List Wf--a. ^ ■ - i. . 'v. t / ** • •, 5* v • • ' * >•; s nn v • lecaj XL1V. v O I I Izhajajo v*ako sredo po celi poli. \ v tisk jemane za celo leto 4 gold., za pol po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za poj leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 old.. za četrt leta 1 £old.. pošiljane eoid. »f 0 kr V Ljubljani 13. januarija 1886. Obseg: Sredstvo zoper „ Peronospora" ali strupeno roso vinske trte je iznajdeno. (Konec.) _ Amerikanska sadna sušilnica onec Gospodarske izkušnje. Gospodarske novice prisilni delavnici. Zemlje- in narodopisni obrazi. - Ljubljanski rokodelci zoper rokodelstva v deželni Xaši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. podprte bile, po Peronospori veliko manj trpele, kakor pa drage. Sredstvo zoper ?? Peronosporo u ali strupeno roso vinske trte je iznajdeno. Ker je pa učinek takih kolov le za prvo leto po impregnaciji izdaten in ne za sledeča leta, odločil se je gosp. Dubois v tekočem letu, listje trt z raztopino bakrenega vitriola poprašiti. Vzel je za to 4°/0 raz- Spisal R. Dolenc. topino čistega, železa popolnem prostega bakrenega vitriola, in z njo je meseca julija, potem ko so se prvi (Konec.) Poškropljenje trt z apneno vodo koristi pa, kakoi s skušnje v Tezzi dokazujej ampak tudi proti grozdni plesnobi num tuchei ? tako ali sicer, da bode di le proti „Perenospoi 5 oidi- ledi Peronospore pokazali, trte v prvič in poslednjič poprašil. Zato poslužil se je gosp. Dubois posebne priprave — „pulferisateur" zvane, katera v Ville Franche s. Saone 25 frankov stane vinograda poprašiti potrosil C m mučno jaz v Chagnj dospel i bila in za en hektar je 40 frankov. Ko sem končana je trgatev uze žveplanje trt v bodočnosti laliko odpadlo. Gospoda vendar sem bil v stanu, vspeh poskušnje po listju trt Cerletti in Cuboni priporočata pa vendar-le še en- presoditi. Jaz sem 19. septembra vinograd ogledoval, kratno žveplanje trt, in to zgodaj na spomlad pred in prepričal sem se, da so bile z bakrenim vitrijolom poprašene trte še čudalepo (wundervoll) z čisto god a j pričetkom škroplenja z apneno vodo stoji šenju Zdaj preidimo francoskemu sredstvu. To ob- zelenim listjem obdane; nepoprašene so bile pa torej v poškropljenju, ali boljši rečeno, popra- ali uže vse brez listja, ali je pa še na njih vi- bestauben trt s stanjčeno raztopljino ba- v pretečenem letu je bila po aznih kmetijskih časnikih notica, da so se z bakre- krenega vitrijola selo, toda popolnoma suho. nim ltrijolom inpregnii trtni koli, za kaj dobi To je torej poročilo gosp. Macha o popolnoma vere dostojnih poskušnjah, in kaj naj slovenski trtorejci iz tega sklepamo? Kaj druzega. kakor sledeče: Sredstvo zoper Perenosporo je hvala Bogu istinito iznajdeno, in sredstvo proti „Peronospori" skazali. Tej notici se je sicer v obče malo vere prisojalo, toda o priliki mojega vsak slovenski trtorejec previdi naj se do bodoče spo- potovanja (Machovega) po južni Franciji v prošlem mladi gotovo z živim apnom, da si bode zamogel ap- septembru, pritrdovalo se mi je od vseh strani, toliko neno vodo napravljati, za katero se 2 do 3 kilograme v Midi kolikor v Girondi osobito pa od znanega ja- kega strokovnjaka Skavinsky-a in g. Fr. Vassiliere (profe apna v hektolitru vode ugasi ter raztopi. Trte se bodo najprej kej na spomlad, ko ozelene, enkrat dobro Agriculture de la Gironde), ne manj pa požveplale, potem pa od pričetka maja do srede av filloksernega preiskovalca profesorja gusta z apneno vodo 5 do 6krat poškropile. Večkrat tudi od odlične^ Millardet-a v Bordeaux-u, da je temu vendar-le tako, ko bode v tem času deževalo, tem večkrat se bode m da je^ poraba bakrenega vitriola resnično najboljši moralo škropljenje ponoviti. Za škropljenje zadosto- pripomoček zoper Peronosp Dij prilika dana, da sem se o tem sam prepričal nn je bila vala bode kaka navadna metlica, sicer se bode pa do Tam takrat (do meseca maja) gotovo kaka boljša pa vendar opozoril me je namreč nek veliki vinski trgovec gosp. učena priprava izumila, kajti kr. italijansko kmetijsko na eno dotično poskušnjo, katero je nje- in trgovsko ministerstvo priredi v ta namen v Cone- Quiltemont gov svak gospod Dubois v Chagny (DepartementSaone glianu (pri Benetkah) v mesecu marcu t. et Loire) izvedel. Jaz podal sem se nalašč v Chagny, internacijonalno konkurenco takih priprav da se o vspehu poskušnje prepričam " " ....... je Dubois katere t č ste vspeh bil dotično razstavo. Ker , posebno spojeno z se utegne te konkurence in > n. Gospoda razstave tudi kak slovenski obrtnik ali rokodelec vde-a privedla je do poskušnje opazba, da so trte, ležiti, objaviti hočemo v sledečem programu te kon-so z bakrenim vitriolom impregniranimi kolmi kurence ter ob enem razstave: > V * mfM* - t\v , »*■.v v- i v -ki: - t* Mejnarodna razstava orodja za pokončevanje gliv in mrčesov. em. minister za kmetijstvo in kupčijo na La- ravno tako tudi na nasprotni strani. m mm m i a i « . A * stran oboja na steber. Premer škripcev je natanko tretjina lesine strani. Na sprednji strani sušilnice ob počeznem brunu stajala pritrjen je dvoramen vzvod ^ - a . * - _ škem sklenil je s svojim dekretom iz dne 9. novembra trjeno je tudi motovilo z ročico. 1885. pospeševati porabo raznih prahov (štup) in zmesi obeh straneh z močno vrvjo ali « • w i -l i j • l • • v J Na stajalu pri- kot uničevalna sredstva proti glivam in mi ? po posebno pa porabo trti (Peronospora) vode proti strupeni rosi na v zvezi z motovilom. Železni okvir je na IP^I^^I^IiHli^H^flH verigo, škripca zvezan z vzvodom. Vzvod je pa ravno tako ta namen azprsuie azstavo orodj i s čemur bi se dale rastline škropiti, polivati luje, to povem pri popisovanji kako vzdigovalna priprava de- ravnanja pri sušenji. in poštupati C o n e g 1 Razstava bode na vin ar s na Benečanskem. v Razstavil zlata kolaj darila so sledeča 500 lil Na vrh gorenjega lesenega okvira postaviti zamoremo tudi streho z oddušnikom. Ta streha je pa takrat neobhodno potrebna, če zaradi močnega vlaka hočemo oddušnik visoko ven speljati, drugače pa strehe • j • * ^ • 1 t v «1 • . | ^ b) tri srebrne kolaj vsaki po 150 lil j pet bronastih kolaj niti treba ni, kei skupno streho. sušilnica tako mora, priti pod orodj Ministerstvo ob enem nakupi obdarovanega sledeči: Način sušenja sadja v amerikanski sušilnici je za 1000 lir, kater odj pride v kralj za- Km logo kmetijskih strojev pa šitev praktičnih poskusov na stne kmetijske šole peči kakor pri vsaki dr po peči so mora biti toplota kolikor 3. Oglasila k razstav ajo imeti pridj la mogoče oka, a vendar ne tolika, da bi sadna oda tek popis dotične najpi o orodja ter jih je poslati (oglasila) 22. februarija 1886. na vod- pričela kuhati. Najbolj pi toplota je od 90 do o Vsakemu, ki si misli napraviti tako sušilnico. stvo kraljeve vinarske šole v Conegl Oglasilam pridjati je tudi ceno orodj 100 svetujem kupiti toplomei Da 4. Razstavljalci morajo tako ukreniti, da zamo- zaprta s zamahom. je mogoče toplomer rabiti, izvrta se v spodnji leseni okvir luknja, skozi katero se po potrebi utika toplomer; drugače je pa luknja ejo 1. marca 1886. svoja naznanjena orodja ali stroje vodstvu gori imenovane šole pokazati. Na dan 2. marca vršile se bodo poskušnje s razstavljenimi orodji ali stroji. Pri poskušnji smejo biti navzoči vsi udeleženci. Presojevalna komisija bode po končani po Les mora biti vedno za eno več, kakor jih gre v sušilnico. Ko je enkrat peč dovolj segi eta. naloži se lesa ki dej ne sme biti v sušilnico, s sadi Sa na eno dr mora biti položen eden tik dr ampak vsak kos Boli če leži na skušnji to je i po preteku 20 dni prijavila poročilo edkem. toliko bolje se suši. Sedaj adj > katero bode natisneno v uradnem glasilu ministerstv zgornjo leso iz sušilnice, vzdignemo z vzdi potegnemo v Bollettino di Notizie Agrarie". Conegliano v novembru 1885 pripr vse o d n j poti s sadjem naloženo Bazstavina komisij leso na prazni prostor nad pečjo. Leso, ki smo zgoraj ven potegnili. enako naložimo s sadjem in časa zopet vrlino leso ven potegnemo, druge vse vzdig nekaj nemo m na pr Amerikanska sadna sušilnica. loženo leso. Tako demo prostor spodej potisnemo novo naravnamo neprenehoma, in ko bo- to enajstič šili pot Qgnili bodemo zgornjo Sestavil, risal in Gustav Pire. (Konee.) lelio z izsušenim sadjem ven. To nas pa nič ne moti suho sadje shranimo, leso pa se s svežim sadjem v novic Ta vzdigovalna pripr žimo ter tako neprenehoma ravnamo. Ako je tako-le sostavljena: ima sušilnica 10 les, vdeli bodemo leso s svežimi češ Iz železnega okroglega droga (štange) ki ima debe lost palca do 2V 2 centimetra) naredimo okvir, ki je toliko širok, kakor je dolga stran lese in dvojna debelost stebra, ki se dviga ob lesah. Dolgost okvir- pljami minut vsakih 20 minut s češnjami vsakih 20 s jabelčnimi krhlji vsakih 10 do 1 miuut, s svežimi liruškovimi ki minut. sakili 10 do 15 jeva je za kake centrimetrov večja kot stran lese z obemi ušesi vred. V sredi obeh dolgih str ok\ Omeniti mi je, da digo\ pripi železni sled svoje teže vedno sam pada pod najspodnj je železni okvir prelomljen ter zopet tako skup zve- leso, to je, če se na motovilu namotana da je gor in doli pregibljiv ter da je moč tam odmota ' i_____i- Ci____a" • * /„.1 • V___m _ ali vrv zan, pripeti železni kavelj. Srednja podoba (glej „N To je na kratko povedano celo ravnanje pn su- št. 1) jasno kaže, kakošen namen ima železni okvrr. šenji sadja v amerikanski sušilnici. Poprej sem uže omenil, da stoji en (peti) steber tudi Konečno pa še enkrat ponovim, temeljni pogoj do- v sredi na levi strani (katerega pa v podobi ni vi- bremu sušenju je enakomerna toplota od 90 do 100° C. deti), zarad tega mora biti ona okvirjeva stran, ki in na kolikor le mosroče močni in hitri zračni vlak pride na to str sušilnega oboja tako eiena, da steber ne moti pregiba okvirjevega. Okvir izgleda ne kako tako-le: in pa skozi sušilni oboj. ✓ Katero sadje in zelenjada in kako prirejeno sadje in zelenjada da se v teh sušilnicah sušiti, bode obseg prihodnjih mojih člankov. Ako sta morda podoba in popis premalo jasna, radovoljno podam na zahtevanje potrebna pismena pojasnila, kakor sem tudi pripravljen na zahtevanje večih sadjarjev priti v kak kraj predavat o sostavi pisarni c kr. in delovanji amerikanske sušilnice. kmetijske družbe v Ljubljani zamore si pa vsakdo Druga obstojna dela vzdigovalne ogledati model take sušilnice, kakor tudi uzorce sadja škripca (lesena kolesa), ki sta pritrjena vsak na eno priprave sta jn zele njadi posušene v amerikanski ti sušilnicah. Kmetijske novice in izkušnje. Želod goveji živini škodljiv. Na Angleškem je mnogim posestnikom več krav počepalo. Pasle so se namreč v hrastovih gozdih in on d i želod jedle. Ker so sumnili, da bi mogel želod kriv biti, raztelesili so več krav in v resnici so našli, daje bil želod vzrok pogina okoli 40 krav. Iz tega je razvidno, da je želod goveji živini, posebno kravam, škodljiv naj se toraj ne gonijo v hrastove gozde na pašo. Naravni čudež. V parku kneza Lichtensteina poleg Dunaja posekali so javor, ki je imel 12 cm. v premeru. V sredini debla zapazili so podobo metulja z mešičkom in gosenico vred tako natanko v les vtisnjeno, da so se vsi čudili. V sredi je metulj, zgoraj mešiček, spodaj pa gosenica. Odlomek lesa z naturno prikaznijo oddali so kmetijski visoki šoli v preiskavo. To priobčimo zato, da bi se pri nas pri sekanji lesa na enake na-torne čudeže bolj pazilo in če bi se kaj opazilo, ne v nem ar pustilo. Velikanski hrast. Pri Hildesheimu na Nemškem je bil v začetku meseca decembra hrast na dražbi za 280 gld. prodan. Star je bil blizo 1000 let. Samo deblo dalo je 934 in veje 230 kubičnih čevljev lesa. V človeški visočini ga je 6 mož komaj obseglo in ravno v tej visočini meril je v premeru 4 metre. Verjetno je, da bi se pri nas tudi enak velikan našel, a kaj hočemo, ker je Trst tako blizo. Novo sredstvo vrane pokončevati. Vsakemu je znano, da vrane kmetovalcem na več načinov škodujejo, zato se pa tudi pokončujejo. Po nekaterih krajih Doljne Avstrije izumili so posestniki posebno sredstvo vrane pokončavati, in sicer: Pri oddaji lova v najem pogocle se z najemnikom tako, da mu dajo lov s tem pristavkom v najem, da mora vsako leto 30 vranjih glav, ktere je vstrelil na prostoru, ka,-terega je v najem vzel, občinskemu predstojniku prinesti, če bi katero glavo manj prinesel, mora pa za vsako 50 kr. plačati. Bi li ne bilo dobro tudi pri nas na ta način poskusiti? Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. Krava po teletu imela je zadnji, levi sesek »gluh". Za tem naredila se jej je na zadnji levi nogi na členu velika bula, katera se je predrla, a ostala še zmirom trda. Ker pa nam manjka izvedenih živinozdravnikov, blagovolite v Vašem velece-njenem listu naznaniti, kaj je vzrok tej bolezni, in s čem bi se pomagalo, da bi se kravi bula odstranila. Opomnim še, da je krava zelo shujšala, a ima vendar še obilo dobrega mleka. (H. L. v G.) Odgovor. Bolezen s tacimi znamenji pokaže se pri živalih dostikrat, in sicer kmalo po porodu, toda največkrat pri kobilah in le redkokrat pri kravah. Začetek bolezni je spoznati v tem, da mleko deloma ali popolnem preneha, zato se naredijo zunaj života ali pa znotraj različne bule. Ako se naredijo bule v životu, potem pritisne na dotične organe huda vnetica. Splošna znamenja te bolezni so: Vročina in mrzlica, žival postane nemirna in razburjena, hitro sope, zabodeno gleda, gobec je vroč, vime postane ^dostikrat prazno, potem se pa zopet napne in strdi. Cez nekaj časa pokaže se vnetica pljuč, možgan itd. ali pa se naredijo zunaj kravjega života bule, kakor je to pri Vaši kravi slučajno. Te bule se kmalu zgnojijo, zginejo ter se zopet drugod pokažejo ali pa, kar je ne-varneje, na notranja dela života vdarijo. Vzroki bolezni so: Prehlajenje, sila premočno krmenje, vnetica vimena, tudi strah, jeza in sploh vsako močno razburjenje živalinih živcev za časa poroda. Iz tega je razvidno, kako pazljivo je delati s kravami, katere imajo storiti. S tako bolno kravo je tako-le ravnati: Pušati ji precej, ko se bolezen pokaže, potem jo pa večkrat molzti, da se vime k delovanji prisili. Kot zdravilo se ji daje toliko časa Glauberjeve soli in sal-petra, dokler krave ne dristi. Priporočajo tudi klišti-ranje s solijo in tobakom. Bule namazati morate dobro z mazilom od španjskih muli, da se prično gnojiti. Če se pa druge bolezni prikažejo, kakor je gori omenjeno potem je treba tudi te primerno zdraviti. V zadnjem slučaji morate se ve da poklicati živinozdravnika, ker le ta bode vedel pravo pogoditi. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko. Žebce, katere kdo misli letos za plemenitev tujih kobil spuščati, jih mora najdalj do 15. januarija t. 1. pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu ali pri mestnem magistratu v Ljubljani naznaniti, drugač bi ga stroški pozneje potrebne posebne pregledalne komisije zadeli. Obrtnijskc stvari. Ljubljanski rokodelci zoper rokodelstva v deželni prisilni delavnici. Stare pa tudi opravičene so pritožbe ljubljanskih rokodelcev zoper rokodelstva V prisilni delavnici in kaznilnici- Tukaj podajamo svojim čitateljem prošnjo obrtniškega društva v Ljubljani do deželnega zbora v tej zadevi: Visoki deželni zbor kranjski! Neobhodna sila — pritožbe o pomanjkanji dela in zaslužka, ki nam dohajajo iz vseh obrtniških krogov — napotila je v torek 8. decembra t. 1. v prostorih kranjskega obrtnega društva zastopnike tega društva in mnogo rokodelskih mojstrov k posvetovanju, kako preprečiti napredujoči poraz malih obrtnih podjetij in kako pomagati vsaj domačim pomočnikom in njih družinam, ki uže sedaj pomanjkanje trpijo, do dela in do kruha. Pri razpravi mnogoterih vzrokov, kateri pospešujejo propad rokodelstva, spoznali smo, da je način, po katerem se vstvarjajo obrtni izdelki v kranjski prisilni delavnici, jeden najtehtnejših in tukajšnjo rokodelstvo neposredno uničujoč. Med tem, ko je vsled mnogoterih prošenj in pri- tožeb visoko c. k. ministerstvo zle nasledke kaznilnične konkurence s tem pripoznalo, da je vodstvu c. kr. kaznilnic zaukazalo: sprejem obrtnega dela po vsej moči omejiti, iskati eraričnega dela ter cene dela v primerje spraviti z unanjimi običajnimi cenami prostega dela, sklenil je visoki deželni zbor v zadnjem zasedanju, se ima oprava prisilne delavnice brigati za to, da na- da Visoki deželni zbor kranjski bla nai • m adi bere po tujih kronovinah prisilj da se napolnijo ujnosti sprejem obrtnega dela v deželni prisilni delav prostori ter da sme v namen, da ne bode dela pri- delova takoj omejiti, posebno pa naj se odp način manjkovalo, cene dela tako daleč znižati, da krijejo upravni stroški za upravne stroške po Ta sklep naj Prej ko mogoče skliče naj se pa enketa A** —- » . _ __— se h kateri deželnega zbora, ki uam razliko med sestniki v povab tukaj nazori kr. vlade najjasnejše predoči vetova či kodelci in zemljišč po ne emlj najmanjšega ozira na obstanek in potrebe domačih dav koplačujočih rokodelcev, katerim vsled visoc lj da ne bodo na men h davkov ne in vi- socih opravilnih stroškov gotovo ni mogoče za iste cene in deželnih doklad vnovič podražene stan oštenih Usojamo si pa uže bilo intensivno pečau delati, kakoršne odmerja režija prisilne delavn Nasledki te neprimerne konkurence so kajšnje rokodelce tem hujši, ker se še dva zavod kaznilnica na Gradu in pa kazenski mnogo v obč pečanje z rokodelstvom v občno škodo in naj se bodo pečali prisi-aasledki tacih zavodov ostajali kodelcev. sdaj izreči svoje mnenje , da prisiljencev s poljedelstvom kakor je korist, gotovo pa toli&o pa tu Ljublj decembra 1885 sodnije v Ljublj čeravno na koliko zapor način, vendar v veliki meri pečata ____________V w deželne kvarljivi brtniskim delom. beravno so v naše začudenje izkazi, koliko ka Zemljepisni in narodopisni obrazi košnega dela se na tukajšnjih kaznilnicah na leto opravi nikdar ne objavijo, vendar ne mislimo pretirati s trdit vijo, da se po imenovanih zavodih v Ljubljani peča naj i Nabral F r. J a r o s 1 a v. 18. manj 500—600 osob s takim delom kajšnjim rokodelcem ki se odteg tu Vrtovi perzijanski, babilonski, semitski in Dokler rokodelci po novošegni kupčij narejenim onem Kotu blagom, katero se v vseh strokah nahaja po kupčijskih v Evropo, bili egipetski. Azije, od koder se je razliia kultura prodajalnicah tujih tovarn, v katerih se mezdo u dela niso oškodovani bili za „gladno še vanje rokodelskega dela po enacih • • • . . dokler se je izvr- umetni vrtovi od najstarejih časo na ter so pozneje postali uzor, po katerem so v Ev ropi svoje vrtove urejevali. Perzij so bili uže v priinitivneji meri kakor sedaj, z najboljšimi stroji in še danda odih v mnogo starem veku veliki ljubitelji vrtov in cvetličia, kakor so orodjem, godilo, niso bili nasledki tolikanj občutij kakor sedaj. Ker so poleg tega pridobninske razmere dan za posebno konsumenti nižjih krogov Vrtovi perz tako dovršeno ukusno. kraljev so bili vrejeni dandanes najveČa \ ka- nem slabeje, ker zgubivajo zmožnost kupova trebščine naročujejo tam m lepota vsaki prestolnici. Bili so to pravi „paradiži kor so jih nazivali v staroperzijanskem jeziku. Največa lepota perzijaoskih vrtov so bile ciprese, in so jih naj- uov, v katerih so oboževali cene na zasobne stroške davkoplačevalcev izdelovati ni se čuditi, da se po- preje sadili okolo tempelj se zamore za neznatne božanski ogenj. Perzijanst baika Znano nam je prišla iz raja, in da j pripoveduje, da je mce in deželna blagajna financijelno korist s tem pospešuje razvoj in razširjenje prisilne delavnice da ima uprava prisilne delav- Pre(* vrata nekega tempelj t r O kralj Zoroaster vsadil Ciru da da se prpo ima o nekih strokih celo zalogo narejenega blaga, da dela na up, da z eno besedo uporablja vse običajne Sardih si je uredil vrt s prekrasnimi drevoredi sredstva proste obrtnije; a veduje, da je bil osobit ljubitelj vrtnarstva. Iz daljnih krajev širne svoje države dal si je nanositi uresnih rastlin, da jih na svojih vrtovih izgojuje in njeguie. Pri , kate- e; a prepričani smo tudi, da se more ta vsem narodno-gospodarskim načelom nasprotujoči in nenaravni remu so se tudi Grki čudili. Na vrtu. ki si ga je uredil Tisafern namestniK ki. bilo pritisek na vrednost ali cene prostega senčnih gajev, lič dela obrniti v škodo dežele, posebno pa v propad w nega mesta, kojemu nastane tim več škode, kolikor več nikdar pošla ljubezen do umetnih "vrtov nih vodometov in zeler in pripovedke perzijanske spričujejo, da Perzijancem'ni ih hladnikov. Tudi pozneje bajKe se obrtnega dela v prisilni delavnici Ker se vsled postave od 2L maja 1885. 1. tikajoče se prosjakov in delomrznih osob zaukazuje osnova novih prisilnih delavnic, in naša dežela uže sedaj tujim pri silj Kdo še Semiramide v Babilo čital ali slišal o visečih vrtovih kralj Vrtove te so po Diodor Strabon in Curtij. Na ogromnih zidanih stebrih so slo neli ogromni obloki prirejeni v umetne delo oskrbuje, bojimo se po pravici, da se stroPJa v nadstropje so držale stop bode tudi za nove delavnice delo tam jemalo, ker najložj se dobi namreč rokodelcem; zdi se nam uvui) iuivuuciucui, zim se uam ravno :~ r., : —■ ~ —----f ^*uttuouupji sedaj umestni čas, da opozorimo visoki deželni zbor na bli V0(luJak? ga napajali s smrsi iz Evfrata so bile nasute tako na debelo tudi največe clrevje UKOreniniti. ravnice. Z nad-Te oblokvine s prstjo, da se je moglo vrhovnem nadstropju resuico , da se bode število prisilj tem bolj mno Viseče te vrtove so postavili starodavniki med sedmera žilo, kolikor več bode prisilnih delavnic, ker bodejo te čada Od teh vrtov se vidi dandanes slednj edi zavod močnik dela dobil Pojasnujoč to v katerem bode pohajkajoči po Evfratu. Neki pisatelj trdij da silna groblj te vrtove ob radii Nabukadnecar, da ustreže svoji ženi, porojeni Medijanki obstanek rokodelstva in meščan ki bila stva važno vprašanje dovoljujemo si opomin da je česar je pogrešala v nježnih brežuij okolici babilonski zelenih gaj i skrajni čas, da se,ta zadeva reši ter začne pretresavati vprašanje, s čim se bode pečalo čedalje bolj rastajoče tarem veku je bila tudi ukoreninjena ljubezen do cvetličja pri število prisilj štena obrtnij ne da bi se njimi uničevala po ob sredozemuem Semitih globoko ozki rob zemlje morj čani, bil je en sam rt na katerem so stanovali F in po njem je stalo premnogo Nadejamo se, da bode visoki deželni zbor nujnost in istinitost te naše izjave dobrohotno pripoznal, ter sklenemo z utemeljeno prošnjo: letnih dvorcev, ki so bili lastnina feniških trgovcev. Zato veli prerok Ecehija o feniškem narodu: „Bil si v Edenu, vrtu božjem". Feničani so potovali daleč po svetu, in so z vseh krajev nanesli najžlahnejega sad- nega drevja in najkrasnejih cvetlic. Trgovinsk narod Vrh tega pa ima gospodarski odsek rešiti več ime ne živi po ravnem polju in po gozdeh, ne poznaje dra- nitnih predmetov, kakor: vprašanje poduk žesti selskega življenja, zato si pa to nadomestuj o z Zato umetnimi vrtovi, ki jih napravlja okolo domovj nahajamo, da so vsi trgovinski narodi bili od nekdaj Kranjski G na ljudskih postavo o v i ol ah jenj ] o d 3 a d j kom teka hudournik pri veliki ljubitelji vrtov in cvetličj Za Feničani niso zaostajali čisto nič Izraelci v predlog o spremembi močvirske po 1Z- gojevanj priča, umetnih vrtov stave in konečno še več manjših predmetov. Tudi odsek za postavo o razdelitvi pašnikov ima Sveto pismo nam je najbolja rešiti velevažno postavo, katere rešiti — pa kakor ču davni Izraelci koliki ljubitelji cvetličja in vrtov so bili staro Abrahamu se pripoveduje, da je pri knjigi v Sa- in jemo Brsabi zasadil mal gaj tamarišk (grebenščikov) Pridigarjevi se omenjajo vrtovi in sadovnjaki, lamonovih slavospevih slave se na več mestih vrtovi uresne rastline. Ako se ozremo na vse one rastline, ki darskemu in finančnemu odseku so rastle po Salamonovih vrtovih čas ne bo več dopustil, ker obširni postavi še preskrbljen slovenski tekst. premeščenji vinorejske šole s Slapa na Dolenjsko predložil je deželni odbor svoj predlog v minulem tednu in predlog bil je oddan združenemu gospo- moramo priznati da Ta izvolil je v pre jih je bilo več kot po vrtovih rimskih in grških. Rastle so margarane ali granatova jabolka, orehi smokve in tresavanje vprašanja petorico, v kateri so gospodj Detela, Faber, vitez Gutmannsthal, dr. Po klukar in Š u k 1 j e. Ti gospodje zbrali so si za na jabolka, palme in vinski trs, ciper, narda in mira, lilije čelnika dr. Poklukarja. Pododsek imel in narcise, cimetnjak, žefran, aloja in druge rastline svoj pr Za kolikor se dandanes ve, imel je Salamo svoje vr- nirja Vič „ . n raz govor v ponedeljek večer v navzočnosti deželnega inže v obče se je tove na dveh krajih. Eni vrtovi so bili južno od Bet- kazalo soglasje petorice s tem razgovoru po lehema pri ribnjakih Salamonovih, drugi so bili blizo pa razgovori še niso dog predlogi deželnega odbora Jeruzalema. Sam Plinij pripoveduje, da so še ob nje- vsem še dve novi poizvedbi govem času bili v Siriji najkrasneji vrtovi na svetu. Na ugodne za dolenisko koliko so ljubili Izraelci cvetličje, spričujejo njihove in sklenili ste se pred Sploh so razmere ejsko šolo. Imenovanje. Gospod Franc T okraj prastare umetnine. Zidovi in stebrovi v Salamonovem sodnik v Metliki, imenovan je za namestnika državnega tempeljnu bili so okrašeni z naslikanimi palmami jami in drugim ponarejenim rastlinjem lili pravdnika v Celji Kako je vrtnarstvo bilo v Egiptu razvito, kažejo prastarih egipetskih Državni poslanec, tajui svetovalec Franc grof je za predsednika orientalske nam slike, ki so se ohranile o mu v stavbah. Enaka taka slika kaže nam čveterovoglat vrt ob Nilu Ti strani tega vrta so bile z lesom ograjene na vse štiri sti Od visokih vrat je bila izpelj roka pot, zasenčena s palmami. Po sredi vrta se Coronini _______ žeja na Dunaj i V Marijanišči ponovila se je dne 7. t. m. predstava »Živila Avstrija", h kateri so bili še posebej v • vlekel hladnik previt vinsko trto je na vseh štirih povablj bila ličnih dežela vsi deželni posla Dvoi v Marijanišči natlačena gledalcev. Prestava zastopnikov raz avstrijskih v narodnih nošah, katere so krajih so umetna jezerca, po katerih so plavale vodne predstavljali krepki dečki z Marijanišča bila tiče. Okolo jezerc se je košatilo razno uresno drevi __, i • • i . • . , , J cvetlice lepa in domoljubna, tudi petj prav j v zadju vrta je stal prekrasen »kiosk Faraone vemo, da so s svojih vojn donašali Za predstav bilo je muzikalno spremljanje podobami na odru v lepem soglasji. tujih kraj so ga drevj dandanes pri nas delamo z limonami ojevali v kablicah, kakor Vso predstavo spremljalo je občinstvo z živahno pohvalo Snega paalo je minulo soboto in nedeljo nad čevelj debelo, tako, da je prav dober seninec. Vpokojenje. Predsednik deželne sodnij zopet ške gosp. Vikto Naši dopisi. Ljubljane s celov- Vest vpokojen je vsled bolehnosti in izrekla se mu je povodom tega Najvišja zadovoljnost za veli kol etno, zvesto in vspešno službovanje. namestnik dalmatinski baron Cornaro Novi c Deželni zbor kranjski bode moral imenovan je tudi za c. po vsem, kar se čuje, sklenjen biti v prihodnjem tednu Dela ga pa še čaka mnogo in važnega. Finančni Na mesto tajnega svetovalca spodarski upravni odse delaj go razun ur javnih sej general-prokuratorja vit. C ram lega dr. Glaserja imenovan je za na mesto tega pa dvorni svetovalec Schrott general-advokata dopoludne in popoludne skoraj nepretrgoma. — Finančnega Umirovljen je začasno sekeijski načelnik pl. odseka čaka še dokonečna rešitev proračuna deželnega Pozzi v naučnem ministerstvu; tako pada mož za mo- kateri se pa ne more skleniti, dokler niso re- žem star& Stremayer-Conradova garda, po kateri Slo zaklada sena vsa pomenljivejša denarna vprašanja. Tudi pri veaci ^ bomo jokali. proračunu zemljiščno-odveznega zaklada storjen je bil sek peča se dokonečni sklep še le včeraj. Up od uže v dol liansko mesto 11 o rsti sej samo i novim štatutom za Ijub-Gospodarski odsek tudi rešuje uže v t. m 1. XII. seji deželnega zbora kranjske dne obravnaval se je sledeči dnevni red Branje zapisnika o IX. deželno-zborn več sejah predlog gosp. poslanca Det januarija 1886 sej dne o cestni se bo imel pečati s tem predlogom še nekaj postavi in časa, akoravno je, kakor čujemo, načeloma Oklenil še ne predložiti deželnemu zboru načrta postave, temveč odvezni deželni Naznanila deželno-zborne predsedstva edaj Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Av gusta Jaka, pomočnega uradnika pri c. kr. zemljišno to delo odložiti do prihodnjega dati deželnemu odboru vodila zasedanja, vendar pa za preosnovo cestne postave, vrh tega pa nalog, da v prihodnjem zasedanji predloži tudi načrt postave o uvrstenji vseh cest v de- Komisiji. za podporo ali nagrado. Ustno poročilo finančnega odseka glede nasve- tovanega odpisa zaostalih predplačil zemljišno-odveznega zaklada za komisijske in mejostavbne stroške pri od- želi dalj pa tudi natančni pregled potrebščine vezi služnosti grajščine Polj pa zaloge za ceste, ki nastanejo za deželo vsled premenjene postave. • Priloga 48 prilogi 14.) Finančnega odseka poročilo za devajoče konečno vravnanje minima priklade na nepo sredni davek za zemljišno-odvezni zaklad (k prilogi 32. 6. Priloga 49. Finančnega odseka poročilo o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za prilogi 1.). 1886. 7. Priloga 50, računskem zaključku zemljiščne odveze za 1. 1884. (k prilogi 2.). 8. Priloga 59. Finančnega odseka poročilo za- terim so se dale remuneracije in podpore z dostavkom svote in pa vzroka, da je potem zboru mogoče presojati o delovanji in plačevanji uradnikov. Baron Apfaltrern kaka A. i' 4 / da so stroški deželnega zborovanja tako visoki. Konečno sprejeli so se predlogi finančnega odseka z dostavkom dr. Bleiweisovem. Finančnega odseka poročilo o je temu predlogu pritrjeval, pa se je pritoževal, Priloga Dl. devajoče stanarinsko odškodnino šolskih ravnateljev na ljudskih šolah. Finančnega odseka poročilo o računskem zaključku deželnega zaklada za 1. 1884. in o glavnem pregledu gospodarjenja in premoženja deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1884. (k prilogi 22.). Pri točki 10. sprejela se je marg. št. 1. §. 11. let nega poročila na znanje brez razprave. Ustno poročilo gospodarskega odseka o Grosupeljski cesti priloga 52. sprejeli so se nespremenjeni po soglasnem predlogu deželnega odbora, enako tudi pri točki 12, a, b, c, katerih je m predlogi gospodarskega odseka, o 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o poročal g. Faber. 11. marg. št. 1. letnega poročila glede slovenskega ura-dovanja pri deželnih uradih. 11. Ustno poročilo gospodarskega odseka o po- prošnji točka 12. e). Oočine Bohinjska Bistrica za podporo za preloženje cesta na Nemški Rovt do Tolminske meje poročal je dr. Po ki uk ar in se je sprejel predlo cr 5 pravkih na cestah, ki so v zvezi s cesto iz Grosupljega gospodarskega odseka. Točka na Krko in o vzdrževanji te ceste prilogi 52.). 15. dnevnega reda se je odstavila. Za na mestnika deželnega odbornika pa je bil izvoljen dr. M o s c h e. 12. Ustna poročila gospodarskega odseka: o prošnji okrajno-cestnega odbora novomeškega — Iz 10. seje deželnega zbora kranjskega. za uvrstenje okrajne ceste Novomesto-Žužeinperk- našnji seji prišle so na vrsto samo sledeče točke : zapisnika o XII. deželno-zborni 1886. T da Krka med deželne ceste in za pobiranje mostnine na mostu čez Krko pri Bavti vasi; b) o prošnji okrajno cestnega odbora ribniškega za sprejem okrajnih cest Kočevje-Ljubljana, odnosno . Branje dne 11. januarja « • seji ali za Kočevje- Žlebič-Rakek v deželno upravo dovoljenje podpore; o prošnji županstev v Grnomlji in v Žužemperku, . Naznanila deželno-zbornega predsedstva. . Ustno poročilo upravnega odseka v prošnji okrajno-cestnega odbora Kočevskega, da bi se njegovi aktivni zastanki pobirali po c. kr. davkarskih uradih. , Ustno poročilo gospodarskega odseka o da se cesta iz Ljubljane čez; Zužemperk v Črno- A, marg. št. 23. letnega poročila o premijah za divje zveri, melj proglasi za deželno cesto; o prošnji županstva v ornomlji za uvrstenje ceste prošnjah učiteljev Radoljškega, Kranjsko-Loško-Tržiškega iz Grosuplja do Vinice med deželne ceste in za Logaškega, Litijskega in Postojnskega okraja in učite-vpeljavo jieposrednje poštne zveze med Grosupljem in Črnomljem; o. Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o i ljev na ljudski šoli v Kočevji za zboljšanje plač. Priloga 71. Poročilo finančnega odseka o o prošnji občine Bohinjska Bistrica za podporo plačah učiteljic na dekliških ljudskih šolah ljubljanskega za preloženje ceste iz Bistrice do tolminske meje; mesta. o prošnji občin Loka, Butoraj, ^Vinica za uvrstenje ceste Grosuplje - Zužemperk - Crmošnic-Crnomelj-Vinica med deželne ceste. Priloga 68. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1886. (k pri 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji logi 7.) Uže to, da se je samo 6 toček dnevnega reda re okrajno-cestnega odbora kočevskega, da bi se aktivni šilo, kaže, da je bila razprava obširna. Pa bila je tudi zastanki pobirali po c. k. davčnih uradih. jako zanimiva, izrekoma pri 6. točki dnevnega reda, v 14. Volitev deželno-odbornega namestnika iz kurije kateri se je šlo za neko pravdo, katero je provociralo mest, trgov, trgovske in obrtnijske zbornice poročilo finančnega odseka zoper deželni šolski svet. Po prebranem zapisniku zadnje seje naznanja de- Tu se je pokazal čudoviti prizor, da je poročevalec želni glavar na novo razdeljene priloge in zboru prošnje in dopise. šle Šuklje trdil, da je deželni šolski svet protipostavno ravnal, ko je sklenil v Ljubljani namestiti učiteljice in Pri točki 3. odbije se brez razgovora prošnja pomoč- ne podučiteljic. nega uradnika A. J. pri dež. zemljišno-odvezni komisiji Gospod deželni predsednik in poleg njega poslanec za podporo ali nagrado. Enako se sprejmo prav v G ras seli i sta nadrobno dokazala, da ima deželni smislu priloge št. 14. predlogi finančnega odseka glede šolski svet pravico , učiteljsko osobje namestiti in jim nasvetovanega odpisa zaostalih predplačil zemljišno-od- nakazati po postavi določene plače. veznega zaklada za komisijske in mejostavske stroŠKe pri odvezi služnosti grajščine Poljane. Točke 5. in dnevnega reda ste se morali od- Pri glasovanji padel je predlog poslanca Grassellija, ki je bil v soglasji s sklepom deželnega šolskega sveta z 10 glasovi (za-nj glasovali so razen Grassellija še poslanci Svetec, Klun, Bleiweis, Poklukar, Murnik, Obreza, nega odseka vslecl pomenljive napake, katera se je vri- Stegnar, Sterbenec in Mosche). Potem pa so nemška nila v dotične račune. stranka in pa ostali navzoči narodni poslanci pritrdili predlogom finančnega odseka. Obširna je postala raz- staviti, ker je v njih treba novega posvetovanja finanč- Točka 7. dnevnega reda rešila se je v smislu priloge 50. po predlogih finančnega odseka, enako tudi prava pri točka odseka. . točki o proračunu normalno-šolskega za-v smislu priloge 59. po predlogu finančnega klada. Pri temu porabil je poslanec Dežman priliko svoj žolč zliti nad deželnim predsednikom , ker ni po- > Pri točki 9. dnevnega reda poročila finančnega od- trdil sklepa ljubljanske hranilnice glede naprave nemške seka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1884. ljudske šole v Ljubljani. Pa gosp. deželni predsednik oglasila sta se k besedi gospoda dr. vitez Bleiweis ga je odločno zavrnil in enako tudi poslanca Luck-in pa baron Apfaltrern. Prvi predlagal je, kar je manna, ki je pritrkaval Dežmanu. uže svoj čas deželni zbor sklenil, naj se v letnem po ročilu imenoma navedejo vsi oni deželni uradniki, ka- Navod. kako je napravljati podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica se lahko napravi v vsakem kraj i benih pravil) se oglasi dvajset udov druž Družbeno vodstvo (za zdaj osnovni odbor) ali nje škodnine za živinski potni list še taksa od za zvedenško ogledovanje živine pobirati sme do kr Ogledovanje živine se pa more izročiti navadnim gov pooblaščenec skliče te ude na ustanovni podruž- strokovnjakom , ker gre le za to nični zbor sposki Tak zbor je vsaj 24 ur prej naznaniti politič zdravstvenih razmerah domačih živali izreče da se pri navadnih go da je ži to je vina, za odpeljavo odločena sploh zdrava ter da se v cija v mestih, kjer je c. kr. policijska direk- njenem stajališči ne nahaja nobena nalezljiva živinska (na pr. v Trstu in v Gradci) tej, v drugih mestih bolezen Postava tedaj ne tirja, da bi zvedenško ogle ki imajo svoj statut, njih magistratu, povsod drugod pa dovanje živali morali izvrševati živinozdravniki, temveč €. k. okr. glavarstvu ustanovnem podružnič zbo oli se za- ona se spolnuje tudi takrat, če to izvršujejo navadni stroKOvniaki, katerih gotovo vsaki obči več Ob ^ ^ ? j prvomestnik, njegov namestnik, činski odbori tedaj lahko pooblaste za zvedenško ogle zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teh dovanje živine in izdajo živinskih potnih listov domače dveh po jeden namestnik. Potem se potrdijo podružnična pra vsprejemajo in strokovnjake, ki imajo svoje gospodarstvo in jim j družnica ustanovljeni naznani naravnost c. po načrta. Tako je po- živinorejcem na tem ležeče ter se nje ustanovitev s prošnjo omejen in da , da živina v občini promet se živino ez kužnih bolezni kot ne- ministerstvu za notrani reči To prošnjo uloži, ali pooblaščenec družbenega vodstva (za zdaj osnovnega odbora) ali pa vsled zaprosa začasnega načelništva družbeno vodstvo za zdaj osnovni odbor). 11 Bosniens Gegenwart und nachste Zukunft u je naslov brošuri, katera ima v kratkem na svitlo priti v zalogi F. A. Brockhaus v Lipsiji (Leipzig) in kateri bo cena marki. Na ogled došle so nam štiri prve Prošnji do ministerstva, ki ima kolek 50 kr pri lože se poddružnična in pravila glavne družbe, vsaka tera vzpetih primerkih, ter se dene na vsaka kolek 15 kr. e pooblaščenec uloži prošnjo, mora pridejati tudi svoje nanj se glaseče pooblastilo, ki ima kolek 50 kr.; družbeno vodstvo pa priloži zapros poddružničnega načelništva s kolekom 15 kr. Če se pa hoče, da ministerstvo pravni obstanek kake poddružnice izrečno potrdi (§. 9 društvenega pole zanimivega tega spisa in uže iz teh posnamemo, da je neimenovan pisatelj z zvedenimi očmi opazeval ljudske in gospodarske razmere v Bosni, dokonečno oceno knjige pridržimo si za čas, ko nam doide popolna. Za sedaj pa smo si v dolžnost šteli opozoriti svoje čitatelje na zanimiv spis, ki bo gotovo dobro do vsem zavednejšim krogom po Slovenskem. s ii kona od 15. novembra 1866), mora se te potrditve v prošnji posebej prositi in na jeden primerek poddruž- naslednjo vsebino: Stare: prelje". Ljubljanski Zvon u prinaša v »Prvi sneg G o r a z d: Povest. Tat U S vojmir: zvezku t. 2. Josip Tri Trdina: Bajke in povesti o Gor- ničnih pravil dejati kolek gld Naj se toraj vsak, ki hoče tako prošnjo kot po jancih 26. „Hudobic&." ski svetec in učitelj". Zgodovinski'roman. 5. Josip Jurčič: „Sloven- i oblaščenec uložiti, obrne pred do družbenega vodstv da mu pošlje pravilno pooblastilo. Ako je pa želja, da se poddružnična ustanovitev c. kr. ministerstvu naznani po družbenem vodstvu, naj začasno načelništvo temu izreče to željo v dopisu, ki ga podpišeta vsaj začasni prvomestnik in tajnik in mu priložita vsprejeta pravila v petih primerkih. Ako ministerstvo mer in Grimislava". mače zgodovine. Fr. n Straho- Ivan Vrhovec: Iz Zabave v stari Ljubljani. Vissarion Grigorjevič Belinskij. Anton Funtek: „Pri gozdnem križu". Pesem. do- Dr. C e 1 e s t i n: Anton Funtek: »Ptiču*. Pesem. Fekonja: početkih slovenske književnosti. 10. A n d r e j znanilu poddružnice ne prepove govori, da je ne zabranjuje od 15. novembra v štirih tednih po uloženem na- Tinea: »Roža in metuljček". Na domu in grobu Romejeve Julije". ako ono pred od- društvenega zakona slikarja Janeza Šubica. Janko Babnik: 11. 12. Ivan Kovač: 13. „Carniolia" Dr. 14. Književna poročila: delovanj 1886), sme poddružnica začeti svoje Brauch der Siidslaven". Dr. Fr. 15. Opomniti je še, da je tudi treba poddružnične načelnike v treh dneh potem, ko so za trdno postavljeni, kakor tudi vsaki poddružnični zbor najmanj 24 ur pred knjige slovenske. Matica slovenska, sreča slikarja Janeza Šubica ii Krauss: ;;Sitte und Slovenski glasnik: Nove Pisateljsko podporno društvo. Rudolfinum v Ljubljani. Ne Rogač. Naznanilo. Tedensko poročilo kraj carske podružnice „Na naznaniti ravno tisti politični gosposki, kakor je zgorej rodnega Doma" v Ljubljani. Poročati nam je o novici rečeno za poddruž ustanovni zbor za podjetje pra > družnica zabranj dene v Konečno se nujno opominja, da naj se vsaka pod- dobili šest krajcarskih knjižic ministerstvu dovoljena, oziroma ne imamo sedaj vsega skupaj 41 odni, aa smo v pretečenem tednu ko e po precej naznani družbenemu vodstvu izkaz aa jo žico smo dobili pod štev Lj ubija ali. Obči Živinski potili listi iu zvedenško ogledovanje kupili tamošnji gostje s tem smejo v smislu isterskega ukaza z škili računih mesto natančnih azprodanih, tako, da jih 36. krajcarsko knji-(poverjenica g. M. B.) iz Zanimljivo je, aa so to knjižico deloma na- da so pri svojih gostilni- dne 22. julija 1882. št. 17.677 za živinske potne liste oziroma dotične tiskanice le po 2 kr. odškodnine tirjati! Domu". Tudi 37. km okrogle svote in dotični ,.pl u neskov plačevali višje namenili ^Narodnemu Ker pa mnogo občin s tem iz raznih vzrokov moglo dr V.) ljubljanska pod štev. 331 (poverjenik stroškov za izdelovanje teh listov poravnati, zato so pro- 213. in 214. (poverjenika 38. in 39. jknjižico (pod št sile, da se jim dovolilo takso 5 ali 10 g. dr. Fr. S. in A. G.) smo pobirati, dobili iz Mokronoga. 40. in 41. knjižica sta. zopet ljub Vsled teh prošenj je deželni žbor sklenil zakon o vpe- ljanski krajcarski knjižici pod št. 241. in 351. Poslala občinske takse za zvedenško 5 vali kon dobil je Naj ledovanje vsake ži- sta nam jih predno se izda za njo živinski potni list. Ta za- L. (v četrtič) poverjenika dr. drugič) potrj in je razglašen v dežel nem zakoniku št. 9, izdanem 19. junija 1885 Na podlagi tega zakona z dne 26. marca 1885. in pa zakona od 3. decembra 1868. 1., dež. zak. štev. 17 x -------- ~ ^vvv^^iui a w a. j \x\jlj. zjcaja, otuu x • j vt^a (JIl JLlll i smejo občinski odbori skleniti, da se razun 2 kr. od- št. XXXVIII pretečenem tednu srno dobili tudi prve svote, nabrane na desetkrajcarske knjižice, in sicer ečj na knjižico pod št. XXXVII. (poverjenik g. J. B.) iz Trnovega pri Ilirski Bistrici 29 for. 50 kr.; na knjižico pod (poverjenik g. dr. V. G.) 59 forintov • f | I na št. XXXIX. (poverjenik g. dr. V. G.) 55 for. 40 kr., met Kootzovega govora; pa c. kr oboji svoti iz Ljubljane. bodo Lepo zahvalo vsem zavednim nabiralcem. v svesti, da Naj si mu zapom tako namestnik odgovoril da si bodo to vsaj občudovalci Knotzovi nekaj Časa Deželni maršal k njih marljivo delovanje gotovo Lobkovic ne ostane brez vsacega koristnega vpliva. pretrgal je Knotzu besedo zarad neparlamentarnosti Gališka skega škofa P Vmeščenj novoimenovanega rusin Novičar iz domačih in tujih dežel. liko } ovesnostj v Stanislavu vršilo se z ve Dunaja Za sedaj dogn Rusin obravnave med kateri škof mnogo pripomo Poljski grogi nadejajo se, da bo ta in Poljci, v kateri namen si da se odpravi nasprotj namen si je dežel avstrijskimi in ogerskimi ministri zarad ponovljenja po- mnogo prizadeval zbo dežel e med zbor v v edanjem zasedan godb Minuli petek dne 8. t. m. bila je konečna skup konferenca ministrov pod predsedstvom cesarjevim, in v tej je bilo izrečeno, da se je doseglo porazumljenje. Carinska in trgovinska zveza ostane razun malih sprememb, kakor do sedaj. Vlade nameravajo potem, ko se dogo- Nemška. Minulo soboto sklenil zbor načrt postav severnem morieu o napravi izročiti posebnem nemški državni vore se o daj nekaterih nedognanih točkah telesa pozvati, da izvolijo svoje postavo- arne deputacije, ki bodo imele dogovoriti ;;kvote". Ob enem pa predložite vladi postavodajnim zborom vse poravnavo zadevajoče načrte. — Važno delo je tedaj dognala vlada in po tem soditi, sme se pričakovati, da bodo glede te kratkem predložiti še ima postave o poštnih hranilnicah roma žganja prevzela bode vlada kot kanala med izhodnem in ii odseku 2 L udov avnemu zboru Prodajo špirita monopol ačrt ozi-i po edanjih računih obeta si iz tega 300 milijonov mark letnega dohodka Goto pa tudi sicer socijalno stv tudi v zbornicah obravnave tekle našo državno polo godn za pomeni; snemale tudi druge drža\ papež bodo ta za državne finance v • • Knezu Bismarku 10 leti kakor pa se je to godilo pred ;gled po-„e podelil ajvecji svoj red »Kristusov red" v brilijantih. ne na dose- Premembe poročevalcev v naučnem minister To podeljenje meri gotovo na prihodnj danje 2 stvu, katere pomenjajo popolni preustroj tega vladinega oddelka, se nadaljujejo. Med drugimi imenovan je za mi-nisterskega svetovalca German, ki je bil pred nekaj leti . ka- asluge Bismarkove za katoliško cerkev Parlament otvorila je včeraj kr Angleška - ianaillCIib UtVOIlia ] fjica sama in zbornica poslancev izvolila premeščen k ministerstvu od namestništva v Pragi teremu pa minister Conrad odločil po vsem nepo menljiv referat. Videti je tedaj, da sedaj German pre si je svojega 3 Je zborovanje zopet pretrgalo t. m, Glede razmer med nasprotnimi si stran- prične se v govornika, potem pa se do 21 kami se ni še nič spremenilo. Dne 21 obeh zbornicah adi vzame posel v ministerstvu, pri katerem pli njegov Ruska brala esna razprava. Peterburška akademija znanosti iz si je našega cesarieviča Rudolfa za svojega zadobi merodajnost, kakoršne so Cehi pričakovali pri njegovem imenovanji. — Deželni zbor nižeavstrijski je sprejel minuli ponedeljek postavo o izločitvi osamljenih kosov izmed večjega gozdnega posestva. Vrh tega do- evropejske velevlasti pripraviti Srbsko in Bolgarsko volila se je ljudskim učiteljem tretje vrste, kateri zaao- do (!a razpustite svoji vojni, ker se je "potem tnega čl______ Na predlog ruske vlade prizadevajo si drug voljujejo deset et priklada 50 gold., katera se po še daljnem, enako po voljnem petletnim službovanji povekša na 100 gold premestijo, izredna starostna Prea naaejati stanovitnega pomirjenja med državama Od Balkana Razmere med Grško in Turško Štajerska je v deželnem zboru interpelacijo Celjski poslanec Neckermann stavil zahteva, da postajajo od dne do dne bolj napete. Grška oborožena dogodeb v Celji. S tem korakom nameraval je vlado id znanih šolskih je dati dolžna po Berolinski Turška odstopi ono ozemlje, katei se temu ustavlja, druge evropejske di pogodbi: Turška pritisniti, 'da se še odločneje vstopi na stran celjskih mir in konec homatij na Balkanskem polotoku nemškutarj Pa terpelantu je spodletel ta korats, večinoma ne marajo podpirati Grške ker c. kr. namestnik baron Kiibeck je krenil Necker manna in ujegove pristaše rekoč, da omikanec ne nasprotuje drugim narodom, glede nepovoljnih razmer v pa želeče vsaj temveč žugajo Celj pa bi znala vlada prevdarjat jeli ^ 7 —— W -w v-r m^Jk ti ^ VVj v J da se ne mislijo vtikati vmes, ako nastane vojska med 1 urško in Grško in da bodo tudi posledice boja zadele po vsem samo vojskujoče se dežele. To pa zelo hladi gimnazijo celjsko premestiti drug ne kazalo bojaželjnost Grške in bo morebiti vendar izostala Tirolski deželni zbor imel je pomenlj vojska nova ivo razpravo o ljudskem šolstvu in sprejel je bil konečno z 38 glasovi proti 24 predlog, da naj vlada predloži načrt šolske postave z načeli krščanskega ljudskega šolstva in v katerem se ozira na posebne razmere tirolske de- Španjska Julien nastal je upor, ker se mu bil je takoj zopet zadušen Blizo Kartagene v trdnjavi Saint družilo, poskušnj r o publika pa vojaštvo ni pri- To so očividno so pa do sedaj spodletele žele namestnik baron Widmann izrekel je vlada pripravlj predložiti načrt postave, da e, da je pa vezana na dotično državno postavo, na katero se ozira in vlada pričakuje, da se bo na to enako oziral deželni zbor. Češki deželni zbor imel se bo kmalu pečati s pred- 7 gold. 8 kr. Žitna cena v Ljubljani 9. januBrija 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. banaške logoma Plenerja mestnik baron K Troj odseku izrekel se je na turšice 4 gold. 87 kr. soršice 6 gold 5 ! raus proti Plenerjevemu in deloma za Trojanov predlog; pravico vrediti notranji uradni jezik zahteval je pustiti eksekutivi. Pri razpravi o proračunu za deželni zaklad odlikoval se je zopet znani Knotz po mlatiškem svojem vpitji. Namestnik Kraus bil je zopet poglavitni pred- 23 kr. v • rzi 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. prosa 5 gold. 4 kr ajde 3 gold. 90 kr 9 kr. ovsa 3 gold Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.