V boj za naš kruh! Sklep naše pokrajinske skupščinc v Ce* lju, da naj bo Učiteljski Tovariš v bodočem letu verna sli'ka našega neizprasnega boja za izboljšanje našcg.. mat.rijalnega položaja, je vse slovensko učifcdjstvo kar najiskrenejše pozdravilo Iz tega razpoloženja lah'ko vsak razvidi, kako nujen je bil ta sklep, kako po= trebna je neizprosna iborba za izboljšanje našega obupn-ga gmotnega položaja. V borbi za naš kruh nas je podprl ob prevratu celoten narod, podprle so nas vsc nastalc prilike in v najnevarnejšem času je naš stan vsestransUo prišel do svoje veljave, ki mu gre in ki se mu je nasilno odre= kala, kakor mu jo skušajo odrekati i danes, ko smo doprinesli žrtve in dokaze za našo spcscbnost konsolidirati prilike v najtežjih razm_rah. S- skepso pa smo čitali žc tedaj optimistieno poročilo »Tovariša«: »Naš kruh jc dobojevan.« Vendar nas jc pomirjevalo zatrjevanje »poučenih ikrogov,« da je od sedaj za vedno naša usoda vezana s tovariši iz Sr* bijc, ki uživaio med narodom ugled in ve= Ijavo, kar nudi dovolj jamstva, da ss bodo ob vsaki priliiki naše učiteljske potrsbe vsikdar upoštevale. iPomirile so se vrste onih idealnih bor* cev iz naših vrst, ki so do polsto'etja dramili naš narod in ki so danes po starem upoko* jeni, pomirile vrste tovarišev, ki so ali v za» ledju ali ob jezikovni meji z vsem požrtvos vanjcm in vso idealno lji_beznijo stali v vrs stah svojih soplemenja_oov, v 'borbi proti po* tujčevanju in ki suupno s sedanjimi upoko» jenci, niso mislili ne nase, ne na svojce, ne na svojo deco. Ko smo po prevratu darov.ali narodu in državi uprav vse, kar je bi!o naš-, ko ni bilo ne pred in ne po prevratu stanu kot celo-tc, !ki bi bil tako glo.boko pojmil svojc dolžnosti napram narodu kakor je ravno slos venski učitelj in kakor jih je lc=ta tudi udej? stv'l. nikdar nismo mislili, da bodo nas v raz* mercma prav kratki dobi našle sr_di borbe za n.aj.nostavnejšc potrcbe civiliziranega člos veka. Ali smo računali kedaj, da bodo naši sta=> roupckojeni tovariši mcsece in leta čakali na pičlo odmcrjeno poko.jnino. >ki je ironija r_s njih idealno šolsko in izvenšolsko delo, ali smo zaslužili, da nas tare dan za dnem skrb za naš lastni naraščaj? Ali se moremo ubraniti utisa, da bo nam enkrat cnako cdmerjeno, ikakor danes staroupokojencem? Ali obstoja možnost, da si ustvarimo, p.a čeprav še taUo skromen lastni dom. ki ga oib varčncisti da* nes ustvari vsak vajenec, ki smo ga pouče^ vali v obrtnih tečajjh — povečini z,a sk.rajno nizki honorar? Ali nas ne potopi v dolgove vsaka bolezen. ako smo moraliMskati zdrav* nika? Da se nam ni treb,a sfcrivati po brlo* gih, plačujemo v mestu polovico naših prea jemkov samo za stan! Na dcželi so dostikrat nehigijenslke sobe, podstrešna skrivališča, n.a» ši domovi v katerih premišljujemo o idealni vzgoji! Zfeudili smo duševno la'koto! Ali imamo sredstva, da plačamo horcndnc cene knji= gam na domačem in inozemsikem trgu? Pri = siljeni smo z instrukc.ijami, z dovoljenim in nedovoljenim pcstraniskipi zaslužkom dopol= niti plače kot učitelji mladine, naše bodcčc generacije. Pa mi vseeno še nismo na BaFrra« nu. tam je bolje, tam niso padli nazaj za 50 let kakor smo mi, _d se nas jc v nadomestilo za službo mežnarja prisdlilo k dostil<rat dvom« Ijivejšemu postranskcmu zaslužku, da prež.U vimo našo deco, da ji pripravimo boljšo bo» dočnost. Potrebo čutimo, da pogledamo enkrat v našo bcdočnost ter izvemo, 'kaj nas še čaka, da enkrat za vsclej stopimo pred dejstvo, da je vsak up na izboljšanje našega beraškega položaja iluzoren. Za'kaj? Ob prilik,i naše državne Sikupščine v Mari^ boru smo imeli dovolj časa za pomenke s srbsl<imi tovariši. Povedali smo jim naš uvo* doma aaveden sklep ccljske skupščine ter izs javili, da pričakujemo strnitev naših vrst tudi med učiteljstvom beograjskega poverjeništva. NaraviTost presenetila pa nas je izjava aekas terih tovarišev iz Beograda samega. da je borba za gmotni položaj med ondotnim uči« tcljstvom nepupolarna t. j. učitcljstvo je s svojim gmotnim položajem aosolutno zado« voljno. Zmotili smo se, da nas sloverrsko učitclj= stvo in bratske tovariše iz Beograda tišči če= vclj na isti strani. Bilo je tembolj upravičeno našc trdno prepričanje, da je .položaj isti že radi tega, ker smo slišali delegati celjske skupščine obupno prošnjo naših slovenskih učitcljev, ki se nahajajo po pisarnah v Beo* gradu. Mi si enostavno nc moremo tolmačiti tega dvojnega, različnega položaja bratskih srb' skih in naših slovenskih tovarišev v Beos gradu, ko imajo vendar oboji istc kulturne potrebe. potrebe narodnega inteligenta, ki ve, da nc dobiva nobenih stalnih ali drugih do= hodkov, izven sv-ojih plač — svojih rednih mesečnih prejemkov, kot državni uradnvk svo= jega položaja, kategorije in sikupine. Ne mo> remo pojmiti, kako premaga srbsko učitelj^ stvo gmotnc težkoče pri nalbavi tu« in i<no= zemskih knjig, kako mu je omogočeno, da ab istih plačah kakor slovensko' učiteljstvo pre* more celo obisk inozemsikih tečajev, ki naše ožje rojaike za leta pokopljejo v dolgove? VsekaUor nujno žclimo, da nam tovariši iz naše centralne UJU v Beogradu pojaisnijo te tooke obenem pa potrdijo, da je gmotni položaj tudi ostalega učiteljstva izven Bco= grada t. j. po ostali, possbno Južni Srbiji tnak kakor njihov. To pojasnilo pričakujemo v kakem učiteljskem glasilu brats^ih sr-blskih tovarišcv, ker se bi v nasprotnem slučaju ne uverili o popolni istinitosti. Iz teh razlogov lahko pojmimo zalvaj ise nam ne izplačujejo več let dolžne razlik«, za= kaj še danes plačujemo poplave. zakaj ir_o> ramo .poleg osta!e«a uradništva ponovno do= našati zneske za zidavo šestnadstropnega po« slcpja uradniške zadruge, ko smo šele pred par leti donesli do obširnega štirinadstropnes ga 'jnakega poslopja. Razumemo' zaikaj rešujc Beograd naše zadeve na banketu ,oa pozabi na upraviteljske doklade, ko upravljamo od^ daljene, visoUo organizirane šole ob rapidno rastoči draginji in birokratizmu; scdaj pa tu* di lahko razumemo, da bo slovensko učitelj^ stvo poprej izgladovano, predno bo morda Beograd občutil iste težkoee, kakor jih čuti^ mo danes mi. Faktor, .<i pride tcr reši slovcnsko uči= teljstvo iz scdanjih težkoč ter mu osigura vsaj življenj., mu odvzame vsaj s'krb za naraščaj in za starost, tisti faktor bo rešil ne samo učiteljstvo, rcšil bo našo lepo se razvijajoče šolstvo ter pr.ipravil naši mladini, iki pohaja šolo sigurncjšo bodočnost. Iz navedenih razlogov je aplavdiralo vse slovensl<o učiteljstvo referentu, ki je na le» tošn ji glavni skupščini raizložil to, kar nas teži in česar si želimo m'i vsi. K. D.