge h dobrin delni naguvarja in veselice prštimava, ke kej neseja revežu, kokr pa de b sama iz sojga priftošlna udrivala. »Veš, lub moj; moj priftošl je scer dobr nafilan ,ampak jest vem, kulk se more moj mož za usak kraj-cer mujat in matrat, zatu pa raj šparaiti in pestim ' 'di dobre dela delat; puhvalt morja : tku zmeri sam mene, ke jest use tu	vili!« Tku lepit je gespa dohtar
I. priloga 159. fttev. »Slovenca" dnč 14. Julija 1906.
demonstracijo. Kakih 2000 oseb je klicalo »Abzug« zatiralcem svobode, tiska iu delavcev. Pred uredništvom nekega socialno demo-kraškega lista so se demonstranti razšli. Demonstrirali so z ozirom na Polonyjev odgovor glede interpelacije nekega socialističnega lista. Jutri v nedeljo pa nameravajo sklicati socialni demokratje velik shod, da protestirajo, ker kršijo na Ogrskem tiskovno svobodo.
CARINSKA VOJSKA S SRBIJO.
»Stampa« poroča iz Niša: Niš jc zapustil avstro ogrski konzul dan preje, ko so zaprli avstrijske meje uvozu srbske živine. S konzulom je odpotovalo tudi vse konzulatno osobje, tako da avstro-ogrski konzulat v Nišu ne posluje. Konzul je vzel seboj tudi vso opravo. Sklepajo zato. da računa Avstrija na dolgotrajno carinsko vojsko s Srbijo.
Na zadnjo spomenico Avstro Ogrske odgovori po »Tagblattu« Srbija, da zniža malone vse carinske postavke in da zagotovi Avstriji naročil za vsoto 26 milijonov frankov. Kot protjpogoj pa zahteva, da uvedejo pri uvozu srbske živine oni način, ki je bil veljaven, predno so uvedli trgovinskopogodbeni pro-vizorij.
DUNAJSKI CEHI PROTI ČEŠKIM MINISTROM.
Radikalno glasilo dunajskih Cehov »Slovan napada mladočeško in politiko čeških ministrov. Očita jim, da niso za nižjeavstrij-ske Cehe, ki jih je pol milijona, niti toliko dosegli, kar so izposlovali nemški poslanci Kočevcem. List prinaša dopis nekega vplivnega dunajskega češkega voditelja, ki izvaja: Ce se ne posreči mladočeškim poslancem in ministrom, da izpremene volilna okrožja tako, da dobe nekaj poslancev nižjeavstrijski Cehi, potem naj mladočeške poslance in ministre družabno bojkotirajo in jih izključijo iz vseh čeških društev, katerim pripadajo kot člani.
KAKO SE S KONFISKACIJO CERKVENEGA
PREMOŽENJA DRŽAVI POMAGA.
Francoski framasoni so ljudstvu cele bajke pripovedovali, kako si bo država opomogla z milijardo redovniškega denarja, ki ga bo država kontiscirala. Dr. Triller v Ljubljani, ki ima tudi nekaj take žilice, je na zaupnemu shodu liberalne stranke preludiral s tem, da jc slovenskim liberalcem v »Narodu« svetoval, naj tudi oni slede francoskemu izgledu in pomagajo kmečkemu stanu s konfiskacijo cerkvenega premoženja. Zdaj se pa že jasno vidi, kako so framasoni opeharili tudi državo. S konfisciranim premoženjem se bogate samo privatni špekulantje, večinoma jnd.ie.
Največjo vrednost vsega redovnega posestva na Francoskem je imela svetovnoznana Grande Chartreuse«. Leta 1897. je bila cenjena na 10,697.000 frankov in je plačala 270 tisoč frankov davka. Zdaj so jo pa likvidatorji prodali za 501.000 frankov. Torej ic izgubila vrednosti v njihovih rokah za 10,196.000 frankov. To je naravnost lopovska goljufija in Francija se lahko ponaša pred svetom, da jo vladajo najgorji sleparji, ki kradejo, kjer le moreio, brez sramu in strahu. Kartuzianci so pa vzdržavali in podpirali mnogo sirotišnic, bolnišnic in koristnih javnih ustanov. To vse ie zdaj prenehalo, ko so framasoni pograbili imetje. To bo ostalo od milijarde malo za delavsko zavarovanje ,kakor je fantaziral Wal-dek-Rousseau!
Štajerske novice.
š Kandidat za IV. kurijo g. nadsvetnik dr. Voušek objavlja v štajerskih časnikih svoj krasni program, iz katerega posnemamo sledeče zanimive odstavke: »Moj program sc popolnoma strinja z znanim programom naših drugih slovensko-štajerskih poslancev in slovesno izjavljam, da se hočem v slučaju svoje izvolitve — ramo ob rami z drugimi našimi poslanci in v tesni zvezi z njimi bojevati za uresničenje tega programa. Vstopil bi v to svrho v klub »Slovanske zveze.« V pojasnjenje hočem dodati sledeče: Vera je po mojem prepričanju glavni temelj člove-
ške družbe in zatrjujem, da bi se hotel vsakemu rušenju tega temelja odločno upreti ter vse storiti, kar more ta temelj ojačiti in okrepiti. Glede narodnostnega vprašanja pov-darjam, da je naša sveta dolžnost, skrbeti in vse naše sile uporabiti v to. da si ohranimo svojo narodnost, svoj nlaterni jezik, naj prešine vse slovensko ljudstvo naroden ponos, ki mu zabranjuje še dalje vpogibati svoj tilnik pred tujci! Ljudstvo, ki si jc svesto svoje narodnosti, ki se zaveda svojih pravic, si pridobi tudi občno spoštovanje pri drugih narodih; nasproti pa narod, ki te zavesti nima iu se pri vsaki priliki klanja tujcu, žanje za to Ic sramotilno zaničevanje; kajti vedno je res: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Glede sedaj perečega vprašanja volilne reforme, priznavam, da zahtevam tudi jaz občno in tajno volilno pravico, ki naj bo v resnici enaka in ki naj meri vse narode z enako mero. Hočem torej z vso silo delati na to, da se to načelo uresniči in da dobimo štajerski in koroški Slovenci primerno število poslancev. Takega kandidata slovensko ljudstvo z navdušenjem voli. Zato slovenski volilci. dne 17. julija vsi na volišče, kjer oddajte glasove: g. dr. Francu Voušeku!
š Odborova seja pomožnega odbora S. K. S. Z. za Štajersko bo v sredo 18. julija ob 10. uri predpoldne v ..Narodnem domu" v Mariboru. Na dnevnem redu so važne zadeve, med drugim tudi, kako bo treba delati, da bo udeležba na III. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani od strani Štajercev, kar naj-sijajneja. Poleg odbornikov dobro došli prijatelji katoliško - narodnega organizacijskega dela !
š Arinin Gradišnik in njegovi iogri-grobo-kopi celjske slovenske šole. Iz Celja se nam piše: Ze ob času ko ie g. Gradišnik nastavljal na svojo roko svojega kandidata, se mu je usiljevala misel, ali bi ne bilo bolje, da bi se g. nadučitelj raje brigal za slovensko šolo, ki stoji na tako slabih nogah. Cela celjska okolica, ki šteje okolu 6000 prebivalcev, nima niti ene poštene slovenske šole. Za fante je za silo Gradišnikova šola, za dekleta pa šola šolskih sester. Vse skupaj je Ie klaverna prikazen žalostnih šolskih razmer v Celju. Tu bi bil delokrog g. Gradišnika. Nečuveno pa je. kar je poročal sobotni »Slov.«G. Gradišnik pregovori nekaj svojih učiteljev , da ne peljejo učencev k skušnjn v cerkev. Za Boga! Tako zaušnico si upa g. Gradišnik zadati vernemu slovenskemu ljudstvu? Kako naj takim učiteljem, ki se cerkve boje, zaupa ljudstvo svojo deco! Ni čuda, da jo potem dajejo rajši nemškim učiteljem v nemške mestne šole. To deco g. Gradišnik naravnost tira v nemške šole, ki so že itak polne, tako da morajo mestni očetje zidati vedno nove šole (v kratkem bo baje v Gaberju nova' nemška šola). Kdor se cerkve boji, ga imenujemo liberalca, kdor dela proti slovenski svoji narodnosti v prid nemštva, je nemškutar. Na slavnosti, kjer bi morali kaj dati za versko-narodno vzgojo otrok, tudi ni bilo teh Arminovcev, dasi drugače sede v gostilni; seve hitro plačajo svoje porcije ter odidejo, ko pride pametnejši učitelj v isto sobo: ie že prav, da se sramujejo teh svojih junaških del ter se skrijejo pred slovensko javnostjo. G. Armin Gradišnik in njegovi jogri so izgubili ves ugled in vse zaupanje pri ljudstvu: oni so liberalci in nemškutarji.
š Sv. Anton v Slov. Goricah. Umrl je v ponedeljek dne 9. t. m. v 42 letu svoje starosti, veleposestnik iu župan Franc Peklar v Andrencih. Rajni zapušča vdovo in šest nedoraslih otrok. Lahka mu žemljica!
š Ponesrečen kolesar. V torek, dne 10. t. ni. je padel pekovski pomočnik Franc Krošl v Mariboru tako nesrečno s kolesa, da je na mestu obležal. Odnesli so ga v bolnišnico, a najbrže nc bo okreval.
š Štirinajst dni brez hrane je živel v nekem 15metrov globokem jarku lovski pes g. M. Napotnika od sv. Radcgnndc nad Mozirjem. Pri lovu je namreč tako vneto preganjal divjačino, da jarka ni zapazil in padci vanj. Cisto slučajno so ga čez štirinajst dni slišali
mimo idoči tuliti in ga potegnili iz globine z vrvmi. Žival je bila vsa nora od veselja nad rešitvijo.
š Konkurz jc otvorilo okrožno sodišče v Mariboru o premoženju Edvarda Fuchshofer, trgovca in posestnika v Ribnici pri Mam-bergu. Konkurzni komisar: predstojnik okrajnega sodišča v Marnbcrgu. Konkurzni oskrbnik: Matevž Bežan, c. kr. notar v Marn-bergu.
š Iz Celja. V pokoj je stopil pisarniški ravnatelj tukajšnjega okrožnega sodišča A. Mravlag. Služil jc dolgo nad 40 let in čakal za to kake odškodnine s križcem ali zlatim ovratnikom. Ker te ni dobil, je otresel nad uradom prah svojih črevljev. Bil jc slovenskega rodu, a nemški nacionalec.
š S strehe je padel minoli ponedeljek zidar Janez Zelenik z Vintarskega vrha, ko je popravljal hišo gospe Krajne pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Ko je priletel 8 metrov globoko na tlak, se ni mogel več pobrati. Prebila sc mu je lobanja, a dobil je še več notranjih poškodb vsled katerih je čez par ur izdihnil. — Zelenik zapušča vdovo in tri odrasle otroke.
š. Nemški ,,gfretbruderji". Mariborski Nemci radi podpirajo svoje ljudi takozvane ..gfretbruderje". Zato jc tudi odvetnik dr. Orosel, nemški sin slovenskega očeta, sprejel v službo nekega Kunibolda Steinlechnerja za pisarja. Priporočil ga mu jc deželno - sodni svetnik Martinek. Cez nekaj časa pa je Kuni-bald pozabil, kateri denar je njegov in kateri Oroselnov. Poneveril mu je lepo svoto in še razne stranke opeharil. Svetnik Martinek jc imel kot sodnik priliko svojemu varovancu Kuniboldu prisoditi 15 mesecev ječe.
š Duhovska vest. Za provizorja sorčin-ske župnije je imenovan č. g. Fran Gosak. — Župnija je do 12. avgusta razpisana.
š Poročil se je v Gornji Radgoni polkovnik gospod Karol Bil lig z gdč. Mici Š pen de, nadučiteljevo hčerko na Ščavnici.
š Javni shod v Zagorji okraj Kozje, je bil zelo dobro obiskan. Govorila sta gg. dr. Jančič in dr. Jankovič iz Kozjega. Sprejele so se sledeče resolucije: 1. Ker nam je zaupni shod v Celju postavil soglasno gosp. dr. Voušeka, c. kr. deželnosodnega nadsvetnika v Mariboru za kandidata IV. kurije Celje-Brežice, hočemo dne 17. julija za njega glasovati s tem, da se poteguje za ubožani kozjanski okraj, še posebej za opustošene vinograde in za zasotelsko železnico, katera je rajnemu gosp. poslancu Berksu bila tako močno pri srcu. 2. Z ogorčenjem ugovarjamo proti temu, da smo Štajerski Slovcnci prikrajšani pri razdeljenju mandatov, kakor tudi naši koroški sobrati. 3. Zborovalci v Zagorju sklenejo, naj se vpelje nerazdeljen šolski poduk, kateri naj bo krajevnim razmeram primeren.
š Iz Celja nam poroča g. Oroslav Kušec, tajnik okrajnega zastopa celjskega, da ni rabil v Št. Jurju besed: „Ne volite nikoli poslanca, ko Vam ga priporočajo „črni!" — Naš dopisnik je pa tako zanesljiv, da mu popolnoma verjamemo in zaupamo, to pa toliko raje, ker se spominjamo, da je pri zadnjih volitvah iz V. kurije g. Kušec kaj pridno krošnjaril proti ,črnemu" dru. Korošcu in za kandidata Rebeka.
š 40 let dekla pri eni hiši je Tereza Pušenjak v Zgornjem Kropju. Ves čas služi pri posestniku Alojzu Dajnko. Od deželnega odbora je dobila častno darilo 50 K, od štajerske kmetijske družbe pa 25 K.
š Prijatelji piščancev v zadnjem času i prirejajo po Mariboru prave love na to dobro I perutnino. Povsod kjer imajo kaj piščancev, po noči zmanjkajo. Minoli teden je samo v eni hiši zmanjkalo 28 pišk in kokoši. Lovci bodo imeli par dobrih večerij.
š Še en konkurz. Okrožno sodišče v Celju je otvorilo konkurz v premoženju Raj m und a Savsky, trgovca v Podplatu.
Konkurzni komisar: predstojnik okrajnega sodišča v Rogatcu. Konkurzni oskrbnik: dr. Jos. Georg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah.
š Iz Ruš: Kakor čujemo, nameravajo dne 15. t. m. Št. Jurčani na južno železnico našo pevsko slavnost s svojim obiskom počastit. Dobro došli slavnoznani mnogoštevilni mešani pevski zbor Šentjurski vod vodstvom č. g. Ant. Jehart! Dal Bog le lepo vreme, potem bo drugi dan krasen izlet na Pohorje!
š Hmeljeva letina. Po dosedanjem poizvedovanju sc bode letos po celcm svetu veliko manj hmelja pridelalo kakor lani, ker je neprestano hladno in deloma deževno vreme provzročilo, da je hmeljska rastlina zaostala in so vrhutega nastopili razni škodljivci, kateri hmelj uničujejo. Tako je v nemški državi, na Češkem, na Poljskem, v Franciji, osobito pa v Belgiji in Angliji. Samo v Ameriki in baje tudi v Rusiji je dobro. Posledica tega je, da cena za hmelj raste in da že skušajo kupci, katerih je že nekaj došlo in še prihajajo, kupiti vnaprej letošnje hmeljske pridelke ter obečajo za golding 80 — 90 gld. in še več za metrski cent.
š Nova slovenska posest v Ptuju.
Hišo ranjke gospe Sch\vabove v Ptuju nasproti minoritski cerkvi je kupila posojilnica v Ptuju za 30.000 K. Hišo stoji na jako lepem in ugodnem prostoru.
š V SI ov. Bistrici se je vršila minuli ponedeljek pred okrajno sodnijo obravnava proti trem zlikovcem, ki so o priliki koncerta v ..Narodnem domu" kazali svojo nemčursko oliko. Metali so iz glavnega trga v vrt kamenje, gnila jajca in drugo. Za svojo pobalinstvo so dobili zasluženo kazen in sicer Grilov uslužbenec 8 dni, Tegerjev 5 dni in Schonov 3 dni zapora. Mojstri teh fantalinov pa jih naj v bodoče pri slovenskih prireditvah zaprejo v kak kurnik, da se jim njihova nemška navdušenost poleže. Nadejamo se. da bo orožništvo zasledilo tudi tistega, ki ie trem gostom polil s karbolovo kislino obleke, ki so do cela uničene.
š Poskušen samoumor. Slikarski pomočnik Alojz Soršak v Spodnji Poljskavi si je kupil v nedeljo v gostilni Antona Forzini v Slov. Bistrici liter špirita, s katerim se je hotel usmrtiti. Ko so ga prijeli in preiskali, so našli pri njem listič z besedami: ,Dragi starši! Srčno hvalo za dobro vzgojo, a danes je moja zadnja ura". Usmrtiti se je hotel, ker ie imel 6. t. m. nastopiti petmesečno ječo. Oddali so ga okrožnemu sodišču v Mariboru.
š Zrelostni izpiti na celjski gimnaziji se prično dne 16. t. m. in trajajo 4 dni. — Maturantov je 31, med temi 12 Slovencev.
š Nova slovenska trgovina v Ptuju. Gospoda Mahorič & Šeligo sta odprla v Ptuju v hiši g. Brenčiča nasproti pošti novo trgovino z manufakturnim blagom. Kakor se vidi, dela ptujski „Štajerc" prav dobro reklamo za slovenske trgovine! Gospodoma Mahorič & Šeligo, ki sta vrla narodnjaka, želimo najboljše uspehe.
š Umrl je v Gradcu višji stavbeni svetnik pri namestništvu g. Friderik Byloff v starosti 70 let. Znan jc tudi v Celju, kjer je okoli leta 1886 deloval kot okrajni inženir in vodil regulacijska dela pri Savinji.
š Iz sodne službe. Iz Konjic je premeščen v Celje sodni oficijal g. Vibenšek. Ta premestitev se mu je po dolgem moledovanju posrečila. Ker je Slovenec, so doslej porivali v Celje nemške kanci i ste, slovenskega oficijal a pa dosledno prezirali. — V pokoj stopi sodni oficial g. Kobal v Celju.
Zahtevajte »SLOVENCA« v vseh gostilnah! — Zahtevajte »SLOVENCA« na kolodvorih!
Taučarjuva našmu umetnke pumagala in ga pudučiia in ga ni preh spestila iz rok, dokler ji ni oblubu, de u ta šenkana kronca za on-denkn na nen usmilen srce pršparu
Tu sa, pu mojim, ta prau dobr dela, ke se čluvek na pumaga sam iz gnarjam, da spet h seb pride, ampak tud iz pametna beseda, de pr seb ustane. Jest b zatu usm tistm ta sluvenskni iimetnkni, k jm tičas za Fantinita al pa za kašna druga oštarija ficku zmanka, svetvu, de nej se ubrneja na gespa dohtar Taučarjuva; ona j h u na use plati kurirala in jm pumagala na kojna.
Dondons, k sa tku slab cajti, more bt člotik res na ush plateh šparovn in usak kraj-cer more stukat ukul ubrnt, predn ga vn da. Tu ve usak pametn člouk in zatu se je tud gespud iblansk žepan ubrnu na ta pustga Slemška iz prošna, če se u žihr ket časnkar zastoju iz nim u Bulgarja turu. Guadlev gespud fajmešter Brce sa tud tu sprevidi in sa se zavlc tega začel mujat, de b dubl na Grad kvarter zastoju. Iz ena beseda: usak s pumaga kokr ve in zna, če ne tku, pa tku.
Naš šaušpilar Danilo in negova gespa Da-niluka, ke zdej tam ukul pu Srbskm soj tejatr s Pilata, sta tud ta pustga Slemška, ke raa pu svet velika beseda, naprusila, de b pr Srbt-h
zajna ena dobra beseda not puložu in ili skusu za srbskga krala in kralica na tron gor pu-staut, ke šaušpilarija tku mal not nese. Gespud ta pust Slemšk jim je ublubii, de se u za ta reč am uzeu in de u moti kmal usa srbska vojska na soj plat. Kral Petr je biu že u skrbeh, ke sa Danileta srbsk uficirji na pangofh sprejemal.
Kokr usc kaže, se uma mi časnikari vnder Ic zastoju u Bulgarja iural in gespud ta pust Slemšk, ke ma ta rajža u rtikah, je že pr cekorifabrikantuk gespe Jebačink naroču, de nej za ta rajža ene par svnskh stegnu skuha, kokr ili je Sukolm za kuroška veselica skuhala; zatu k ma ona glih en tku vclck piskr za umazane srajcc u pcril vn kuhat, pa lohka ta piskr tud za kašna narudna slaunast, kedr se kašn šunkn ufrema, punuca.
Jest se te rajže tku veselim, de sni skori čist na Bolčuga Pepeta in na negave križe in težave, k jli je mou iz Camrnikuvm Na-cetam, zavlc tiste štale, k ja je u Kupitarju gas pustavu, puzabu. Camrnikuga Načeta b hnial Bolču Pepc na sred gase fentu, tku je biu najnga hud, k je mislu, dc mu je on fouš, k mu je iblansk gespud žepan drlaubu glih med ta nar Icuš šulam, štala pustaut. Bolču Pepc se je pa u ajitres ztnotu in zdej u mogli spet
ta nar b! gvišn predrihta kasne fajfcc nazaj jemat. Bolču Pepc ma že smola, kamr se se ubrne, sam pr iblanskm gespude žepane ma ud tistga cajta, k sta pr Iliri bratušna pila, še neki sreče. Gespud žepan mu na zamerja, če b Bolču Pepc tud po sred plača kuzouce prebraču in dokler ma Bolču Pepc gespuda žepana na soj plat, se mu ni treba bat, če b šlu tud deset Nacetu čez nega. En člouk, ke zna clu putres panat, u znou tud enga Pepeta, pa nej u še tak Pepc, pred usaka na-sreča ubvarvat.
De pa Bolču Pcpe na u pu nadoužnem druge Idi na gas ukul prnašu, k mu nč nečja, naj nadrukaja u nhnh cajtngah moja putugra-fija, dc mc uja ldc puznal, pusebn pa Bolču Pepc, in dc sc uja vedi na kerga ubrnt, kedr uja imel kasne prtožnge čez mene naprej za prnašat.
Zdej nej pa nckar nc zamerja, gespud redehter, de jh um neki prašu. Pu Iblan sc guvarii, dc sc na nubena viža na daja fleki iz kranjske lebcralne stranke vn spraut; de sa že usi flekpucari na nc soja kmšt puskušal, pa usc zastoju. Tud aputekar Trnakocki je že nek več ket pu leta tuhtu in usc sorte rožce kuhu in čmaru, de b ena taka tenktura vn pr-l ticsu, da b šli iz ne te fleki vn, pa nm ni ratal.
Nazadne sa tud Mateliča du tega prpraul, de je puskušu iz soja pumpa, k vendr usak flek, če je še tku namarn, vn spran, te fleke iz kranjske leberalne stranke vn spucat, pa tud ni šlu. K jc dohtar Taučar nazadne sprevidu, de je usa muja zastoj in dc sa te fleki tku velik, de u šla zavlc nh usa leberalna stranka cagrunt, jc pa hitr pr Trumlari en gruft zajna za na ta nou britof ufremu, k more bt tku velek, dc uja lohka tud štajarske leberalne stranke k usti sni prpclal in vajnga not puložl. — Nej m spuručeja, če je tu res. Uni uja že vse bi na tank vedi kuku in kaj jc iz ta leberalna stranka. Ce m uja pisal, nej pa nardeja antres na deželn špetau, zatu kc m šou zdej notr, dc sc um mal pucajtu, ke me neki zavle tega žleht uremena pu glidh trga. Ce um not tnlk h seb pršou, dc um lohka spet iz plaj-besam pu puperi kraelou, jm um pa kcj iz špe-tala pisu, kuku se maja kej derehtar Plajbcs, če sa še vesel in zdrau in če na misija jt še u penzjon.
Tok nej pa zdrau ustaneja!
Nhn
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Jeseniške novice.
j Deželni predsednik Schvvarz je bil na
Jesenicah v ponedeljek, dne 9. t. m. Na kolodvoru oh pol 3. uri popoldne ga je sprejela duhovščina, občinski odbor, učiteljstvo z otroci, gradbeno in tovarniško vodstvo. Jesenice so bile v zastavah. V spremstvu okrajnih glavarjev Haasa in pl. Detela obiskal je deželni predsednik tovarniško in gradbeno vodstvo, župnika in župana. Nastanil se je v hiši direktorja Trappna. Zvečer mu je delavska godba pod vodstvom nadučitelja Pospišila in tovarniškega preddelavca Bernarda napravila serenado. Obilno ljudstva se je zbralo k se-renadi. Drugi dan se je deželni predsednik odpeljal po novi progi proti Bohinju.
j Priprave za otvoritev nove proge so v polnem tiru. Železniška uprava in občina je na delu. Dekoracije so že došle. Poseben odsek občinskega odbora vodi vse priprave.
j Okužen zrak moramo uživati na Jesenicah, odkar so začeli na tukajšnji postali železniške stroje kuriti. Celi oblaki gostega črnega dima nas pokrivajo in razširjajo neprijeten duh, da hitimo okna zapirat. Prej je bila samo Sava oddarovana z dimom, valečim se iz tovarniških dimnikov, odslej bodo tudi Jesenice tako srečne, le s tem razločkom, da dim iz visokih tovarniških dimnikov veter sproti odnaša, med tem ko se dim iz nizkih strojev železniških vali po tleh, in je premog, ki ga tovarna rabi, veliko boljši, kot premog pri železnici. V tukajšnji kurilnici je prostora za enajst strojev.
.i Nečuveno je postopanje pri razlaščenju zemljišč za zgradbo nove železnice od strani države. Hočeš nočeš morali so posestniki zemljišča odstopiti proti nizki odškodnini. Mnogo zemljišč se je vzelo samo za dobavo iuaterijala in jih železnica ne potrebuje več. Pri sklepanju pogodb je gradbeno vodstvo svoj čas reklo, da ima prejšnji posestnik zemljišča prvi pravico, zemljišče kupiti nazaj, ko ga železnica ne bo več potrebovala. Vsak si bo mislil, da ga more kupiti nazaj za tisto ceno. za katero ga je 011 moral odstopiti železnici. Toda moti se, kdor tako misli. Država hoče delati dobiček. Prvotni lastnik dobi zemljišče nazaj le za tisto ceno. katera je najvišja izmed raznih kupcev, ki jo ponujajo. Tako n. pr. je dobil neki posestnik na Jesenicah po 3 krone za seženj od železnice za zemljišče, katero je zelo nerad odstopil in se mu je obljubilo, da bo lahko kupil pozneje zemljišče nazaj, ker se bo rabilo samo za dobavo iuaterijala. Za to zemljišče pa .ie sedaj nekdo ponudil po 10 kron za seženj in prvotni lastnik ga more kupiti nazaj le, če ga hoče tudi tako visoko plačati, to je za 230 odstotkov dražje, nego ga je moral on odstopiti. Kaj se to pravi? Ali je to pravično? Ali sme država posestnikom jemati tako zemljišča in delati dobičke ž njimi? Po pravici jc dr. Susteršič interpeliral železniškega ministra zaradi takega nečuve-nega postopanja! Tudi naši liberalci so zaropotali vsled tega, toda ne na merodajnem kraju, marveč le v »Slov. Narodu«, pa le zato, da so napadali njim neljube osebe. Čudno je, da so napadali tudi tistega svojega pristaša, ki je ponudil 10 kron za seženj, da bi prvotni posestnik toliko dražje moral svoje zemljišče kupiti nazaj! Toda, saj se poznamo!
i Tožba na tožbo. Kakor pajek na muhe. tako preže naši liberalci na svoje nasprotnike, da bi jih vjeli v kaki besedi in brž leteli v Kranjsko goro tožit. Kar po vrsti je bilo polno takih tožb. Pri vsaki so »razžaljeni« liberalci zahtevali, da mora obtoženec nekaj kronic plačati za jeseniškega Sokola. Na slabih nogah mora stati Sokol, če ga bodo morale tožbe po konci spraviti. No, dosedai naši niso niti vinarja še na tožbe plačali za Sokola in ga tudi — nikdar ne bodo. Liberalci naj pa le nadalje s tožbami rešujejo čast, ki jim gre!
Idrijske \mti
i Novi župan. Ze dalj časa pred volitvijo se je ugibalo, kdo bode novi župan idrijski. Liberalci so trdili, da hočejo akademično izobraženega moža, najraji kakega jurista. Zato sc je vedno imenovalo ime našega notarja. Demokrati so pravili, da bodo dali svojemu pristašu glasove. Govorilo se je, da so celo nektere volilke dale pooblastila s pristavkom, da se stari župan ne voli več. Kako se bo sestavilo starešinstvo ozir. svetovalstvo, se je pač pričakovalo, da bodo izvoljeni nekteri rudarski uradniki, ker rudnik prispeva z 90% k občinskim stroškom. A prišlo je vse drugače. Zupanom je izvoljen stari župan trgovec Šcpetavec z 21 glasovi, notar jc dobil le -4 glasove. Pri izvolitvi svetovalcev so se pa cepili glasovi v takem razmerju, da že sedaj kaže, kak edinost bo vladala v novem zastopu. Rudar Tukač jc izvoljen županovim namestnikom, notar je dobil le 11 glasov, krčmar Straus in okrožni zdravnik Šuntar sta dobila po 25 glasov, rudar Kokelj 23 in mesar Ipavec 15 glasov. Voditelj naših socialnih demokratov, virilist Kristan .ie spravil skupaj le 14 glasov in vendar je oddanih 28 listkov. Pač slaba zahvala velikemu trudu in pomoči, katero je naklonil s svojo stranko hirajočim liberalcem. Celo »Narodov« dopisnik odkrito priznava, da je prvi nesoglasen nastop novih odbornikov napravil najslabši utis med na-prednjaki. Mi smo pa kaj tacega pričakovali, ker poznamo stranko in novo izvoljene odbornike.
i Novi gosp. župan jc v zahvalnem govoru omenjal, da bode glavna naloga novega odbora podržavljenje mestne realke. A isti gosp. Šcpctavcc jc bil pred 5 leti v krogu one deputacije, ki sc je na Dunaju bahala, da je Idrija žc toliko premožna, da ne potrebuje v tem oziru nobene državne podpore. Kako bode on sedaj besedo sprcvrgcl in naše ubo-štvo kazal, smo prav radovedni.
i Podoknico je napravilo bralno društvo
in godba novoizvoljenemu županu na večer izvolitve. Pridružilo se je dokaj gledalcev in poslušalcev, zlasti realčna mladina je bila bogato zastopana. Vedla pa se je dostojneje nego na večer po volitvi III. razreda, ko si jc dajala duška v divjem tuljenju okoli mesta. To pot je postalo nenavadno živahno po več gostilnah, ko je bila končana podoknica. Na-pivalo, pilo iu pelo se jc, da je bilo kaj. V zgodnjih jutranjih urah se jc vračal zlasti mladi liberalni naraščaj »korajžen« proti domu. Poskušali so svojo moč ob zidu, ki je okoli cerkve. Izdrli so dobro pritrjeno leseno ograjo ob zidu, vzidano veliko kamenito ploščo pa so prevrnili na tla. Izkazal se je pri tem, kakor pravijo, posebno mladi Schmeiler — Pelikan, ali kako' se ž.e ta ne kapucinski, ampak sokolski brat piše. Kaj mladim libe-ralčkom ni vse na poti! Ako bi kdo naših le kaj malega zagrešil, skupil bi jo v »Narodu«, ki bi pisal na široko o podivjanosti klerikalcev, liberalnih junaških činov pa niti ne omenja, ali pa jih celo slavi, kakor je storil z razgrajanjem po volitvi III. razreda.
i Časi se spreminjajo, pravi sedaj družina Lapajne. Dolgo vrsto let so igrali vodilno ttlogo v idrijskem županstvu. Danes pa ni nobenega Lapajneta niti v svetovalstvu. V odboru sedi Valentin, a pri volitvi svetoval-stva Tinčeta niso več poznali, kar je pa velika nehvaležnost nasproti družini, ki daje toliko stanovitnih liberalnih volilcev in volilk v vsakem razredu. Ni čuda, da malo peče, ako dobi edini Lapajne en sam glas za svetovalstvo. Sicer pa bodi v tolažbo zavest, da ozdravi čas vsako rano.
i Dragotin Lapajne se je torej tudi poslovil od občinskega odborništva. Skoro je bilo težko. Mož je prvotno še kandidiral v II. volilnem razredu. Prav tako je dosegel, da je liberalna stranka v I. volilnem razredu postavila kandidatom ravnatelja dr. Beuka in učitelja Gangla. Zelje so torej bile precejšnje. Zadnji hip pred volitvijo pa je odpovedal kandidaturo Dragotin, ž njim tudi dr. Beuk in Gangl, ki ie najtrdovratneje zatrjeval, da ima pasivno volilno pravico. Pa je mož za enkrat pogorel s svojimi privatnimi razlogi vred, ki jih je dobil baje iz daljnega Lvova. Lahko bo prišlo prihodnjič prav.
i Ženske volilke so silno odveč liberalcem, kakor bi sami ne bili nobene poiskali! I11 vendar so se naši nasprotniki tudi zelo »mujali« okoli njih, sram jih bodi, če niso dosegli posebnih uspehov. Vsekakor pa je žalostno, da imajo liberalci in socialisti toliko proti volilkam III. razreda, ko vendar plačujejo davek in doklade, obenem pa klečeplazijo za pooblastila pred volilkami I. razreda, ki ne plačujejo občini niti vinarja doklad.
i Ne bo šlo, kakor morda misli Šcpetavec. Opravičena volilka je volila na našo stran, kar menda sme vsak volilec. Pred volitvijo, ko se še ni vedelo, kako bo volila, je smela pripravljati pesek na občinskem svetu in tudi dovoljenje za napeljavo vode v hišo ji je Šepetavec obljubil. I11 po volitvi? Peska ne sme več napravliati na občinskem svetu, kakor bi sosedje trpeli, vodo ji naj napelje po Šepctav-čevem povelju dekan. G. svetnik Koršič, ali ste res častitali Idriji, da jc dobila takega župana? In Šcpetavec sam je nekaj govoril o razširjenju vodovodov; sedaj pa delavka niti ene pipe ne dobi dovoljene! Vsaka pristranost je umazana. Kadar boste nalagali občinske doklade samo svoji stranki, takrat ločujte med občinci našimi iu liberalnimi; dokler pa tudi pri nas pobirate doklade, bodite nepristranski. Toliko za danes.
Godheno društvo v Idriji napravi koncert dnč 29. julija na vrtu Ivana Grudna v Jclič-nem vrhu. Začetek bo ob 4. uri popoldan. Vstopnina 20 li za osebo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Čisti dohodek je namenjen v podporo za napravo Vilharjevega spomenika v Postojni. V slučaju slabega vremena se preloži koncert na prihodnjo nedeljo, dne 5. avgusta.
Glasovi iz Idrije so se zglasili zadnjo soboto v »Slovenskem Narodu« ter zahropli v prvi vrsti proti »črnemu generalu« Os\valdu. Ta iim leži še po zmagi v želodcu. »Ugovora ni bilo«, veselo kliče eden teh glasov. Torej so liberalci res pričakovali ugovora proti volitvam, ker so bili sami prepričani, da je šlo pri volitvi III. razreda toliko neredno, da bi ne bilo prav nič težko ovreči tc volitve. Blamaže se ni bilo bati. »Plašljivce« imate v svoji sredi iu stranki, kakor pišete sami. Zakaj pa ni »črni general« udaril s »papirnatim bičem«, da raz-ženc voljeni odbor, ni odgovoren liberalcem, .lokati 11111 ni potreba, ker je prav zadovoljen z lepim številom odločnih volilcev. Kakor sc liberalne vrste suše, tako naraščajo naše. Ko pokažete še svoje delo, bomo pa še na boljšem.
Zanemarjenje dolžnosti prikrito podtika drug glas iz Idrije »črnemu generalu« Oswal-du. Denuncijante sicer Julče sovraži, pa v »Narodu« je dovoljeno vse. »Črni general» pa nima gotovo nič proti temu, da ga naznanite pristojnim oblastem, ne pa uredništvu »Slovenskega Naroda«, s katerim nima Os\vald nobenega stika. Jedel in pil bo pa tudi zanaprej, kar in kjer bo hotel, kakor se prav nič ne meni zato, kje in kdaj se spiše največ »Narodovih« dopisov.
Zlobnemu Os\valdu so dale odgovor volitve, ker ga drugače nihče ne smatra vrednega, da bi 11111 odgovarjal. Tudi tega odgovora je Osuald prav vesel. Izgubil ni nobenega volilca. pač pa lepo število novih pridobil. Kdo toži, da so sc volilci izneverili? Poglejte »Narod« in »Naprej«. Nam se ui treba pritoževati. Ako poide tako naprej, tudi noben kompromis ne bo več pomagal.
Idrijska realka jc zlobnemu Os\valdu v žclodcu, kakor pravi drug »glas« v »Narodu«. Le potolaži naj sc dotični »glasnik«. Os\vald ima še jako zdrav želodec, kar bi ne bilo, ako bi mu taka »masa« ležala v želodcu, kot je
mestna realka. Ako zavod procvita, je Os-\valdu istotako prav, kakor naprednjakom. Ako se pa prigodi kaka nerodnost, sme pa Oswald kakor vsak drugi davkoplačevalec govoriti. Stariši dijakov tudi žele dober zavod.
Idrljčani, ali se še spominjate, kako je očital Os\vald liberalcem ustanovitev pripravljalnega razreda kot nepotrebno stvar, vprašuje zopet nov »glas«? Odgovarja kar sam, da se je Oswald spreobrnil, ker je tudi knezoškof na svojih zavodih napravil pripravljalnico. To je vendar mojsterski glas. Pove naj še, koliko dijakov je rešil pripravljalni razred.
Še dosti nasprotnikov, — namreč liberalcev. da je čakalo pri volitvi! Ta je pa prehuda. Kaj ni župan zaključil glasovanja, ko niste imeli nobenega volilca več? Kje so pa čakali? Saj ste priganjali vse, kar ste mogli, žc mrtvi so prišli na vrsto in za tako prezirane ženske se je že drugič volilo na liberalni strani!
Klerikalizmu je v Idriji odklenkalo, tolažite se. Saj niti klenkati ni bilo treba, ker klc-rikalizma nočemo, pač pa vlado slovenskega krščanskega ljudstva. Do te pa še pride.'
Inteligentnejšim klerikalcese /dč Os-\valdova napadanja prenesramna, pravi »Narod«. Zopet se jc 11 rezal. Malo prej piše o samih klerikalnih »backih«, tu pa o inteligentnih »klerikalcih«. Povejte še, kje so Oswaldova napadanja, in kdo jih obsoja? Napadati ni potreba nikogar, saj liberalci napravljate sami toliko neumnosti, da jih sproti še opisavati ni mogoče. Predno prinese kako vašo nerodnost »Slovenec« ,ste doma že zdavno od liberalcev in klerikalcev sojeni, pisane pa so, da vas spo-znava širši svet._
Občinski suet ljubljanski.
L j u b 1 j a n a, 13. Julija._
Predseduje gospod župan Hribar, ki prebere zahvalno pismo koroških Slovencev za prijazen sprejem in krasne županove besede, ki jih je govoril ob Sokolovi veselici na čast koroškim Slovencem. Naznani, da sta vpo-slala župnika P. Hugolin Sattner in Vrhovnik zbirko 217 K 16 v za popravo kapelice sv. Ju rja.
Poprave v Mestni elektrarni.
V	»Mestni elektrarni «se mora	prekriti streha nad strojniščem in napraviti	morajo tudi v 1. nadstropju preduli. Stroški	so pro-računjeni na 5000 kron. Obvelja.
Finančni odsek.
Občinski svet odobri še enkrat ponudbo Filipa Supančiča za odkup parccle št. 1 v stavbenem bloku med Nunskimi, Levstikovimi ulicami in Erjavčevo cesto, ker v zadnji seji ni bilo kvalificirane večine. C. kr. notarju Aleksandru Hudoverniku se proda v onem stavbnem bloku, v katerem sc nahaja Supančičeva parcela, tudi parcela št. 1 111- za 10 kron.
Narodopisni muzej. — Delavnice državne železnice.
Po poročilu o ponudbi trgovca Alojzija Lillega za odkup parcelc št. 3 v stavbnem bloku med Blei\veisovo cesto, podaljšanimi Knaf-ljevemi in Šubičevimi ulicami, ki ponuja za nr 12 kron, prečita g, župan pismo deželnega odbora, ki naproša občinski svet, naj prepusti svet brezplačno deželi. Svet sc zdi namreč primeren deželnemu odboru, da bi zgradili na njem narodopisni muzej in ponovili stare kmečke hiše. Zupan pravi, da sc njemu v ta namen zdi najbolj pripraven Grad. Mestnemu stavbnemu uradu ic naročil, naj izdela troškovnik, koliko bi stala preuredba Gradu. Ko se to doseže, bo naprosil naučno ministrstvo za prispevek, da se ustanovi na Gradu narodopisni muzej. Podžupan pritrjuje županu. Zeli pa pojasnila, kako stoji z delavnico »Državne železnice« v Ljubljani. Zupan pravi, da se žc nahaja v državnem proračunu za leto 1907 vsota za zgradbo delavnice »Državne železnice« v Ljubljani.
Bilanca mestnega posojila.
Odobri sc bilanca mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada. Bilanca izkazuje za I. 1904 dohodkov 191.489.06 K, stroškov 139.660.42 K, prebitek iznaša torej 51.828.92 K, za 1111 "43 K več, kakor so preračunali.
Stavbni odsek.
Odkloni se ponudba posestnice Ivane Kavčičeve glede odstopa sveta, ki je potreben za razširjenje Strossmajerjevih ulic. Sklene se naprava porfirnega hodnika ob c. kr. učiteljišču v Komenskega ulici. Stroški so prora-čunjeni na 1384 kron. Priziv hišnega posestnika Jaromira Hanuša proti magistatovemu odloku z dne 23. maja 1906 št. 17115 sc preloži v eno prihodnjih sci.
Policijski odsek.
Občinski svet potrdi odbor »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«. Na znanje se vzame poročilo občinskega svetnika Franchettija, ki se je udeležil shoda avstrijskih posredovalnic za delo iu službe. Občinski svet sklene, da pristopi »Ljubljanska posredovalnica« nameravani »Zvezi posredovalnic«. Ne stopi pa v dogovor z deželnim odborom kranjskim, da bi delal za ustanovitev posredovalnic za službe in stanovanja po vseh kranjskih mestih in trgih. To iniciativo naj prevzame nameravana »Zveza«.
V	eni prihodnjih sej nameravajo sklepati o prošnji »Zadruge prevoznikov« za zvišanje pristojbin.
Šolski odsek.
Za novo omaro učil na 3. mestni deški ljudski šoli dovolijo 330 kron. Na dekliški osemrazrcdnici pri Sv. Jakobu popravijo stop-njice in nakupijo zgodovinske zemljevide, kar bo stalo 2000 kron. Občinski svet dovoli 500 kron za nujne poprave in nove naprave na vnanji dekliški ljudski in meščanski šoli pri Uršulinkali. Za prerisovanje risalnih predlog
podrobnega učnega načrta od II. do VIII. razreda ljudskih in meščanskih šol dovolijo 320 kron. Za napravo pisoirja v III. nadstropju hiše baronice De Troua na Bregu št. 20 nakažejo 320 kron.
Stavbni odsek.
Občinski svet ugodi prizivu lv. Sternove, posestnice h. št. 10 na Emonski cesti proti magistratnemu odloku. Goblov svet zraven deželne vlade se sme razdeliti v 4 in ne 6 parcel kakor so svoječasno dovolili. Na štirih stavbiščih se zgradc vile v odprtem stavbnem zistemu. Napravo centralne kurjave pri zgradbi »Mestne višje dekliške šole« odda občinski svet dunajski tvrdki Bruckner za 13.624 kron 87 vinarjev. Oddaja železobetonskih stropov za zgradbo »Mestne višje dekliške šole« se odgodi za poznejši čas. Stavbni voditelj Prc-lovšek se odpošlje, da si ogleda zisteme železobetonskih stopov.
Občinski svet odkloni ponudbi Iv. Sre-bota in Avgusta Adamiča, posestnikov v Holz-apflovih ulicah, za odstop sveta v uravnavo teh ulic.
Nabava risalnih potrebščin.
Odobri se nujni predlog občinskega svetnika g. Dimnika, po katerem dovolijo za nabavo risarskih potrebščin na I. mestni ljudski šoli90; 11. 150; III. 50; št. jakobski dekliški 150; na Barju 40 K in uršulinski 120 kron.
Pobiranje smeti.
Eng. Franchetti utemeljuje svoj samostalni predlog kako urediti pobiranje smeti. Graja vozove za pobiranje smeti, čas od 7.—9. dop. in od 2.—4. popoldne. Pravi, da so smetarji cvet ljubljanskih piiančkov. Predlaga: Naj napravijo vsaj prihodnje leto primemo število novih vozov; smeti naj pobirajo od 5.—7. ure zjutraj in od 6.—'/a8. zvečer. Določijo naj tudi ulicc in red o pobiranju snietij. Policijski organi naj nadzorujejo pobiranje smeti. Zupan pravi, da kaže dalekosežne Franchetijeve predloge nakazati policijskemu odseku. Obvelja.
Zupan naznani, da se zdaj prično počitnice obč. svet. in vošči srečne počitnice vsem občinskim svetnikom. Zaključi javno sejo.
Tajna seja.
V tajni seji so razpravljali o podelitvi razpisane službe računskega oficijala, o dovolitvi prednosti za neko nameravano posojilo pred mestnim 3% posojilom in o dovolitvi nagrad nekaterim stražnikom za uspešno izvršeno revizijo psov v ljubljanskem okrožju.
Slovenski abiturjentje!
Prosti spon srednješolske vzgoje ste na tem, da boste zazibani v rahlo, a polzko življenje svobodnega akademičnega življenja. Vodstva se vam noče več, a treba nam je prijateljstva, treba merila in opore v akademičnega življenja nevarnem viharju. Blagor onemu, ki si jc pridobil in utrdil prava načela, blagor 11111, kateri stopa s trdnimi nazori in trezno sodbo po akademičnih tleh, ker jasno ima začrtano pot in izpolnil bo nade, ki jih stavi nanj zatirano Slovenstvo. V tem smislu vzgajati visokošolsko dijaštvo v zna-čajne delavce med milim nam narodom, mora biti namen resnim akadetničnim društvom.
Slovenska so akademična društva, ki vas zovejo v svojo sredo, in vendar trojna: loči jih stališče do vere, najbolj mogočnega faktorja v posvetni zgodovini narodov. Jasen odgovor v tem oziru jc pogoj jasno zarisanemu programu.
Zanikanje krščanskih načel in boj, neizprosen, največ oseben njihovim zastopnikom je vrhovni princip liberalne struje. Komur je vera fraza, nasprotujoča dostojnosti modernega človeštva, ta bo našel v tem okrožju torišče svojemu stremljenju, bil bo boj proti svoji verni materi.
Hinavščina znači radikalno strujo: pod pretvezo, abiturjent še nima svetovnega nazora, in z brezmisiino trditvijo, da je vera v njih organizaciji le stvar posameznika, love v svoje mreže tudi one, ki se še niso odtujili čuvstvovanju vernega slovenskega naroda. Oboji rujejo proti temelju, na katerem stoječ zre naš narod nadepolno bodočnost; njih delo je negativno in destruktivno, nakar mora nastati osodna praznota, ker nimajo ničesar dati, kar bi utešilo globoko dušo našega rodu.
Naše geslo: »Na delo krčšansko za slovenski narod!« je naš program. Odločno pov-darjamo svoje katoliško prepričanje. Vsako delovanje mora sloneti na principu, ki enotno določa smer. Tak v praksi življenja in zgodovine edini princip jc katoliški, ki jc temelj našemu smotrenju. Naše globoko prepričanje je, da obdrži slovenski narod svojo osebnost napram navalom tujih sovragov le, ako stoji trdno na stališču katolicizma ter po teh načelih uravna svoje nravno življenje, ki je pogoj duševnemu in gmotnemu napredku. Ne dajte se motiti motnemu sijaju modernega nazora, ki je zmes nasprotujočih si naziranj, enoten le po odporu proti katolicizmu, ki prebija vekovc in so mu v zasmeh duhovi, katerim resignacija gubanči čelo.
Sedanja doba jc doba dela. Kdor razumeva ta pogoj obstoja v času socialnih prevratov, tega osebnost bo trdno zvezana z narodom, drugi bodo odpali. Zato veli vzgoja v »Danici« k pripravi na delo. vstrajno in samozavestno. V to služi znanstveno in socialno medsebojno delo v društvu.
Naše delo velja obstoju in izpopolnjenju dragega nam naroda. V naših načelih je katolicizem bistveno združen z delom iu narodnostjo; kdor ruši to zvezo, ravna ali zlobno ali iz nevednosti. Komur vzbujajo očitanja dvom. pridi in poglej! Kdor zaradi njih zavrže načela. kaže netnoško voljo in nerazsodnost.
Pri nas dobite počitka od napornega dela, ker društvo goji tudi družabnost.
II. priloga 159. itev. »Slovenca" dne 14. julija 1906.
Vsem, ki jim geslo: »Na delo krščansko!« ne vzbuja moderne vesti, vsem, ki imajo še pogum, javno in iasno priznati kot zastareli, razvpiti, a večni krščanski svetovni nazor, vsem, katerim bije srce narodnega navdušenja, kličemo: »Da se snidemo kot bratje!«
Za odbor slovenskega katoliškega aka-demičnega društva »Danica«:
Mirko Božič, pilil. tč. predsednik.
Izidor Mo d i c . phil. tč. tajnik.
KoroJKe novice.
k Prezentiran je na mestno faro v Št. Lenardu v lavantinski dolini č. g. Janez Unter-luggauer, dozdaj katehet na meščanski šoli v Celovcu.
k Višje blagoslove bo,do prejeli po visokočast. gosp. knezoškofu dr. Josipu Kahn dne 15., 17. in 19. t. m. v stolni cerkvi v Celovcu sledeči senieniščniki: gospod Karol Maierhofer, Valentin \Vank, Viljem Vester in Danijel Vinčnik; dalje tretjoletniki: g. Anton Benetek, Ulrik Hafner, Albin Radi, Janko Sa-fran, Rok Tojnko; Avgust Ogerčnik bode prejel samo poddijakonat in dijakonat; slednjič kle-riki olivetanskega samostana na Tančni gori pri Gospa sveti: gosp. Božidar Ryglewski, Adalbert Strutzenberger in Bonifacij Schmittfull, slednji samo poddijakonat in dijakonat.
k Mohorjeva sv. maša. Kakor vsako leto, smo tudi letos slavili v Celovcu imendan sv. Mohorja in Fortunata. Ob 7. uri je imel mil. g. predsednik Mohorjeve družbe Janez V i-d o v i c, kn. šk. kancelar, sv. mašo, pri kateri je pel kakor zadnjič pri slavlju sv. Cirila in Metoda pomnoženi zbor kršč. soc. delavskega društva s sodelovanjem ggdč. Ferjančičevc, Močanove in gdč. sester Piskernik. Pelo se je krasno; samo udeležba bi bila lahko boljša.
k Nevarno ožgala se je neka deklica na Mostiču s tem, da je izpred svinjskega kotla padla ena iskra na njeno obleko, ki se je takoj vnela. Morali so jo prepeljati v bolnišnico v Celovec.
k Odhod topničarjev. Divizijski topni-čarski polk št. 9 odide 16. t. m. iz Celovca k strelnim vajam v Krško, kjer bode od 25. do .30. julija streljal na tarčo. Po strelnih vajah bode šel en del polka k divizijskitn vajam v Gradec, en del pa k vajam 12. pehotne brigade v Trbiž na Koroškem.
k Kazalec na desni roki si jc odsekal dne 11. t. m. popoldne pešec Jurij Justin od 17. pešpolka v Celovcu, doma iz kranjskega okraja. Poškodovanec pravi, da mu jc pri sekanju drv spodletela sekira. Sumi se pa, da se jc nalašč sam poškodoval, da bi se vojaške službe rešil. Mož mora raditega, ker jc v Ameriki bil in sc ni pravočasno javil k naboru, štiri leta služiti.
Iz slovanske^ sveta.
si Bolgari v Zagrebu in v Ljubljani. Po
razstavi nameravajo vrniti Bolgari Hrvatom in Slovencem obisk. To sc bo zgodilo najbrž ob priliki prvega hrvaškega sokolskega izleta. Takrat poseti Ljubljano in Zagreb gotovo do 300 Bolgarov. Izleta se bo vdcle-žilo tudi mnogo dani.
si Srbski častniki obiščejo svoje bolgarske kolege v Sofiji. Poset bodo napravili docela viteško. Jahali bodo namreč v Sofijo na konjih. Aranžiral je vso stvar stotnik Tih. Stojanovič, ki je najnavdušenejši pristaš jugoslovanske ideje iu ki si je pridobil v tem ozirit zlasti mnogo zaslug v častniškem koru. Bolgarski častniki bodo pričakali srbske goste na bolgarski meji istotako na konjih iu iili potem spremili v Sofjio.
si Kolera se je pojavila ob meji Bolgarije v jedrenskem vilajetu v Turčiji. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi se nc razširila. Za enkrat je opasnost majhna.
si Uporni ciganje. V bližini Sofije so sc nedavno nastanili ciganje. Zdaj so jih oblasti pregnale, in to jih je tako razkačilo, da so napravili celo revolucijo. No, pomirila jih je občina s tem, da jim je obljubila nove prostore.
si Kako sodi grof L. N. Tolstoj o ruski državni dumi. Grof L. N. Tolstoj se je izrazil v razgovoru s sotrudnikom »Novoje Vrcmja«, da državna duma vzbuja v njemu komičen, vz-burjajoči in gnusen vtis. »Komičen« radi tega, ker se niti zdi, kakor bi se v nji otroci igrali na odraščene. Nič ni v nji novega, vse je staro, poslanci so vse prevzeli iz drugih evropskih parlamentov. »Vzburjajoči« vtis napravlja go-sudarstvenna duma v Tolstem zato, ker večina poslancev nc dosega niveau srednje izobrazbe in vendar se upajo samozavestno rešiti usodo sto milijonov broječega naroda. »Gnusna« je državna duma po surovosti poslancev, ki z grozno samozavestjo in zlob-nostjo javno nastopajo.
si Velik katoliški samostan bodo skoro sezidali v Sofiji na najlepšem kraju mesta.
si Kongres bolgarskih zdravnikov. Istočasno kakor druga jugoslovanska razstava se bo vršil v Varni ob Črnem morju kongres bolgarskih zdravnikov.
si Neprestana suša na Ruskem od začetka spomladi posušila jc reko Volgo tako, da je resna nevarnost, da bo na ti reki prenehal sedaj ves vodni promet.
Dnevne novice.
+ Na tretji slovenski katoliški shod! Prihodnji teden naj se izvrši po župnijah glavno delo za udeležbo na katoliškem shodu. Izpolnjene zglasilnice, naj župni uradi blagovolijo poslati do 30. julija na naslov: dr. Evgen Lampe, Ljubljana. Komur zmanjka zgla-silnic, naj se oglasi, da se mu takoj pošljejo. Društva naj takoj prijavijo svojo udeležbo in naj povedo, ako pridejo z zastavami. Tudi naše pevske zbore prosimo, da pohite v Ljubljano in da nastopijo zvečer 26. avgusta na ljudski veselici. Vsak pevski zbor naj že zdaj naznani svoj prihod, tudi skladbe, ki jih hoče peti! Priporočamo tudi, da se na dekanijskih konferencah vrše pogovori, o kolikor mogoče veliki udeležbi na katoliškem shodu. Ako vsak naš somišljenik stori svojo dolžnost, tedaj bo 26. avgust res vesel dan za katoliško narodne Slovencc, dan, na katerega bomo lahko ponosni. Zato pa takoj vsi na delo! Tudi slovanske brate bomo z navdušenjem pozdravljali na našem shodu in so žc mnogoštevilni hrvaški, češki in poljski listi prinesli oklic za udeležbo na III. slovenskem katoliškem shodu. Tembolj jc dolžnost vseh Slovencev pokazati z največjo udeležbo svojo zavednost. Od mesta do mesta, iz trgov do najmanjših vasi naj prodira klic: Na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano!
+ Obstrukcija v odseku za volilno reformo roji po glavi nekaterim političnim na-jivnežem, ki si obetajo od te — večjo korist za Slovane, resnica pe je, da je pravi vir želje po obstrukciji v volilnem odseku v vsenem-škem taboru, ki komaj čaka, da razbije volilno reformo in da sc tudi v bodočnosti vzame Slovanom vsako zboljšanje, do katerega vodi za Slovane v Avstriji samo ena pot — splošna in enaka volilna pravica. Naši liberalci so to vsenemško »željo« pobrali, ker jim tudi najbolj prija, da bi se razbila volilna reforma, ker po splošni in enaki volilni pravici izgube vso moč in sedaj z Vsenemci hrepene po obstrukciji v odseku za volilno reformo, ne radi tega, ker bodo koroški Slovenci dobili samo en mandat, ampak zato. ker kranjska »Narodova« klika nc bo dobila nobenega in tudi v Ljubljani ne bo več izvoljen pristaš ožje »Narodove« klike. To željo kranjskih liberalcev trobi sedaj v »Miru« iz Ljubljane iz liberalnega kroga v Celovec kolportirani dr. Oblak, ki pravi, da se mora sploh vsa volilna reforma z obstrukcijo pokopati, ako koroški Slovenci ne dobe najmanj dva gotova mandata. Mi ne vemo, kako si misli dr. Oblak, da bi potem koroški Slovenci bolj napredovali in koliko bi jim bilo več pomagano, ako sc razbije možnost po večjem vplivu Jugoslovanov v parlamentu. Kranjski liberalci mislijo le nase in ne na koroške Slovence, zato naj si pa nc domišljujejo, da bi se jim kdo vsedel na lini. Da imamo mi prav, je dokaz tudi to, da zastopnik kranjskih liberalccv v odseku za volilno reformo, Plantan. pri koroškem mandatu ni prišel z obstrukcijo, ampak je sedaj, ko je videl, da za kranjske »Narodovce« ne more nič opraviti v odseku — pobegnil iz odseka. Kranjski liberalci naj izbero za »svetovalce« našim poslancem le nekoliko bolj modre može. ki imajo večje obzorje, nego deževni dr. Oblak ali pošminkani dr. Miiller. Od takih »kapacitet« si ne bodo pustili določevati taktiko, ker dolžnosti do slovenskega naroda nekoliko boljše razumejo, nego pa ljudie, ki so zaverovani v smrdljivi »Narod«.
+ Razbiti liberalni javni ljudski shod v Ljubljani je liberalce strahovito porazil. Sami priznavajo v »Narodu«, da so mislili, da dobe napredni poslanci na javnem ljudskem shodu v Ljubljani pooblastilo, da porabijo vsa sredstva, da onemogočijo volilno reformo, dobili so liberalci pa za svoje surovosti s stolmi po buticah. Kako si neki domišljujejo liberalci, da bi napredni poslanci »preprečili« volilno reformo, ko je že Plantan, kakor »Narod« poroča, po nastopčku v odseku za volilno reformo »tako onemogel, da je odložil svoj mandat v odseku za volilno reformo in da pride nazaj v Ljubljano« ... Kaj neki bodo taki »junaki« preprečevali volilno reformo, ko vsi skupaj ne sežejo dr. Šusteršiču niti do kolen! Dr. Tavčar je na shodu sam ob pričah priznaval, da jc na shodu ogromna večina njegovih nasprotnikov, »Narodov® poročevalec je bil pa tako vrtoglav, da je v delavski množici zapazil večino »Narodovih« delavcev! Vsa Ljubljana je bila vsled tega včeraj pod vtiskom, da je moral »Narodov« poročevalec dobiti tudi po glavi, da je videl nekaj, kar sploh ni videti mogoče. Liberalci so tako bežali s shoda, da bi se na stopnjicah lahko primerile velike nesreče, klici »Pereat liberalci!« so bili pa tako mogočni, da sc jih je čulo iz dvorane celo na Grad in so z
Grada ljudje pritekli gledat, kaj se godi. Nobeno »Narodovo« zavijanje ne prikrije liberalnega poraza in dejstva, da liberalci morejo v Ljubljani le pri zaprtih vratih iu sami med seboj lagati in obrekovati. Na shodu je dr. Triller mogel izpregovoriti le par raztrganih stavkov, včerajšnji »Narod« pa prinaša Trillerjev govor, ki ga je mnogo ostalo v Trillerjevem žepu — izpustil pa je Trillerjev stavek o ,brez-pomembnosti slovenskega štajerskega mandata!« Sicer pa bodo ljubljanski liberalci na javnih ljudskih shodili še večkrat kaj sličnega doživeli, kot v četrtek. Večkrat bo še na javnih ljudskih shodih v Ljubljani taka resnična napredna večina, da bo lahko nazadnjaški liberalizem vrgla na cesto! Ze zdaj je ljubljanskim liberalcem silno vroče, kaj bo še-le, ko pride splošna in enaka volilna pravica. Ta bo pa pokopala vso liberalno ošabnost in nadutost in številke ljudskih glasov zadušile »Narodove laži!
+ Liberalni poraz v bratski zvezi z vse-nemci. Grozovito se hudujejo liberalci, ker so tako klavrno propadli v državnem zboru. Slovani so jih zapustili, le vsenemci, stari zavezniki in bratci liberalcev, so jim pomagali. Zdaj »Narod« kliče »Fej in sramoto« Slovanom in se toplo zahvaljuje vsenemcem. Tako globoko je padla ta klika. Plantan opisuje svoj poraz tako:
Za Plantanov predlog zastran kranjskih mest je glasoval izmed slovanskih poslancev edini Zazvorka. Čast temu češkemu možu. fej in sramota drugim. Proti Plantanovemu predlogu so glasovali češki poslanci Vaclav Hruby, Cipera, dr. Kramar, dr. Začek. Češka poslanca dr. Stransky in Choc sta se pred glasovanjem odstranila. Dalje so glasovali proti Plantanoveniu predlogu hrvatski poslanec iz Dalmacije dr. Ivčevič in poljski poslanec Abrahamovvicz, Pastor, Bobržinski iu Dulern-ba. Drugi Poljaki so se odstranili. Poleg Plan-tana in Zazvorke so glasovali za Plantanov predlog naslednji nemški poslanci: dr. Demel, Ehrenfels, dr. Gross, dr. Herold, Hofman, Kai-ser, Malik, dr. Pergelt in Stein. Skupaj je dobil Plantanov predlog 11 glasov. Proti je bilo 26 glasov.
Tako žalostno so končali liberalci v državnem zboru. Prijadrali so zopet v vsenem-ški tabor k stranki, ki jo volilna reforma po-mede s površja, kakor slovenske liberalce. Fej Slovanom! Hvala vsenemcem! — to je labodje riganje slovenskih liberalcev v državnem zboru.
Ali je to pošteno? ,,Mir" ne poroča, kdo je v odseku za volilno reformo stavil predlog, da se še enkrat obravnava o Koroški in kdo da je predlagal, naj se koroškim Slovencem, da še en mandat. Ali je to pošteno ?
+ Kaj bi slavil dr. Tavčar kot slovensko narodno politiko? »Rdeči Prapor« piše o tem ju o volilni reformi: Cc bi delavstvo mirno gledalo, tedaj bi se izpolnilo, kar želi dr. Tavčar, padla bi volilna reforma, ostal bi sedanji volilni red, ki je po liberalni logiki boljši za Slovence, ker imajo po njem 15 mandatov mesto 23, Nemci bi na Kranjskem ohranili svoja dva mandata, Italijani svojo večino na Goriškem in v Istri iu dr. I avčar slavil bi to kot slovensko narodno zmago. Bartolijev nepričakovani nastop osvetljuje z žarečo lučjo nerodnost slovenskih liberalcev in pokazuje, komu pravzaprav služijo. Tavčar je zahteval obstrukcijo, Bartoli jo jc začel, Stein in Malik sc pa veselita. Idealna družba je ustanovljena! Zaradi slovenske narodne koristi ropotajo libcralci proti volilni reformi; kako grozno slaba mora biti za Slovence, ko se je najbolj boje Nemci in Italijani! Kako heroično zastopajo slovenski liberalci slovensko »narodno korist«, ko pomagajo nacionalno najbolj zagrizenim Nemcem iu Italijanom, ohraniti vse pri starem! Volilna reforma, o kateri se sedaj sklepa, ni idealna. Neštetokrat smo povedali to, pokazali smo vse njene pomanjkljivosti, povdarjali smo, da bode naloga novega državnega zbora, popraviti celo vrsto napak. Za nikogar ni reforma tako krivična, kakor za delavstvo. Ali reforma je potrebna in če se ne more doseči idealne, jc treba vzeti tako, kakršna je mogoče. Ravno znarodnega stališča bi morali Slovenci izpoznati to in v svojem narodnem interesu bi morali z vsemi močmi delovati na to. da se jo pcrfekcionira. Naj se dr. Tavčar le združi z Bartolijcni iu Franko Steinom. Slovenci pa bodo izvedeli, da so potekle vse krokodilske solze o štajerskih Slovencih, o tužnem Korotanu, o bedni Istri iz zgolj hinavščine; izvedel bode. da so bili pravi izdajalci slovenskih narodnih interesov slovenski liberalci.
+ Odbor slovenskega katoliškega akade-mičnega društva »Danica« prosi, da sc naslavljajo od 15. julija do 15. septembra t. I. vsa pisma in vse pošiliatve društva na t. č.
predsednika phil. Mirko Božič, Idrija, Kranjsko. ker vodi sani korespondenco. Za odbor: Božič, t. č. predsednik, Modic, t. č. tajnik.
-i Izjalovljeni naskok Nemcev na dolenje-vaško občino. Iz Dolenje vasi se nam piše: Dne 12. julija je bila pri nas volitev novega občinskega zastopa. Nameravalo sc je dati mu določnejšo barvo. Obe stranki ste postavljali svoje kandidate, a med volitvijo se zedinili, ker je pretila nevarnost od Kočcvarjev. Koče-varji so do malega prišli vsi in vrli tega so imeli toliko poblastil, da je skoraj vsakdo izmed njih po dvakrat volil, (iotovo so nameravali dobiti večino, računajoč na pičlo udeležbo od naše strani. In res bi se jim bilo posrečilo v tretjem razredu, da nismo domači skupno nastopili. Le tako so ostali za 1 do 2 galsa v manjšini. Vendar so tu dobili enega po žrebul druzega pa, ko je volila Grčarska kata-stralna občina zase. Torej imajo dva, mi pa šestnajst zastopnikov, voljenih po kompromisu. Nekaj je odločnih na obeh straneh; drugi so pa v sredini.
+ Za cestarje na državnih cestah. Poslanci raznih strank so že opetovano poživljali vlado, naj cestarjem na državnih cestah * primerno zboljša plače in pokojnine. Dotično resolucijo je tudi poslanska zbornica odobrila pred dvema letoma, a zgodilo se ni nič. Včeraj so poslanci dr. Korošec iu tovariši v državnem zboru vložili predlog, naj vlada čim-preje državnim cestarjem primerno zbolša plače in pokojnine.
+ Za kanonika v Novem mestu je cesar imenoval dekana v Smartucm pri Litiji č .g. Antona Z 1 o g a r j a.
+ Slovenske zastave na kranjskih kolodvorih nove železnice bodo ob otvoritvi vihrale, kakor potrjuje tudi današnji uradni list. Železniška uprava je prosila ljubljanski magistrat, naj ji za to priliko posodi slovenske deželne zastave.
+ Imenovanje uradnikov na goriški postaji bohinjske železnice. »Primorski list« piše: Dolgo časa so čakali, predno so imenovali načelnika tukajšnje postaje bohinjske železnice. Slednjič so sc vendar odločili in sklenili so, da pošljejo na goriško postajo bohinjske železnice za načelnika onega Hoppergerja iz Her-pelj, ki je prepovedal, prišcdši v Hcrpelje. tamkajšnjim železniškim uslužbencem govoriti slovensko. Kakor hitro je stopil torej ta človek na slovenska tla, je začel preganjati jezik, ki jc tam doma, ter usiljevati jezike, ki nimajo tam okolu ničesar iskati. — Hopperger je komaj eno leto oficijal. Dasi je bilo med proš-njiki več oficijalov in nadoficijalov, ki imajo prednost, je vendar poslan v Gorico Hopperger, menda zategadelj, ker po svojem nem-škonacijonalnem mišljenju in svojem dosedanjem hujskanju ugaja najbolj nemško-nacijo-nalnemu srcu ministra Derschatta. Poslan je v Gorico v nemške namene. In koga so nam poslali pa za načelnika skladišču? Nato mesto so poslali onega Wieserja, ki jc hujskal po Jesenicah pre 2 letoma, ter je moral odkuriti od tam v Medvode, iu iz Medvod v Hieflau. Torej tega nemško-nacijonalnega srboriteža je poslalo železniško ministrstvo sedaj v Gorico. Da sti napravili ti dve imenovanji jako mučen utis na nas Slovencc, je samo ob sebi umevno. Povemo pa že sedaj, da bodeta imela imenovana gospoda med nami jako bridke ure, ako bi hotela tudi pri nas uganjati take nemško-na-cijonalne burke, kakor sta iih uganjala drugod. Da niso pri nas za take burke ugodna tla, prepričal sc bode tudi njuni zaščitnik, železniški minister Derschatta, ki jc, kakor sc vidi iz vsega, kar smo zadnje dni doživeli, na čuden način začel izvrševati ono točko programa sedanje avstrijske vlade, ki govori o pomirjenju narodov.
+ Cenj. gospode inserente opozarjamo, da sprejema oglase le upravništvo ter da se na uredništvo naslovljena naročila lahko neljubo zakasne.
t Današnja številka jc zadnja, ki smo jo doposlali še vsem cenj. naročnikom, četudi do danes še niso obnovili naročnine. Ako žele še nadalje prejemati list, naj naročnino obnove po prejemu tega lista.
Deželni predsednik v Tržiču. Iz Tržiča sc nam poroča: Visokorodni gospod deželni predsednik je tudi nas posetil s svojim obiskom, da spozna tudi naše razmere, ki niso najboljše. Da sc naši občinski očetje povsod blamirajo, je že znana reč in da so se tudi tu-prilično, sc nam nič čudno nc zdi; vsaj so ti možje modrost zajemali z veliko žlico! Pri občinski seji so bili razen nekaterih Slovencev vsi zoper zastave, ker sc boje pokazati svoje barve. Čudno se nam le zdi, da niso enoglasno sklenili, da naj se slovenski Tržič naslaja ob nemških frankfurtaricah. Da ima pri sejali tega kalibra gospod »aus der Frem-dc« Gocken prvo besedo, jc žc znano. Naj bi si ta gospod vendar enkrat zapomnil, da ga redijo poštene slovenske roke in da naj svojo
nemško politiko špoga tam, od koder je prišel, slovenskega Tržiča naj pa s svojo modrostjo ne blamira. Gospod Malli so seveda tudi zamudili prihod gospoda deželnega predsednika. Seveda postarali so se že, postarali.
V četrtek zjutraj so se gospodu deželnemu predsedniku poklonili uradni in občinski za-stopi. Tudi delavstvo se mu je poklonilo po odbornikih izobraževalnega društva sv. Jožefa, Fr. Z. Vidic, Ivan Papov in Fr. Zaje. Gospod predsednik jih je prav prijazno sprejel ter vzel njihove želje na znanje. Tržiško delavstvo pričakuje od uljudnega visokorod-nega gospoda najboljše.
Deželni predsednik v Kranju. Iz Kranja se nam poroča z dne 6. t. m.: Danes jc obiskal naše mesto deželni predsednik g. T. Sclnvarz. Včeraj se je mudil v Tržiču, prenočil je pa na Brdu pri baronu Zoisu iu se pripeljal v Kranj zjutraj točno ob devetih. Mesto je bilo vse v zastavah. Na trgu je pričakoval g. predsednika občinski zastop, šolska mladina, zastopniki raznih korporacij, veteranski kor, požarna bramba in godba. Pozdravil ga je najprej g. župan Šavnik in belo oblečena deklica um je izročila šopek. V poslopju glavarstva je nato vsprejemal dopoldne g. predsednik razne deputacije (duhovščino, župane, zastopnike raznih uradov, veteranskega kora itd.), nato je vrnil nekatere obiske, ogledal si našo gimnazijo in se odpeljal k obedu na Brdo. Ob pol 4. popoldne se je vrnil v Ljubljano. Na kolodvoru so se še zastopniki raznih uradov poslovili od g. predsednika, ki se je s svojo prijaznostjo vsem priljubil.
Gimnazija v Kranju je štela, kakor povzamemo iz letnega poročila, v šolskem letu 1905 1906 339 dijakov — med njimi 3 priva-tistinje - torej ravno toliko, kakor koncem lanskega šolskega leta. Odliko jih ima 44 (13-02 odstotkov), prvi red 213 (63-02 odstotkov), ponavljalni izpit 46 (13-6 odstotkov), drugi red 23 ((r8 odstotkov) in tretji red 12 (3:55 odstotkov). Poučevalo je na zavodu 13 rednih in 4 namestili učitelji. Štipenditsov jc 49 in so znašale štipendije 6737 K 35 h, iz podporne zaloge so prejeli dijaki podpor v znesku 695 K 16 h; v dijaški kuhinji je pa prejemalo hrano 69 dijakov, med njimi 18 jih zastonj; stroški so znašali 5981 K 08 h. V dijaškem konviktu, ki se je ustanovil iz zapuščine škofa Vidmarja, je bilo 16 dijakov, deloma brezplačno, deloma plačujočih. Kakor se razvidi iz tega, je za podpore prav dobro skr-Ijeno. — Tekom leta je dobilo več profesorjev državne podpore v znanstvene svrhe: prof. Jeršinovic za potovanje po Italiji, ravnatelj Hubad, profesor Peterim in dr. Herle za feri-alni kurz v Gradcu, profesor Herle za naravo-slovsko potovanje po Italiji in prof. Jarc za fe-rialni kurz v Jeni. Ustna matura se začne v torek 17. julija. Na prvem mestu prinaša poročilo jako poučno razpravo izpod peresa dr. P. Perneta o slavnem cerkvenem govorniku dominikancu Tomu Burkeju, sinu zelene Irske. Pisatelj zasleduje delovanje slavnega moža po izvirnih virih do konca njegovih govorniških uspehov v Ameriki in bo še nadaljeval svojo razpravo.
— Nazadovanje loterije. Finančni minister dr. pl. Korytovski je izjavil v svojem zadnjem govoru o državnem proračunu, da so dohodki davkov letos dosti večji, kakor lansko leto. Nasprotno pa so se zmanjšali dohodki pri loteriji za S00.000 kron. Navzoči poslanci so se tega razveselili, češ, da treba loterijo odstraniti. Važna oseba je izjavila tudi sledeče: »Dasi mora loterijska direkcija računati z neenakomernimi dohodki, ker je pri loteriji pač vse odvisno od slučaja, vendar je letošnje nazadovanje docela nenavadno. Kaj sličnega se že ni prigodilo dolgo število let. Na leto zastavljeni denar znaša v vsej Avstriji povprečno 30 milijonov kron, od kateri hodpadc na Nižjo Avstrijo 14. Dobitki znašajo povprečno v celi Avstriji na leto 15 milijonov kron, od česar odpade 7 milijonov na Nižjo Avstrijo. In zdaj je dobiček, ki znaša letno navadno 15 milijonov kron, padel skoro za en miljon. Vzrok tega najdemo, če se oziramo na razmere, ki vplivajo na loterijo. Ce je namreč splošni gospodarski položaj ugoden, ljudje malo stavijo, narobe pa v nasprotnem slučaju. Prejšnje leto jc bil gospodarski položaj ugoden, kar dokazujejo tudi znatno večji davčni dohodki, in zato je nazadovala loterija. Lahko so tudi drugi vzroki mogoči. Tako n. pr. je morala morda loterija izplačati denar na večje stavljene svote. Vendar o tem dozdaj ni nobenih dokazov na razpolago. Kako ho v bodoče z loterijo, se za enkrat ne more sklepati. Tačas je še velik vir dohodkov za državo.
Razširjenje župrie cerkve v Begunjah pri Cerknici. V sredo, dne II. t. m., je bila v Begunjah pri Cerknici spodbudna slovesnost. Vršilo se je namreč slovesno blagoslovljenje temeljnega kamenja župne cerkve sv. Jerneja, ki se bo podaljšala na oba konca in povišala. Cerkvene obrede jc izvršil č. g. J. Jereb, župnik od Sv. Vida, ki je najpreje v prisrčnem, v srca segajočem govoru pojasnil pomen tega dneva in ginjenim poslušalcem pred-očil velike zasluge pri Bogu. ki si jih bodo nabrali z zidanjem cerkve. V večni spomin tega dneva se je vložila v kamen pergamentna listina z napisom: Ta cerkev jc bila podaljšana leta 1906 na oba konca za 10 metrov in po-višina za 1 -50 metrov. Prvotna cerkev ki jc bila zidana baje 1. 1618, kakor se jc razvidelo iz letnice, napisane na vratih, jc bila dolga 18 metrov in visoka 7 metrov. Zvonik ie bil zidan leta 1823. Temeljni kamen jc bil slovesno blagoslovljen dne 11. julija leta 1906, ko je vladal sveto cerkev papež Pij X., Avstrijo ccsar Franc Jožef I. in bil knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. Župnik in sicer prvi jc bil v novoustanovljeni župniji Frančišek Dimnik, župan v Cerknici Frančišek Šerko, podžupan v Begunjah Andrej Debevec, v Selščku Ivan Žitnik, v To-
polu Franc Bonač, na Kožljeku Ivan Debevec, v Dobcu Anton Kranjec in v Bezuljaku Jakob Obreza. Cerkvene obrede je izvršil J. Jereb, župnik pri Sv. Vidu, zidarska dela pa J. Ron-ko ml. pod vodstvom okrajnega inženirja J. Jaksche. O. A. M. D. G. — Ko jc končno cerkveni zbor prelepo cerkveno slovesnost povzdignil s primerno pesmijo, smo se veseli in za delo še bolj navdušeni razšli.
Izobraževalno društvo v Dobu priredi v nedeljo 15. t. m. ob 4. uri popoldne veselico s sledečim vsporedom: 1. B. Potočnik-Forster, Zvonikarjeva. 2. K- Mašek-Forster, Bleško jezero. Šesteroglasen mešan zbor. 3. Simplicij Žolna. Smešen prizor. 4. A. Hajdrih, Jadransko morje. 5. P. H. Sattner, Na planine. 6. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. — K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
Nagloma je umrl v Gorici pekovski mojster g. Avgust G 1 e š i č.
Slovenec v Ameriki umoril Slovenko.
V	Jolictu v Ameriki je zabodel večkrat z nožem Anton Bajuk 15 let staro hčerko Nema-niča. Vzrok je baje ljubosumnost. Istotam je povozil vlak nekega Stoniča, o katerem pa še ni znano ničesar natančnega.
Javorniško železno tovarno pri Koroški Beli je dne 9. t. ni. s svojim obiskom počastil gospod deželni predsednik Sclnvarz. Pred vhodom v tovarno so ga pozdravili domači gg. župnik, župan, nadučitelj in predsednik k rajnega šolskega sveta.
Učiteljska konferenca za glavarstvo Radovljica sc jc vršila dne 12. t. in. na Koroški Beli. katere se je udeležilo do 50 gg. učiteljev in učiteljic. Konferenco je vodil gospod okr. nadzornik Kaliger. a predavanje je imel gospod gimnazijski profesor J. Macher.
Bivši poštar Muršec se je dalje časa potikal po Logatcu, brez dela in brez pravega stanovanja. Baje jc grozil z raznimi senzaci-jonelnimi odkritji. Bil je proti koncu že skoro brez vseh sredstev in si jc morda na ta način hotel izsiliti denarja. Izdajal se je tudi za agenta neke zavarovalnice za življenje Mož sploh skoro gotovo ni čisto normalen. — Poštar g. Muley je v resnici suspendiran od svoje službe že skoro tri tedne. Službo upravitelja dolenje-logaške pošte opravlja g. U č a-k a r. G. Muley nerednosti v službi tli bil sam kriv. Sedaj se vrši disciplinarna preiskava.
Gostilničar Celar šel v smrt za svojo žrtvijo. Iz Predoselj se poroča: Gostilničar Celar, ki je v razburjenosti in jezi pobil pred dnevi nadležnega kočarja Čveka do smrti, ni od tedaj več našel pokoja. Včeraj je skočil v bližnji bajer in utonil.
Detomor. Te dni je na še neznan način umorila v Zarakovcu pri Grahovem Tereza Šorli svoje drugorojeno nezakonsko dete moškega snola. Po storjenem zločinu je nesla nečloveška mati mrtvo truplo na pokopališče v Orehek pri Cerknem ter je tam zakopala. Med ljudstvom so se širile različne govorice, kar je dalo povod, da so vso stvar temeljito preiskali in detomorilko aretirali.
Pomorske vojaške vaje sc bodo vršile od 13. do 15. septembra v okrajih Dubrovnik in Trebinjc. Cesar se bo vaj udeležil na ladji »Miramar«, kjer bo tudi vrhovno poveljstvo, a nadvojvoda Franc Ferdinand na ladji »Lakrotna«. Stanovala bodeta v hotelu »Imperial« v Dubrovniku. Pred cesarjem bo defiliralo celo brodovje. Vse priprave izvršuje posebna komisija na ladjah »Leda« in »Wurmbrand«.
Vojaške vesti. Dne 10., oziroma dne 19. avgusta se prično jesenski manevri. Top-ničarstvo 7. artilerijskega divizijskega polka je sedaj na strelnih vajah v Krškem.
Nevihta. Iz Št. Lovrenca ob Temenic^:
V	četrtek, dne 5. t. m., ponoči jc nastala pri nas huda nevihta. Okoli dveh zjutraj v petek ie strela udarila v drevo poleg Pfaniškovega hleva na Dolgi njivi. Drevo je imelo korenine razrašccnc v hlev, po katerih je šla strela in ubila tam dva lepa vola, ki sta imela pri koreninah stoje. Krava, ki je bila med obema, jc ostala nepoškodovana. Ubogi gospodar ima nad 600 kron škode.
Nevihta v Toplicah. Dne 12. t. m. proti večeru se je nebo stemnilo, začelo je grometi in treskati, potem se lilije silna ploha. Bali smo se, da ne bi strela udarila tu ali tam. Kmalu na to prijaha jezdec iz bližnje kočevske župnije Poljanice s tužno novico, da jc ob polu 7. uri zvečer treščilo v pod g. Petschauerja. Gasilno društvo se jc takoj zbralo in hitelo na pomoč. Poljančani, ki so ravnokar ustanovili svoje gasilno društvo in dobili brizgalno, so glavno delo že sami dovršili. Nova brizgalna se je dobro obnesla in ognjeni krst prejela. Obe društvi sta ogenj obdržali na svojem mestu in zabranili večjo škodo. Škode 7000 K, posestnik je bil zavarovan.
Zavarovanje zasebnih uslužbencev.
Načelnik soc.-političnega odseka, Gross, namerava staviti nujni predlog, da reši zbornica zakonski načrt o zavarovanju zasebnih uradnikov po načelih, ki jih jc odobrila gosposka zbornica.
To iu ono iz Logatca. V sredo popoldne so odšli iz Logatca vojaki 26. domobranskega polka. Dne 21. t. ni. pridejo sem baje Belgijci iz Ljubljane, ki pa ostaneju tu le par dni. Prihodnji mesec ima priti ljubljanski domobranski polk št. 27. Upati jc, da se v prihodnje nc bo več primerilo, da bi vojaki povzročili take ekscese, kakor so se godili v Gorenjem Logatcu na praznik Sv. Petra in Pavla. Tu je nekaj vojakov mariborskega bataljona napadlo občinskega slugo, čevljarja Dolenca iu ga z bajoneti tako obdelovalo, da bi bil nesrečnež skoro umrl. Vendar bo okreval. Storilci so strogo kaznovani. Taki gostje seveda niso dobrodošli. Letoviščarji imajo precej slabo vreme, ker dežuje skoro vsak dan. — Zelo občutno je pomanjkanje delavcev, ker vse sili v Ameriko. Kam še pridemo? Na predvečer
sv. Cirila in Metoda ni bilo nikjer v okolici opaziti kresov. To bi moralo biti drugače!
Ruski visokošolci na Slovenskem. Preteklo nedeljo je bilo v postojnski jami 21 ruskih visokošolcev s tremi profesorji.
—	Sulferajn v Spodnji Šiški. — V Spodnji Šiški so ustanovili podružnico nemškega šulferajna.
—	Posadka v Boki Kotorski se zopet pomnoži.
—	Slovenskih visokoSolcev po stanju koncem letnega tečaja 1906 je bilo v Pragi 64, na Dunaju 383, v Gradcu 204, drugod 9, skupaj 660 Izmed teh je bilo juristov 328, medicincev 37, filozofov 188, tehnikov 68
—	Slovenec na šahovem turnirju. V Norimberku se prične 23. t. m šahov turnir,' ki se ga morejo vdeležiti samo priznani mojstri. Tekmovanja pri tem turnirju, ki bo eden najlepših, sodeč po dosedanjih prijavah, se vde-leži tudi Slovenec Milan Vidmar, rodom Ljubljančan. Vidmar je star komaj 21 let, a je že znan šahovemu svetu. Lani in predlanskem je prejel več daril, v Barmenu n. pr. III. darilo.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je oddala domača pivovarna G. Aucrjc-vih dedičev v Ljubljani prvi prispevek od prodanega piva v korist naše družbe v znesku 501 K 12 h.
—	Vdova aretirana radi detoinora. 32 let staro vdovo posestnico Ano Urajnar iz Hu-deja, okraj Trebnje, so aretirali, ker jo dolže, da je umorila svojega pred tednom rojenega otroka.
—	Strela. Iz Strug, dne 13. julija. Včeraj popoldne okolu 6. ure je strela udarila v kozolec Janeza Zupančič na Tisovcu št. 1 in ga zažgala. Le silnemu nalivu sc moramo zahvaliti, da sc ni ogenj razširil. — Pred dvema mescema je treščilo v ravno ta kozolec, a takrat jc razbilo samo eden steber.
Hrvaško časopisje. V Varaždinu je pričel izhajati tednik »Varaždinac«, ki bo baje zastopal načela Starčevičeve stranke.
Vozni red na novih alpskih železnicah. Dne 20. julija se prične reden promet na novozgrajeni progi Jesenice-Gorica-Trst. Po tej progi bo vozilo v obeh smereh vsak dan z Jesenic do Trsta dvoje osobnih vlakov in dvoje brzovlakov, in še poleg tega med Jeseničanu in Gorico en osobni vlak, a med goriškim državnim kolodvorom in tržaškim dvoje osobnih vlakov. Brzovlak bo odhajal z Jesenic ob 9. uri 29 minut dopoldne, oziroma ob 6 uri 5 minut popoldne; v Gorico dospe (na državni kolodvor) ob 11. uri 42 minut dopoldne, oziroma ob 8. uri 15 minut popoldne in v Trst na državni kolodvor ob 1. uri 20 minut popoldne, oziroma ob 9. uri 55 minut zvečer. V nasprotni smeri Trst-Jesenice bo vozil brzovlak iz tržaškega državnega kolodvora ob 6. uri 15 minut zjutraj, oziroma ob 3. uri 5 minut popoldne, iz Gorice ob 7. uri 56 minut zjutraj, oziroma ob 4. uri 46 minut popoldne na Jesenice.
V preiskovalnem zaporu pri deželnem sodišču v Celovcu se nahaja 20-letni Jernej Pleschounig, rodom iz Št. Vida na Koroškem. Pleschounig je bil zasledovan zaradi hudodelstva iilomov ,ki jih je izvršil na Koroškem. Pri osebni preiskavi so dobili pri njemu več poštnih znamk in kolekov, ter se sumi, da vse to izvira od kake tatvine. Aretovanec, ki sc jc izdajal tudi za Werding-a, pravi, da je šel spomladi iz Celovca skozi Beljak, Videm, Trst, Ljubljano, Bruck v Jtidenburg, kjer je bil prijet. Ako se je ob označeni poti zgodila spomladi ali poleti kaka taka tatvina, naj se oškodovanec obrne do najbližnjega varnostnega oblastva.
Dobavni razpis. C. kr. intendanca tretjega voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da kupi za dobo od I. oktobra 1906 do
30.	septembra 1908 večje množine trdega in mehkega lesa za kurivo. Les bode dobavljati v sledeče kraje: Maribor, Celje, Ptuj, Celo-vcc, Ljubljano, Trst in Gorico. Pismene ponudbe jc vložiti za dobavljenje v Maribor, Celje in Ptuj do 25. julija, za Celovec do 23. julija, za Ljubljano do 30. julija, za Trst do
31.	julija in za Gorico do 27. julija t. I., vsakokrat do 10. ure dopoldne. Dobavni razglas in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Jutri na abstinenčni
konsres
v hotel „Union"
in zvečer na veselico!
Ljubljanske novice.
Ij K samomoru Pavla Lozarja. Tragično vest, da si jc znani trgovec Pavle Lozar žile prerezal in je umrl, smo prinesli včeraj z veliko reservo, ker nc bi radi, da bi preveč trpeli vsled tega samoumora drugi, — zlasti »Glasbena Matica«, katere večletni blagajnik je bil Lozar. A nesrečnež jc zapustil pismo do svojih prijateljev, ki se nc da zamolčati, zlasti, ker
ga .ie objavil že »Narod«. Pismo se glasi: Prijatelji! Ne sodite me tako, kakor me bo sodil ostali svet. Šel sem v armado---toda nehote. Skrb za hiraiočega očeta, ki bi mu sod-nija naložila zaradi kride zapor, me je spravila tako daleč, da sem začel izposojevati trgovini — in to brez vednosti očetove — vsote, ki so sproti zadostovale, da so se premnoge ekseku-cije ustavljale. Mislil sem, da povrnem zlahka diferenco, ali leto za letom sem moral dajati denar, ki ni bil moj, v nenasitno žrelo trgovine. Oče od dne do dne slabejši, kupčija istotako. Ker nimam nikakega izhoda, padem kot žrtev! S tem se začne tragedija v naši rodbini. Oče preživi komaj par dni udarec, iu sestra...? Kdo ve? — morda izginemo vsi trije. Moj oče jc zavarovan in bo ostalo morda nekaj tisočakov, ki naj jih dobi »Glasbena Matica«. V »Avstro-ogrski banki« so zastavljene srečke,, ki bodo nesle nekaj stotakov kron. V moji lasti je vijolina vredna tri sto do štiri sto kron, ena vijoliua je vredna kakih 50 K, ena vijola vredna 160 do 200 K. Celo, ki se nahaja v »Glasbeni Matici«, je last ravnatelja »Avstro-ogrske banke« g. Miihlbauerja. Klavir je last moje sestre Fle, ki ga bo brezdvomno prepustila »Glasbeni Matici«, vreden je gotovo 600 kron. Dal Bog, da se iztrži vse po najvišji ceni. Končno prosim vse, da mi opros-te korak, ki se ga nisem nadejal, ki je pa prišel meni samemu nepričakovan. — Nesrečni — Pavle.« K tenni pismu pristavlja »Narod« včeraj: »Pavel Lozar je bil mnogo let blagajnik »Glasbene Matice«. Za danes ic bila napovedana skontra-cija, ker bi se moral jutri vršiti občili zbor. Nesrečnik gotovo ni mogel dobiti denarja, da bi bil vse spravil v red. Že zadnje dni so prijatelji Lozarjevi govorili: »Pavle je tako čuden — menda bo zblaznel.« Sinoči se umrli sploh ni prikazal med svojimi znanci in danes je — mrtev. Koliko denarja je ranjki vzel iz blagajne »Glasbene Matice«, še ni natančno dognano. Govori se, da kakih 7000 kron. Kako je posloval odbor »Glasbene Matice« in kako nadzorstvo je poslovalo, da ni že prej prišlo temu na sled, to se pač pojasni na občnem zboru; dotlej ni prav, če se — morda krivično — meče velika krivda na odbor iu na nadzorstvo.«
Jako neprijetno jc pisati o tej stvari in mi tudi nismo nameravali pisati o tem, vendar ker je bil »Narod« toliko indiskreten, moramo k njegovim vrsticam pripomniti sledeče: Primanjkljaj jc mnogo večji, gotovo 12.000 K, koliko, se bo natančno dalo težko dognati. A če »Narod« tira na odgovor samo odbor in nadzorstvo »Glasbene Matice«, moramo mi odločno povedati, v čem je krivda.
»Glasbena Matica« je narodno društvo,, katerega namen je samo gojiti umetnost. V tem oziru smo jo vedno podpirali in jo bomo še nadalje. A liberalna klika ljubljanska je sklenila drugače. Dr. Tavčar je pripeljal svoje Mohikance na občni zbor leta 1899 in jc tu s stnodko v ustih v svoji prevzetni aroganci diktiral: »Klerikalce vun!« Liberalna klika je pri tem naskoku vsilila »Glasbeni Matici« čisto liberalcu odbor, predsednik je bil dr. Ferjančič. Potem ie bil izvoljen Svetek. Od tega časa ie bilo možno defravdirativ »Matici«. Lozar jc bil vsemogočni blagajnik, ki se niti ni nihče upal na prste gledati, ker je bil liberalec in ker jc terorizem »Narodove« klike vgnal vse tako v kozji rog, da se ni drznil nihče niti blagajne skontrirati.
Tudi Lozar ni bil sam na sebi napačen človek, ampak jc imel marsikatero simpatično lastnost. A izpridil ga je — da govorimo moderno • : milieu, v katerem jc živel, po domače - : korumpirana »Narodova« klika, ki vsakogar izpridi, kdor vanjo zaide, kakor je razvidno iz pisma Lozarjevega, je on jemal iz blagajne leta in leta, a ni bila le trgovina tisto žrelo, v katero je metal. Bilo je še drugo žrelo, in to vedo oni, ki so mu pomagali denar zapravljati.
Mi nismo niti za las izpremenili svojega stališča proti »Glasbeni Matici«, tudi ko smo jo videli v takih rokah, ker smo jo smatrali le kot slovensko umetniško društvo, in tudi zdaj stojimo na stališču: »»Glasbena Matica« ne sme trpeti niti vinarja škode! Povrnejo naj ji oni, ki nosijo krivdo, in ti niso Ic sedanji odbor z nadzorstvom, ampak to je liberalna stranka, ki mora zdaj smatrati kot svojo častno dolžnost, da »Glasbeno Matico« reši iz stiske, v katero je zašla po liberalni krivdi. Na slovenski glasbeni umetnosti ne sme ostati noben madež, iu ta, ki je padel zdaj na »Glasbeno Matico«, se mora izbrisati; škoda se mora povrniti. Upamo, da smatrajo to liberalni krogi kot svojo častno dolžnost, da se »Glasb. Matica« vkljub temu udarcu povzdigne. Učiteljsko osobje s tako vnemo in s tolikimi vspehi izvršuje svojo dolžnost, »Glasbena Matica« nam je postala taka umetniška potreba, da sc mora ohraniti na vsak način. Udarcc, ki jo je zadel, naj vzbudi požrtvovalnost, ki jo dvigne!
lj Zopet sainoumor. Sinoči ob polu 8. si .ic pognal 24-letni Rudolf J e s e n k o v hotelu »pri slonu« iz revolverja krogljo v glavo. Ko so zaslišali pok, so vrata šiloma odprli in našli Jesenkota na tleli v krvi. Revolver je držal še v rokah. Na lice mesta sta prišla policijski zdravnik g. dr. Illncr in g. dr. Hoglcr, ki sta Jesenkota za silo obvezala in odredila, da sc jc prepeljal z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer ic danes zjutraj umrl. Vzrok samo-umoru je neznan. Včeraj jc Jcsenko prišel, kakor se govori, še k Zalazniku s šopkom, češ: »Tu ga imate, da mi ga daste na grob.«
Ij Zlata maša prelata č. g. Janeza Rozmana. Cerkvena slavnost se prične v nedeljo 22. t. m. zjutraj ob 9. uri. Nekaj posebno lepega obeta biti sprevod v cerkev. Pri veliki pontifikalni maši sodeluje slavna društvena godba. Začetek cerkvene slavnosti naznanijo trije streli z ljubljanskega grada. Tako bodo naznanjali po trije streli tudi glavne dele maše. Pevski zbor bode pel novo naštudirano mašo. Gospod vodja Gcrbič pa pripravlja lepo iznenadenjc z novo himno, katero je komponi-
ral za to priliko. — Deputacije sc poklonijo po maši v prelatovem stanovanju. K dosedaj priglašenimi deputacijam se je prijavila še deputacija gospodinj šentjakobske fare, deputacija občinskih odbornikov zlatomašnikove rodne občine Godovič pri Logatcu in deputacija deklet, ki poklonijo krasen šopek.
lj Javen ljudski shod prirede socialni de-inokratje jutri točno ob 10. uri dopoldne na vrtu Hafnerjeve pivovarne (Goska pivovarna) na sv. Petra cesti št. 47. Dnevni red: Volilna reforma in liberalci. — Včeraj se je »Narod« lagal, da je vse boljše ljubljansko delavstvo njegovo, dočim je res, da tvorijo vse »Narodovo« delavstvo le terorizirani Predovičevi hlapci. Upamo, da bo jutri »Narod« pokazal svoje delavstvo na javnem ljudskem shodu 1
lj Surovost profesorja Wedana Ko so se delila izpričevala maturantom na I. drž. gimnaziji za oddelek B, v katerem so bili samo slovenski učenci, v izpraševalni komisiji pa 8 Slovencev in 2 Nemca, se je abiturient Ciril Pavlin v imenu svojih tovarišev zahvaljeval gg. deželnemu šolskemu nadzorniku, ravnatelju in profesorjem v slovenskem in nemškem jeziku. Ako je čul slovensko besedo profesor dr. Wedan, ki je še nedavno dokazal svojo oliko s tem, da se je z mladimi ponočnjaki v gostilni pretepal, je med govorom osten-tativno zapustil dvorano. Tako je tudi sam sebi dal zrelostno izpričevalo — surovosti.
lj Umrl je včeraj in bo danes pokopan g. Rudolf D o b n i k a r, dolgoletni preglednik pri ljubljanskem mestnem užitninskem zakupu, stanujoč na Karlovski cesti in službujoč na Trnovskem pristanu na vodni mitnici, poznat po svoji orjaški postavi. Celo leto je bolehal, devet mesecev pa je bil z malimi presledki tako-rekoč prikovan na posteljo. V celi njegovi dolgi bolezni je bil preč. gosp. prelat Rozman njegov stalni gost.
lj Pesnik č. g. Ant. Medved je zložil za jutrajšno veselico društva „Abstinent", ki bode zvečer v veliki dvorani hotelr „Union" enodejanski prizor, katerega bodo predstavljali člani društva ,.Abstinent".
lj Imenovanja v mestni službi. Občinski svet ljubljanski je sinoči v tajni seji imenoval g. Danila Š a p I j o , računskim oficija-lom, g. Janka Svetlina, računskim asistentom, g. Dragotina Šebenika, kancelistom, g. Avgusta S p e i 1 a pa računskim praktikantom.
lj Mestna blagajna ljubljanska. Zaradi snaženja uradnik prostorov ostane mestna blagajna prihodnji ponedeljek in torek, to je dne 16. in 17. julija, za promet s strankami zaprta.
lj Veliko vrtno veselico prirede ljubljanski slikarji in pleskarji jutri v nedeljo, dne 15. julija t. 1. pod gozdičem gospoda Josipa Plan-karja na Dolenjski cesti s sodelovanjem slavne društvene godbe. Različne zabave, kakor: srečolov, šaljiva pošta itd. — Otvoritev blagajne ob 3. uri popoldne. — Vstopnina 15 kr. Otroci prosti. Cisti dohodek je namenjen za dobrodelne namene.
lj Matura na b-oddelku I. državne gimnazije ie bila včeraj končana. Maturo so dovršili: A n d o 1 š e k Ivan (z odliko), Dernič Franc, Drešar Ivan, Hladnik Franc, Kanduč Franc, Lenarčič Pavel, Logar Franc, L u n -der Alojzij (z odliko), Majerle Ivan, Milač Janez, Muc Viljem, N a s t r a n Franc (z odliko), Obertnan Niko, Pavlin Ciril (z odliko), Pesjak Franc, Pintar Ivan (z odliko), Pleško Albin, P o 1 j a n e c Ivo (z odliko), Romih Božidar, Rupnik Karol, Senekovič Miroslav (z odliko), Šile Jakob, Šubic Milan, Tavčar Josip (z odliko), Tomažič Ivan. — Štirje imajo ponavljavni izpit, popolnoma padel ni nihče.
lj Pevsko društvo »Ljubljana« priredi v nedeljo, dne 15. julija 1906 leta veliko ljudsko slavnost v areni in na vrtu »Narodnega doma««. Spored: Petje, vodi društveni pevo-vodja gospod Hilarij Benišek. Koncert godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. in ljudska zabavališča. Vstopnina 40 v. Začetek ob 4. uri. Podporni člani in otroci do 10 let so vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost prihodnjo nedeljo, dne 22. julija 1906.
lj Koncert vojaške godbe bo danes zvečer v »Unionu«.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Z Dunaja poročajo, da nameravajo koncem prihodnjega tedna zistirati tako seje drž. zbora kakor tudi odseka za volilno preosnovo do jeseni. V odseku za volilno preosnovo mi lsijo končati razpravo o porazdelitvi volilnih okrajev do konca prihodnjega tedna.
Včeraj zvečer sc je vršilo posvetovanje vseh čeških državnih poslancev. Sklenili so, da zahtevajo pomnožitev čeških mandatov.
DREYFUSOVA OPROSTITEV.
V včerajšnji seji francoske zbornice je predlagal vojni minister Etienne, da se povrne Dreyfus v armado kot eskadronski načelnik, polkovnik Picquart pa kot general. V seji so na nesramen način sramotili francoske generale, ki se niso klanjali Dreyfusu. Nacionalist Pugliesi Canti je zato označil vlado, da jc boječa in ničvredna, ker dovoli, da sramote častnike na tako podel način. Državni podtajnik Sarraut jc udaril po obrazu Pugliesi Cantija Nastal je hrnm. Predsednik je prekinil sejo. Več govornikov je zagovarjalo generala Mcr-cierja, ko so zopet pričeli sejo. Dreyfusov za govornik je zahteval, naj vojni minister uvede kazensko preiskavo proti generalu Mercierju n sodnikom rennenskega vojnega sodišča.
ANGLEŠKO BRODOVJE NE OBIŠČE RUSIJE.
Car Nikolaj in angleški kralj Edvard sta sc dogovorila, da izostane obisk angleškega vojnega brodovja v ruskih pristaniščih.
RUSIJA.
Dvorna kamarlla grozi, da priredi Jerne-.evo noč, ako sestavijo parlamentarno mini-strstve.
»Rječ« poroča, da je zahteval vilnski gu-bernator, naj mu pošljejo iz Varšave en polk, ker vre med njegovim vojaštvom.
Na oklopnicah »Berezina« in »Pantalej-mon« so bili veliki nemiri. V Sebastopolu je prebivalstvo razburjeno.
V	Kcrču širijo oklice, ki poživljajo prebivalstvo, naj prirede judom Jernejevo noč. Policija ni zaplenila oklica.
V	Kamišinu, saratovska gubernija, so bili veliki nemiri. Ljudstvo je prijelo med drugimi mestnega glavarja in okrožnega policijskega načelnika. Oprostili so tudi dva politična jetnika, ki sta pomirila množico, da ni pretepla vjeta uradnika.
Telefonska In brzojavna poročila.
CELJSKI LIBERALCI MEŠAJO. Celje, 14. julija. Proti enoglasnemu sklepu zaupnega shoda, ki je proglasil dr. Voušeka za državnozborskega kandidata pri volitvi 17. julija, intrigirajo celjski liberalci po »Narodovem« navodilu s tem, da pošiljajo okolu pisma s pečatom županstva »Okolica Št. Jurij ob južni železnici, poštnine prosto« s prošnjo, naj se voli dr. Povalej. Od Povaleja pričakujemo, da ne ruši discipline, volilci pa na volišče za dr. Voušeka.
ITALIJANI. Trst, 14. julija. »Piccolo« hvali laške poslance, ki so v prid volilni reformi žrtvovali velik del laškega posestnega stanja v Istri. Italijani so se udali v svojo usodo in se zadovoljujejo s tem, da se je vsaj nekoliko popravil »krivični Gautschevi načrt«. Potem pa očita socialistom, da hočejo v Trstu uvesti strahovlado.
NEMCI PROTI KOČEVSKEMU MANDATU.
Gradec, 14. julija. »Grazer Tagblatt« zahteva, da se naj oba sklepa: za kočevski mandat in za kompenzacijo na Štajerskem, reasumirata, češ, da sta oba storjena vsled nezadostnega dogovora in sta nevarna usodi volilne reforme. Vzrok je ta, ker smatrajo ta mandat za »klerikalen« in se boje, da ga ne pridobe s časom Slovenci.
KOMPROMIS MED ITALIJANI IN SLOVENCI.
Dunaj, 14. julija. Glede volitve delegatov iz Istre in Goriškega je sklenjen med Italijani in Slovenci zadovoljiv kompromis. ITALIJANSKI DIJAKI PRI NAUCNEM MINISTRU.
Dunaj, 14. julija. Italijanski dijaki so bili danes pri naučnem ministru zahtevat italijansko univerzo v Trstu. Minister jim je odgovoril. da stvar uredi tako, da bodo izpiti na nekaterih italijanskih univerzah dobili tudi v Avstriji veljavo.
VELIK VIHAR.
Dunaj, 14. julija. Na Dunaju, Nižjeav-strijskem, v Pragi in po Češkem je bil danes velik vihar. Strela je neštetokrat udarila. Sedaj lije na Dunaju dež.
NAJSTAREJŠI GENERAL AVSTRIJSKE ARMADE UMRL.
Dunaj, 14. julija. Tu je danes umrl najstarejši general avstrijske armade baron VVe-ber. Star je bil 93 let.
TOMIC UMRL.
Zagreb, 14. julija. Znani hrvaški pisatelj Josip Evgen Toinič, kr. banski svetnik, je včeraj popoldne umrl, star 63 let.
TRGOVCI V HERCEGOVINI ZA SRBE.
B e I g r a d , 14. julija. Trgovci v Mostaru iu po Hercegovini vseh treh ver so sklenili soglasno, da odpovedo vse naročbe v Avstriji, ako carinski boj s Srbijo dalje traja, da bojkotujejo avstrijsko industrijo in da bodo vse potrebščine dobivali iz Ogrske. Tu je bil ta odlok sprejet z velikim navdušenjem.
OROPANA VOJAŠKA BLAGAJNA.
B ene še v, 14. juliia. Iz blagajne polka štev. 102 je ukradenih 3700 K.
POVOŽENI MILJONAR.
New York, 14. julija. Večkratnega milijonarja Schasserja je povozil ekspresni vlak, ko se je peljal z avtomobilom. Milijonar je mrtev.
ATENTATI V RUSIJI.
Sevastopol, 14. julija. Napadalec na admirala Cuknina, pobegli vrtnar, jc aretiran, v Moskvi. Mestnega glavarja v Sevastopolu Kovaleva je neki napadalec ustrelil.
Varšava, 14. julija. Na generala Švcjt-kovskega je bil izvršen atentat. General ni ra njen, generalovo gospo sta pa zadela dva strela.
150 MILIJONOV ZA JAPONSKE VOJAKE
Tokio, 14. julija. Japonska je bogato nagradila svoje vojake, ki so se borili v zadnji rusko-japonski vojski. Skupno je nakazanih 150 milijonov jenov za nagrade vojakom.
BITKA MED SALVADORSKIM1 IN GUATE-MALSKIMI ČETAMI.
W a s Ii i ii k t o ii , 13. julija. Vsled mejnega spora med centralnoameriškima državicama Salvadoroin in Guatemalo je prišlo do prve bitke pri El Jidaro. Čete iz Salvadora so bile tepeue, njihov poveljnik Begalado, bivši predsednik salvadorski, ie padel, (Gua-temala ima 100.000, Salvador 18.000 vojakov. Ured.)
LIBERALNA KOMEDIJA V FRANCOSKI ZBORNICI.
Pariz, 14. julija. Pugliesi ContI je Sar-rautu napovedal dvoboj in se tu maščeval. Sarraut je bil zaboden globoko v pljuča.
CJrcmij trgcuceu i> Ljubljani



naznanja svojim članom, da se bo vršil
oprostilni izpit
no gremijalni trgcu^Ki 5cli


dne 22. julija 1.1, cb pel 8. -== zjutraj.
1581 t—1
Načelnik.
i
N »
o>
S
Uh fymM kaka« la takalado, trni Mi pdpMatan i »	Ivana floffa
Kandol-Kakao
I U Ima a^manj talil« t mM, U tor< a«ilai«»ra-k.TH,m«fiovaiote mikali *a»rtMti tiM »Vmajtajj-lam o k ara Uradmo rasami. hWw »ao a lautB Ifta Maff
la ■ l.Tj. TaratT.no amamko.
) Z»toJ1 po '/| k* 90 TinfcTj e v \ A Daktra m F<nii
Zahvala.
Podpisano prostovoljno gasilno društvo v Štefanji Ivasi izreka najtoplejšo zahvalo cenjeni rodbini Ce r i n - o v i za blagohotno izročitev volila pokojnega podpornega člana g. Jan. Č e r i n a, v znesku K 10'—, ter gosp. Josipu J e b a č i n u trgovcu v Stefanji vasi, ker je nabral na pogreb-ščini po pok. Čerin-u vsoto K 12'10. Hog povrni tem in darovalcem !
Prostov. gasilno društvo Štefanja vas,
dne 14. julija 1906.
1578 l—i	Odbor.
8'
Za zdrava
3
pljuča
je zadostna
hrana z maščobo
velikega pomena. Prav posebno velja to za delavca, ki dela v zaprtih prostorih ali prašnem ozračju Svinjska mast ali maslo sta pa predragi za delavca, da bi mu omogočila zadostno vživanje. Iz Amerike v veliki množini uvažana svinjska mast tudi ni vedno povsem brez napak. Nasproti je sedaj delavcu na razpolago izborna, lahko prebavljiva in zelo cena maščoba iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov pripravljena	1320 C 3 3
Ceres=jedilna mast
ki se vporablja bodisi čista ali pomešana s slanino ali maslom. 1 del slanine ali masla in 2 dela Ceres-masti skupaj stopljeno da iz-borno, zdravo in lahko prebavljivo mast za na kruh.
&
Š
Nleteorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mu
13
14
Č.i ap»-i.tio|l
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
SUnje barometra t mm
7332
7310 733 3
Temperatur«
po Celiiju
181
Vutrnrl
SVi«
11 ii
brezvetr.
11-1 .moč. szah. 13-3 !p.m. szah.
obl.
dež obl.
26 7
Srednja včerajšnja temp. 19 2", norm. 19 7*.
Globoko potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in svak, gospod
Rudolf Jesenko
danes zjutraj ob 7. uri v dobi 24. let nanagloma preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši jutri, v nedeljo, ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice.
Ljubljana, 14. julija 1906.
Žalujoči ostali.
Mesto la&ccgi posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjave vsem čast. duhovnikom, sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni poklical k Sebi prečast. gospoda
Janeza Bilc-a
duhovnika v pok., slovenskega pisatelja in pesnika
previdenega s svetimi zakramenti, v 67. letu starosti.
Pogreb bo v nedeljo, 15. t m, popoldne ob 3. uri.
Sv. maše zadušnice se bodo opravile v ponedeljek zjutraj ob 6. uri.
V Ilirski U i stric i, 12. julija 1906.
Klementina in Ana Bile,
sestri.
Brez posebnega obvestila.
Zahvala.
Povodom prebritkega udarca, ki nas je zadel s smrtjo našega nade-polnega, srčno dobrega sina
FRANA
učenca III. gimnazijskega razreda
nam je došlo od vseh strani toliko odkritih in iskrenih dokazov toplega sočutja, da se ne moremo zahvaliti neposredno vsakemu posebej; izrekamo torej tem potom vsem, ki so nam s svojim sočutjem izkušali lajšati našo bolest, svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. 1579
Ljubljana, 13. julija 1906.
Globoko žalujoča rodbina Vedernjak.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze uprav ganljivega sočutja, ki sc nam je iz-|! kazovalo za časa težke bolezni in smrti nepozabnega soproga, oz. očeta, brata in svaka, gospoda
v
Ivana Cerin-a
posestnika in gostilničarja
izrekamo v imenu vseh najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo slav. prostovoljnemu gasilnemu društvu iz Štcfanje vasi in 15 i z o-v i k a za krasna venca in korpora-tivno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se dalje še drugim darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so prihiteli izkazat dragemu pokojniku zadnjo čast.
Nepozabnega nam pokojnika pa ohranite v blagem spominu.
Štefanjavas, 14. julija 1906.
1577
Žalujoči ostali.
Gimnazijski konvikt
št. 84 i 8.
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1312 8-6
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstoj-ništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
Štev. 563 gr.
1566 2—2
poziv!
Za Terezijo Prevorčič, imenovana tudi Prevoljčič, ki je služila nazadnje v Sarajevu, rodom bržkone Slovenka, je vložen pri okrožnem sodišču v INostaru iz konkurzne mase „Brača Ra-dojčič, Nevesinje" znesek 252 K 6 v.
Ista oziroma nje nasledniki se pozivajo, da ta znesek pri tem okrožnem sodišču takoj dvignejo, sicer se bo uradno deponiral.
Okrožno sodišče Mostar,
dne 9. julija 1906.
Razglas.
Ha Savi ob južni železnici
se bodo izvršila sledeča popravila :
Streha na cerkvi in zvoniku ter okna v župnitfu.
Proračun 4456 K. — Minuendo-dražba — ustmena — bo v župnišču na Savi dne 22. julija t. I. popoldne ob 4. uri. Načrt in proračun na razpolago istotam.	1558 3-2
Stavbeni odbor.
Na Gorenjskem v Spod. Gorjah pri Vinko Jan-u se odda
več lepih sob
z opravo in tudi kuhinjo po zmerni ceni. V hiši je gostilna ter se dobe pristna vina in dobra jedila. Za p. n. turiste prenočišča in dobra postrežba Hiša ima svoj ribnjak. kjer se lahko ribari, svoja sprehajališča z utami in senčnat vrt ter verando s krasnim razgledom. — Oddaljeno od Bleda 20 minut. Na razpolago tudi vozovi.	1564 3—1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno".
-°- 1560
Od 15. do vitevši 21. Julija 1906:
Velezanimivo potovanje po
Španske
Malaga, Gibraltar, Madrid, Se-vilja, borbe z biki itd.
Pozor, holarji!
Dobro idoča JU:I ar jns kr.» brez konkurence se takoj p r o d a zaradi družinskih razmer na Jesenicah št. 30, Gorenjsko. 1576 3—1
prodajalke),
zmožna položiti kavcije najmanj 100 kron
ter je zmožna obeh deželnih jezikov, se sprejme takoj v večjo prodajalno podružnico v Ljubljani. Naslov pove upravništvo .Slovenca". 1580 1
je odpotoval
do 31 juliju 190G
1573 1-1
Razpis službe.
Deželni odbor razpisuje mesto provizoričnega deželnega živinozdravnika v Vipavi.
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajno za sodni okraj Vipavski.
Prosilci za to službo pošljejo naj podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje
do 15. avgusta 1906.	1& 31
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. julija 1906.
Razpis.
Na koru stolne cerkve Djakovaške se mora čim preje popolnih
me$t© peuea I. tenorja.
Za popolnjenje tega mesta razpisuje se natečaj do konca avgusta tekočega leta s sledečimi dogodki:
1.	letna plača 1200 K,
2.	stanovanje v naravi s prostranim dvoriščem in vrtom,
3.	šest sežnjev (24 kub. metrov.) drva za kurjavo. — Prosilci naj dopošljejo svoje prošnje na prečastni stolni kaptol v Djakovem do gornjega roka, in osobito dokazati, da niso prekoračili 40 let, da so telesno zdravi, da figuralno notacijo brzo čitajo, in osobito da razpolagajo s polnim močnim zvonkim glasom 1. tenora. V svojej prošnji naj posebe izjavijo, da so pripravljeni, ako se to od njih zahteva, priti v Djakovo na predhodni poskus, v tem slučaju dobe za pot v Djakovo in nazaj od stol. kaptola 40 kron.
V Djakovem, dnč 8. julija 1906.
15743-1	Stolni l^aptcl.
Cilimn fine ogrske gld. 180; iz gnjati zelo priljubljene gld. 1"30; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 115 za kilo. fj _ ■ _ X h la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1*20;
pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina tina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, velja ena 20 kr.
Ql!unulra brinjevec gld. 1'20 liter f I™ " W I* ca j pošilja s poštnim povzetjem 412 11 — 6 od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
si morejo vsak dan zaslužiti gospodje in dame brez vsakega napora.
Vprašanja ustno ali pismeno le v nedeljo, ponedeljek in torek od 9— 11 dop., Gosposke ul. 15., part. na levo.
1475 3—2
Mesečna soba,
zelo lična, meblirana, s posebnim vhodom, v bližini kolodvora, je oddati prav po ceni za enega gospoda. — Več se izvd v Spodnji Šiški, Nove
ulic št. 228 v pritličju.	1561 2-1
Velika trgovina
z manufakturnim in špecerijskim blagom ter železnino
v cvetočem stanju, se takoj prodi. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" v Ljubljani.	i6e5 3_i
Dva mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
Ivan Markeš
1568 3-1 v Bohinjski Bistrici.
posestvo
na deželi
v zdravilišču Rimske Toplice, želez, postaja južne železnice, 2 hiši s stanovanji z gospodarskimi poslopji, se prodasta za ceno 16.000 kron.
Več povč Josip Urban, Rimske Toplice.	1495 3—2
Svetovna razstava St.Lonis 1904 Zahtevajte le :
z
varstveno znamko
Globus
v rdečem pasu
največ, odiikov. „Grnn(l prlx"
Globus
čistilo
ker se ponuja mnogo ponarejanj.
Edini izdelovatelj: FRITZ SCHULZ jun. ako. družba Lipsko.
FR. SEVČIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
tastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
1563 2o—l
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .•. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.

Roki
okusno prirejeni kakor tudi žiYi
se vsak dan dobe y restavraciji
pri „Zlati ribi"
Stritarjeva ulica št. 7.
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo, spretno skrbi in se uljudno priporoča z vsem spoštovanjem 1411 5-4
Marija Rozman, restavraterka.
iiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
M

0 -it® & dFclV
A"0 V^7 -eJ
v
-V


* V w I
V pp ^ i m^ I
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiT

Služba
1510 4-2
organista in cerkovnika
se izprazni o sv. Mihaelu pri dekanijski cerkvi v Žužemberku.
Prednost imajo oni, ki umejo delovati v posojilniški pisarni.
Ponudbe na dekanijski urad v Žužemberku.
V Fari pri Kostelu se da v najem
zšostilnoin
prodajalno
hiša
pod zelo ugodnimi pogoji. 1518 3-3
Več se poive- pri gosp. Mihaelu Jurkoviču, županu v Fari.
Perje za postelje in puh
priporoč?. po najnižjih cenah 900 12	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
7H*")iri1iČ/ta in Poslai» c- kr- drž. železnice 1 en četr t/UldllildvG lil ure od Ljubljane. Najkrasnsiša gorska lega, popolno zavarovano pred vetrom
mila, podplaninska klima.
Popolno zdravljenje z vodo (sistem 1'rlessnltz, Winternitz in Knelp), solnčne kopeli, ogljenokisle in električne kopeli, zdravljenje s suhovročim zrakom, masaža zdravilna
zdravilnica z vodo
viliški park, izborna restavracija; za bolne na živcih in za notranje bolezni; tudi za take, ki potrebujejo oddiha brez zdravljenja. Udobna stanovanja v zdravilišču in raznih vilah.
kopališče Kamnik (Kranjsko)
Zmerne cene. Otvorjeno do oktobra.
Prospekte pošilja zastonj 916 15-15
dr. R. Wackenreiter
zdravnik, voditelj in kopališki najemnik.
V lepem kraju na Dolenjskem se odda s 1 oktobrom t. 1. stara in znana
na več let na račun ali pa tudi v najem.
Posebno pripravna je za penzijoniste z večjo družino.
Na razpolago so tudi večii vrti in zemlja. Pojasnila daje gospod Štipko Dolenc, n:id-učitelj na Dvoru pri Zuženbergu.	1S45 5—2
gostilna

naravna mineralna voda
Najčistejši Hatran-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku aH prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In ^^	drožerljah. 2510 18
■m
02215251
2265 52—37 1
Zapomni naj si „slilio" in ime
ppOtitfOSTMclU^ (Papir za svalčice in cevke), kajti s ponar ej anj i hočejo prevariti konsumente!
otpos£	\0tP0s£
u jO
Jf>^ p.
So-" " ? -<
£ » i
CA « <=>
N
f
rtr-1 ^hioi^ a nDUTDA združenih pivovaren žalec in laški libLNISlIA UtlU£iun trg v Ljubljani, telet .št. 163. = priporoča
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50 29
i
Kmetska posojilnica Ijijste otolice
a x_________J...HH - nonmnlon f\ v o vam
J Ustanovlj ( 1.1882.
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
V Ljubljani
podrejena Skontraciji ,Zadruine svete" v Celju
Ustanovlj. 1.1882.
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilne vloge po
Telefon št. 185
Poštno-hranil-ničnega urada št. 828.406.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica tarna za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
973 15	Upravno premoženje kmetske F 0 a9K 096*70
posojilnice znaša	a OfllV.^V / j'
^^ K 8,702.874-88. To^ K 44,396*886*60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posoiuje na zemljišča po 5»/« X z l1/*°/o na amortizacijo ali pa po 5 •/«*/. brez amortizacije- na menico po 6 °/„. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-'	vanja dolga.

Prvi zavod zavarovanja dečkov za slučaj vojaške službe
pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gosp. nadvojvoda Jožef a
osigura zavarovancem proti razmeroma malim mesečnim prispevkom podporo s tem, da izplača v roke starišev, oziroma varuhov celo glavnico naenkrat, ali pa mesečne rente od dne, ko so nastopili dejansko vojaško službo.
Gizela društvo
pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti Presv gospe nadvojv. Gizele
sprejema polnoletne obojega spola v zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje, zavaruje deklice od rojstva do 12. leta na 20. leto za doto, deklice stare čez 12 let pa na 8 let. Čisti dobiček delita oba zavoda vsakih pet let med zavarovance, ki so vplačali vsaj triletne premije.
Premije nizke, pogoji jako ugodai.
Brezplačna pojasnila daje radovoljno	1536 2
zastop Gizela društva za Kranjsko
v Ljubljani, Martinova cesta 20r L_______________________ Zadostuje dopisnica! ——————
Rastlinski liker rastlinska srenčica
<T /• vY < VY < < 'A'. > vVY < A LV L2'VY.<*
. i ■iz.>-/-> ■/-> >•/> .v.	.v. v .v.
....... ......'mmmm
> S/> 7>.\ S/>	•/-'A

V V V.Y < V.V (. V.V < V-V (. >VA Li' <T/. <T/.
i.v. ava •/"■>. >/>•«» V-A .\v>7~>y.\v.
1450 1-4
* mmmm^^
1 ■	Cv -<</v vY .< VY
Q ta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata spešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško vsled teli svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka
te vrste.
■ <T/• <T/ /• V.Y V.V.< VV(«»/. >W. s > -V- > .\ ' ' A ■ /.V. 7 - A 7 —A .N / > .\ / >
A/A '/--AA<>.V.	Sy>
</\" v V < V VV < VY < v V ^ vY '
•/^a •/->■ •/'■A	A/>V->7-l
AV> V-A A/> V".\ V^.S <T/.VY<VY<^T/.VY.< > 7 ~ A •/ .v. 7 ->
/■ .v. /A/A A^: I ^ W. < Av' N W. < / v I
A/A -/-A A/A V-AI
VW.	O v 1
isss

izdelovatelj: Anton Jelene Idriji ^ imetelj rastlin-
destilacije ==
F V^AA/A V.V-	.V - V--"" < A/A^» A/A-»-»A/A7-.
7^a A/ A V AV a A/ v-1 Ji •/^^■/-A ^J.V.V-A ..v /sv/. VV /.^rr/. </\' <'.V < 'A	O » <T/. VV.'.

moderno urejena w 820 i2—8 tovarna	^
:G. SKRBIC°
& Zagreb, Ilica 40 &
r^ priporoča svoje slovite solidne in cenene
žaluzine, lesene ^ in platnene rOlGtC, ^
lesene in železne A z a store za okna ^ in prodajalne. U
Ceniki franka in zastonj
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
»»»MMMMiMtMMMMtMMtMMMMMMMMm
Na Gorenjskem se proda iz
proste roke nekoliko	n48 3
zemljišča, gozda o poslopje,
in lep
R JC
trn
0)
E <
IST Najcenejša vožnja v Ameriko, "gg
E. Kristan
oblastveno koncesijonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—37
(na dvorišču).
I
yy Najcenejša vožnja v Ameriko. 1g8
pripravno za vsako obrt, tik glavne ceste. Več pove upravništvo „Slovenca".
>
3
»
T
r
u
I
Zarezane strešnike
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	~	1297 ti
RUdOKOrOSZJ/, Ljubljana, i Zaloga u Domžalah pri F. Pečniku,
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Filijalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73
Telefon št. 237
priporoča se
nasproti topničarski vojašnici
Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz \Veissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—l4	poštnine prosto.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
nftinvzgojeuollfte
za deklice.
1421 8
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lup in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan Pouk v slovenskem, nemškem, italijan skem, francoskem in angleškem jeziku v godbi: Klasovi r. gosli, citre, petje; v ien skih ročnih delih, v risanju in slikanju
Zagotovljena eksistenca!
bolezni se odda takoj v
■v
lBl
Zaradi najem
enonadstropna
v veliki vasi z dobro okolico. Hiša stoji tik glavne ceste in se nahaja v njej dobro vpeljana trgovina z manufakturo, špe-cerijo in železnino, kakor tudi restavracija. Pri hiši se nahaja lep vrt za goste in zelenjadni vrt. Več pove upravništvo ..Slovenca".	15i3 2-2
Igld.
10
otroška obleka
od 3 do 10 let, obstoječa iz
suknjiča za vesijače, hlač in Kane.
Angeško skladišče oblek
BC « k- m» zrn t « » -a. £ ,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Znameniti
imitacijski
diamanti m dragi kameni
napravljeni znanstvenim potom, se dobivajo sedaj v Ljubljani.
Razstavljeni so v izložbenem oknu firme
ANTON KRISPER, Mestni trg 21
in se v trgovini ravnofam lahko natančneje ogledajo. Pridite in poglejte, kako se blesketajo!
so pristnim tako podobni, da
TUDOR DIAMANTI
jih morejo razločevati samo strokovnjaki. Ne zamenjavajte teh čudovitih kamenov s katerimikoli imitirammi diamanti, ki so jih prej prodajali na tem mestu.
Eden edini pogled vas tega prepriča!
Da TUDOR JE VE kamene brzo uvedemo, jih
prodajamo po enotni ceni
TUDOR DIAMANTI
vdelani v
PRSTANE, B ROŽ E, GUMBE, UHANE, KRAVATNE IGLE, ZAPESTNIKE, GLAUNIKE i. t. d. i. t. d.
kron z okovom vred.
B
Yažno!

Yažno!
I vi I
lj c, trgovce in živinorejce.
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalile, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurtjična obvezila vsake vrste, sredstva za desintekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih l65e	vod iz soli za kopel. 62—26
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anfon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Dunaj-
ake želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščtjoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49-24
,902 12—b
II II «
>0
s=« s s. mma
i— Sri a 0) w ^
rs n
S L O « o JU n.N
M-

m
KJ
O u O O.
0) — 'Z. > —
O «
C > g,
,5
O
(A
C
(B
>
B
IM
Postavno varovano. Vsako ponarejanje im ponatisko^anje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52-28
le z zeleno znamko nredovnica*.
Staroalavno neprekoano
proti slabemu prebavljanja, krčem v želodca, koliki, kat&rn. prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaflkom K 5*— franko.
ThierryJevo oentifolijako motilo, povsod gnano kot non plua ultra
proti vsem že ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom Id »teklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V z«-logiv skore ?seh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval) srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.

762 39—14
MATEJ OREHEK
trgovino v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani (3 Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
Iz portland-cementa in peska
fcc- Bcfui trm n r V*
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Več kolarskih, kovaških in sedlarskih pomočnikov in učencev
s primerno plačo, se sprejme takoj v delo.
Ravnotam je na prodaj raznovrstno obrabljeno orodje, kakor tudi kovaški mehovi, parni stroj z 12 konjskimi silami itd.
Peter Keršič
tovarna voz z električno in parno silo
Šiška pri Ljubljani. 1548 3—3
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
je zadnja novost v Izdelavanju ur. Te francoske miniatur-stenske ure so 70 cm dolge , omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najiincjše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Olas je prijeten in iepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10 —, z navadnim bitjem K 9 —. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12 —. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-rtmnnl. ura K 5' — , pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2-27. 697 b 15—11
MA1T0KH*
SffiR
alltalična kislina
najboljša d ij etična in osvežujoča pijača.
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno Mjt podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
24 38 kopeljih v trajno porabo. (VII.)
iiviruk: Giesshubl Sauerbrunn,
i«l«z. pottaja, zdravilni kspaliii« pri KarUvlh »arlč
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjit ijfloerijskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinami ii rinom.
Zaloga pri Mihael Kattnur-]« in Pele Lastnik-« UiJlIanl	114 62—25
A. Kraczmer
Ijubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno talojo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih |firm _	po rajnižjih cenah. Pro-
igrani klavirji, solidno in mm stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
fidino zastopstvo za Kranjsko firm: L. B6sendor-ler. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
KlHvlrJl »e popruvljujn, ablrujn In InvrAuJe Ne pod-iHKttnJe fl UHnJem vtrokor-nju&ko In prenkrbno In t ht niti ti h v njo nnjcenejhe.
2178 52 -36
Ivan Jax S sin
t Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—25
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
za šivanje
kakor tudi izurjene v •	• i •
šivilje
se sprejmo	1551 2—2
Karlovska cesta št. G.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša tveiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let
Fr-S
upcue
priporoča velečastltl duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni mčd-pitanec
leoji ae dobiva v steklenicah, škatljah In škafih v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuj« se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voack In auho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno Id pošteno postreči.
1657 62—47 HJOBIiJAJ^fl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.
Perlesova hiša.
Od sobote, 14. julija, do torka, 31. julija /J***'
se bo v trgovini	1559 3-2
(nasproti pošti) radi takojšnje izpraznitve 1» »-«» «1 j»J ■ «»
na drobno različno blago. Lepi jesenski paletoti za dame, zajamčeno pod polovično ceno,
črno ter tudi barvano fino blago za obleke. Flanele — Lawn Tennis —, prej meter 22 kr., sedaj 12 kr., flanele za spodnja krila, barvane in iz turško-rdeče čiste volne. Srajce za gospode, bele in barvaste, kravate ter še nekaj lepega blaga za moške obleke. — To blago se bo oddalo pod tovarniško ceno, ker se mora prodajalna izprazniti 1. avgusta. - Ondi se oddajo lepe šte-laže, pult (pudel), zrcala za izložbeno okno, in 2 svetilki.
3GE 3GE' il^E
5	Pri nakupovanju
ft -suknenega:=i
6	in manufakturnega
= hlaga-
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4. M
811 52 - 12 *
M Velika zaloga =i 3K suknenih ostankov.^^
.	744 62 16
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
so priporoča preč. duhovščini fjnhnunitkP dhlpkp v izdelovanje vsakovrstne UUllUtfllliBK UUlKUg
Iz trpežnega In solidnega blaga pa nizkih oenah.
0pSo znaiovgeoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
DobiTlteij unlforui avstrijskega drnštva ielflinlsklb uradnikov,
DSDO
7i Umetni led	n
B n narejen iz najčistejše stu-	n I
g JL 5 denčnice iz tovarne za led	S ^^^
H^^U I. kranjske eksportne pivo-	U^^^
varne in tovarne za slad	g^L^V Teodor Frrihlinh na
I
8:
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive Frohlich v Slomškovi ulici 27
Telefon št. 13.
HCDO
Odvetnišk
m
1517 3-3
sprejme takoj
dr. Janko Brejc,
odvetnik v Celovcu.
§ Abstinenčna o f | ^restavracija |
m Ljubljani,
m Sv. Petra cesta št. 27. m j|p
V prijetnih in snažnih prostorih gjjj se dobi dobra, okusna hrana, ^ kava, mrzle jedi in brez-J.i alkoholne pijače so vedno §| ^ na razpolago.
Stalnim gostom na celo hrano
sas: se cene znižajo.	1533 6—3
Na obilni obisk se priporoča
velespoštovanjem
IK2
Alojzija Tratnik, g
M
m
m
1191 172
,,Ljubljanska kreditna banka v LJubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja tn vrst« rent, »stavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
PfOuičšB izdaja k vsakemu irebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K
Zamenjava In ekikomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruj« areAka prati kuraal ■apale kupone.	izgubi.
Vlnkulule In dovlnkululo volaške žanltnlnske kavcije.
Jtf Eakonapt In lnkaaae mani*. ~kt*	JW Bonu iiuoilla, ia
Podružnioa v S P L J E T D.
Denarne vloge aprejema
v tekočem računu ali na vloine knjliic« proti ugodnim obrestim. Vloieni denar obrestuj« od dne vloge do dna vidiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
jr
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000
svojo zemljiško posest no Friškovcu
____.___
i
K
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. 1458 io 6	PIVOVARNA AUER.
mM i
mm®
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v moiu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
76S 52—15«
parna žaga Deg^eng^i
Ljubljana
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem
proda butarice, žamanje in
žaganje, 969 11 mmhmmmM^
Robert Smielonurski
stavbenik, Rimska cesta 14
se priporoča za vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela, izvršitev novih in konstrukcijskih zgradb ter adapcijskih del kakor tudi popravil vsake vrste.
Zagotavljajoč solidno in najtočnejšo postrežbo bilježim velespoštovanjem
1484 3-3	R. Smielovvski.
Prbitekt 1286 "
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseli vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, as
io36 30-21	(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola.
«jr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "tJ
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. TfcJBfc	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
I
I
I
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19
38 24—15
v Ljubljani
v Medjatovi hiši v pritličju
Dunajska cesta št. 19
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 3. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za ni/jeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p »<1 jako ugodnimi pogoji, (la se laliko meri z vsako (lrugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
i
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 29, Mala stran, Most ulica 17, Žil ulic« 37. Brno. Veliki trg 10. Baden, Olavni trg 4. CMk» Upa, Ce Mor.rakl Zumbfrg, Schlllerjeva cesta 3 Modling, Fran Josipa trg 9. NotI Jlfln,
cižkow, Husova Mka Katnnica,
Menjalnična delniška družba
67 150-71
ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Barfrn, Olavni trg Mor.rakl Zumbfrg, Schlllerjeva Črna cesta 8. Pitan in NrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, lil. Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V. Schflnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahiierstrasse 76, VIII. Lcrcfaenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Wlbrlngerstra.se 82, XXI. Hauptstrasse 22.

MER C UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reier zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava iii eskomptiranje
izžrebanih za.stavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Izdajate!! in odgovorni urednik: Dr. !saad< Zltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.
III, priloga 159. štev. „Slovenca" dne 14. julija 1906.
Po svetu.
Dohodki Srbije. Službena izvestja kažejo, da je prejela srbska financielna uprava od samih monopolov v zadnjih petih mesecih 974.930 frankov več kakor lansko leto v istem času. Belgrajski carinski urad je prejel istočasno 199.534 frankov več kakor lani. Ce se pomisli na odpore z Avstrijo in neurejene druge trgovske odnošaje, je jasno, da se v narodu dviga blagostanje.
Ameriška sreča. Neki v liartfordu, Conn., izhajajoči časopis prinaša iz Paname zanimivo vest, da se je tam baš na mestu, kjer kopljejo panamski kanal, tisti čas kakor v San Frančišku, čutil zelo močen potres, ki je imel za posledico poseben priroden pojav. Zrušila se je namreč ua miljo daleč zemlja ravno na tistem kraju, kjer kopljejo panamski prekop. S tem je bilo storjeno zelo dolgotrajno iu težavno delo, ki bi ga delavci morali opravljati več mesecev.
Nadvojvodinja Valerija bo meseca avgusta povila v lšlu devetega otroka.
Sarafov v Budimpešti. Iz Budimpešte javljajo: Naše mesto je imelo danes zanimivega gosta. Pripeljal se je namreč Boris Sarafov, znani vodja makedonskega komiteja in se nastanil v hotelu „Bristol" pod imenom Boris Petrov. Prejel je mnogo br-zojavov iz Sofije, Carigrada, a osobito iz Pariza, kjer se nahaja centralni makedonski odbor. Policija ga je končno zasledila a Sarafov je medtem odpotoval.
Novi kakao. Nova kakaovska vrsta Ivana Hoffa k a u d o I - k a k a o si pridobiva činidalje večjo priljubljenost, ker ima izmed vseh ka-kaov najmanj tolšče (19 odstotkov proti često-krat nad 50 odstotkov v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi občuti kot jako lahko prebaven in prijeten. Kaodol-kakao ne zapira in ima ob najboljšem okusu še važno prednost, da je jako po ceni. Zato je lahko dostopen vsakomu iu mogoče ga je uporabljati in najtopleje priporočati tudi pri najskromnej-šem gospodinjstvu.
Upornik ,,Potemkina". Iz Malnice brzo-javljajo: Tu so prijeli upornega mornarja z z ladje „Potemkin" Vasilja Vasiljiča Lebid-jeva, ki spada v Tombo-Odojev, okraj Ko-inoroš v Rusiji. Prijeli so ga zato, ker ni imel o sebi nikakih dokazil. Slovanski delavci so se zanj zavzeli.
Kobilice. Iz Bukarešta poročajo: Prefekt v 1 tilči je obvestil vlado, da se je na donavski delti pojavil velik roj kobilic. Radi tega preti žetvi velika nevarnost. Ministerstvo je odredilo 100.000 frankov za uničenje kobilic.
Samomor pred materinimi očmi. Iz Kor-neuhurga poročajo: Leopoldina Musil, 25-letua učiteljeva hči, je kazala zadnji čas znake nenormalnosti. Minolo soboto je šla z doma iu pustila na mizi listek, kjer je stalo napisano, da se gre v park usmrtiti. Ko jc mati to pre-čitala, jc hitela za hčerjo in jo videla sedečo na klopi ob Donavi. A ob prihodu matere, se je Leopoldina Musil naglo dvignila iu vrgla v valove, ki so jo takoj zakrili. Navzoči mornarji so jo skušali rešiti, a se jim to ui posrečilo.
I/, policijske službe. Iz Londona javljajo o nekem policaju, ki je spremljal v železniškem kupeju nekega tatu v Bromley. Potoma je trdno zaspal in tat se je na prvi postaji izmuznil. Neki potnik, ki je sedel v istem kupeju in to opazil, je skušal policaja zbuditi, a ves trud je bil zaman. Policaj je spal kakor klada. Na postaji v Bromleyu se je šele prebudil pogledal okrog sebe iu pograbil potnika. Ta sc je opravičeval, da on ni tat, branil se na vso moč in zato je poklical policaj drugega tovariša na peronu na pomoč. Potnik se je moral udati dvema policajema in oditi v zapor. Drugi dan so ga šele izpustili, ko se je dognala nenavadna zmota.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19-9
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
0 o \ooooooooooooooooo o___o
o HBRR&PmigMBHH O
o H/etll^iioilT-S o
° I	°
o l^HlalH o
o; KSftnHP^M o
o	■RHI o
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED = STAR - LINE"
________________________________o
O 862 52-34	O pn nas prv° in zadnje-	Red 8tar O
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
v Ameriko
preko A»twerpiia v New-York, Philadelphia.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Kinland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Vorka osem dni. To je pribito. Uljud-
^ uuntiv imuusanum. i u jc piionu. ujguu-
vUOOOuOOvOOOOOOOO n0,t' BuaSa m zdrava hrana je na njih
w
v .
a
K
m
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
===== v fk r a |i i n i, ———
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20-4
C 19	I Iji III
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je g®t«v« in se ne da vtajiti. Veliki medern. »pravljeni snažni parniki te družbe odhajaj, iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in v.zne liste daje »blastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliz« cerkve Srca Jezusovega. Kd.r želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebn« v pisarn®. Po kolodvorih in cestah nlkdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 38
	
	
	
	K
	r
»	*
v*.	
	(U
	-VJ •s
A	Is
»	<D
h	CQ
CA	
mm
•V>>.V» /•"•v.
p.
V.
O N O
I
mms
C/.fr/.^T/.
t&km-.
NnjcenejSn in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena
Mew-yorh
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
............. Grosse. ——
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-48
Edvard Tavčar-jll, » Kolodvorskih ulicah it. 35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
1'otnikom namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Mcxiko, California, Ari-ona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Daltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
901 20-1 3 J| J|
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvu za pospe ševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku
gld. 1-—, gld 1-50. Stekl. za posKuSnJo 60 kr
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraBe štev. 3-44.
priporoča pred. duhovščini in slavnemu ^ občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke cene!-



Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jov naslednik 52—16
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparika in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
401) 104—*:')
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sy. Petra cesta 27
priporoča	A
visokočastiti du- f hovščini in cer- M kvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In kiparskih del.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 902 52-12
.. -L '..z'.—- Ljubljana,
Sv. Petra cesla 11
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
OSREDNJA BANKA
ČEŠKIH HRANILNIC, !«t*£J"S
■<
00 3
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4', %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in £uvalna zaloga brezplačno.
I., Wipplingerstr. 22 (Ustiedm banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 40/u in 140/o upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lustnili 4"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000*-
5	Telegrami: „Sporobanka".
2	Dononiranje kavcij in
~	vadij raznih vrst.
c	Eskont menjic samo
~	denarnih zavodov.
~	Bankovne informacije In svete brezplačno.
J53f Odlikovati v. veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu moo 7
T IVrn^r Marije Terezije cesta it. 6,
J. 1 f C lil a 1 ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke »er športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 7&6 52-13
Odlikovan s častno ^diplomo in zlato svetinjo v Parizu 1905.
Ivan Trilltr,
stavbeni in umetni ključavničar.
70 16
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajil-ne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
PCTCR G>6RtilG
c. kr. dvorni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar troccvke, lahke kot pero, odi. risan ice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (BuchsenHinten), Mannlieherjeve sclion-auske risanice, kakor tudi Weringove eveteroeevke itd.
.	Ceniki zastonj in franko. 1401 5-4
• •
m-
t« •
• •
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hldrallčne vidre in sesalke
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove olice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, fttedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Spec^aliteta: valjldnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalniml 1509 62—48	oporami brez vijakov.

Vožnja traja ^pS^s? „ _ __ dni g dni "	Pri,\^a potov^,n
2 najnovejši mi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliK_ansl\imi parnimi
25000ton
fp	l\al\ordo sedaj veliKj parnimi 2«
enkrat večji 8-12,000 tonami
Pojasnila daje zastopnik fnCeilllia
Ijubljana j^io^r5Hc-ur«cc6tv.28
Odhod iz|jubljane vsaKj ponedeleK,toreK in četrtek^ tednu.
FAFF-ovi šivalni stroji
so iij»jl>oIj!si za rodbinsko porabo.
SKT Šivajo, gotijo in pleto len
neprekosno za obrtno namene šivajoč sem in tje (Tvugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHIN KE L
^ Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
"llfe
Brezalkoholna pijana izvrstnega okusa iz sadnega soka. ^ 10-2
Nareja jo G. P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
k?
B
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. m Naročila se izvršujejo točno po povzetju, m

s?-
Pred. štev. 361. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9'5o. Pred. štev. 361 I« Boxcalf z angleškimi podplati K 12 60._
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
^^ >v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
\ dobavlja kot znano najboljše čevlje.	^/^L	)
—naročilih zadostuje pred. številka. ^^^ffMi	__-J
^— m r^^^^* L.. Zunmijet tmroeila proli poVzel,ju. ^^^^ ž/_i	—l-ujji^^^^^E? (
„Chick".	.Moderno".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi - ----- Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	1'red. štev. 563. Sabakid K. 10 50'
podplati K 6 -. Nepriležni izdelki se zamenjajo. „ Pilati K 9 ,	, 567 I« Boxcalf K is—-
1'red štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30. Pred. Atev. 745. C.lasgow (.hevreau z	„ „ 610. I.akovma K 12'—•
močnimi podplati K !!•—.	(1323 ti)