LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. Jffkesfoga tlacij STEV. (No.) 50. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. APRILA 1922. LETO (VoL) VXH. Nm VOJSKA. JUGOSLOVANSKE NOVICE. Za "Edinost" spisal Andrej Tomec, slovenski premogar, Johnstown, Pa. Od nekdaj že je divjala vojska med slabim in dobrim, včasih bolj, ' časih manj. Hudobni duh je imel vsikdar mogočno vojsko po celem svetu razvršeno, ki je šla z divjim srdom, s katerim jo je navdihnil ta voditelj v boj, da bi mu pomagala do zmage-na svetu. Vendar se je pa ta vojska podvojila od kar je bila strašno in sramotno premagana na gori Kalvariji, kjer jo je Križani slavnostno zmagal. Od leaaj pa do danes pa vidimo ta boj, kako je divjal od prvega preganjavca Heroda in pozneje Nerona do danes, in kako še divja. Dasi pa je ta boj star, vendar ni pa bilo vedno isto in enako orožje, katerega se je posluževala ta vojska. Tako ima danes popolnoma novo orožje, katerega se ta vojska pod satanovo zastavo poslužuje, katerega do sedaj ni imela. In to orožje je tisk. * * * Tudi med nami ameriškimi Slovenci divja ta tiha vojska, ki ima za nas tako žalostne posledice. Y tej vojski ne gre za kak košček zemlje, ne gre za čast ciržave ali naroda, temveč gre za srca, za duše, za pravo krščansko, pošteno, svobodno življenje, gre za resnico in pravico, za vero, za naš dušni in telesni blagor, za našo časno in večno srečo. Y tej vojski ne pokajo puške, ne grme topovi, ne preliva se kri, kot v navadni vojski. Vendar zgube v tej vojski so večje, gorje strašnejšc, žrtve številnejše, posledice hujše. Posledice te vojske niso mrtva trupla padlih žrtev, niso porušena mesta in požgane vasi, vničena polja, opusto-šene dežele, temveč, kar je še hujše, s zmotami in krivimi nazori napolnjene glave, zastrupljena, vere in poštenja oropana srca, zgubljena nedolžnost, premagana pravica, skaljena ljubezen, zatrta svoboda, razdrto srečno in mirno družinsko življenje, razdejan red in mir. mladina brez vzgoje, na-hujskane množice, sprijeni in podivjani ljudje, zaslepljeno ljudstvo, prevaran, zapeljan narod, nesrečna dežela, hudobija, sovraštvo, prepiri, pro-tiverski fanatizem, pregrehe in zločini, splošen nered in zmešnjava, polne :eče, številni umori, sploh časna in večna nesreča za posameznike, za družine in za cele dežele. Ali ni toraj ta vojska slabega pokvarjenega tiska, ki povzroča toliko hudega, ki zahteva toliko žrtev, v resnici nekaj strašnega? Žalosten in pretresljiv je pogled na kupe mrličev, na razvaline, na uničenje, na razdejanje in opustošenje navadne krvave vojske. A še žalostne j ši in pretresi j i vej ši je pogled na razvaline v človeških srcih, na vni-cenje vzvišenih idealov, na razdejanje mirnega in srečnega družinskega in družabnega življenja, na opustošenje nedolžnih, vernih in poštenih yc. kar vse povzroča ta vojska na papirju. Da, strašna, grozna in usodepolna je ta vojska sama na sebi in se ne <*a v grozoti primerjati z nobeno drugo vojsko. * * ^ * Strašna je ta vojska pa še zato. ker ne trpi le nekaj časa kot druge vojske, temveč divja naprej in naprej, brez prestanka in brez premirja in brez upanja na konec. Toda ta vojska sama na sebi pa še ni najhujše. Je še nekaj strašnej-šega. j>e hujše kot ta vojska sama. je to, da ljudje še ne vedo, da je sploh kaka vojska, ne poznajo njenih groznih posledic in se zato zanjo nič ne zmenijo. Tako ne da bi se tega zavedali, postajajo sami žrtve te vojske Demokratski škandal. Zasledoval sem kot poslušalec v zadnji občinski seji razpravo. Ko pride na vrsto e-lektrarna Fala. me je zadeva ze*lo zanimala, ker imam doma tudi napeljano elektriko v stanovanje. Odkrito rečeno: Ni mi vseeno, koliko plačam za elektriko, ker kot uradnik še komaj životarim. Zelo mi je ugajalo temeljito poročilo dr. Le-skovarja o tem važnem predmetu. G. poročevalcu se je videlo, da se je trudil, mnogo trudil, da odločno za- PREMOGARSKI BARONI RAZKRINKANI. Kakor smo že večkrat trdili, da je namen lastnikov premogokopov utemeljen na tem, da bi delavce pre-mogarje prisilili s silo, da sprejmejo njih pogoje, ne glede na pravične zahteve delavcev, ki so upravičeni do poštenega življenja bolj, kakor lastniki, — ker premogarji težko delajo — to je postalo sedaj vidno, ko so lastniki prikorakali s svojo zastavo na svetlo. Tako n. pr. je označil včeraj Dr. Hannold svojo misel: vrne falske velekapitaliste in odbije «jaz ne verujem, da bi se premogar njihove grabljive prste, s katerimi si hočejo popolnoma zasužnjiti Mariborčane. Dasi pristaš demokratske stranke moram odkrito priznati, da občinski svetniki SLS vedno najodločneje zastopajo koristi mestnega prebivalstva proti'komurkoli. Osupnilo pa me je pri zadnji seji postopanje demokratov. Kakor bi dremali ali pa spali, so sedeli na svojih stolčkih pri vhodu, ne da bi le eden bil odprl usta v talski zadevi v prid mariborskega prebivalstva. Njihov vodja dr. Sernec pa je, kakor nekdaj Judež, vstal in odšel iz zborovalnice v temno noč. ko se je začela obravnavati električna zadeva. Kot zastopnik falskih izsesalcev in izže-malcev je bil seveda občinski svetnik dr. Sernec tožitelj mestne občine in občinskega sveta. On, ki bi bil moral v občinskem svetu zagovarjati in z vsemi svojimi močmi braniti občinske koristi nasproti falskim ve-lekapitalistom. je isto občinsko kor-poracijo, katere član je sam za par grošev. ki jih bo zaslužil, zahrbtno napadel ter jo izdal, kakor nekdaj Judež Kristusa in apostole na Oljski gori. Res, sram me je bilo v dnu srca, ko sem videl demokratskega svetovalca odhajati v temno noč ravno v trenutku, ko bi bilo najbolj potrebno povzdigniti glas za občni, javni blagor. Mislil sem si sam pri sebi: Če'naši demokratski voditelji pri vsaki priliki svojemu žepu na mnogo več zaslombe, kakor pa jo imajo sedaj, pa naj reče kdo karkoli hoče! Ne, ni prav in nespodobi se za našo vlado, da molči pri tem boju med lastniki in delavci, ko vendar vsak trezen človek mora videti, ako le hoče. da se delavstvu godi velika krivica! morali braniti, potem imajo pač tisti prav, ki označbo demokratske stranke JDS berejo za "Judasi" — Ijud- Vzrok, da naš sovražnik zmaguje in da nam je povzročil že toliko škode, da so na naši strani tolike zgube. da štejemo toliko žrtev in da nam hoče vzeti še to, kar imamo, je ta, da jih je na naši strani tako malo, ki bi poznaji resnost položaja in sprevideli, za kaj gre in se jih zato primeroma le tako malo bori proti sovražniku, med tem ko je nasprotni nam sovražni tabor ves na nogah proti nam. * * * Nadaljni uzrok. da mi zgubljamo, naš sovražnik pa pridobiva, je, da 5e na naši strani toliko omahljivcev in strahopetcev, da štejemo več "dezer-terjev" kakor pravih bojevnikov, da jih iz naše strani toliko svojo zastavo sramotno zapusti in grdo izda ter pristopi k sovražniku kot janičar. Koliko je med nami polovičarjev! Po imenu so katoličani, dejansko so pa sovražniki katoliškega prepričanja in katoliških pristašev. (Nadaljevanje na 3. strani) skega blagra!" škandal ! Kes. demokratski in potem sami celo podpirajo boj proti svojemu katoličanstvu. pa pri tem ljubo izdajo ljudske koristi, ki bi jih še mislijo, da so še katoličani. Kako lahko delo ima sovražnik pri takih ljudeh ! Od dobrega resničnega in odkritega prijatelja beže. Njega, ki jim želi dobro in se za nje žrtvuje, sovražijo, kot "humbugarja" in sleparja, a pravega sleparja, resničnega "humbugarja'' se pa oklepajo kot svojega prijatelja in mu slede, da jih vodi vedno globje in globje v njih lastno časno in večno pogubo kakor in kamor hoče. Da, ta vojska bi ne bila še tako huda. ko bi se je katoliki zavedali kot take in ji vso skrb in pozornost posvetili ter odločno nastopili v odpor proti temu sovražniku našem in naših svetinj. * * * ska stavka poravnala preje, kakor, da bodo premogarji dobro tepeni. Stavka bo trajala še precej časa in poprej bodo lastniki porabili ves premog. ki ga imajo sedaj še spravljenega po svojih skladiščih. Jaz sem trdnega prepričanja, da premogarji v Illinois, bodo pri volji sprejeti znižanje plač, vendar pa, ko bodo zvedeli, koliko, da se jim misli znižati plače, bodo seveda zakričali."' Tako je toraj Dr. Hannold pokazal javnosti zastavo lastnikov. On je jasno povedal, da premogarski baro-nje nameravajo zmagati nad ubogim delavstvom s tem, da bi jih izstradali. Torej ne pravičnim potom, ampak s silo z lakoto hočejo pritisniti ubogega premogarja k tlom, da bi se jim primoran radi krulečega želodca mogel povrniti na suženjsko delo. Na tej podlagi torej lastniki i-grajo svojo igro. Kar je pri tej premogarski stavki. Še najbolj značilno je pa to. da se tudi vlada ne zmeni prav nič. o pre-mogarskem položaju. Vlada prav dobro ve, da so lastniki veliko bolj oboroženi, kakor delavci premogarji. ki so še tedaj, ko so bili zaposljeni zaslužili komaj toliko, da so se po beraško preživeli in vendar se vlada prav nič ne zmeni. Ali naj vzamemo to malomarnost, kot dokaz, da je vlada na strani lastnikov proti delavcem premogarjem? Pod demokratsko vlado, so delavci pač imeli POGODBA MED VATIKANOM IN BOLJŠEVIŠKO VLADO(?) Kakor so časniki poročali, sklenila je boljševička vlada z Vatikanom posebno pogodbo, po kateri bo dovolila, da smejo priti v deželo jezuit-je in frančiškani izmed moških ie-dov, in vsi ženski redovi v svrho misijonskega delovanja v deželi. Kakor poroča pa drugo poročilo, je Rim zanikal, da ni res. Pač pa je boljševi-ška vlada dovolila Vatikanu, da p:>-šlje tja večje število duhovnikov in sicer samo v svrho karitativnega in vzgojenega dela v pokrajinah, ki so prizadete po lakoti, da bodo tam v imenu svete stolice pomagali lačnemu ljudstvu in mu delili hrane, da ga rešijo lakote. Sv. Oče se je odls-čil poslati tja jezuite in frančiškane, ki bodo to delo vršili. Kakor hitro bo boljševiška vlada dala sv. Očetu potrebne garancije, da bodo duhovniki življenja varni pri tem svojem delu bodo duhovniki odšli tja. — Ruski narod z vesel j em pozdravlja to korak svetega očeta ker upa. da bodo tisoči rešeni smrti za lakoto na ta način in da bode tisoče otrok lahko zopet dobilo potrebnega poduka in vzgoje, ko so vse učitelje in profesorje pobili. Boljševiška vlada vidi, da bode edino potem katoliškega redovni št va mogla vsaj nekoliko za-braniti, da narod popolnoma ne po-sirovi in ne podivja. Radovedni smo. kaj bodo sedaj na to rekli naši ameriški slovenski bolj-ševiki okrog "Prosvete" in "Slovenije." S KONFERENCE V GENOVI. Genova. 26. aprila. — Spor med državniki, ki je nastal zadnji teden (Nadaljevanje na 3. strani.) Liberalne učiteljice hodijo po shodih katol. Slov. ljudske stranke ter stenografirajo govore katol. poslancev. da jih potem ovajajo oblastem. Te učiteljice so plačane z ljudskim denarjem. Gniloba, da smrdi do neba. Ministrski svet je na ponovni pritisk naših poslancev sklenil, da se dovoli za revne sloje v Sloveniji 8 milijonov kron. Socijalni minister dr. Žerjav je brzojavil iz Dubrovnika, naj se to razdeli samo med liberalne in socialistične organizacije. Proti temu div-jaštvu je odločno protestiral poslanec Brodar pri namestniku socialnega ministra, dr. Krstlju. - DENARNE POŠILJATVE. > Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. * Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ 2.60 50 lir ..................$ 3-35 1000 kron .............. 4-75 100 5000 kron ............... 23.00 500 10000 kron ............... 4600 1000 lir .................. S7<*> Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 <>o računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, UL lir .......... • • • ♦---- 6.25 lir .................. . 29 00 HiffpPVI^iU. U I.PU.UIIIIL p T N O EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. _ Slovenian tYanciscan Press J&W W. aand Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. ered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Rev. J. M. Trunk. "Verujem v Slovanstvo," (Dalje.) Do sloge more priti le potom medsebojnega, spoznavanja drug drugega. To je pa tako dolgo nemogoče, dokler Slovani nimajo medsebojnega občevalnega jezika vsaj med inteligenco. Jasno je, da more biti to le ruščina. Dozdaj je bilo pa greh učiti se ruščine! Kdo jim more od zdaj tega zabraniti? Slovanska vzajemnost mora vstvariti Slovanstvo. Političnega zje-injenja ni ravno treba, dasi bi bilo zelo koristno, uverjen sem pa, da tu-uj do tega pride. Sedanji čas hitro napreduje. Potom tiska, olajšanega in liitrega prometa se ideje bliskovito širijo. Notranje težkoče držav se lahko mahoma odstranijo, kulturna, verska, gospodarska in politična vprašanja se poravnajo pri dobri volji, če ni zunajne šuntarije. Ne poznam prav nobenega zadržka, da bi se Slovanstvo ne moglo politično vsaj tesno približati in ko en mož govoriti v zunanji politiki. Pri tej točki pričenja rnoja vera v poklic Slovanstva. Lahko bi naštel mnogo izrekov slavnih mož, ki so bili o tem popolnoma prepričani, da bo Slovanstvo enkrat igralo zelo važno ulogo v svetovni zgodovini. Razložiti hočem le nekoliko razlogov. ki saj mene potrjujejo v veri na poklic Slovanstva. C učno je, da svet nemore priti do miru, dasi po njem tako hrepeni. Sedeli so skupaj v Parizu, vsedli se skupaj v Washingtonu, zborujejo v Cannesu. v Genovi, ustanovili / Ligo narodov" govorijo in se posvetujejo razorožitvi ... pa gre vse. kakor bi kdo metal denarje v žakelj, ki nima ana. Pravičnosti ni. pravijo, in te ni. ker ni ljubezni, ni vere. Papež le ""'.i mogel narode zbližati. Vse lepo. Papežtvo razpolaga nad velikansko duševno močjo, a politična vprašanja se s samo duševno oblastjo ne mo-1 ejo obravnati, še manj reševati, treba je tudi politične moči, te pa pape-štvo nima. Pravica in politična moč se morete združiti, da pomirite svet. Ni jih -e, a lahko se združite v — Slovanstvu. Glede pravičnosti smem o Slo-\nnili upravičeno trditi, da imajo nekako naravno, prav krščansko smisel za pravičnost. Slovan ima srce. je dobra, le predobra duša, ne dela nt-j -ilja, je večinoma veren, ima torej tudi ljubezen. on bi torej mogel ttati. ""vsakemu svoje", izravnati nasprotstva. Ko so sklenili famozni londonski pakt, kjer so Angleži in Francozi prodali Italiji Trst, Reko, torej slo-J vanske dežele, je bila edina Rusija, ki je smatrala to za krivico in ni podpisala. To je slovanska smisel za pravičnost, ki je pri drugih narodih ni! Ta pravična "volja" pa mora biti podprta tudi z neko vrsto politične moči. A kje se more o politični moči pri Slovanih govoriti? Res je,.da je danes še ni. a podlaga je dana. Kako? Katera? Poglejmo nekoliko na slovanske države. Politična moč sloni na g*>--podarski moči. Kdo more dvomiti, da slovanske države ne morejo priti do velike politične gospodarske moči? Ali nimajo vseh predpogojev zato? \ ojska je pokazala, da zavzema vprašanje krulečega želodca prvo mest"*. Evropo je treba vzeti kot celoto, skupno zase. Amerika n. pr. ne more Evrope rešiti, to vidimo vsak dan. Evropa strada, Amerika pa ne ve kam z žitom. Slučajno nekaj izda. za stalno si mora Evropa satna pomagati, to pripoznajo Amerikanci sami in se obračajo do — Rusije. Pa ni Rusija sama, ki bo imela kruha (zdaj je tam lakota, a to je le prehodne«, slučajno.) Žitna polja ima Poljska, Čehoslovakija morda vsaj dosti, več ko dosti Jugoslavija, precej tudi Bulgarska. Kdor bo imel kruh, bo imel moč, to je jasno po dosedajnih izkušnjah. Kdo more torej v prihodnjih letih v Evropi dobiti politično moč? Ta, ki bo gospodarsko močan; gospodarsko okrepile se pa bodo slovanske države, ker imajo dosti — kruha. O drugih sirovinah niti ne govorim. Ali ni to čisto naravno? Ampak slovanska politična moč ima še drugi izvor. To so številke! Naj reče kdo. kar hoče, vojska je pokazala tudi to, da človek prekosi :n prekaša vsak stroj! Stroj je mrtev, človek žito bitje. Mnogokje sicer število ne pride v poštev, a človek je najboljši stroj in prekosi vsak str^j, kjer je toraj število, tam je tudi moč. "Many hands make light work", pravi angleški pregovor in drugi se glasi: "A man is a man though he be poor as a mouse," Po kakovosti slovansko število še ni dobro, a ni vsak Slovan teleban, mnogo je med njimi prav bistrih glavic in število teh raste, bo rastlo še bolj na solncu narodne, državne svobode gospodarske in pj-^tične moči. Kakšne pojme smo imeli o duševnih zmožnosti Rusov pred vojsko! Ko smo pa prišli v stik z ruskimi ujetniki, smo drugače sodili. Nakrat smo bili skorada za njimi! Omike nam res še manjka, pa je nam bila dozdaj do nje zaprta pot, a zdaj nam je odprta in številke bodo od lne do dne pridobile na kakovosti. "Ko listja trave, nas sinov je Slave'% to je istina, a resnično tudi, da je res še mnogo listja in trave v kulturnem pogledu. 'Zato tudi naše številke še ne bodo prišle do veljave, pa pridejo sčasoma. Poglejmo nekoliko vsaj površno te številke in njih pomen. Jugoslovanov z Bugari je (okroglo) 20 milijonov, Čehoslovakov in Poljakov okoli 50 milijonov, Rusov najmanj 130 milijonov, torej skupno nekako 200 milijonov Slovanov. V Evropi pridejo v doglednem času v poštev le 3 velesile, Francija, Nemčija (z Avstrijo) in Italija, ker Anglija je že danes silno nervozna in bo z izgubo Indije in Egipta (kar je gotovo) padla na pomen Španije, ki je bila nekoč tudi svetovna sila. Te tri velesile imajo približno 150 milijonov prebivalcev. Da se bo Slovanstvo realiziralo. tesneje združilo, je seve premisa, predpogoj, a saj ni dvoma, da 1>i se ne. Toraj bi imelo že 50 milijonov nad drugimi tremi. Je pa pri prej -imenovanih treh velesilah dvoje stvari: težko je misliti, da bi prišlo ke-*aj do zveze teh treh proti Slovanstvu in nadalje, ako bi prišlo, ima Slovanstvo že danes 50 milijonov več, a kar je velike večje važnosti. Slovanstvo ima — kruh! Iz slovenskih naselbin. 0Wt- i Pittsburgh, Pa. — Kakor vidite iz mojega pisanja, je moja roka trda in neokretna za pisavo, vendar mi srce ne da miru, da se Vam ne bi zahvalil, da ste ponatisnili v listu Edinosti izjavo sedajnih ostalih lastnikov G. S. Ta ostanek Vam pravi, da Vam je Glas Svobode trn v peti in, da se bojite resnice. Kar ta žena piše se meni zdi žalostno in pomilovanja vredno, ker sploh nima dokazov, da je Glas Svobode še koga osrečil, ampak ravno nasprotno, podrl je dober sad in dobre nauke v marsikaterem slovenskem srcu, odkar bega s svojo satansko gonjo uboge naše zaslepljene rojake po zapuščenih naselbinah. Pa kljub temu prihaja s trditvijo, da preganja temo, da uči resnico. Jaz pa smelo trdim, da je vse to, kar ona trdi gorostasna laž. Sedaj, ko je lastnica G. S. se že re-penči, in hoče vas podučiti, kje je pot resnice. Uboga sirota, naj bi sama imeli vspeha, če boste iskali vspe-hov s svojo smrdljivo bakljo, ugasnila vam bo, njen Mastni smrdljivi dim, jo bo zadušil in to bo vse. Tudi vi boste padli pod koso smrti, a Katoliška cerkev pa bo jadrala, kakor mogočna in nepremagljiva križarka "naprej po valovih življenja do konca dni. garjem najbolj škodi, je to, da so se pojavili neunijiski delavci, ki delajo noč in dan, samo da bi dobili ven več premoga, kakor mogoče, ter, da bi tako lahko bosi bosali in se zdržali proti stavkujočim premogar-jem. Mislijo, da se jim bo posrečilo zavzeti enako stališče, kakor premogarskim baronom v West Virginia. Vendar bosi se motijo, pre-mogarji ki so odšli na stavko so edini in bodo vstrajali do konca. Tuai lastnikom bo enkrat odklenkalo in ne bodo vedno bosali delavce na suženjski način in zraven flikali svoje žepe z visokimi dobički. Tudi tukaj je dovolj takih "na-Konečno pa stavi Mrs, Marjja jPrecln.;«kuv", ki pravijo, da so pri-Konda predlog, da naj duhovniki pravljenj vse storiti za ubogo delav-prenehajo obljubovati posmrtno več- stvo. Sedaj se vidi, sedaj ko je čas no veselje svojim vernikom. Stem da pomagal delavec sodelavcu, pa ste pa Mrs. Konda pokazali najbolj črno stran svoje protiverske podlosti, kot slabotna žena. Na tisoče in tisoče konferenc, sej in drugih sestankov otvorjajo dnevno po Ameriki. Med njimi vzemimo kongres delajo dvakrat več, kakor navadno. Seveda, to so se naučili menda iz naprednih listov Prosvete in Proletar-ca itd. Živijo naprednjaki, le še tako naprej pa bomo kmalu delavci delali po 12 ur ali pa še več na dan. -- J----- . auiign,a 1 ----- ---- i' — ^V » vv. na uail. Združenih Držav, ali ni tukaj cvet Živijo Prosveta! Živijo Proletarec! najsposobnejših mož. ki jih držav-|Vaši sadovi se že kažejo! .Vjim ve-Ijani izvolimo, da vodijo interese na-i'jai° l>esede: "Kakoršen učitelj, tašč dežele, in ali ne klanjajo svojih učenci!" glav pred stvarnikom in ga prosijo Pred par dnevi je tukaj storil ne- . • pomoči pred vsako sejo. Med nami Slovenec samomor. Izbral si ie preje po.skala pot resmee in če jol pa. hera-.; pa ,)odjsi že na izo.lzelo čuden način si končati hoče najt, j, svetujem, ua naj pride l>razbe al; pa „a finan-.nem lju življenje. Vzel je velik kos dinami-k \am v solo te hočete najt. pot upirajo ;„ 0(lklanjo resnic() . ta. privezal si ga je na pr,a. sedel na resn.ee. tedaj \ am svetujem Mrs. Vsega.nogočnega Boga. Izobražen- *o! in si prižgal "Fuse" in nato za-konda. vrnite se nazaj, k Onemu. ci vseh strok verujcj(( v večnost. a čel igrati na orgeljce. Igral je par k, je osrečil ze m.l.jone m m.l.jone naM propad]; capinj kj nis°<«I v cerkev ne k sv. zakra- tnont>>ni ___- _r kri kakor za vse clovecanstvo tega živcIa vse dofje (>d ^^ sveta in Imentom. Tudi pr, njemu >e je vres-sveta I oklenite pred njega in Vam jih tudi ho vse do k()nca ^ In |nie„ prcgovor. kf »Kakor^m, >0 pokazal pravo pot kot resnice. taki_Ie capinj> naj nan>d q .živlfenje. taka smrt!' Tu kaže kai K lezusu se vrnite, pa boste na p .v „če? Hvala Vam! ti resnice. Mrs. Konda! Slovenski Y^Mi;,. 1. : 1 1 . , , . , ..........Aaaalje treh. da je bil dan povod narod se vam k-a slabotni ženski cu-U-i ,„imH ,,1 v«- - 1 za oapacl o< 1 \ere njenemu di. g strašno razširilo že tu- prizur. ki govori glasnejše, kakor vsi govorniki na svetu, kaj smemo pričakovati od razupitega socijalizma. Tako konča življenje človek, ki ne pozna Boga. Sedaj bodo lahko naši naprednjaki njegovo telo vpeljili. kakor si) Martinovega v Chicagi in izročili elementom. Bog mu bodi milosti ji v ubogemu zapeljanemu rojaku ! Se bodo med nami tatvine. Še bodo uboji in ropi, še bodo se dogajali samomori, dokler bo ljudstvo verjelo našim rdečini voditeljem zloglasnega socijalizma. Zakaj pa prej ni bilo toliko takih-le slučajev, ko je bito ljucistvo verno napram svojemu Bogu. Pred zadni teden sem tudi čital odgovor Marije Konda, ki je bil ponatisnjen v "Edinosti". Ona pravi, da ako zašije socializem v vsaki kotiček. (saj za v kot je, drugam itak ne) potem bodo mogli papeži, škofji in duhovni hoditi bosi. Jaz pa pravim. če bi se to zgodilo, bomo vsi bosi, ne samo papeži, škofje in du-^ hovni ampak vsi, ker prišli bi s solati o^ sestricah, ki jih je izšolala (Cijalističnim nauki na beraško pali-Glas Svobode? Jaz sem mnenja, da'c°. po kateri pravkar krevlja naša navaden človeški želodec bi ne pre- slovanska Rusija. Take nebesa naj nesel, če bi temeljito pregledali sado- I imajo socijalisti sami. mi se jim ve vaših naukov. [zahvalimo za nje!' Toliko za danes, o priliki se še kaj utemljeni na resnici, zato sem se jih oklenil in začel po njih živeti in ni me sram danes to javno priznati, da sem hvaležen Bogu. da me je o pravem času še pripeljal na pravo pot. Stem, da ste omenili kat. usmilj. sestre, ste hoteli zliti nekoliko gnojnice Mrs. Marija Konda na Kato-ličanstvo. Kaj pa. ko bi mi pričeli pi oglasim. Želeč listu Edinosti obilega vspeha in mnogo novih naročnikov. Mihael Šepec. Forest City, Pa. — Cenjeno uredništvo:— Prosim dovolite tudi meni nekoliko prestora v Vašem cenjenem listu, da napišem malo o naših razmerah in o našem življenju. Iz delom gre zelo slabo in kakor zgleda bo še slabše. Pred tremi tedni smo prenehali delati, ker se je iztekel naš kontrakt za plače s z lastniki premogorovov. Dne 1. aprila so sklicali sejo lastniki in zastopniki unije. Od tistega časa so bile vedno seje in na teh sejah ni ničesar drugega, kakor prepir med zastopniki unije in lastniki. Lastniki bi radi ponižali plačo, za 15 odstotkov, a delavci pa zahtevajo 20 odstotkov povišanja plač. Tako je med obema strankama prepad, ki bo dal mnogo dela obem strankam predno bodo Chicago, 111. — Dr. sv. Ivana Kr-stitelna, DSD. priredi dne 28. maja t. j. četrto nedeljo v mescu svojo zabavo s krasno igro "Pogodba." Igro bodo priredili v cerkveni dvorani sv. Štefana. Zadnji torek je preminula Mrs. Frances Čemažar sestra bivšega chi-caškega župnika Rev. Sojarja. Po-; greh se bo vršil iz nemške katoliške cerkve. Pokojna Mrs. Čemažar je veliko pretrpela na bolniški postelji. Pokojnico priporočamo v molitev, sorodnikom pa izražamo naše soža-ljef Mr. Šinkovec, ki je zadni teden prodal svojo hišo cerkveni občini za šolske sestre, je zadnji ponedeljek kupil drugo hišo na 2021 West 22nd Place. Njegov novi dom je mnogo večji kakor prejšnji. £opet ena hiša več v slovenskih rokah v naši naselbini. Pri kupčiji je posredovala na- naredili mir med seboj. Kar premo-| (Nadaljevanje na 3. strani.) Tak, zdaj, prijateljčki predragi, povejte svojmu Pavlu Zgagi: kako ste se vi kaj imeli, ko ste veseli pirhe jeli? Bil dober letos je kolač? Bilo je dosti mastnih krač? Kar mene samega se tika. Imel sem vsega kot se sika, Vsega je Ančka dost napekla. "Ker Pavle naš",—tako je rekla— "test fant je. zavber, rdečih lic, mu speči moram dost potic." Tako vsega je dosti bilo. Pa Še galonce ni talilo. Prav lustvo smu se res imeli. CI o malo smo se zavrteli. Vsaj velka noč je le enkrat. Vesel* bodimo vsaj takrat. Sedaj naj vam pa, bratje dragi, povem, kaj manjka Pavlu Zgagi. Ni dosti, da ste me z volili in službo težko naložili: Ce hočte, da jo bom vršil, mi kup* te še avtomobil. Pismo moje se glasi, prečitajte ga pazno vsi; Ta služba je moja. težka strašno jo mogel vršiti bodem zvesto samo: če bom dobil avtomobil. Bom Kristana erbšno branil v Lavvndel, da sociji lačni, ne bodo jo vzel samo če bom dobil avtomobil. Otrobe bom rej tal Narodnem Glas. da z njim zadušil vse ne bo vas, samo če bom dobil avtomobil. Bom tetki "Prosveti" "šnofat" dajal in vest ji kosmtao izpraševal samo če bom dobil avtomobil. Bom farbce študiral pri Proletarc da backe še farbat' bo mogel ta jarc samo če bom dobil avtomobil. In munšajn bom lifral Kozmu Telban da revež bo lahko kdaj še pijan, samo če bom dobil avtomobil. Miljonske bom fonde rdečkarjem dal, da kapitalisti ne b'jo postal, samo če bom dobil avtomobil. Nedolžne bom lilje Joli dolin zalivati mogel v zdajšni vročin samo če bom dobil avtomobil. Še ktero bom lušto povedal lepo, da vsi se smejali boste srčno samo če bom dobil avtomobil. Ce hočte še toraj Pavla imet denarca mu morte dost poskrbet, samo da bom dobil avtomobil. Zdaj pa naredite kar Vam ljubo, a jaz pa ostal bom z vami samo samo če bom dobil avtomobil. Good bve Vaš Pavle. (Nadaljevanje z 2. strani.) ša nova Lincoln Realtv Co. To je že druga kupčija, ki jo je izvršila ta Companija tekom prvega tedna svojega postanka. Kupcu Mr. Šinkovcu in novi družbi, ki s svojo agilnost-jo Hitf po svoji začrtani poti prav iz srca čestitamo! Mr. Karol Bonča naš naudušeni faran. je kupil zadnje dni loto med Robev in Lincoln ulico, kjer bo zidal svojo hišo. Tako cvete naša naselbina od dne do dne! napram Nemčiji in sovjetski Rusiji,1 ki ste sklenile medsebojno pogodbo, brez, da bi zato vprašale zapadne zaveznike. To se je Franciji zdelo za tako razžaljivo, da je celo že grozila z okupacijo rurskega okrožja. Vse to ne znači ničesar drugega, kakor, da zavezniki imajo ve\ik strah, ker uvi-devajo, da ne bojo v stanu dolgo kontrolirati Evrope. Francija je hotela na vsak način, da se konferenca razpusti. Lloyd George pa je mnenja, da bi to ne koristilo situaciji kakoršna je prav ničesar, ker s tem bi se pokazala samo slabost državnikov. Zato je Lloyd George s svojo politično spretnostjo pomiril duhove in jih prepričal, da bo za situacijo koristno, da se nadaljuje z konferenco. Kakšne sadove, bo rodila konferenca v svojem nadaljevanju bomo videli v kratki bodočnosti. JAPONCI BODO OJAČILI SVOJO ARMADO V SIBIRIJI. Tokio. 26. aprila. — Poganjanje, ki se je vršilo med japonskimi oblastmi in rusko vzhodno republiko se je pravkar končalo. Japonska vlada je odredila, da bo poslala veliko ojačenje v Sibirijo. S tem je japonska vlada javna pokazala, da hoče svoje interese še bolj razširiti v Sibiriji in da je iste pripravljena tudi ščititi če treba s svojim mečem. Tako misli Japanec. barantati s slovansko kožo! BELGIJSKI FRANČIŠKAN U-MORJEN NA KITAJSKEM. Burssel, 26. aprila. — Frančiškan P. Julian Adons je bil zadnji teden umorjen na Kitajskem. P. Julijan je bil na Kitajskem dolgo vrsto let, kjer je vodil misijone med pagani. Za razširjevanje katoliške vere med pagani je on veliko pripomogel. ne ljarde dolarjev. Ako jim Amerika dovoli posojila, potem pravijo, da sploh ne bo mogoče stabilizirati evropskih valut. ZA "BELOKRANJSKI DOM" V ČRNOMLJU SO DAROVALI. Janez Brula, $2.00, Jože Brula, $1.00, Jakob Brula, $1.00, Stefan Brula, 50c, Katarina Korelc, $2.00, Marija Skala, $1.00, Jožef Koški, $1.00, Janez Štajer, $1.00, Frank Sclvweiger, $2.00, Jožef Stonič, $1.00, Vsem darovalcem bodi v imenu vseh belokranjcev najlepša hvala in naj Bog vsem obilno poplača! Jakob Schweiger, Soudan, Minn., nabiralec. EVROPA HOČE POSOJILA. Paris. 26. aprila. — Kakor ie slišati iz genovske konference, se pripravljajo evropski državniki s prošnjo na Ameriko, za posojilo okoli 3. mi- (Nadaljevanje z 1 strani.) O, ko bi bili katoličani tako zvesti svoji zastavi, kot so nasprotniki svoji! Recimo da si ti v hiši svoje matere in se z njo lepo pogovarjaš in ji razkladaš svojo ljubezen. To je vse lepo! Mati je tega vesela. Toda mislimo si, da bi zunaj pred hišo kričal nad materjo in jo zmerjal tvoj pokvarjeni brat in bi silil v hišo z odprtim nožem, katerega hoče poriniti tej materi v srce, ali bi bila mati zadovoljna, da bi ti mirno sedel in ji razkladal svojo ljubezen, ko je pa v smrtni nevarnosti pred tvojim bratom? Ali bi ne bila tvoja prva in glavna dolžnost se potegniti za svojo mater, ji braniti njeno življenje? Ali ni to slika sedanjih razmer? Ko ti klečiš v cerkvi pred svojim oltarjem ali ne čuješ zunaj po časopisih strašansko zmerjanje proti tvojemu Bogu, ali ne čuješ udarcev na cerkvena vrata po teh listih, ki skušajo udreti v to cerkev, razbiti vse, kar je v njej svetega in uničiti in pomandrati v blato tvoj sveti Križ? Misliš li, da je toraj dovolj, da ti samo mirno moliš sam? Pomisli sam! Zato ni danes bolj potrebne stvari za katoličane, posebno za nas a-meriške Slovence, kakor je katoliški tisk. Tisk skuša uničiti in podreti božje kraljestvo med nami in samo tisk ga pa more tudi braniti vspešno. Zato smo pa katoličani brez močnega katoliškega tiska vojaki brez orožja. Vera brez katoliškega tiska nezavarovan zaklad. Zato je danes prva dolžnost naših duhovnikov, da skrbe za močan katoliški tisk! {Zato je danes dolžnost vseh katolikov, da najprej in pred vsem in glavno skrbe za svoj katoliški tisk, kajti gojiti in razširjati in vtrjevati krščanski duh, čednosti in krščansko življenje, opravljati razne pobDŽnosti. pri tem pa zanemarjati katoliški tisk, je danes toliko kakor popravljati in prenavljati in povečevati in krasiti hišo kadar že gori, krasiti jo in ob jednem pustiti, da jo požar počasi uničuje. Ali ni prva dolžnost ogenj gasiti in rešiti jo pred popolnim uničenjem od ognja? (Nadaljevanje. r ROJAKOM NA ZNANJE! Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah. Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje. Rojakom se priporočamo v naklonjenost! JOSEPH FURLAN, 405 So. Ann Street, Little Falls, N. Y. Cleveland, Ohio. — Clevelandča-nje smo veseli, da ste nam poslali sem ubogega slepega rojaka. Jožeta Gogola. Tukaj je našel veliko prijateljev, ki so mu obljubili pomoč in mu jo tudi že izkazujejo. Vodijo ga obiskovat in ga vodijo okrog po hišah, da si more nabirati milih da-Rojak Gogola je resnici potre rov ben naše pomoči. Je pa tudi dober in pohleven človek. Vsakemu, ki ga vidi, se smili in mu rad po svoji moči pomaga. Kakor se vidi, tnu bo Cleveland dobro pomagal, da boee lahko šel domov, ako bo hotel. Rojak Gogola pa želi tudi izreči vam pri listu Edinosti in vsem drugim rojakom v Chicago in drugod, posebno še družini Pogačar v Chi-cagi prav prisrčno zahvalo za vse izkazane dobrote za časa, ko je bil v Chicago. — Komur še ni znano za rojaka Gogala, naj mu služi sledeče: Doma je iz Studenčice na Gorenjskem. Popolnoma slep je že 6 let: Ponesrečil se je pri delu v rudniku. Sedaj se nahaja na 1053 E. 62nd St. v Cleveland. Ako bi kdo hotel kaj poslati mu, se mu bo pošteno izročilo. Tudi ga vsakdo lahko obišče na tej številki. Rojaku Gogali želimo. da bi svoj križ voljno nosil. Mi se pa učimo iz tega, kolike vrednosti so zdrave oči. Imamo zdrave ude. pa se še pritožujemo in godrnjamo, kako nam je hudo. Ta siromak mora pa vedno peti: "Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre, bi videl kak zvezde in luna blišče!" — Bog nas varuj telesne pa tudi dušne slepote. (Nadaljevanje z l strani.> med državniki evropejskih držav, je utihnil in polegel. Prefriganost angleškega ministrskega predsednika Llovd George-a, je za zaprtmi durmi poravnala spor, ki se je koncem zadnjega tedna razlegal po celem' svetu. Francija je postala nervozna,1 CHICAŠKIM SLOVENCEM! Slavnemu slovenskemu občinstvu v Chicagi, okolici in po celi Ameriki naznanjamo. da smo organizirali družbo pod imenom "LINCOLN REALTY COMPANY". Ta družba je popolnoma v slovenskih rokah in se bo bavila s prodajanjem in kupovanjem hiš. zemljišč, (lot) najemnino, zavarovalnino, notarskimi deli in prodajala bo tudi vozne listke za v stari kraj in obratno. Obenem bo to tudi slovenska odvetniška pisarna. STEM se bo našo slovensko naselbino povzdignilo, ker dosedaj naš narod v Chicagi ni imel enakega zavoda, ki bi ga vodili njegovi ljudje, ampak bil je odvisen od tujcev v tem oziru. Zato si je "LINCOLN REALTY CO." nadela veliko nalogo, namreč pomagati našemu ljudstvu, da se kolikor mogoče skupno naseli v naši naselbini. To želimo zato, ker v kratkem se prične z gradenjem slov. šole v Chicagi, da bojo pa Slovenci bližje svoje slov. šole. in da jim vsledtega lažje pošiljati svoje otroke v svojo lastno slov. šolo, bomo skrbeli, da bomo preskrbavali stanovanja in hiše v prvi vrsti rojakom Slovencem! ZATO. prosimo vse rojake, ki želijo prodati svoje domove, zemljišča ali lote. da naznanijo takoj uradnikom "LINCOLN REALTY CO.", ki bodo skušali jim preskrbeti kupca, da bodo prodali svoj dom ugodno. Vsi tisti, ki nameravajo si kupiti dom. farmo ali kako zemljišče (loto), naj pridejo k nam in preskrbeli jim bomo natančno kar želijo. KADAR potrebujete kakih odvetniških nasvetov pri opravkih na sodniji, ali če potrebujete tolmača na sodniji, pridite k nam k vašim rojakom, da vam pomagamo. "LINCOLN REALTY CO." bo imela svojo pisarno na vogalu na 22. cesti in Lincoln ulici v novi hiši Mr. And. Batisttig-a, v prvem nadstropju. Pisarna se bo otvorila začetkom maja mesca. Za ta čas. do prihodnja mesca se pa lahko stranke zglasijo na domu doli podpisanih uradnikov družbe "LINCOLN REALTY CO." DRUŽBA "LINCOLN REALTY CO.", se slavnemu slovenskemu občinstvu naj- topleje priporoča in vsem zagotovlja. da kdorkoli bo imel opravka žnjo, bo zadovoljen s postrežbo in vsem. Pomagati našim ljudjem. je naše prvo geslo! LINCOLN REALTY COMPANY 1901 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. Uradniki: John Petrovčič, 1920 West 22nd Street. John Jerich, 1849 W. 22nd Street. Leo Mladich, 1929 West 22nd Place. R. F. Kompare, slovenski odvetnik. Phone: Canal 0098. M iiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiimsiiiiiiiiiiiiiiiii;^; ^iiiiiiiiiiiiiiiiMifliiiiiiiiiiiii^llllllllllllllllM; iiiiiiiiiiii;»^:ii[niiiiniiiii!:^;ii: K iDinosr Neznani Bog (Priredil PR. BLANKO.) (Nmd&lj e vanj e) 4 "To je bil toraj prizor, grozovit in zaničevanja vreden/' začne z mogočnim glasom, "h kateremu ste povabili tudi rimskega legata. Nakopali ste si s tem dejanjem sramoto in zaničevanje nad celo hišo in svoje ime. Delate pa tudi sramoto svojim gostom, katere ste prisilili, da so bili brez — ali bolje proti volji deležni umora. Ali morda to ni bil umor? Ali to ni vnebovpijoča krivica, ako daste odsekati glavo človeku le zaradi tega, ker to zahteva ženska in je plesalka dobro plesala svoj nesramni ples? Jaz vsaj nočem biti deležen te hudobije —!" "S kakšno pravico me kličete na odgovornost", zakriči Herod besen od jeze. "in kakšno pravico je imel Janez Krstnik mi očitati moj zakon? Ali morda ne smem vzeti za ženo, katero hočem?" "Nikakor ne!" ugovarja Pavel. "Vaše lastne knjige postave vam prepovedujejo vzeti za soprogo ženo svojega živečega brata in Krstnik. kateri vam je bil poznan, kakor od Boga poslan mož, je storil le svojo dolžnost, ako je hotel preprečiti vaše početje. Celo jaz, Rilmjan, spoštujem te vaše postave. Mislil sem, da vam s svojo prisotnostjo izkažem čast. Prišel sem pa, kakor vidim, le zato, da sem videl, kako gazite mojo čast in zapuščam vašo hišo, ko moje prisotnosti nevredno." Pri zadnjih besedah ogrne svoj rdeči plašč, paludamentum imenovan, čez pleča in zapusti s krepkim korakom dvorano in palačo. Mučna tišina nastane vsled njegovega odhoda. Srce tirana je pa kuhalo od jeze. Noč je bila mila in topla. Mesečna svetloba je tkala svoj srebrni paj-čolan nad mestom po gričih in dolinah. Mir, tihota je dobro dela razburjenemu duhu in kakor božajoča roka se je ukradel mir v nemirno srce. Še nikdar v življenju ni bil tako razburjen. Bilo mu je. kakor da bi mu bil kdo raztrgal dušo na dvoje. Spri se je s svetom in samim seboj. Neko nepopisno gorje ga je popolnoma prevzelo. Bežal je iz Rima ,ki je bil v njegovih očeh le še jama morivcev, temno peklo, kjer se je tisoče žrtev borilo proti eni pošasti. Prišel je v Jeruzalem poln veselega upanja, katerega bi komaj znal imenovati. A tu je našel le odmev, ali bolje, opično posnemanje Rima. Ali je svet res enkrat za vselej preklet v to žalostno stanje, katero povsod srečava. Ali ljudje res niso nič drugega, kakor z razumom in voljo obdarovane živali, ki pa ne rabijo svojih uzvišenih zmožnosti za nič drugega, kakor da uničujejo eden drugega in da se s svojimi strastmi in pohotami ponižujejo globoko pod živali? Odkar je solnce izšlo, je moral umreti človek, ki je bil Herodu skoraj ravno to. kar je bil rimskemu tiranu Tiberiju njegov suženj Klavdij: i-grača. suženj, zaničevana stvar, s katero sme delati popolnoma po svoji volji. Kje je bila tu razlika med rimskim in judovskim, med poganskim in verskim glavnim mestom posebno, ker se je zadnje še ponašalo z božjo postavo in vero? Plavokoorasti človek smukne mimo njega. Pavel takoj spozna mladeniča od včeraj. '"Počakaj, prosim te!" zakliče in stopi hitro za njim in srce 11111 je rajalo od veselja. "Le par besedi! Ali že veš, kaj se je zgodilo z Janezom Krstnikom?" Mladenič obstane povešene glave in odgovori: "Vem, ravnokar je sporočil eden izmed naših Učitelju. Gremo ga pokopat. "In Učitelj?" povprašuje Pavel radovedno. "Kaj pravi On na to?" "On se veseli, da je Janez odšel v drugo^ pravo življenje, k kateremu ie smrt le vrata; pa tudi žaljuje za prijateljem." "Žalj uje?" ponovi Pavel zamišljeno. "Povej mi vendar, kdo je On. ki ga imenujete Učitelja?" "On je, ki je", odgovori J/anez, "Mesija sam." "Ali čuti kakor drugi ljudje. Seveda tako je izgledal, kakor da bi mogel žalovati", pristavi Pavel bolj sam zase. "Da", pravi mladenič, "žaljuje za prijateljem in služabnikom, ki je poslan pripravit mu pot, skoraj kakor eden izmed nas. Oprostite, meni se mudi !" In spoštljivim pozdravom odide. Dolgo še je hodil Pavel po jeruzalemskih ulicah. Ko se slednjič vine domov, zdelo se mu je, da je rešil problem, ki ga je včeraj tako mučil. "On ie pričakovani človeštva", mislil si je. "Prerokovanje Sibile se je uresničilo in Dionizij ni veroval preveč. Nisem toraj prišel sem zastonj. In potolažen se poda k počitku. IV. Dnevi Tn meseci so prišli in pretekli. Že se bliža našim prijateljem druga velikanoč v Jeruzalemu. V mestu samem vlada veliko razburjenje, lazdelilo se je v dva tabora: eni so se priznavali za, drugi pa proti Mesiji. Vsaki dan so oznanjevali nove njegove čudeže. S streh so si jih pripovedovali in ceste so odmevale od veselih vsklikov ozdravljenih in rešenih hudobnih duhov. V svojih hišah in posvetovalnicah so pa kovali farizeji in ljudski starešine zaroto proti njemu, katerega so imenovali za-peljivca in podpihovavca ljudstva. Večkrat so ga že skušali umoriti. SRŠENI. O . . . Edinost laže, je farški list . . zato piše da so socijalisti nazadnja-ki in bogvekaj . . . samo zato, ker je farški list. Tako in enako se tetka Prosveta vedno jezi nad nami, ko jo včasih potegnemo za te sladke. Zadnja številka samosrajčnika PrOletar-ca pa pravi: . . da tudi med našim, toli hvalisanim "naprednim" delavstvom še vedno prevladuje na-zadnjaštvo in ignoranca . . Boljšega priznanja niste mogli dati Edinosti za njene resnične trditve, pri katerih vstraja že od svojega postanka. Ako bi vaše, od vas imenovano "napredno" delavstvo ne bilo nazadnjaško in ignorantno, bi sploh vain ne sledilo! To veste vi koritar-ji prav dobro, kakor mi, ki to trdimo! . . . tički poznajo se po perju! p * t + / t GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 63x9. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", dama narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to) ZASTAVE bandera, regalije in zlate znake za slovenska dk*uštva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. t J. KOSMACH. XSO4 W. 22nd St.. Chicago. I1L Rojakom se priporočam pri nakupi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJ* KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje his zunaj in sne traj, pokladam stenski papir. Najbolj ie delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! DR. JAMES W. MALLY. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res. 6127 St. Clair ave., Cleveland, O. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addi son Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič. 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost", "Ave Maria*' in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria'*, ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo oble-kcv Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. Pripravite se za neodvisnost! 11 Varnn banka, kamor na-Ligate svoj denar. M Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK KLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, sato bo ta ka odprta ob pondelldh in sobotah do pol i i 4 * 5 t t 't i I i I * 'Ar V*