¿f-Fi; d Al/ülVIür ^^
mesec	^^^^^^	HV	I
p«..	jI ■ W ■ 11 I V ■ lil I	"
S-tíe k/U vr M JLi I 1i-J
■smc , 1,70,	—
—	T^V t • J • v	1* J	1	1*	1	/	lzha|a vsak dan. iiviemSi
Politicen list za slovenski narod.
,	■	pol 6. un popoldne.
Štev. 258.	V Ljubljani, v soboto 9. novembra 1901.	Letnik XXIX.
,Edinost" in „Narod" ter edinost in narod.
Nam so vedno očitali, da delamo prepir. Kadar smo kakega liberalnega pobalina zavrnili, ako je preveč brusil svoj jezik, smo bili vedno mi tisti, ki „kalč mir v narodu". Zdaj je pa glavna borivka za edinost, tržaška „Edinost", dobila od Tavčarja temeljit pouk, da je liberalna stranka ona, ki je porušila slogo in ki je onemogočila mir na Slovenskem.
Proti dr. Rybaru.
Odkrite lesede dr. Rybafove na občnem zboru „Edinosti", s katerimi je takorekoč pripoznal, da stoji slovenska duhovščina v domačem boju brez svoje krivde, so „Narod" silno zbodle. Zato je spustil na dr. Rybafa naslednji za kranjske liberalce jako značilni napad:
„Vsi drugi tržaški prvaki so opustili navado, vtikati se v kranjske razmere, samo dr. Rybaf vtika svoj spičasti nos še vedno v nje, prav kakor da je avtoriteta, pred kojo bomo vsi na trebuhu ležali. Čemu neki?Kaj pa je storil tacega, ta dr. Rybaf, da kranjske „voditelje" na smetišče pošilja? Nič in zopet nič! S tem, da se je pustil iz mestne dvorane tržaške vreči, in to ne radi kake važne slovanske zahteve, pač pa radi za Slovence čisto brez-pomembenega pogreba nekega škofa, s tem si vendar ni stekel nikacih zaslug za narod slovenski, koji se prokleto malo briga za to, se mu li mrtvi škofje v zemljo zagrebo, ali pa v krematoriju sežgo. To naj škofje napravijo, kakor jim drago! Pameten slovenski politik pa radi tega ne bode uganjal nikacih ekscesov. Sicer pa se naj dr. Rybaf, ako meni, da to hasne njegovi pisarni, še bolj 1 a-kajsko plazi za duhovščino, za mrtvimi in živimi škofi, še bolj lakajsko, kakor se je to do sedaj godilo, mi mu tega veselja ne bodemo kratili, samo nas naj v miru pušča, ker smo njegovih
sladko vodenih neslanosti že res do grla siti! Vsaj ima še šintarja Jorasa, s kojim lahko svoje moči meri! Torej! —" „Narodu" so dr. Rybafeve besede „otročji sveti" tržaški Slovenci so „tržaški solzarji", smešni prijatelji?
Pač opravičeno lahko vprašamo Trža čane, ali so ljudje, ki tako pišejo in govore, res kvalificirani za voditelje in zastopnike »Slovenskega Naroda« ? Ali Hribar in Tavčar zaslužita, da se jima klanjajo vsi slovanski hrbti v Trstu, kadar blagovolita enkrat milostno pogledati nanje? Upamo, da se bo slednjič Tržačanom zjasnilo, kaj je pravzaprav naša liberalna »inteligenca«. Vsaj dr. R y b a f je dobro odgovoril na ta grdi napad na svojo osebo. Poslal je v »Edinost« sledečo
„Izjavo":
Velecenjeni gospod urednik! Iz včerajšnje „Edinosti" posnemam, da se je „Slovenski Narod" v nekem članku bavil z mojo malenkostjo.
Ako bi bilo to res, da je ta list glasilo slovenske inteligenc i j e n a K r a n j s k e m, kakor se večkrat nesramno baha, potem bi morali obupati nad napredkom in bodočnostjo naroda slovenskega.
List, ki tako piše kakor „Slov. Na r o d", ki n a od k r i t osr č no, stvarno izjavo — v kateri ni bilo ni sledi kake nasprotnoti proti kaki osebi — odgovarja z anonimnim podlim sumničenjem, ne zaslu-žuje druzega odgovora, nego — preziranje. Zato mislim, gospod urednik, da bo tudi za „Edinost" najbolje, ako se ne spušča v polemiko e takim listom, ker bi si naš list s tem le umazal svoj ugled in bi mu to ne večalo časti.
Slovensko inteligencijo na Kranjskem p o m i 1 u j e m o, da se jej tak list usiljuje za gla silo! A narodno-napredna stranka, ki ima toliko vrednih in značajnih mož na svoji
atrani, se ne sme čuditi, ako vsled pisivo svojega glasila zgublja o vsa.ii volit vi več privržencev in dosledno tudi poslancev.
Gospodom okc lo „Slovenskega Naroda" pa bom odgovarjal, kadar bodo svoje ognjusne psovke in podle insinuvacije podpisovali s polnim imenom svojim, kakor tudi jaz a svojim imenom pokrivam svoje izjave. Na polje torej, vredni sluge vrednega gospodarja, da vidimo: kdo je lakaj in kdo je mož!
Dr. Otokar Rybaf.
Podgornikov predlog.
PodgorniK je znani slavljam fllski bo-ritelj za pravoslavje, kateri pa je v sili zadovoljen tudi s samo staroslovensko 1 tur-giio. Ta Podgornik je poslal na občni zbor »Edinosti« predlog, da bi „odbor društva „Edinost« povabil politike in rodoljube vseh dežtl cislitvanskih, kjer prebivajo Slovenoi z istrskimi Hrvati vred, da bi se karnaj preje in kjersibodi zbrali na zaresno p o -svetovanje. To razgovarjanje bi imelo namen, vplivati, da bi ponehal bratski boj na Kranjskem in Goriškem, da bi opustili domača navskrižja v sedanji prenevarni dobi. Naj bi se zavezali tudi glede novin, da bodo iste načelno in dosledno sedaj puščal* na na strani notranje prepire ... V slučaju, da bi stranke na Kranjskem in Goriškem oziroma 8e kod drugod, hotele nadaljevati bratomorni boj, trebalo bi, da bi so misleči pa požrtvovalni rodoljubi oprijeli enega sedanjih glasil, katero se ni udeleževalo sedanjih prepirov, ali pa da bi se v Ljubljani zasnoval popolnoma nezavisen list."
To je bil neprijeten predlog za našo liberalce. Saj oni znajo edino le zabavljati čez „klerikalce", druzega pa nič. Ce bi se morali temu odpovedati, „Slov. Narod" ne bi vedel več kaj pisati Zato je pa dr. Tavčarjevo in Hribarjevo glasilo udarilo z lo parjem po tem predlogu :
„Gospod Podgornik pisal je ne kako apostolsko pismo gospodu Cotiču, in ta je to pismo kot nekako prevažno razode-
vanje na občnem zboru „Edinosti" prečital Podgornik v svojem listu nič novega ne na-svetuje, obrabljeni plašč skupnih „dogovorov" visi že dolgo časa po vseh plotovih na slovenskem in živ krst se z»nj ne briga. Novo glasilo v Ljubljani ali pa „Edinost" v Trstu, kot skupno glasilo vseh miroljubnih in slovenskih polovičarjev! Tudi ta recept pisali so že drugi in od gospoda Podgornika dosti boljši politiki; žal, da na ta recept zvarjenega zdravila nobena mačka piti ni hotela! Pustite to komedijo, ko vendar sami pripo-znate, da ste moralno onemogli in da niti pri vrabcih na strehah najmanjšega vpliva nimate! Sedaj, ko stoji Goriškapred osodepolnimi de-želnozborskimivolitvami, ravno sedajbi naši g o r i š k i p r i j a t e 1 ) i p o trebo v a 1 i nek a j plitvihfraz, katere naj bi jim pogumjemale! Na Podgornikove in Cotičeve limanice se ne bodemo usedli niti na Kranjskem, niti na Goriškem. Na Tirolskem stare katoliške stranke in pa krščansko - socijalne stranke sam papež zjediniti ni mogel, nas pa naj zjedinita Podgornik ali pa Cotič?! Mi smo torej Podgornikovo epistolo v koš vrgli, kamor spada."
Ta osoda Podgornikovega predloga jo sicer žalostna, a zaslužena. Saj je dr. Tavčar že tolikokrat naglašal, da je med kato-liško-narodno in liberalno stranko tak razloček, kakor med ognjem in vodo Versko stoji liberalizem nam nasproti kot ateizem in materijalizem, gospodarsko po kot ljudstvo uničujoči element. Poleg tega je iz pisave lahko uvideti vsakemu — tudi „Edinosti" — da so naši liberalci tako posuro-veli in pobalinski, da je težko z njimi iz-pregovoriti kako pametno besedo.
Ali bo „Edinost" kdaj ravnala dosledno po tem spoznanju ? Kolikor jo poznamo, ne, ker se dr. Tavčarjevega loparja preveč boji. Dokler „Edinost" sama no ve bolj koristnega pisati, kakor da svetu popisuje grozno dejstvo, da je „Katoliški Obzornik" „v službi
LISTEK.
Kmet in meščan.
Vrzi mačka kakor hočeš, vedno pade na noge. To je obče priznana resnica in prav gotovo je, da so jo poznali vžo stari kulturni narodi, ki so tako natančno opazovati umeli naravo. Zatorej o tej lastnosti mačka ne bodemo tu obširneje govorili. Omenili smo jo samo zaradi tega, ker poseduje kranjska dežela člankarja, kateri v vsakem članku pade na »klerikalce« in duhovne. Teh zadnjih seveda navadno ne imenuje s to v olikani — z ozirom na naše domače razmere ne rečemo »inteligentni« — družbi običajno besedo, marveč s krajšo, ki je do novejših časov čula se navadno le iz ust žganjarjev in enake baže ljudij. Toda, kaj hočemo, saj mora vsaj s krepkostjo besed imponirati, kedor z drugim ne more.
Lagali bi, ko bi rekli, da so članki dotičnega člankarja zatorej posebno imenitni. Prihodnja zgodovina našega časn kar-stva, če se bode sploh kedaj pisala, omenjala bo tega časnikarja samo zato, ker je njegove duševne proizvode duhoviti , žal tako zgodaj zamrli Benkovič parkrat nad in pod črto našega lista v vseobčno veselost
tako klasično iz kože del. Apol slekel jo
> /
Marziju samo enkrat kožo, Benkovič znal je to večkrat storiti in vsakokrat temeljito.
Torej ta časnikar, na njega sklepamo namreč iz sloga — v njegovih spisih seve lueus a non lucendo — dotičnih člankov, začel je sedaj spuščati v »Rodoljubu« nad slovensko ljudstvo serijo člankov pod za-glavjem : »Kmet in meščan«. Seveda koj v prvem stavku udari po duhovnih. Nekateri so trdili, da iz člankov tega liberalnega pisca ni videti nikakega duševnega obzorja. Temu nasproti moramo resnici na ljubo konštatovati, da se duševno obzorje član-karju širi, kajti dosedaj spominjal se je v svojih člankih samo kranjskih duhovnov, v »Rodoljubovih« člankih o kmetu in meščanu pa ima že tudi štajerske.
Vodilna misel teh člankov, ako se sme sploh pri njih o kakej misli govoriti, ker boljo bi skoro bilo, da bi rekli vodilna nesmisel, je izražena koj v prvem stavku: »Kranjski in štajerski duhovniki (pozneje jih člankar imenuje drugače, — krajše) so se v slednjem času hudo razjezili nad meščani na slovenskih tleh«. Kedo je neki možu natvezil to bajko ? Saj so so meščani vender pri zadnji volitvi na Kranjskem držali nepričakovano dobro, zakaj bi so torej nad njimi jezili? Veliko verjetneje je, da so jeze nad meščani naši liberalci, kedar pregledujejo vrste svojih dežolnozborskih mandatov. Na
Štajerskem pa se morejo jeziti nad meščani, ki v večini volijo nemškutarsko, le Slovenoi. V nevarnosti je torei »Rodoljubov« člankar, da bode kedo iz njegovih besed sklepal, da sedaj na Štajerskem le duhovni čutijo narodno. Taka pisava »Rodoljubova« mora žaliti lajike in bi bilo dobro, to povemo brez vsake sebičnosti, ko bi njegovo vred-ništvo natančneje pregledalo članke tega člankarja, predno jih da v tisek.
Prvi stavek je torej zavožen. Kar pa sledi za njim, to je zmes besed in fraz, brez pravo zveze. Taki članki so fabricirajo najlože tako, da si človek na listke izpiše iz socijalistiških in liberalnih listov posamezne stavke, te listke dene v klobuk, jih dobro premeša, potem dviguje iz klobuka listek za listkom ter prepisuje stavke s posameznih listkov po vrsti, kakor jih je dvignil, na papir. In članek je gotov. Seveda je gotova tudi sodba o njem
Najstarejšo liberalno bajko prodajajo se po omenjenih člankih kot gola resnica. Tako bajka, da so duhovni sežigali čarovnice. Ali ni člankar nikoli slišal imena Spee ? To jo bil katolišk duhoven, celo jezuit, kar jo naravnost grozno, in ta je stal v prvih vrstah bojevnikov v boju proti sež'ganju čarovnic.
Naravnost velikanska jo trditev član karja: »V teh časih (dozdevne duhovsko nadoblasti) ni bilo treba davkov v denarji
plačevati, ni bilo treba zvonjenje, truge ali krste plačati v denarju. Vse v fižolu, vinu«. Sklepati bi se dalo iz tega, da takrat naš kmet ni pridelaval druzega, kot fižol in vino in da denarja sploh ni bilo. Fižol je res tečna jed in vino dobra pi|ača, toda zelo nevarno je, izključno od teh živeti in izključno na to dvojico opirati svoje trditve. Toda, ako prebiramo »Rodoljubov« članek o kmetu in mešč&nu, potem verujemo, da imajo take misli svoj temelj in izraz v fižolu. Le poslušajte ! »Zdaj so se duhovniki dogovorili, da bodo vse žegne in kletve napeli, kakor ob volitvah, da greste s kosami nad meščane in jih pobijete. To je, da noben kmet ne gre več v kak trg ali mesto, nič ne kupuje od meščana, nič no prodaja istemu, ampak vso v farovž nese«. Tu je očividcn upliv fižola!
Nobenemu izmed »klerikalcev« ni prišlo na kraj uma, da bi hujskal kmete proti meščanom. »Rodoljubov« člankar pa vseeno piše : »Spoznali boste kmeti, da jo preganjanje, uničevanje meščanstva, čo bi bilo danes mogoče, taka neumnost, kakor jo za more le velik bedak izmisliti«. Ker izmed nas »klcrikalcov« nihče ne misli preganjati in uničevati meščanstva, moral si jo »Rodoljubov« člankar to »klerikalno« preganjanje in uničevanje meščanstva sam izmisliti.
tržaških Židov (')", toliko časa je tudi njen dušni niveau še tak, da se ne more povapeti do pravega spoznanja, kaj je naS liberalizem in kaj hoče.
Kakor „Narod" za seboj nima naroda, ampak samo neko kliko, ki se z nemško pomočjo drži na površju, tako tudi .Edinost" ne bo vspešno delovala za edinost, dokler se ne postavi odločno proti grdemu liberalstvu.
Slovensko dijaštvo za univerzo v Ijubljani.
V Gradcu.
Iz G r a d c a se nam poroča: Sloven sko dijaštvo je priredilo danes, dne 7. novembra na vseučilišču zborovanje skupno s Hrvati in Srbi, s sledečim dnevnim vspo-redom: Razmotrivanje in sklepanje o vprašanju ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ob 4 uri popoldne se je zbralo veliko število slovenskih, hrvaških in srbskih akademikov na vseučilišču. Sklicatelj shoda g. Vidovič pozdravi vse navzoče in pozove g. Polca, da govori o zgodovini vprašanja slovenskega vseučilišča. Ko je govornik končal, je govoril še g. Kukovec o »kulturni nalogi slovenskega vseučilišča.«
Nato se je prebrala resolucija, ki se je glasila:
»Mi, slovenski, hrvatski in srbski viso-košolci graškega vseučilišča iz Dalmacije, Primorske, Kranjske, Štajerske in Koroške, zahtevamo od vlade, da nam ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, na katerem bode omogočeno študirati mladini vseh treh v tostranski državni polovici zastopanih jugoslovanskih narodov.« — Nato sledi ute melje vanje.
Hrvatje in Srbi so nato izjavili, da nikakor ne morejo podpisati te resolucije, ker smatrajo za svoje kulturno središče vseučilišče v Zagrebu, ne pa v Ljubljani. S podpisom te resolucije bi nasprotovali svojim lastnim težnjam. Simpatizujejo s Slovenci in izražajo željo, da vlada takoj zahteve Slovencev izpolni.
Na predlog g. Kukovca se je resolucija tudi v tem smislu spremenila in sprejela.
Sprejeli so se tudi naslednji predlogi:
L Odpošlji se brzojavna prošnja županu ljubljanskemu, naj blagovoli občinski svet ljubljanski vnovič manifestirati za ustanovitev vseučilišča v Ljubl|ani.
II.	Odpošlji se nemudoma brzojavna prošnja jugoslovanskim klubom, naj vse mogoče vkrenejo, da se zagotovi ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
III.	Kakor hitro mogoče, naj se odpošlje danes sprejeta resolucija »Kolo poljskijemu", „češkemu klubu", „Klubu čeških veleposestnikov" s pismeno prošnjo, naj blagovolijo podpirati jugoslov. poslance v njihovem prizadevanju za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
IV.	Odpošlji, se kakor hitro se sestane deželni zbor kranjski, kluboma obeh slov. strank peticija, naj vse mogoče ukrenejo,
Domovina.
Spisal Josip Knaflič.
V prostih, milih večernih urah, kadar razpne domišljija lahne, eterične peruti, in topleje čuti in sanja duša, zahajam na veliki kolodvor mesta in šetam ali postajam v njegovih gigantskih, od dima in para lokomotiv, ki se vali neprestano v težkih, umazanih oblakih pod železnimi svodi, črno-zakajenih lopah, kjer bobneč in hropeč prihajajo in odhajajo vlaki, kličejo sprevodniki in vedno nove množice ljudstva hite in se gnetijo ... Ali mene zanimajo le potniki in vlaki, ki dospe preko moje domovine, ali ki spo v kraje, kjer leži — pestromu Ciseru enaka — moja domovina.
Zlasti prvi so mi dragi. Res je ah ! da hrepeneče oko nikdar ne uzre znanega obličja, in žejno uho nikdar ne zasliši glasu v sladkem materinem jeziku, vendar se zdi drhtečemu srcu, da so mu prinesli sabo pozdravov z domačih tal . . . Zdi se, kakor da polje od njih zoren dih vonjivega domačega zraka, ali kakor da na tega ali onega voza vlažni strehi še blišči neposu-šena rosna kaplja, ki je padla raz mlade, zelene jelke daleč tam v domačem gozdu.
da se pospeši ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
V.	Odpošlji se brzojavka županu Hri-bar|u, dr. Maiaronu in državnemu poslancu Povšetu v zahvalo za njih dosedanje prizadevanje v vseučiliškem vprašanju, s prošnjo naj isto z vso energijo nadaljujejo.
VI,	Pošlji se vsem avstrijskim jugoslovanskim časnikom prošnja, da začno neumorno agitacijo za slov. vseučilišče v Ljubljani.
Na Dunaju.
Z Dunaja se nam poroča:
V petek, dne 9. t. m. je bilo v prostorni avli dunajskega vseučilišča kaj živahno življenje, kakoršnega morda še ni bilo, odkar sto|i to poslopje. Od desete ure naprej se je začelo zbirati vedno več dija-štva, tako, da se je avla kmalu napolnila do zadnjega kotička.
Približal se je čas, ko se je imela vsa stvar pričeli. Slovenski visokošolec stopi na vzvišen prostor in na komando »pozor« je vse vtihnilo. Ali le za trenotek. Komaj je govornik izpregovoril par stavkov, zagnali so Nemci tak huronski krik, da se ni slišala nobena besedica več. blovani seveda tudi niso molčali, ampak so jim odgovarjali z mogočnimi »Živijo« in »Na zdar«, in tako so kričali in vpili oboji precej časa, da bi bil človek skoraj oglušil. V rektorjevem imenu je prišel nato mirit naše dijaštvo neki vladni svetnik, ali kdo se je zmenil zi njegove pomirjevalne besede! Vseučiliščni sluge so bili tudi brez moči in niso mogli napraviti nikakega reda, pač pa jih je dijaštvo, zdaj nemško, zdaj slovansko prepehavalo sem ter tje, kar je bilo precej komično.
Kričanje med tem je včasih malo pre nehalo, pa se je zopet ponovilo, če je naš govornik hotel poprijeti besedo. Najbolj je burše zbodlo, da Bi upajo zastopniki »minderwertiger Nationen« na tako nemških tleh, kakor je dunajska avla, govoriti slovensko. Zato so izkušali s piskanjem in vpitjem preprečiti, da se protest ne bi prebral Ali vse to ni izdalo nič protest se je le pre čital vkljub temu, kar je Nemce Se bol}. razkaČilo.
Zato so začeli slovansko dijaštvo napadati in ga poskušali izriniti iz avle. Toda ni jim šlo. Slovenci in Hrvatje so stali kakor skala, in če bi bilo prišlo še toliko nasprotnikov, ne bi bili mogli opraviti ničesar. Marsikak burš je prišel pri tej rabuki ob svojo čepico, kar je zanj bolj sramotno, kakor če bi ga kdo še tako preklestil in premlatil, enega nacijonalca pa so celo posadile krepke hrvaške pesti na hladno pred vrata.
Med tem suvanjem in prerivanjem je šla deputacija slovanskega dijaStva k rektorju, kateremu se je povedalo, kaj je prav za prav vzrok današnje demonstracije. Poli-x cija je namreč preprečila shod, na katerem so se hoteli naši dijaki zavzeti za slovensko univerzo v Ljubljani in sestaviti tozadevno spomenico. Pri tem se je policija sklicevala
In srce, vzdihujoče na mrzlem tujem, je tedaj bližje svojemu domu in je srečno. In drugim — koliko iskrenih pozdravov jim daje na pot, koliko živih, vročih želj in tihih prošenj naj bi ponesli rodni zemlji, med junaške brate, kateri se bore za njeno svobodo . . .
bo najlepši trenutki, ki jih prečutim v ljubezni do domovine in njenih spominih.
Ob takih večerih sem videl vselej moža delavskega stanu, ki je kakor jaz obstal sedaj na tem sedaj na onem peronu, kadar je s hrupom in sikom pridrvil rdečooki vlak, pozorno motril potnike, ki so izstopali ali gledali iz kupejev, napeto prisluškal njihovim govoricam in zopet tožnosanjavo zrl za vozovi, bežečimi kakor veter v megleno jesensko noč . . .
Bil je mlad, nizke postave in okroglega obraza, imel plave brčice, odkrit pogled in nekam boječe kretanje. Pušil je v enomer tanke cigarete in levico tiščal v hlačnem žepu. Meni se je zdel iant s tržaškega Krasa in bil mi je zelo simpatičen. Večkrat so se vjele najine oči, stala sva včasih prav blizu skupaj in skoraj istočasno tudi sva zapuščala kolodvor. Ootovo naju je vodil semkaj isti namen, toda v vedni izpremembi slik
na neke akademiške postave. Rektor je nato deputaciji odgovoril, da bode izposloval do-vol|enje, da se sme tak shod vršiti, ter jo pozval, da naj se dijaki razidejo. Ali kar na hitro se razgreta kri ne da potoložiti.
Dijaštvo je ostalo še na dalje v avli in začelo prepevati pesmi, ki so za Nemce »provokatorične«, na pr. »Hej Slovani«, »Lepa naša domovina« i. t. d. ¿iares, bilo je nekaj veličastnega, ko so iz stoterih grl zaorili glasovi naših krasnih pesnij, in to vpričo razjarjenih Nemcev, ki so vmas žvižgali, vpili in zmerjali in tudi peli svoje pesmi.
Slednjič se je vendar po poldrugi uri podalo dijaštvo iz vseučilišča, najprej slovansko. za njim pa nemško. Do pretepov pri tem ni prišlo, ker je velikansko število slovanskega dijaštva — bilo jih je gotovo nad 900 — Nemcem vender precej impo-niralo, tako da so ostali mirni. Vsa množica se je napotila proti parlamentu, kjer bi se imele demonstracije zopet ponoviti. Ali policija, peš in na konjih, je preprečila ta naklep. Aato so jo zavili dijaki v druge ulice ter med petjem slovanskih pesnij korakali po mestu na veliko začudenje dunajskega ljudstva, ki kaj tacega že davno ni videlo, dokler se slednjič niso mirno razšli.
Pri tej priliki se je pokazalo, kako velikansko je število jugoslovanskih slušateljev, ki pohaja dunajsko vseučilišče. Ali vkljub temu mnogobrojnemu številu se morajo obnašati kot ponižni gostje ošabnih tujcev, ki mislijo, da so samo oni gospodarji pri napravah, v katerih tiči tudi marsikak naš groš. Zato ni čudno, da se mlad, navdušen človek takim suženjskim razmeram ne more prilagoditi. Ndjbolj nas pa veseli, da so vsi slovanski dijaki tukaj postopali v najlepši slogi. Da bi se v tem oziru le tudi drugi odločevalni naši krogi ravnali po njih in složno stopili v boj za našo pravično zahtevo, pa bi kmalu imeli v Ljubljani slovensko vseučilišče. Da bi so to čimpreje zgodilo, v to pomozi Bog !
Dunajski visokošolec.
Protest dunajskih visokošolcev
Slovenski dijaki na Dunaju so izročili rektorju sledeči protest:
Italijanski visokošolci dunajske univerze izročili so dne 31. okt. 1901 Njega magni-ficenci rektorju spomenico, kjer utemeljujejo potrebo ital. univerze v Trstu s tem, da imenujejo primorske avstrijske provincije italijanske.
Ker ta trditev ne odgovarja resnici, smatramo slovenski, hrvaški in srbski visokošolci, čijih narod naseljuje ogromno večino imenovanih provincij, za svojo narodno dolžnost, da proti takim javnim trditvam javno in slovesno protestiramo, poživljajoč našo delegacijo in pred vsem interesirane občine, da odločno protestirajo na pristojnih mestih, ako bi hotela vlada na podlagi takih resničnim razmeram ne odgovarjajočih izjav delati priprave za ustanovitev ital. univerze v Trstu.
Italijani žive v Avstriji kompaktno kot
in mislij nisem utegnil paziti (sešla sva se tu že osmi večer), za katere vlake in osebe se on posebno zanima. Kadar pa sem ga pogledal, objela me je radostna misel, da je rojak. In neki večer — prejel sem bil pismo iz domovine, in kipela so v meni silneja čuvstva — sem ga vprašal, ko sva se baš zopet srečala, v materinščini:
»Vi ste Slovenec ?«
Ah, prazna rada srca !
Ozre se va-me s svojimi modrimi, vedrimi očmi in dejal mi v tujem jeziku (bil je francoski), dočim mu je bil glas mehak, prijazen :
»Ne razumem Vas . . . Jaz sem Francoz«.
»Da tako ... In pričakujete koga, oprostite — znancev, svojcev ?«
»Nimam nikogar. Da, tam v rojstni vasi se me pač kdo spominja ... Ali ona je daleč, in kdo hoče priti ? Hodim pa semkaj, da mislim na dom . . .«
»No, tedaj ste dovolj srečni ... Saj svoj jezik čujete tu mnogokrat in v mestu še več —.«
»Ali to ni moj jeziki Kakor govore doma, tukaj nihče ne govori. In kako rad bi enkrat zopet slišal našo govorico!«
deželno prebivalstvo samo v pokneženi grofiji Gradiški in v južni Tirolski, kjer bi edino mogla biti umestna italijanska univerza. V Primorski (Istra, Trst, Goriška in Gradiška) štejejo Slovani po ljudskem štetju z dne 31. dec. 1890*) (po občevalnem jeziku!) 348.280 duš, Italijani 294 580 duš, v Dalmaciji po istem ljudskem štetju Slovani 501.307 duš, Italijani pa 16.000 duš; torej skupno štejejo Slovani v teh provincijah 849.587 duš, Italijani 310.580 duš.
Italijanska univerza v prevesno slovanskih provincijah bi bila torej za Slovane provokacija, ki bi vzbudila v prebivalstvu največji in upravičeni odpor.
*) To je uradno ljudsko štetje, katero je vodila Ital janom prijazna vlada. Rezultati ljudskega štetja z dne 31. dec. 1900 nam v naglici niso bili pristopni.
Jugoslovanska delegacija.
Predvčerajšnji «Narod« in »Gr. Tagp.« priobčujeta telef poročilo z Dunaja, da je hrvatsko-slov. klub naročil načelniku dr. I v č e v i č u , naj stopi v pogajanja z obema drugima jugoslovanskima zvezama v svrho fuzijoniranja vseh jugoslovanskih strank. Če bi Rusini tvorili svoj klub, bodo združene jugoslovanske stranke z rusinskim klubom stopile v ožjo parlamentarno zvezo. Popoldan se je že vršila prva skupna seja vseh Jugoslovanov. V njej se je sklenilo, vložiti v tOrek nujni predlog, v katerem se vlada poživijo, resno u v a ž e v a t i osnovanje jugoslovanske univerze. Predlog se bode predložil vsem strankam desnice v podpis.
Tako poročilo. Kedor naše razmere pozna, ve takoj, da je to poročilo, kakeršno je, zlagano.
Mimogredoč bodi omenjeno, da so pač v resnici vse jugoslovanske stranke stopile v dotiko radi nujnega predloga glede univerze. To pa je prišlo tako. Prvotno je hotel vsak klub zase v tej stvari pričeti akcijo. Na to pa so Poljaki in Cehi izjavili, da bi nujni predlog tudi podpirali — toda le pod pogojem, da vse jugoslovanske stranke vlože skupen predlog. Vsled tega so v interesu stvari tudi katohško-narodni poslanci z drugimi jugoslovanskimi skupinami v toliko stopili v stik, da se je ona akcija osigurala.
Vse drugo v onem poročilu je pa ten-dencijozna fantazija znanega žida. Ne vemo sicer, k; j je hrvatsko-slovenski klub svojemu predsedniku naročil — toliko pa vemo, d a g. dr. Ivčevič ni nobenemu naših poslancev niti be s e d i c e z i n i 1 o kaki taki fuziji. Dr. Ivčevič je tudi preveč resen politik, da bi bil sposoben za tako najivnost. Med katoliško-narodnimi in liberalnimi slov. poslanci je in ostane prt prerezan. O tem se je gosp. dr. Ivčevič zadostno prepričal, vsaj je bil celo njegov klub prisiljen, zahvaliti se za članstvo slov. liberalcev. Mogoča b stališča katol.-narodnih poslancev je samo fuzija »Slovanskega centra« in »Hrvatsko slov. kluba«, vse drugo
V očeh mu je zaplapolal ogenj burnega hrepenenja.
»Glejte«, je nadaljeval živahno, vrgši od sebe ogorek smodke, in z rokama spremljal svoje besede, »ta-le vlak je šel včeraj mimo naše vasi, prav ko je vzhajalo solnce in je trobil pastir, zbirajoč čredo na trati za kočami ... Ali ni meni, ko se mi vzbudi ta spomin, kot da resnično vidim lesketati v jutranjem solncu križ na našem zvoniku in vonjam sveži duh travnikov ?«*•
»Razumem Vas . . .« sem del vneto in mu ponudil desnico. In dolgo sva si tako držala roki, navdana od jednega čuvstva; jaz njegovo žuljavo, zagorelo, on mojo bledo, suho . . .
Od takrat šetava vedno skupaj po kolodvoru in drug drugemu pripovedujeva o svoji domovini.
Kajti mi vsi ljubimo pred vsem in najbolj svojo domovino, rodno grudo, ki nam je dala življenje. Prostak v svoji prirodni, nedotaknjeni otroški ljubezni, omikanec s svojimi neštetokrat precejenimi in preseja-nimi čutili: vsi jo ljubimo jednako močno, plemenito in brez nebanja, in naše življenje je lepo in vredno le v nji in za njo . . .
je in ostane le pobožna želja nekaterih na ivnih duš, katerih nikdar ne bode do cela zmanjkalo, kojim se pa o reaini politiki niti ne sanja!
Stališče katol. narodnih poslancev je toraj popolnoma jasno. Tako jasno, kakor je bilo od začetka te zakonodajne dobe. Na tem ne bodo vse spletkanje ničesar spra menile. Vsi spletkarji so se doslej samo blamirali — in se bodo tudi v bodoče. Jedna najneumnejših teh spletk je vedno razširjanje novice, da R u s i n i izstopijo iz »Slov. centra« in zasnujejo jedinstven ru-sinski klub. Pred 14 dnevi se je to že ozna-njevalo po raznih listih kot fait accompli. Ko se je to izkazalo kot laž — iztaknili so novo vest: da sta izstopila samo dr. Glady-szovvski in Pihuliak. In konečni resnični efekt je: Da vsi Rusini še danes sedijo v »Slov. centru« in ni-jeden ne misli na izstop!
In tako bode »Slov. centrum« tudi še naprej obstojal. Vrata njegova so odprta vsem resnično narodnim in kmetu prijaznim slov. poslancem, krščansko-demokratičnega mišljenja. Kedor pa druge smotre zasleduje, ne bode nikdar našel poti v naše središče!
Državni zbor.
Dunaj, 8. nov. 1901. Levica se kuja.
Minoli teden so se kujali češki poslanci, ta teden se kuja levica, češki poslanci so bili vznemirjeni, ker jim vlada ni izpolnila zaupnih obljub, in so po svojih govornikih v zbornici resno in odločno označili in utemeljili svoje opozicijsko stališče nasproti vladi. Nemška levica pa je zastavila vse moči in uporabila vso zgovornost, da bi proračunski odsek kar hitro mogoče rešil dr žavni proračun, kakor želi vlada. Mejtem pa je vladni uradni list objavil imenovanje profesorjev za češko tehniko v Brnu, in v istem hipu se je sapa sprevrgla. Nemška levica je takoj zasledila nove »koncesije« češkim poslancem. Nemštvo v Brnu in na Moravskem je v »nevarnosti«, in strankarske koristi so nad državnimi. To nevarnost je iztaknila nemška ljudska stranka, oziroma njen novi voditelj dr. pl. Derschatta.
Sinoči ob 7. uri je bila napovedana seja proračunskega odseka. Na dnevnem redu je bilo pet prvih poglavij proračuna, v katerih je tudi dispozicijski zaklad za vlado. Ta točka je vedno preporna. Ob tej priliki stranke vladi izražajo nezaupanje ali uda-nost. Svoj čas je grof Tanffe vladal celo leto tudi brez dispozicijskega zaklada. A grof Taaffe je bil mož, ki je svet in ljudi sodil le s smešne strani Danes so razmere drugačne. Pri dispozicijskem zakladu se pokaže, na kateri strani ima vlada večino. Ker bodo češki poslanci in veleposestniki, antisemitje, soc. demokratje in morda vsi Jugoslovani glasovali proti proračunu, more vlada računati le na nemške liberalce in Poljake. Večina je torej negotova. To priliko pa hoče nemška ljudska stranka izrabiti, da vlado popolnoma potegne v levičarski tabor. Od vlade zahteva razne terjatve, da se črtajo postavke za gimnazije v Celju, Opavi in Te-šinu, da zabrani češko-nemško vseučilišče v Brnu itd. Z drugimi besedami: vlada ne sme Slovanom dovoliti ničesa.
Ker dogovori niso bili končani, je bila BinoČi seja proračunskega odseka odpovedana. Sešli pa so se načelniki levičarskih klubov, da sostavi|o nov vojni načrt. Sklenili so baje, naj se dispozicijski zaklad izloči in o njem razjjravlia, ko se pojasnijo raz mere. Levičarji so si torej odprli stranska vrata, skozi katera se hočejo izmotati. Vlada pa nekda zalit' va naj ho o dispozicijskem zakladu obravnava takoj pri poglavju »mi nisterski svet«.
Torej vedno stara pesem. Če hočejo čehi, nočejo Nemci, in obratno. Danes vleče sever, jutri brije burja. To so znamenja bolezni, vzroki pa tiče globoko v zistemu. Mi smo prepričani, da bi bila ogromna večina v zbornici vsaj za začasno premirje, ko bi čehi in Nemci za hrbtom ne imeli Trenkovih čet. Radikalci na levi in desni tišče v ospredje. Cehi ne morejo odnehati, dokler jim vlada ne dovoli primernega za-
doščenja. Nemci nočejo odnehati, ker vsako najmanjšo koncesijo slovanskim strankam tolmačijo kot motenje nemške posesti. Svet pa strmi, ker ne more pojmiti „avstrijskih" razmer. Človeku se mora že studiti in gabiti ta — komedija.
Danes dopoludne ob 11. uri se je seSel proračunski odsek. Ker levičarji še niso bili edini, ali naj bi vlado podpirali ali jo prepustili negotovi osodi, sklepali so, kako bi se diurni8tom zboljšale službe. Odsek je trdil svojo, vlada pa svojo, in razšli so se.
Popoludne ob 4. uri se je proračunski odsek zopet zbral, da prične razpravo o proračunu. Dr. Kramaf je predlagal, naj se prične splošna razprava, ker so bili tudi nekateri levičarji istega mnenja, da stranke ena drugi in vse pa vladi očitajo politične grehe. Sedaj govori dr. Herold, ki naglaša, da Cehi z vlado še niso imeli obračuna. Že danes prevladujo mnenje, da proračun do Božiča ne bode dovršen in bode vlada morala zahtevati provizorij.
Združenje Jugoslovanov.
Danes so nekateri dunajski listi „izne-nadili javnost", da je načelnik slovensko hrvatskega kluba, dr. Ivčevič, od svojih tovarišev dobil nalog, naj prične obravnave glede združenja vseh treh klubov, in da se je včeraj popoludne že vršila skupna seja vseh Jugoslovanov. Večkrat smo že opozarjali svoje čitatelje, naj ne prisegajo na trditve raznih kovačev senzačnih poročil. Gospod dr. Ivčevič doslej ni ne ustno ne pismeno obravnaval o tem s „slovaiskim središčem". Istina je le, da se je včeraj zbrala večina jugoslovanskih poslancev Da prost razgovor, kaj naj storč z ozirom na odgovor naučnega ministra na italijansko interpelacijo. Kakor sem že sporočil, je vlada pogojno obljubila Italijanom vseučilišče v Trstu. Ako vlada misli, da s tem ustreže avstrijskim koristim na jugu, se jako moti. Toda jugoslovanski, osobito slovenski poslanci so dolžni, da vladi povedo istino brez ovinkov. Ako hoče vlada ustreči Italijanom, katerim pa se itak ne godi najmanjša krivica, potem smemo Slovenci s Hrvati s tem večjo pravico zahtevati vseučilišče v Ljubljani. To je bil torej predmet razgovora, vse drugo je — kombinacija.
Kako se varujejo hrvaške gmotne koristi.
(Iz Zagreba.)
Da Hrvaška ni mogla gmotno napredovati, je kriva predvsem hrvaškoogerska nagodba, po katerej so Hrvatje izročili upravo finance, obrta in trgovine mažarskej skupni vladi Ta vlada ni imela od početka te na-godbe pa do dandanes nikdar niti enega ozira naproti Hrvaški, ki bi ga morala imeti že kot skupna vlada radi splošnega gmotnega razvitka cele države, a potem pa tudi radi zveze s hrvaškim narodom, ki je tako važen faktor v državi glede balkanske politike.
Mažari so vse te obzire prezrli ter v svoji šovinistični politiki zatirali Hrvaško do skrajnosti. To jim je bilo pa tem laglje, ker so našli med hrvaškimi merodajnimi krogi prave pospeševatelje nesrečne politike. Kadarkoli so Hrvatje obnovili financijalno na godbo z Mažari, bo izgubili vselej igro ; Mažari so jih s svojo odločnostjo vselej prisilili, da so sprejeli njih predloge, ki so bili škodljivi gmotnemu napredku Hrvaške. Nič ni pomagalo še tako jasno dokazovanje hrvaških opozicijonalcev o krivičnih zahtevah mažarakih, varuhi hrvaških gmotnih zadev so molčali in popuščali.
Tako se bo zgodilo gotovo tudi pri novi financialni nagodbi, saj so varuhi že odstopili od glavno zahteve, da 8e natančno iz računajo dohodki hrvaški, ker potem Mažari ne bi mogli Hrvatom oponašati, da jih oni vzdržujejo. Dr. Frank je dobro izračuna dohodke Hrvaške, pa bi po njegovem računu morala imeti Hrvaška več dohodka vsaj dva do tri milijone nego do zdaj. Mažari in hrvaški varuhi pa to no verujejo, nego so zadovoljni, ako jim Mažari dado vsaj milijon kron, da morejo pokriti primanjkljej za svojo upravo, ne mislijo pa niti na|manje, da pridobe za Hrvaško sred stev tudi za gmotni razvitek, kajti če bodo
Hrvaška tako nazadovala kakor do zdaj, potem bo imela v kratkem še večji primanjkljej vkljub milijonu, ki so ga nadejajo hrvaški varuhi dobiti od veledušnih (!) Ma-žarov.
Ko bi bili hrvaški poslanci na zajed-niškem saboru odločnejši, pa tudi bolj skrbni, ne bi se gotovo Hrvatom tako slabo godilo kakor zdaj. Koliko postav je bilo na tem skupnem saboru sklenjenih, ki bo bile za Hrvaško očitno škodljive, a hrvaški poslanci so vendar zanje glasovali brez vsakega ugovora ! Kolikokrat bo bili v takem položaju, da bi bili mogli za Hrvaško pridobiti mnogo gmotnih koristi, a niso se potrudili, da iz pregovore le besedo, ali da ne glasujejo.
Zakaj so vselej molčali, ko je skupni sabor razpravljal o velikih denarnih posojilih za celo državo, a denar se je porabil le za Ogrsko; zakaj se niso nikdar odločno zavzeli za zidanje najpotrebnejših železniških prog po Hrvaški ; zakaj so prepustili vsak upliv pri sestavljanju železniških tarifov, ki hrvaško trgovino že tako dolgo ubijajo ; zakaj so prepustili Mažarom vso pomorsko upravo in trgovino brez vBakega ugovora ; zakaj dovoljujejo, da bo ravnateljstva skoraj vseh hrvaških železnic in velikih tovarn v Budimpešti, kjer plačajo tudi davek, od ka terega Hrvaška ne dobi niti vinarja ; kako so mogl i glasovati pred nedavnim za postavo, po katerej ne plačajo zajedniški či-novniki po hrvaških železnicah nobenega obč. davka niti cestarine in drugih naklad, a vendar volivne pravico zato ne gubijo ?
Takih činovnikov je do 600, ter so zdaj nekaj posebnega na Hrvaškem : državljani, ki ne plačajo davka! Take postave menda ni na celem svetu, le na Hrvaškem je mogoča, da se more Mažar Hrvatu na-rogati, da Slovan ni človek. Pa kaj bi še nadalje naštevali malomarnosti hrvaških poslancev na zajedniškem saboru, saj bo žali-bog že tako preveč znane.
Hrvaška opozicija si je dala mnogo truda, da te varuhe hrvaških gmotnih zadev spravi na pravi pot, toda do zdaj še ni V8pela, a tudi ne bode, dokler bodo taki poslanci zastopali hrvaški narod, kakoršni so privrženci današnjega zistema. A pri vsem tem so ti ljudje še vedno tako predrzni, da nobeni trditvi opozicionalcev ne oporekajo, ker se sploh ne da zanikati, vendar pa po uradnih časopisih v svet trobijo, da so hrvaške stvari v dobrih rokdh, premda je veB hrvaški narod o protivnem osvodočen.
Politični pregied.
V Ljubljani, 9. novembra.
Parlamentarni položaj se tudi včeraj še ni pojasnil, da pojavile bo se nasprotno še nove težkoče, ker so tudi Nemci pokazali vsaj na videz vladi zobe. Poleg tega se je pa v zadnjem času pojavilo še kočljivo vseučiliško vprašanje, kateremu se vlada nikakor ne bo mogla izogniti. Ministerski predsednik je v škripcih na vse strani. V četrtek je bil Korber pri cesarju, kjer je bržkone pojasnil razne težkoče, potem je opetovano konferiral z Ro-zekom in češkimi voditelji, včeraj pa tudi z Nemci. Vršil se jo tudi ministerski svet, ki se je pa neki bavil samo z načrtom predloge o termino-kupčiji, ki jo sostavljen v smislu izjave barona Giovanellija, kateremu pa pravi ljudski zastopniki ne bodo pritrdili. Težave torej na vseh straneh, a izhoda iz njih dosedaj še nobenega.
Spomenico češke duhovščine v zadevi delitve Češke po narodnih škofijah, kakoršno je doposlala te dni papežu češka duhovščina, priobčuje v eni zadnjih številk list »Narodna Politika«. V tej spomenici prosi češka duhovščina papeža, naj no priporoča nameravane delitve, marveč naj se, če se že ustanovi nova škofija za zahodni del Češke, kjer so Nemci v večini, ustanovi nova škofija tudi tam, kjer so v večini Cehi. Nobena novih škelij pa naj nima čisto narodnega značaja, marveč obe naj bota me-šoviti, ker le na ta način bi bila preosnova cerkvi in državi v korist. — ¿merni Nemci temu načrtu niso nasprotni.
Carinsko-trgovl n ska v veza.
Mej našo in ogersko vlado so se zopet pričela pogajanja glede vprašanj, ki pridejo
v avstrijskem pa tudi v ogerskem parlamentu v kratkem v razpravo. Gre se pred vsem za novo carinsko in trgovinsko zvezo med Avstrijo in Ogersko, ker veljava dosedanje, na podlagi § 14 sklenjene zveze poteče koncem 1. 1901. Enako velike važnosti bodo pa tudi razgovori glede skupne trgovinske politike nasproti inozemlju. Ker bodo Mažari pri vseh teh pogajanjih odločno zagovarjali stališče in koristi Mažarske, in bode ministerski predsednik kakor po navadi, kazal na onemoglost avstrijskega parlamenta, bo treba avstrijski vladi res največje previdnosti in eneržije, ako bo hotela tako varovati napram Mažarom avstrijske koristi, kakor to žele pravi ljudski zastopniki.
Mažari in volitve v hrvatski sabor.
Se predno je bil mažarskim liberalcem znan vspeh volivne borbe prvih dveh dni na Hrvatskem, so se že radovali nad mirnim izidom volivnega boja. O nečuveni vznemirjenosti in brezmejni politiški agitaciji, ki je še pri zadnjih volitvah razburjala duhove, ni sedaj niti sluha, pravijo imenovani krogi, in pravijo, da je iskati temu preobratu vzroka v tem, ker so se zboljšale (?) razmere mej Ogersko in Hrvatsko. Popustljivost (!) Oger-ske posebno v financijalnih vprašanjih, ki so posebno pereča za Hrvatsko, je izpodbila vsa tla nelepi agitaciji proti Ogerski. Velikodušna (!) financijalna nagodba s Hrvatsko je gotovo mnogo pripomogla k temu, da so se zacelile rane, ki so jih zadala prejšnja nasprotstva. Za tako ugodne razmere sta si stekla največ zaslug hrvatski ban in pa ministerski predsednik Szell. — Tako mažar-ski liberalci. Kaj neki pravijo k temu domoljubni Hrvatje? Vsaka beseda v tej samohvali je nečuvena neresnica. Da letos ob volitvi v hrvatski sabor ni bilo opaziti tako živahnega gibanja od strani s sedanjim sistemom skrajno nezadovoljne opozicije, je vzrok temu samo mažaronska stranka in vlada, ki je takoj v začetku preprečila vsako agitacijo, zapirala volivce, kandidate in agitatorje, povrhu pa še zaplenjala vse opozi-cionalno časopisje. Ta torej toliko hvalisana „zadovoljnost" pač nima nikakih zaslug. Mir, kakoršen je vladal te dni na Hrvatskem, pač ni vreden piškavega oreha. Naravnost laž pa je, kar se trdi o zadovoljnosti pravih Hrvatov nad financijalno pogodbo, in pa o popustljivosti Mažarov napram Hrvatski. Kdor ve, kake krivice se gode Hrvatom ravno glede financ, se mora pač čuditi, da se more kak Mažar povspeti do take trditve. — Kaj neki bodo šele trobili v svet mažarsko-liberalni časopisi, ko bodo izvedeli izid zadnjih volitev!
Zmaga socialnih demokratov v JteroUnu.
V Bcrolinu so se vršile v četrtek dopolnilne volitve za mestni zastop. Zmagali so socialni demokratje, kajti prodrli so njihovi kandidati skoro v vseh okrajih, kjer je bilo treba na novo popolniti izpraznjena odborniška mesta. V tretjem volivnem razredu so si poleg dosedanjih priborili šest novih mandatov. Dosedaj je izvoljenih 13 social-demokratov in 3 liberalci. Dosedaj so imeli 8 izmej teh mandatov liberalci, 7 soc.-demokratje in 1 konservativci. Dvakrat izvoljen je dr. Liebknecht. V ostalih volivnih razredih sicer soc.-demokraciji sreča ne bo tako mila, vendar kaže izid prve volitve, da velik del prebivalstva ni zadovoljen s slabostjo, ki so jo kazali liberalci, ko so na vzgor na znani način varovali pravice mestnega zastopa.
Turški» francoski razpor zopet poravnan?
Berolinskim krogom dohaja vest iz Carigrada, da se je sultanova vlada ustrašila energičnega koraka Francije in pritrdila nje zahtevam v vseh točkah, radi katerih je navstal razpor. Uravnana je glasom te vesti Lorandova in Tubinijeva zadeva in tudi vprašanje glede ( brežno afero in pa izsu-šenja močvir|a Ada-Bazar. Glede šol, dobrodelnih zavodov in onih zivodov, ki so jih Turki porušili v letih 1895 in 1896, skupaj blizu 600 zavodov, je pa dala turška vla la obvezne obljube, ki jih bo Francija bržkone odobrila. Tudi izvolitev novega kaldejskega patri irha Thomasa jo sultan neki že potrdil. — Tako poročilo iz Berolina. Čudno je pri tem Io to, da iz Pariza v tem oziru ne do-
haja nikako poročilo, in se zdi, kakor bi ondi o vsej zadevi ničesar ne vedeli. — Ko bi bilo poročilo resnično, bil bi torej fran cosko-turški razpor delinitivno poravnan, ko bi le ne bila pri tem udeležena — Turčija, kateri je šele tedaj verjeti, kadar kako stvar izvrši. Na turške obljube dandanes nihče ne da.
Predsednik Krilger se preseli bržkone v kratkem v kako mesto v južnem delu Francije, ker neki ne sme več ostati na nizozemskih tleh. Angležem je bilo že davno silno neljubo, da je .Kriiger našel v Hilversunu tako mirno zavetišče, odkoder je izšlo v zadnjem času več pro-klamacij na burski narod ter prošenj in pri-zivov na razne evropske države. Vendar so vse to celih 14 mesecev mirno prenašali, ker se le niso hoteli zameriti' nizozemski vladi in njenim j.aveznikom. Sedaj pa, ko jih je Botha zopet dobro naklestil, jim je pošla nakrat vsa potrpežljivost in zahtevali so energično od Nizozemske, da ne sme več dopuščati, da bi se na tak način kršilo narodno pravo. Zapretili so vladi v Haagu z resnimi posledicami in teh so se Nizozemci ustrašili. Kaj neki poreko sedaj Angleži Francozom, ki se drznejo sprejeti Kriigerja v svojo sredo ?
Županska volitev v Novemjorku, pri kateri je prodrl predsednik kolumbijskega vseučilišča Low s skoro 30.000 gla sovi večine, je pravzaprav zmaga načel novega predsednika Roosevelta. Klike, katerim je Roosevelt napovedal brezobziren boj, so bile poražene pri tej volitvi, čeravno je bil v njih službi ves aparat mestnih na-stavljencev, ki broji blizu 35.000 mož in je mogel kontrolirati do 100-000 glasov. Vladi takozvane Tammanyhall je odklenkalo.
Književnost in umetnost.
Koncert »Glasbene Matice."
Pevski zbor „Glasbene Matice" si v teku desetih let, odkar obstoji, še nikdar ni izbral tako veličastnega dela prve klasične vrednosti, kakor je B e e t h o v n o v a „M i s-s a s o 1 e m n i s." Velika so bila sicer dela v prejšnjih koncertih, kakor Dvofakova „Stabat mater" in njegov „Mrtvaški ženin", Haydnovo „Stvarjenje" in Bachov „Pasijon", toda Beethovnovo delo prekaša vsa imenovana dela po glasbeni vrednosti, po globo-kosti čustev in mogočni koncepciji stavkov. Beethoven je namreč prvi klasik celega mu-zikalnega sveta. Ali o njem smo do sedaj le več čitali, nego njegova dela uživali, ker so se pri nas kaj malo še izvajala. Beethovnove zahteve pri „Missa solemnis" do sodelujočih, do zbora, solistov in orkestra, gredo do skrajnih mej človeške možnosti. Zbor ima posebno veliko ulogo pri fugah v „gloria" in „čredo". Od Bacha sem, očeta fuge, do Beethovnove „Missa solemnis" ni tako obsežnih, blestečih in ženijalno izvedenih fug najti v vsej klasični literaturi, kakor sta fugi „in gloria Dei patris" v „gloria" in „et vitam venturi saeculi amen" v „čredo". „Benedictus" maše spada k najlepšemu, kar je Beethoven spisal. „Glasbene Matice" pevski zbor nastopi v impozantnem številu 140 pevk in pevcev. Solistične partije bodo izvajali: tenorjevo partijo g. T i t Olszewski, prvi tenorist slovenske opere, vse druge partije pa člani pevskega zbora, v „Glasbeni Matici" izvežbani. Ker so solistovske partije za posameznega pevca tako velike in težavne, da se celo v velikih mestih najdejo le malokateri pevci, ki bi mogli celo svojo partijo enako popolno izvajati, delile so se pri nas te partije na več pevskih moči. Sopransko solistično partijo bodo izvajale gdč. Mira Dev, ga. Julija Ferjančič in gdčne E r n a Povše in Ivanka Knitic, partijo alta gdč. Minka Moss, Ivanka in Vlastimila Peršel, tenorjevo partijo poleg g. Olszewskega tudi gosp. Anton Razingerin baritonsko, oziroma basovsko partijo gg. I v a n Z a -vršan in Pavel L o z a r. — Stavki maše se ne bodo peli v običajnem vspo-redu. Ker bi dva tako mogočna dela, kakor sta „gloria" in „čredo", katerih vsak traja do pol ure, če bi se zaporedoma pela, preveč utrudila zbor in poslušalce, zato se ločita in vmes se bosta izvajala stavka nežnejše stavbe, „s a n c t u s" in „benedictus". „Gredo" bo torej kot najmočnejši del na koncu. Da se koncert nc podaljša čez poldrugo uro, se „Agnus Dei" izpusti. — Violinski solo v „benedictus" igra g. Josip Vedral, učitelj „Glasbene Matice."
Eepertoir slovenskega gledališča.
Danes se ponovi izvrstno uspela in lino igrana veseloigra Baluckega „Klub samcev." Ljubitelji smeha in duhovite intrige stavljajo to komedijo med najboljše
slovanske igre. V nedeljo, 10. t. m. popoldne se igra nepreklicno zadnjikrat francoska velezabavna gluma „C o r a 1 i e & C o m p.", ki je že trikrat napolnila gledališče. Zvečer se bode pela zadnjikrat v se-soni Bizetova opera „C a r m e n". V torek 12. t. m. se bo igrala Jak. Alešovca veseloigra „Nemški ne znajo", nato se bode pela prekrasna opera „G 1 u m a č i" (Pagliacci), ki je uspela pri prvi predstavi izborno. V kratkem se uprizorč še Aškerčeva satirična veseloigra v enem dejanju „Red sv. J u r j a" in J u r č i č - G o -včkarjeva narodna drama „Deseti brat". Za gostovanje ravnatelja zagrebškega gledališča g. A. F i j a n a se pripravljata klasična Shackespearjeva tragedija „O t h e 1 1 o" in fina francoska veseloigra „Kozarec vode". Opera pripravlja „Allessandra Stradello* in „Tannhauserja".
Dopisi.
Iz Kranja. Odkar so se vršile zadnje izpremembe v prof. zboru naše gimnazije, nima »Gorenjčev« dopisnik več mirne ure. Začudenjem se vprašujemo, kaj so komaj došli profesorji zakrivili, da so dopisnika tako razburili, ko vendar s svojim mirnim in nepristranskim obnašanjem uživajo splošno spoštovanje prebivalcev. Povedalo se nam je, da imajo dotični gospodje v očeh gotovih ljudij velike napake: 1. to, da niso pomnožili garde liberalnih trabantov, 2. da se niso takoj vpisali v Citalniški »zavod«, 3. da niso pridobiti za krokanje in izzivanje mirnih meščanov po gostilnah, kavarnah in spisih, 4. da ne izdajajo tajnosti konferenčne sobe. in 5. se marsikaj jednakega, kar bi nas pa predaleč zavedlo, ako bi hoteli vse našteti.
Zato pač piscu vstajajo težke skrbi, ko vidi, kako mu odpada list za listom. Zato toraj izliva ves svoj srd na ravnatelja, kako si le-ta upa vsprejeti nove profesorje, ne, da bi njega vprašal za svet ? Tako postopanje ravnatelja se mora v bodoče preprečiti, zato se ga napada po listih. Ker g. ravnatelju, kakor tudi prof. kolegiju ne more nikjer blizu, zato si je izmislil vsakovrstne laži, med katerimi je gotovo najpodlejša t&, da sumniči g ravnatelja in prof. zbor, da agitirajo za škofove zavode. Mi pa mislimo, da je največji agitator oni faktor sam, ki noče preskrbeti za razširjenje gimnazije potrebnih prostorov. Vsled tega so se morali prevzeti za paralelke že prostori, ki so bili namenjeni v drugo svrho. Že vlansko leto se je morala poučevati 1. paralelka I. gim. razr. v poslopji ljudske šole. Ako dijaki radi pomanjkanja prostorov ne bodo sprejeti tukaj, bodo šli drugam, to je naravno. Tedaj se je bilo županstvo <Se izreklo, da prizida potrebne prostore, ako država prevzame ku rjavo
Na delo toraj, g. poslanec, izposlujte nam to, da ne bodo dijaki primorani obiska-vat škofovih zavodov le zaradi tesnosti tu-kajšnih prostorov, in vas ne bode zadelo v očitanje, da ste agitator škofovih zavodov. To bi ne bila časnikarska, temveč vaša prava poslaniška dolžnost!
Ravno tako nesramna laž je, če »Gorenjec« trdi, da ustreza večini kranjskih meščanov, če po časnikih napada g. ravnatelja. Popraša naj vsaj svoje najožje pristaše. Našel jih bo mnogo, ki bodo tudi njemu povedali v lice, da obsojajo tako početje !
Kdor toliko ve o nepravilnostih ravnateljstva, naj se ne skriva za anonimnimi dopisi v tako obskurnem listu, kakor je »Gorenjec« ! Kdor je tako siguren svoje reči, naj nastopi odprto pot proti njemu, kakor to velja pri poštenih, odkritosrčnih ljudeh, kajti na ta način bo več dosegel, kakor z zahrbtnimi napadi!
Iz Novega mesta 7. oktobra. (P o s v e-čenje velicega altarja v kapiteljski cerkvi Štiri mesece (od 12. junija) in čez je bil prezbiterij nase cerkve ves v odrih; željno smo pričakovali, da oder izgine. V petek popoludne 25. oktobra smo iz Smihela prepeljali nazaj truplo sv. Feliksa. Prej ta dan je nagajal dež. Med slovesnim pritrkavanjem šmihelskih in domačih zvonov ter onih samostanske cerkve prepeljali so krog 5. ure dragoceno svetinjo; v naročju so jo na vozu sedeč držali štirje gg. duhovniki: veleč. g. svetnik in šmihelski
župnik P e t e r 1 i n, dva it. gg. frančiškana in domači vikar. Dva voza z duhovščino sta spremljala. Pod kapiteljskim gričem izstopijo iz voza, zadenejo sv. truplo na ramo in sv. rožni veneo moleč jo poneso v cerkev. Pri vratih je čakal mil. g. prošt z obilno asistenco. V cerkvi bila je neznanska guječa, katera je postala še večja, ko so prišli v cerkev oni, ki so sledili vozovom. Vse je hotelo videti sv. Feliksa, vse je tudi občudovalo krasno novo opravo, katero so oskrbele čč. šolske sestre v Šmihelu z veščo, spretno roko in finim okusom. H vala jim! Potem so položili sv. Feliksa pod altar in doblino zaprli. Ves ta večer in prihodnji dan je imel svetnik veliko obiskovalcev. Tu bodi še omenjeno, da je imenovano svetinjo dal prinesti iz rimskih katakomb prošt Germanik gref Thum 1. 1675. Do 1. 1756 je bila pri stranskem altarju N. Lj. G. (drugi na ženski strani), a to leto so jo položili pod veliki altar. To priča sedaj narejeni napis na belem traku pri sv. Feliksu: S. Feliks Martyr ab anno 1675. Rudolfswerthi colitur (sv. Feliks mučenik se časti v Novem mestu od 1. 1675.
V soboto po 10. uri pripeljal se je z vlakom presvetli gosp. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na kolodvoru ga je pozdravil veleblag.g.vladni svétnik Friedrich z g. okrajnim komisarjem in g. žendarme-rijskim nadporočnikom. V cerkvi, kamor se je podal presvetli počastit presv. R. T., pa je čakala šolska mladina tukajšnjih ljudskih šol. V kapiteljskih prostorih so na to presvetlega pozdravili razni načelniki tukajšnjih c. kr. uradov in šol, ter tudi drugi službe prosti gg. uradniki. L e občinski zastop je sklenil, da se škofu ne pride poklonit, kar je mimogrede rečeno, pri ogromni večini prebivalstva izbudilo opravičeno nevoljo. — Koderkoli se je presvetli pokazal, ga je ljudstvo spoštljivo pozdravljalo. Ta ukrep občinskega svéta ni torej niti od daleč izraz ljudske volje in tudi ne večine občinskih svétnikov, marveč posrečilo se je nekaterim glasnim in strastnim pristašem liberalne stranke uprizoriti to — recimo milo — netaktnost. Bodi, a naš ljubljeni nadpastir zato ni ničesar izgubil na časti, a drugi pač. Udeležili so se pa nekateri občinski svétniki v nedeljo cerkvenega opravila.
Popoludne si je presvetli ogledal zavod in samostan čč. šolskih sester v Šmihelu, bolnico v Kandiji ter obiskal samostan čč. oo. frančiškanov. V Šmihelu je presvetlega g. knezoškofa pozdravil z občinskim svetovalcem Znane em tudi prav prav prisrčno g. župan Zurc Stambur. Ob '/»6 začela je kapiteljska duhovščina pred izpostavljenimi svetinjami, katere je že od 2. ure naprej častilo obilo vernikov, jutranjice in hvalnice. Med tem pa Be je presvetli podal v spovednico in neumorno izpovedoval blizu do 9 ure.
Drugo jutro bilo je deževno in megleno; presvetli je izpovedoval zopet od zgodnje ure; točno ob 8. uri pa je bil slovesen vhod g. kneza in škofa iz kapiteljna v cerkev. Pevci na koru so zapeli: »Ecce sacerdos magnus». mil. g. prošt molitev za škofa, presvetli molitev v čast sv. Nikolaju, potem se je pa začel obred posvečevanja altarja, ki je trajal blizu do 8/410. ure. Na to se je podal višji pastir na prižnico in z njemu lastno gorečnostjo je obilno zbranim vernikom, kojih je bila prostorna cerkev popolnoma natlačena, razlagal vpliv cerkve na umetnost in kako nas ravno cerkev in njena umetnost spominja na Kristusa in dokazuje njegovo božanstvo. Potem pa je služil pontifikalno sveto mašo ob mnogoštevilni asistenci. Iz Ljubljane je bil prišel k slavnosti veleč. g. provincial Konstantin Luser, iz Šentjerneja preč. g. dekan Fettich-Frankheim, več. čč. oo. frančiškanov in usmiljenih bratov ter 10 gg. duhovnikov iz dekanije. Sv. maše so se tudi udeležili gg. c. kr. uradniki v obilem številu. Po sv. maši je presvetli prenesel sv. R. T. iz tabernakeljna stranskega altarja v novi tabernakelj.
Petje pri sv. maši je bilo jako veličastno. Presvetli je pevovodji gosp. llladniku izrazil svoje priznanje in ga vspodbujal k vstrajnosti.
Med obedom, pri katerem je bilo navzočih 35 gostov, se je mil. g. prošt zahvalil presv. g. knezu in škofu, gg. uradnikom, du hovščini, gg. mojstroma Koželju in Tomanu, ki so povzdignili slovesnost, s katero se je deloma zaključilo prenavljanje prezbiterija v spomin G0-letnice mašništva sv. Očeta in
501etnice vladanja cesarja Frančiška Jožefa. Ker je ravno med opravilom došla brzojavna vest, da je ljubljanski prošt dr. Klofutar umrl, se ni vršila nobena napitnina,
Popoludne ob 3 uri stal je višji pastir zopet na prižnici, cerkev pa ljudi natlačena. In presvetli gosp. knezoškof govori če možno še bolj ognjeno in oduševljeno ko zjutraj, saj govori o Mariji. Kaže čast žene v krščanstvu, nje nečast v poganstvu in brez-verstvu. A to čast pridobila je ženi Marija. In potem govori o koristi in pomenu Marijine družbe, pa tudi o sreči Marijinega otroka. Potem pa gre pred oltar in vrši se prvi slovesni vsprejem Marijine dekliške družbe po škofu. Svetinjico Marijine družbe je iz škofovih rok ta dan vsprejelo 66 gospodičen in deklet. Veselje jim žari na obrazu, solze jim lesketajo v očeh. Marijina družba v čast brezmadežnemu spočetju Marijinemu in pod varstvom sv. Alojzija je stopila v življenje v Novem me*tu vkljub lažem in hudemu nasprotovanju. Marsikateri je bilo žal, da ni vstopila, ko je videla ginljivo slovesnost, ko je slišala, kako so nje vrstnice se Mariji glasno posvetile in obljubile ji zveste ostati do smrti. A vstopiti je mogoče vedno, ker Marijina družba živi. Potem je imel presvetli še sam rožni venec in litanije ter se kmalu nato odpeljal v Ljubljano.
Tedenski koledar.
Nedelja, 10 nov.: 24. pobinkoštna, Andrej Avel sp. ; evang.: Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. — Ponedeljek, 11. nov. : Martin šk. — To r ek , 12. nov. : Mar tin p. m. — sreda, 13. nov.: Stanislav K sp. — Četrtek, 14. nov.: Mnna m., Jozafat m. — Petek, 15. nov. : Leopold vojvoda. — Sobota, 16. nov. : Otmar, sp. — S o 1 n c e izide 15. nov. ob 7. uri 7 min., zaide pa ob 4. uri 23 minut. — Lunin spremin: Mlaj 11. nov. ob 10. uri 32 minut dopoludne. — Musica saera v nedeljo, 10. nov.: V stolni cerkvi ve lika maša ob 10. uri: Mašo »Tota pulehra es Maria« zl. P. A Hribar, graduale in ofer-t >rij zl. M. Bri sig. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri. Mašo v čast s v. Antonu Pad. v A-moll zl. J. G. Zangl, graduale »Benedicta et venerabilis« zl. M. Brosig, »Ave Maria« zl. J. B. Treech.
Pokopališko vprašanje v Ljubljani.
Župana Ivana Hribarja poročilo o zadevi pokopališča pri sv. Krištofu.
(Konec.)
Kar se tiče zidanih grobnic, moram konštatovati, da so iste večinoma prenapolnjene, da se v nekaterih nakopičuje krsta na krsto, da je zidovje sicer sezidano s cementno malto, da so pa pokrovi brez izjeme v tem smislu pomankljivi, da prepuščajo plinom izstop na površje, kar bi se moralo seveda v prvi vrsti preprečiti.
Mera površne ploskve in pa globočina grobov odgovarja dotičnim predpisom in tudi vsem zdravstvenim zahtevam; nikakor pa ne ves obseg pokopališča z ozirom na število prebivalcev, oziroma mrličev, katerim ima isti služiti. To sledi neposredno iz predstoječih podatkov, ker se mora tur-nus za prekopavanje grobišč leto za letom krčiti. Natančneje se razvidi iz sledečih-številk. Na celem pokopališči se namreč
nahaja:
I. zidanih grobnic.....181
II.	družinskih grobnic ....	50
III.	lastnih grobov.....268
IV.	grobov za odrasle .... 7906
V.	grobov za otroke . . . . 2840
skupno . . 11245 Mrličev se je pa pokopalo:
leta 1897....... 1227
„ 1898....... 1187
„ 1899....... 1237 in
„ 1900....... 1341
torej povprek 1243; na razpolago bi pa bilo pri 91etnem turnusu na podlagi predstoječih številk 1249 grobov za vsako leto. A z ozirom na naraščajoče število prebivalcev je umevno, da je tudi ta račun optimističen in da se ne vjema z dejanskimi razmerami in sicer tem manj, ker se leto za letom vsled prodaje zmanjšuje število razpoložljivih grobišč, tako da se dandanes prekopavajo grobovi že po preteku osmih let.
Kar se tiče vprašanja glede odprave vseh navedenih zdravstvenih nedostatkov na obstoječem pokopališči pri sv. Krištofu, je mnenje podpisanca, da bi vsekako kazalo napraviti nov mirodvor in sicer kar najhitreje mogoče.
Z ozirom na moderne zdravstvene zahteve pri napravi novih pokopališč ne morem si misliti, da bi taka naprava obrestovala velikanske z isto združene troške; temveč sem prepričan, da bi naložila mestni občini hudo breme; nasprotno pa pač zagotovila najlepši red v tej zadevi za vse čase.
Radi tega vzdržujem še tudi danes svoj dotični predlog iz leta 1897, kateri gre na to, da se piično posvetovanja pokopališkega odseka ter da isti stopi v dotiko z upraviteljstvom sedanjega pokopališča, pre-pustivši le temu prednost za napravo novega pokopališča, se-le, če bi taka pogajanja ne imela zaželjenega uspeha, nastala bi neobhodna potreba, isto napraviti na troške mestne občine.
Prošnje za razširjenje dosedanjega pokopališča bi seveda iz gori navedenih razlogov ne mogel priporočati, pač pa bi se dalo s primernimi napravami na istem (z nasutjem takozvanega novega dela z zdravim in primernim materijalom do nivela starega dela) omogočiti nadaljno uporabo pokopališča pri sv. Krištofu poleg pokopa-vanja mrličev na povsem novo zgrajenem pokopališču. Seveda bi se morala uporaba starega omejiti le za manjši del mesta, tako da bi turnus za prekopavanje grobov odgovarjal vsem zdravstvenim zahtevam."
Kakor je torej vidno, so razmere na pokopališči pri sv. Krištofu nevzdržljive. Za sedaj bode pač mestni magistrat kot v to poklicana oblast, kateremu tudi pristoji potrditev ali nepotrditev predloženega popravljenega pokopališkega reda, storil vse potrebno za trenotno odpomoč; občinskega sveta dolžnost pa je nujno ukreniti, da se te nevzdržljive razmere kar najhitreje mogoče odpravijo. Glede načina, kako jih odpraviti, pa se ne strinjam ne z mestnim fizikom in ne s stalnim mestnim zdravstvenim svetom, čegar sejni zapisnik z dne 29. maja t. 1. v prepisu prilagam.
Po mojem mnenji je razširjava sedanjega pokopališča ne le nedopustna, temveč tudi nemogoča. Nadaljna poraba istega omogočila bi se le, ko bi se novi del pokopališča nasul z zdravim, zrak prepuščajočim materijalom do nivela starega pokopališča. To sredstvo pa bi z ozirom na ogromno kubaturo navoza, ki bi bil potreben, bilo jako drago ter bi — če^se pomisli, da se prebivalstvo Ljubljane in Šiške od leta do leta, in še precej izdatno, množi — zadostovalo le za nekaj let. Novega pokopališča je torej vsekakor potreba. Ako se pa napravi novo pokopališče, ni prav nobenega razloga zato, da bi se staro pokopališče rabilo poleg njega. Vsaj bi to provzročalo le večje režijske troške in ne dajalo nobene koristi; poleg tega pa bi zadržavalo drugačno porabo sedanjega pokopališčnega sveta.
V smislu dvorne odločbe z dne 24. ja-nuvarija 1785 j. z. zb. X. št. 833 smejo se namreč opuščena pokopališča rabiti takoj za vrtove, njive in travnike; po preteku 10 let pa tudi že za stavbišča. Glede na širjenje mesta v okolici pokopališča ne kaže torej brez najnujnejše potrebe — in taka prestane takoj, ko se napravi novo pokopališče — že iz zdravstvenih ozirov dovoljevati po-kopavanje na sedanjem pokopališči; ne kaže pa tudi na predolgo vrsto let odtegovati sedanji pokopališčni svet stavbnej delavnosti.
Mene pri rešitvi tega vprašanja v omenjenem smislu ne plašijo niti troški, katerih se mestni fizik tako boji, niti pravni pomisleki, katerih se je leta 1871. bal mestni magistrat, da se mu že zaradi tega ni zdelo primerno priporočati obč. svetu, naj naroči napravo novega pokopališča.
Kar se troškov tiče, pripomniti mi je, da se nova pokopališča dajo napravljati prav lepa in draga, pa tudi namenu primerna in razmeroma cena. Tako si jaz mislim za Ljubljano. V nekaterih mestih, kjer so napravili nova pokopališča, kakor v Zagrebu, v Gradcu, v Inomostu, sezidali so takoj lepe in drage arkade za grobnice, ki stoje sedaj prazne in katerih prostor bode izrabljen še le po desetletjih. Take naprave, ki pokopališča jako podražujejo, nimajo nikacega smisla, ker se da prostor za arkade določili, lč-tč pa zidati sproti po številu naročil za grobnice v njih. Na ta način pomagajo si v Gorici, kjer sezidajo vedno kadar se potreba pokaže, po osem arkardnih oddelkov najedenkrat. Naprava ograjnega zidu, potov in stezic ter kapelice in mrtvašnice pa ne prizadeva ravno prevelikih stroškov; dočim je terčn, ki se dd v Ljubljani za pokopališče pridobiti, tako ugoden, da odpadejo vsi troški za uravnavanje, ki so po nekaterih mestih tvorili prav veliko rubriko izdatkov za nova pokopališča.
Hoteč se poučiti, kakošne skušnje so s centralnimi pokopališči napravili drugod, izprosil sem si od magistratov v Brnu, Gradcu, Gorici in Inomostu podatkov o tem, kako velika so ondotna centralna pokopališča, koliko so stala, kako velika je njihova letna režija, in kakošne dohodke dajo. Iz podatkov sem izprevidel, da tako, kakor se je storilo v Inomostu, kjer se je takoj sezidalo tristo arkad po šestnajst, odnosno po dvanajst oddelkov, pokopališč zidati ne kaže, ker veliki napravni troški onemogo-čujejo primerno obrestovanje investovanega kapitala. Nasprotno se pa vidi pri centralnem pokopališču štirikrat večjega mesta Brna, da se — ker je stalo 340.000 kron
manje, ko inomoško — vanj investovani kapital ne le primerno, temveč v nekaterih letih celo prav dobro obrestuje. Prav nič se toraj ne bojim, da bi se centralno pokopališče ljubljansko ne dalo tako in s takimi troški napraviti, da bi se za isto izdani kapital ne obrestoval in ne amortizoval. Seveda je pred vsem poklicana in opravičena mestna stolna župa, da novo pokopališče napravi; a ko bi se ona tej pravici mestni občini na korist odrekla, priporočal bi jaz, da policijski odsek izposluje sklep obč. sveta, da prevzame mestna občina napravo centralnega pokopališča.
Dejal sem, da me tudi pravni pomisleki nikakor ne zadržujejo priporočati radikalno rešitev pokopališčnega vprašanja. Res, da imajo poleg ljubljanske občine tudi vasi Šiška, Tomačevo, Hrastje, Jarše Vodmat, Selo in Moste pravico pokopavati svoje mrliče pri sv. Krištofu; toda ta pravica, katero so si na cerkvenem pokopališči pridobile le zato, ker so užupljene k ljubljanskima župama Marijinega oznanenja in sv. Petra, sega le dotlej, dokler je ondi pokopališče; kakor hitro pa mestna občina ljubljanska iz zdravstvenih ali drugih javnih ozirov izreče da je nadaljnji obstoj pokopališča na tem prostoru nedopusten, ugasne ta pravica sama ob sebi. — Sicer je pa ta pravica vezana le na pokopališki prostor in ne na okolico sv. Krištofa cerkve sploh; če je tedaj ta prostor tako prenapolnjen, da je nadaljnje pokopavanje na njem nedopustno, umevno je samo po sebi, da tudi omenjene vasi nimajo nikake pravice zahtevati, da bi svoje mrliče kljubu temu še tam pokopavale. Pač pa imajo pravico do pokopavanja svojih mrličev na onem prostoru, ki se po opustitvi pokopališča pri sv. Krištofu odbere za novo pokopališče.
Vsi razlogi torej govore za napravo novega pokopališča in bodem jaz koncem svojega poročila v tem smislu stavil svoje predloge.
Mestni stalni zdravstveni svet je pa, ko se je o tej zadevi posvetoval, priporočil tudi, naj bi se pokopališčno upraviteljstvo naprosilo, da takoj upeljati dd telefon v mežnarijo pri sv. Krištofu. Ta zahteva zdi se mi tako opravičena in tako sama po sebi utemeljena, da mi o njej ni potreba širiti besedij.
Zato prestopam k predlogom, katere priporočam, da jih pokopališčni odsek predloži obč. svetu v sprejem.
Županove predloge smo že priobčili v ponedeljkovi številki „Slovenca."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. novembra.
Za vseučilišče v Ljubljani. Vseuči-liška jugoslovanska mladina |e krepko povzdignila svoj glas za vseučilišče v Ljubljani Zastopniki slovanskih dunajskih akademikih društev so bili včeraj pneumatično klicani k rektorju. Slovanski vseučiliščniki so izročili včeraj v »Slovencu« priobčen memorandum in protest. Možati nastop mladine je vse prave Slovence razveselil in nam budi nade, da bode ugodno vplival tudi na domovino. Slovenske občine in društva naj pošljejo takoj svojim poslancem zahteve za vseučilišče v Ljubljani, da poslanci predlože veličastno manifestacijo slovenskega naroda državni zbornici. O sklepih obvestite tudi »Slovenca«. — Na vpra šanja, kako naj bi naša županstva, oziroma društva, sestavile prošnje za vseučilišče, na-svetujemo naslednji obrazec: »Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastjo! Odbor
občine (društva).....je v svoji seji dno
.....izrekel (soglasno) prepričanje, da je
ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takšno vseučiliščo Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo (društvo). — Županstvo
(društvo) v.....
(Pečat.)	(Podpisi.)
Slovenska krščansko - socijalna zveza je v roke načelniku -Slovanskega središča«, gospodu dr. Ivanu Šusteršiču, poslala v imenu organizovanih slovenskih krščansko-socijalnih delavcev dobro utemeljeno izjavo, s katero se pridružuje zahtevi za vseučiliščo v Ljubljani. Odbor poziva slovenska delavska društva in zastopstva, da nemudoma store iste i/,|ave!
Izredna seja občinskega sveta. Jutri ob 11. uri dopoludne ima občinski svet ljubljanski izredno nujno sejo. Dnevni
red: Županova naznanila in nasveti v zadevi vseučilišča v Ljubljani.
Milostivi gospod prelat dr Janez Kulavio, vodja kn. šk. duhovskega semenišča v Ljubljani, je bil imenovan od knezo-škofijstva za vodjo bogoslovnih ved, na mesto pokojnega prošta dr. Leo-narda Klofutarja.
Imenovan je č. g Pet. Bohinjec, župnik v Horjulu, župnikom v Škocijanu na Dolenjskem.
Imenovanje. C. kr. trgov, ministerstvo je imenovalo c. kr. poštnega vežbenika in doučenega pravnika Julija viteza pl. Steyskal-a v Trstu poštnim in kon-ceptnim vežbenikom v Trstu.
V	začasni pokoj je stopil č. gospod Jakob Lovretič, kapelan v Horjulu, ter se šel zdravit v Meran.
Pogreb č. g. Josipa Benkoviča. Veliki ljubitelj samostanov in samostanskega življenja č. g. Josip Benkovič, je iz dihnil svojo blago dušo v nekdanjem samostanu v Velesovem. Bolehen je odšel iz Za-tičine, kjer je vstopil nekoliko preje kot novic v cistercijanski samostan, in šel zdravja iskat na Gorenjsko. Našel ni zdravja telesnega, a našel je mir, ki ga svet dati ne more, upamo, — v nebesih. Krasen dan je bil 8. november. Nobene meglice ni bilo na nebu. Skalne planine so nemo zrle na gorenjsko planjavo. Povsodi slovesen inir. Kar zapojo zvonovi velesovske cerkve v znamenja da je določena Zemljanu sedaj zadnja pot. Preč g. dekan A. Koblar je vodil sprevod v cerkev in pričel duhovno opravilo. Duhovnikov se je iz vse okolice nabralo lepo število. Več jih je prišlo tudi od daleč. Našteli smo jih 16. Med slovesno mašo je več duhovnikov maševalo za pokojnika. Po slovesni črni sv. maši z azi-stenco je stopil na prižnico vlč. g. župnik jeseniški Avg. Šinkovec, pokojnikov bratranec, ter v ginljivem nagovoru povedal mnogo lepih potez iz življenja neumorno delavnega duhovnika in pisatelja. Po govoru je šel sprevod pred cerkev, kjer so krsto položili na voz in ob spremstvu več duhovnikov odpeljali v Kamnik. Vso dolgo pot so povsod ljudje čakali ob cesti, a največ seveda v komendski župniji, kjer jo pokojnik še pred meseci deloval v dušnem pastirstvu. Šolska mladina pod nadzorstvom g. nadučitelja, Marijini sinovi in Marijine hčere in drugi verniki so pričakovali svojega nekdanjega dušnega vodnika, da bi se od njega poslovili. Največ jih je pa sledil ■> v sprevodu do Kamnika V Kamniku se je sprevod pričel ob pol dveh popoldne. Vodil ga je preč. g. kanonik dr. Andrej Karlin najprej v cerkev, kjer so zbrani verniki od-molili rožni venec. Ob dveh stopi preč. g. kanonik dr. Karlin na prižnico, da se vpričo mnogoštevilnih duhovnikov in polne cerkve poslovi od blagega rajnika. Kratko se spomni pokojnikovega življenja, podrobneje našteje njegova dela, ki jih jo prevevala navdušenost za s v. kat. cerkev in topla ljubezen do domovja. Ko je z izbranimi besedami sklepal svoj govor, zaiskrile so nedvomno solze v slehrnem očesu. Sprevod je šel daljo na vzvišeno kamniško grobišče, na Žale Zvonovi so brneli od vseh stranij, 16 duhovnikov v roketih, med njimi preč. g. prior zatiški, je pelo pretresljivi miserere, drugih šest duhovnikov je sledilo sprovodu; vsi čč. očetje in bratje frančiškani, usmiljene sestre in nebrojna vrsta vernikov so spremljali duhovnika, ki je v mladih letih (star šele 32 let) zapustil ta svet, a mnogo storil za sv. cerkev in ožjo domovino. Takoj pri vhodu na Žalah so njegove telesne ostanke spustili v grob. kjer je bil preje že pokopan njegov oče. Duhovniki so zapeli še »Benedictua« z upanjem, da, ga rajnik gotovo že poje v nebesih. Vsa po-kopna slovesno je bila tako prisrčna, tako primerna, brez vsakega svetnega hrupa, da se ne spominjamo enake. Kamničani bodo brez dvoma pomnili se dolgo ta p gn b. Želimo pa, da bi kamniška kakor tudi vsa druga slovenska mladina posnemala lepo čednosti, ki so odsevale tako žarno iz pokojnikovega življenja
V	Cerkljah je zmagala v vseh treh razredih prutihribarjeva stranka kljub
silnemu pritisku zlasti v prvih dveh razredih od llribarianeev. Živeli zavedni volivci !
Občinski zastop v Idriji je imenoval tajnikom občinske pisarne g. Antona Ocvirka, sedaj tajnika v občini Radeče na Dolenjskem.
Javno predavanje Opozarjamo na javno predavanje g. dr. Fr. P a v 1 e t i č a , odvet. koncipijenta v Ljubljani, ki bode prihodnjo sredo točno ob '/»8. uri zvečer v »Katol. Domu«. — Odbor »Slov. kršč.-soc. zveze«.
Sestanek ljubljanske duhovščine
za mesec november je v pondeljek 11. nov. ob štirih (ne več ob petih) popoldne. — Predmet razpravi zanimiv — torej, gospodje, pridite!
Iz deželnega šolskega sveta V
zadnji seji dne 31. okt. je sklenil deželni šolski svet mej drugim sledeče: Enorazred-nica v Podgradu pri Novemmestu se razširi v dvorazrednico, trira&cednica v Šiški pa v štirirazrednico. ProSnja za poldnevni pouk na šoli v Zagorju se odkloni. Rešila so je dalje zadeva gledo uvedbe pouka v italijanščini za učence slovenske narodnosti na ljubljanski realki. Dosedaj na 2 K za 7 6 km do ločena potnina za člane okr. učiteljskih konferenc so je zvišala na 40 v za en km. Izpraznjeno učno mesto na B'edu se ne popolni definitivno, marveč se naroči okr. šolskemu svetu, da je popolni takoj začasno.
Liberalci so povsod enaki. Liberalna stranka je kandidovala za deželno-zborske volitve na Goriškem učitelja Vrtovca v trgih, kjer bi bil baje izvoljen. Sedaj se pa poroča z Goriškega: Gospod Vrtovec, učitelj v Tolminu, ima prav malo upanja, da bo izvoljen. S početka se je mislilo, da bo narodno-napredna stranka ponudila uči-teljstvu mandat za trge, ki je bolj gotov. Ali to ne kaže! Dr. Tuma namreč ve, da v kmečkih občinah ne opravi nič, zato hoče v trgih sam kandidirati! Gospodu Vrtovcu so ponudili mandat v tolminskih kmečkih občinah, kjer prav gotovo propade. Učiteljstvo naj zdaj spregleda!
Prva generalna skušnja za Beethovnovo „Missa solemnis" za ves zbor soli in orkester bo v nedeljo točno ob četrt 11. uro dopoldne v „Narodnem domu". Vsi člani pevskega zbora se nujno prosijo, da pridejo gotovo polnošte-vilno in točno.
Še enkrat operni zbor slovenskega gledališča. O.lbor „Dramatičnega društva" je podal v „Narodu' izjavo, iz katere se posnema, da ga ni volja popraviti onih neresnic, katere so se o zboru širile po „Narodu". Nam se zdi, da bi bila dolžnost odbora pojasniti resnico o svojem zboru, ako je že „Narod" tako neliberalen, da pač napada, a svojih lažij noče sam preklicati, ker se mu zdi zanj bol) prav, da v „Narodu" proti zboru nagromadene neresnice pri enem delu ,.Narodovih1' čitateljev obvise. Ali je to liberalna poštenost? Zboru se je obljubilo, da se popravi krivica!
Družba sv Cirila in Metoda je imela meseca oktobra <¡720.65 K dohodkov in 4354 58 K stroškov. Slovenci na pomoč!
Razpuičenje trgovinskih in obrt. zbornic. Dekret o ra^puščenju teh zbornic bode baje iz^el že 6. decembra t. 1.
Martinov večer. Na jutri se vršečem Martinovem večeru pevskega društva „Ljubljana" tudi običajna Martinova gos ne bo manjkala i in bo torej za vsakovrstno zabavo popolnoma oskrbljeno. Fin in izbran koncert pod vodstvom društvenega pevovodje g. Andro Mitroviča; solospevi občeznanega baritonista g. Pola-šek-a, kateri pri tej veselici zadnjikrat nastopi pred odhodom v Frankobrod na Meni. Koriandoli-korzo bo zabaval staro in mlado. Toraj jutri v „Narodni dom", kjer se bo dobro zabavalo in pri znižanih cenah jedil in pijače, kar je gostilničar g. Masaryk obljubil. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Srečna in nesrečna smrt h Kranjske Gore se nam poroča: Jernej Cuznar, posestnik iz Podkorena, je bil v nedeljo pri spovedi in pri sv. obhajilu. Ko jo cerkev zapustil, šel je par korakov naprej, padel na tla in umrl. Pokopan jo bil kot ud veteranskega društva z veliko častjo. Igrala je tudi
prvikrat domača godba pri pogrebu, in reči moramo, da prav dobro. Pokojniku pa svetila večna luč.
Obolel je nenadoma v četrtek 7. t. m. v železniškem vozu delavec Fr. II 'čevar iz Ambrusa. Lotil se ga je prsni krč. Prepeljali so ga v sirotišnico v Kranj. Okreval je danes že toliko, da bo mogel iti prihodnje dni iskat dela.
Ljubljanske novice. Razpoke na novem mostu. Na temeljih novega Fran Jožefovega mostu na obeh straneh proti Kopitarjevi ulic: se kažeti dve razpoki. Nekateri pravijo, da prihaja razpoka temeljev od tod. ker od Škrianca hodijo jako težki ljudje. — Wallburgova zadeva. Budimpeštan-ske oblasti so prosile tukajšnje sodišče, da jim izroči radi raznih sleparij tudi Wallburg-ovo sestro gospo azimicz in Maksa Staudin-gerja. Sodišče je te zahteve odbilo in se obravnava vrši v Ljubljani. Preiskava skoro gotovo pred koncem tekočega meseca ne bo končana. Szimiczeve družba na Žabjaku je aretovana blagajničarica Benediktova Kater-žabek. Obe ženski ste zaprti v eni sobi. Szi-miczeva dobiva hrano od ,Slona'. Državni pravdnik Travner se je danes odpeljal zopet na Dunaj. Nekateri govore po Ljubljani, da je stolni dekan č. g. ¿Liamejic izjavil, da mu je povedal njegov rajni brat. da je poroko nadvojvode Ernsta izvršil na Ogerskem. Te govorice so popolnoma izmišljene. — Zapuščina bivšega trgovca Sušni ka Ljubljani znaša 16.000 kron, katere je zapustil kranjski hranilnici z naročilom, da mora obresti vsako leto razdeliti na štiri ustanove, katerih vsaka mora znašati 200 kron in jih razdeliti štirim ubogim v Ljubljano pristojnim družbinskim očetom ali vdovam, ki morajo skrbeti za nedorasle otroke. — Stavbinstvo. Na Opekarski cesti je dozidana z gospodarskim poslopjem hiša g. Mervica. Sedaj sestavi ostrešje. Slovensko delavsko stavbeno društvo je letos sezidalo v Vodmatu 12 hiš in na Viču 4 hiše. — Tatvine. Delavski ženi Ani Šetina na Martinovi cesti štv. 14 in Katarini Rich-ter bilo je pokradeno nekaj obleke in perila.
Na včerajinji semenj je bilo prignanih 538 konj in volov; 299 krav in 78 telet. Skupaj 915 glav. — Kupčija je bila srednja, ker ni bilo kupcev iz tujih krajev.
Iz Novega Mesta — deželnemu odboru. Zima se bliža z naglimi koraki. Mnogo meščanov se je hotelo zgodaj preskrbeti s potrebnimi drvami in jih zato naročilo pri baronu hmeljniškemu, kateri že veliko let zalaga mesto s potrebnim lesom. Les je naročen in baron ga ima že pripravljenega. Vendar ga pa Novomeščani ne mo remo dobiti, ker ni nikake prave poti, po kateri bi se les mogel izvoziti iz hmeljniških gozdov. Kakor je v okolici že splošno znano, se baron že dolgo vrsto let poteguje, da bi se mu popravila pot iz Hmeljnika skozi Bučno vas v njegovo in v korist Kartele-vega in Kamene proti Bršljinu. To je namreč najpripravnejša zveza z mestom. Po sledica tega baronovega prizadevanja je bila, da je vis. deželni odbor že večkrat in tudi že v zadnji instanci preteklo poletje naročit, da se mora popraviti tako, da se bo dalo ob vsakem letnem času in vsakem vremenu po njej voziti. Kako se je to naročilo izpolnilo, kaže to, da je sedaj po tej poti sploh nemogoče voziti. To je pa uzrok, da leže drva še vedno v gozdu, mesto, da bi hila že v mestu. Bati se je, da bodo me ščani morali zmrzovati v mrzlih sobah, ker ne bo dobiti potrebnih drv za kurjavo. Zato pa vprašujemo javno vis. deželni odbor, ali res nima več sredstva, s katerim bi mogel občino prisiliti, da popravi pot v svojo, svo jih sosedov in meščanov korist?
»Farnega mlina» v Ljubljani niso kupile, kakor smo poročali, usmiljene se-itre v Ljubliani, ampak g. vizitator Miingers-dorf iz Gradca za misijonsko kongregacijo. Zemljišče parnega mlina sega prav do kapa cerkve Jezusovega Srca, tako da bi se niti ganiti ne mogli, ako bi kdo zidal ondi kako poslopje, zlasti ko ima lastnik v roki reverz, da sme okna nove stavbe obrniti tudi proti cerkvi in misijonski hiši, kar bi bilo jako mučno za cerkev in hišo. Poskušali so gg. misijonarji večkrat kupiti kos vrta za cerkvijo, pa lastnik se ni betel udati, rekoč: ali vse, ali nič. Ker so se zadnji čas čuli i
glasovi, da misli nekdo tam postaviti velik
hotel, ali električna železnica svoje delavnice, jo gospod vizitator sklenil prostor kupiti. Z^se porabi kongrtgacija samo vrt za cerkvijo, poslopje parnega mlina« pa s stroji vred in zemljišče nasproti vojašnice pa je voljna prodati ali skupno ali v parcelah, da si tako nabere potrebno kupnino za precej drago zemljišče.
Poroka. Danes se je poročil gospod Valentin Stroj, asistent c. kr. pri v. južne železnice v Logatcu, z gospico Emil. Man-zoni.
Pobiranje milodarov za bolnico v Kandiji. Brat Gervazij Vidmar iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem-mestu je dobil dovoljenje deželne vlade kranjske, da sme nabirati milodarov pri znanih dobrotnikih za imenovano bolnico. Priporočamo brata Vidmarja vsem dobrotnim srcem, ker stroški za vzdrževanje bolnice naraščajo z vsakim letom.
Razpisane učiteljske službe. Na enorazrednici v B e s n i c i je do 20. t. m. razpisano mesto učitelja vodje. Dotične prošnje sprejema okr. šol. svet v Kranju. — Do istega roka sta razpisani učiteljski mesti na enorazrednicah v Bukovju in N a -danjem selu. Prošnje za ti dve mesti je doposlati okrajnemu šolskemu svetu v Postojni.
Dragotin Hribarjeva tiskarna v Celju na prodaj. »Slovenska Zadruga« piše: »Zveza slovenskih posojilnic, ki ima koncesijo za tiskarno, katero ima zdaj g. Dragotin Hribar, namerava to tiskarno kupit', ker se g. Hribar presoli v Ljubljano, kjer že ima tovarno pletenin. Cena za to tiskarno z vsemi tiskarskimi ter pripravami za knjigoveznico prišla bi na kakih 30.000 K ; seveda bi bilo treba tudi pri tem še nekaj obratnega kapitala, tako da bi za prevzetje tiskarne in za obrat taiste treba bilo skupaj kapitala okroglo 40.000 kron. Kakor hitro bode dovolj fonda skupaj, začel se bode odbor »Zveze slov. posojilnic« pogajati z g. D. Hribarjem ter celo tiskarno dal pregledati in ceniti po strokovnjakih.« Kakor znano, je v »Zvezi slovenskih posojilnic« mnogo kranjskih liberalnih posojilnic ; zato je treba štajerskim rojakom paziti, da se v Hribarjevi tiskarni kaj neprijttnega ne izcimi.
Umrla je v Celju soproga ondotnega profesorja Karolina Kurz.
Novo šolo v Selnici ob Dravi bodo jutri slovesno blagoslovili.
Nadporočnik je zginil Iz Celovca je zginil nek nadporočnik 17. pešpolka. Pogrešajo ga od dne 1. t. m.
Izgredi v Kopru. Koperski Lihoni so zopet napadli slovanske vseučiliščnike v Kopru. En dijak leži ranjen.
Volitve na Hrvaškem in — odstop bana. Danes volijo še štirjo okraji, Gospič, Gračac, Perušič in Vrginmost. Do včeraj zvečer so bile volitve končane v 84v okrajih. Vladna stranka ima doslej 71 po slancev, združena opozicija samo 11 in ti so : dr. Breščenski, dr. Banjavčič, Barčič, dr. Vrbanič, dr. Derenčin, dr. Mažuranič, dr. Harambašič, dr. Tuškan, pl, Kiepach, kan. Rubctič in dr. Vinkovič. „Cisti" imajo 2 poslanca : dra. Franka in dra. M. otarčeviča. Novi sabor bode zboroval še tekoči mesec. Zasedanje bo prav kratko. Sprejel bo le proračun za prihodnje leto. Iz Budimpešte se javlja da bo ban po tem zasedanju dobil dva meseca odpusta, a potem se ne bo več vrnil na bansko mesto. Iz dru gih krogov se zopet čuje, da bode ban te dni odstopil Grof Khuen je imel namen le šo izvesti volitve in „očiščeni sabor" dati v roke svojemu nasledniku, ki bode baje grof Tošo Pejačevič. To vest je seve sprejeti z največjo rezervo.
* * *
Umeten požiralnik. V Lyonu ja zdravnik dr. Jabonlay odstranil nekemu mlademu možu bolan požiralnik in ga na domestil z umetnim požiralnikom. Ümetni požiralnik je delo zdravnika Claude Martin. Ta umetni požiralruk tudi govorjenja n prepreči.
Elektriška kuhinja. Šole v St Imier imalo elektnftko kuhinjo. Na elektriškt-m »ognjišču« se skuha 2 kg. mesa v 55 minutah. Za 20 oseb volja priprava obeda samo 20 pfenigov.
Psi otroka požrli. Iz Komenda na Ogerskem se poroča: Na neki njivi je dobil delavec roko nekega otroka, v bližini ležalo
je nekaj kosti. Oroiništvo je poizvedovalo in dognalo, da jo ondi zagreblo 18letno dekle posestnika Küplena svojega nezakonskega otroka Na doslei neznan način je prišln truplo zopet na zemeljsko površje, na kar so psi otroka snedli. da je ostala le ena roka in nekaj kosti. D^tomorilko so zaprli.
170 ljudij utonilo. »Westnik No-\vojo Obozrenie« puroča: Na Bajkalskem jezeru je divjal 28. t. mes. velik vihar. Tri barke so se razbile ob skalah. 170 delavcev in ribičev je utonilo.
Požar v gledališču. Iz Kiela se po roča, da jo požar uničil del mestnega gle dališča. Ob času požara ni bilo predstave. Ogenj je podtaknil gledališki rekviziter Köhler, katert ga so dobili v gledališču mrtvega. Pr»rezal si je vrat
Kongres katoliških juristov. Dne
28 oktobra se je v Montpellierju pod pred sedstvom de La Marzelle otvoril kongres francoskih katoliških pravnikov. Društvo katoliških jur.-t >v na Francoskem sc je ustanovilo pred 25 leti.
Avstrija kupuje v Ameriki stroje za vodne ceste. Iz Mariana v Ameriki se poroča : Avstrijska vlada je odposlala v Ameriko posebno komisijo, ki ima nalogo naročiti za nove vodovodne ce>-te v Avbtriji potrebne pripravo in stroje. Pogajanja so dosegla Ze toliko stopinjo gotovosti, da sme družba to vest sigurno poslati v javnost. Komisija se je odločila, da bodo vse potrebne parne stroje za kopanje kanalov, za odvažanje zemlje in za čiščenje vodnih strug naročili v Ameriki. Kjo bodo kupili želez niške mostovo in reise, se šo niso zjodinili. Delo bo treba prevzeti do 1903, do tedaj pa izvrši tovarna z lahka vse priprave in si zamore dosedanje tesne prostore velikemu naročilu primerno razširiti. Da zamore družba izvršiti velikansko naročilo, je nakupila v obližju več akrov ozemlja, kjer bo postavila nova poslopja.
Junaški Angleži. »Times« priobčuje dopis nekega civilista, ki je opazoval gibanje angleških čet v Južni Afriki. Dopisnik trdi, da angleški vojaki često pome-čejo proč od sebe patrone — vsak angleški vojak dobi 300 patron — ker se jim zdi pretežko nositi toliko množino patron. Buri potem pobirajo patrone. bkoro vsi Buri so oboroženi z angleškimi puškami in jahajo na konjih, katere so odvzeli Angležem. Na nekem kraju je poveljujoči angleški častnik zapovedal takoj zapustiti taborišče, kakor hitro je zvedel, da se bližajo Buri. Angleži so se tako hitro umaknili, da so pustili v taboru 25 000 patron in mnogo blaga, kar jo vso palo Burom v roko. Toda ta slučaj ni edin. Dopisnik je tudi doživel, da angleški vojaki na nekem drugem kraju niso hoteli počakati Burov in so s>< tako hitro umaknili, da so pustili na licu mesta 1000 oblek in blaga v vrednosti 8000 funtov šterlingov. Po 70, 90, tudi po vtč 100 An gležev se kar skupno brez boja uda, ko zapazi Bure. O tem seve časopisi redkokrat kaj izvedo. Pri angleški vojaški upravi v Južni Afriki je poneverjenih več milijonov. Posebna komis ja preiskuje zadevo.
Umor v Peklo. V drž&vnem zboru so predložili krščansko socijalni poslanci interpelacijo na justičnega ministra, v kateri zahtevajo stroge preiskave glede umora Marije Suchanek v Peklo pri Nakodu ter žele, naj so občinstvu uradno v pravi luči po jasni vsa stvar. V interpelaciji se pravi, da so morilci nauk, ki ga jim je dala obravnava proti Hilsnerju, izkoristili. Pri obravnavi proti Hilsnerju se je pokazalo, da se da izkrvavenje trupla dokazati po sekciji pljuč, ledvic in možgan. Morilci so pri Mariji Su chanek te dele teh sa sežgali, ostalo truplo so pa spekli, da so tako onemogočili preis kavo ran. zadanih z nožem.
Sejmi po Slovenskem od 11. do 16 novembra. Na Kranjskem: 11. v M «ravčah, Dobrničah, Št. Gothardu, Bučki, pri Fari, na Igu, v Vel Lašičah B h. Sred. vasi, v Razdrtem in v Kraniu; 12. v Metliki in Bučeči vasi; 15. v Grahovem; 16. v Liubljani. — Na slov. Štajerskem: 11. na Laškem, v Marenbergu, pri Sv. Mohorju, v Ormožu in Lipnici ; 15. v Gomilici; 16 v Poličanah, na Vranskem in v Radgoni. — Na Koroškem: 11. v Starem Dvoru, Zg. Dravogradu, Paterjonu, Zg. Beli, Šmartnu pri B :liaku in P;iberku. — Na Primorskem: 11. v Palmi, Cevdatu, Komenu, Cubedu in Dolini; 12. v Sežani; 16. v Jelšami)].
I > i* i i i«* t i' H,
(»Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo«) bodo praznovalo svojo običajno božičnico dne 26. decembra t. 1. Da pa bode ta za na$e vrle gasilce velepomembna veselica tudi vsestransko lepo uspela, prošeni so častiti som» ščanje tein potom, da blagovolijo svojo prispevke izročiti v to pooblaščenim gasilcem, kateri se izkažeio s tiskano in od načelništva pod-l>i»a"0 polo. Za vsako bodisi še tako majhno darilce Vam bodo društvo iz srca hvaležno. Nabirati se bode pričelo z dne 1. dec.
©arov i
Za M a r u a n i š č a. Gospod A. Ku-kelj, župnik v Šenčurju, 10 K; isti za ka pelo Manjanišča 10 K.
Za Jeranovo dijaško mizo. Neimenovan 10 K. — Gospod G. Porenta, kaplan v Stopičah, 10 K mesto venca na grob g. Benkoviča. — Neimenovan kanonik 10 K mesto venca na grob pok. dr. Klofu tarja. — Gospod Koritnik, župnik na Bio kah, 10 K mesto vcnca na grob blage sestre Marije.
Bog plačaj!
XVIII. izkaz. Darovi za društvo „Pripravniški do m." Darovali so p. n. gg.: Zupančič Jernej v Litiji 2 K, Boncelj Fr., v Dražgošah 1 K, Bizjan Ivan, dekan, 2 K, Zupan Simen 10 K, Jeršič Fr. 4 K, Ferjančič Jak. 2 K, Poljak Martin 2 K, Krčon Josip, zlatomašnik, 2 K, Müller Ivan 2 K, Petrič M., učitelj, 5 K, Tavčar Ivan 15 K, Zorman Ivan, trgovec, 2 K, Dr. Ja-nežič Ivan, prof. 2 K, Godec Ivan 2 K, Kramar Jan. 2 K, Cebašek Ivan 2 K, Zupan Lenart 2 K, Hiersche Fr. 2 K, Okorn Ignac, zlatomašnik, 2 K, Žud Jakob 2 80 K, Dornig Karol 3 60 K, Brence Janez 2 K, HybäSek Vojteh 14 K, dr. Marinko Josip, prof. 10 K, Gnjezda Ivan, prof 5 K, Anonymus III. 20 K, Silvester Ivan, trgovec 2 K, Globelnik Ivan 2 K, Neimenovan 40 K, Kukelj Anton 10 K, Neimenovan 20 K, dr. Svetina Ivan prof. 8-80 K. Srčno se zahvaljujoč vsem blagorodnim dobrotnikom nujno priporočamo še drugim, naj se čestokrat spominjajo našega društva, ki je zelo, zelo potrebno obilne podpore. Rado bi nabralo večjo svoto, da bi moglo prevzeti Alojzijevišče, ki se mu je že obljubilo na merodajnem mestu; ob enem pa še sproti podpira ubožne dijake pripravnike, kateri so pomoči tembolj potrebni, ker se „Jeranova kuhinja" — že itak preobložena s stroški za gimnazijce — ne more ozirati nanje. Posebno uslugo stori tudi društvu, kdor priporoča in razširja društvena lista „Vrtec" in „A n g e 1 j č e k."
Društveni odbor.
Telefonska te -.mj&m poročili.
Dunaj, 9. nov. Deputacija laških dijakov je danes protestovala pri rektorju proti včerajšnji manifestaciji jugoslovanskih dijakov. Izjavila je, da je razžaljenje laškega naroda, ako Jugoslovani trdijo, da Trst ne stoji na laških tleh. Rektor je deputaciji dejal, naj svoje pritožbe napiše. Danes je na črni deski nabit razglas, ki opominja dija-štvo na odločbo, ki prepoveduje shode v vseučilišču.
Dunaj, 9. nov. Svoje določno stališče bode nemška ljudska stranka pre-cizovala v torek. Ministerski predsednik je naprosil odposlanstvo nemške ljudske stranke Derschatto in Kaiserja, naj upliva na nemške stranke, da se gladko reši proračun, kajti sicer bode primoran poiskati si trimesečni proračunski pro-vizorij.
Dunaj, 9. nov. Govori se, da do-
živimo še pred razpravo o avstroogerski nagodbi rekonstrukcijo ministerstra. — B&renreither pride baje v ministerstvo kot justični minister, dalje grof Wodicki namestu Pientaka, poslovi se iz mini-sterstva Giovanelli, dalje bode Korber imel samo predsedstvo v ministerskem svetu, notranje zadeve pa izroči nekemu drugemu parlamentarcu.
Inomost, 9. nov. Včeraj je bilo radi demonstracij aretovanih 11 Lahov. Bili sov oboroženi z revolverji in boksarji. Župan iz Tridenta je z mnogimi obč. svetniki prišel v Inomost.
Zagreb, 9. nov. Srbom se ni posrečilo prodreti niti z enim kandidatom. Sabor se snide 22. t. m.
Požun, 9. novembra. Gostovanje mlade Jokai jeve žene na tukajšnjem gledališču je dijaštvo zaprečilo. Zaselo je vse prostore in si omislilo piščalke. Da se izogne škand-ilu, odpovedala se je predstava.
Pariz, 9. novembra. „Agenee Havas" priobouje tole noto: Turška vlada naznanja, da je sklenila izpolniti različne zahteve Francije. — Minister Delcasse je odgovoril, da bo francosko brodovje takoj ostavilo Mytilene, ko sultan potrdi zgoraj navedeni sklep.
London. 9. nov. Vest, da hoče Rusija okupirati otok Deuteropolis je povzročilo veliko razburjenje. Angleška hoče potem okupirati otok Lemnos.
London, 9. nov. „Staudardu" javljajo iz Kine: Oesarica-vdova je prejela brzojavko poslanika v Petrogradu, ki pravi, da namerava ostati Rusija lastnica Mandžurije in da bo, če Kina prelomi dotično pogodbo, stavila druge pogoje, ki bodo nevarni neodvisnosti Kine. Cesarica odpošlje tajen odgovor.
lenarit NO:
8. novembra. Terezija Lampert, preglednika žena, £8 let, Duoajska cesta 31, pleuritis.
V hiralnici-
6. novembra. Martin Vevar, delavec,	74 let, «starelost.
Žitne cene
dné 8. novembra 1901. (Ternun.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K —	do	—
„ „ pomlad 1902 . . . . „ 8*94	„	8-95
Rž za jesen............„	—
„ „ pomlad 1902 ...... 7 69	„	7-70
Koruza za novemb.r ....„—	„	—
> maj-junij 1902 ... „ 5 80	„	5 81
Oves za jesen.......„ —	,	—
, » pomlad 1902 .... 7-74	„	7 75
Na budimpeštanBki borzi:
PSenica za oktober.....K —	do	—
, „ april 1902 ...... 875	„	8-76
Rž za oktober.........„	—
„ „ april 1902 ......„ 7 42	.	7 43
Oves za oktober......„ —	n	—
„ „ april 1902...... 7 40	,	7 41
Koruza za oktober......n —	—
„ maj 1902 ...... 5 47	„	5-48
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K 8-50	do 910
južne iel........ 8-60	„	9'H)
Rž „ ........7-45	,	7-70
Ječmen „ „....... 7 20	„	8 60
- ob Tisi........ 6-75	„	7-75
Koruza ogerska........ 5 80	„	5 90
Cinkvant , .......„ 6 85	„	7-30
Oves srednji......... 7-50	„	7 75
Fižol........... 7-75	„	10-75
Meteoroiog-lóno poroóllo„
Vifiina nad morjem 306-2 ai.srodn» zračni tlak 736-0mv
i	Caa opazovanja	iumje b&ro-metra r mm.	T«upo-ruturf. po Olxijo		Kobo	< * Ci C "Č ° t <9 1 13 v «S c , o.
8	9 zve«. | 736 7		2 6	sl. szah.	jasno	00
9	i zjutr 2 popol.	"34 2 7331	-1-5 11 2	sr. ssvzh. sl. szah.	jasno pol oblač.	
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 3. do dne 9. novembra.
		K	h			K	h"
Goveje meso 1. v.	kg	1	8'i	Pšeničnamoka 100 ke		27	30
» » 11. >	»	1	10	Koruzna > .	»	17	_
» III. »	»	1	—	Ajdova » >	>	27	80 24
Telečje meso	»	1	30	Fižol, liter. . .			
Prašičje > sveže	>	1	50	Grah, » . . .		_	50
» » prek.	>	1	70	Leča, » . . .		___	20
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, » . . .		_	20
Maslo . . . .	»	2	40	Ričet, » . . .		_	
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . . 100	kg	18	_
Mast prašičja . .	>	1	50	Rž . . . ,	»	14	_
Slanina sveža	>	1	3u	Ječmen . . »	>	16	__
• prekajena	h	1	60	Oves ... >	»	15	20
Salo.....	»	1	30	Ajda ... >	>	11	
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo, »	>	16 lo	_ _
Mleko, liter . .		—	20	n navadno »	>		20
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . »	>	13	
> kisla .	<	—	80	Krompit »	»	4	20
Med.....	kg		-	Drva , trda , m3		9	
Piščanec . . .		1	20	» mehka, »		5	80
Golob . , . .		—	40	Seno, 100 kg .		6	
Haca.....		—	_	Slama, » »		6	_
Zajec . . . .		-	—	Stelja, » >			—

1088 1-1
V neizmerni žalosti, utolaženi z naukom sv. vere. da se zopet vidimo na boljšem svetu, javljamo pretužno vest, da je Vsemogočni našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma dobro mater, gospo
Terezijo Lampert
soprogo preglednika mestnega uzifninskega zakupa
včeraj, dne 8. novembra t. I., ob 1. uri popoldne prevideno s sv. zakramenti za umirajoče k nebi v boljše življenje poklical.
Pogreb drage pokojnice pojde jutri v nedeljo, dne 10. novembra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 31, na pokopališče k sv. Krištofu.
Slovesna sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek. 11. t. m., ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Nepozabljivo rajnco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 9. novembra 1901.
Marfin Lamperf preglednik mestnega užit-ninskega zakupa, soprog. Karol Lamperf tapelan v Kastvu, sin. Terezija Lamperf
h č i.
1C85 1-1
T svojem in v imenu svoj h sorodnikov naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla dne 8. novembra ob '/,8, uri zjutraj nagle smrti moja ljuba mama
Ivana Opažen.
Pogreb bode 10. novembra popoldne.
Priporočam nepozabno raiijko v blag spomin.
Kostanjevica, 8. novembra 1901.
Dr. Ivan Oražen.
		.''M-'	
			
umetni zavod I. vrste,
T pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fctoplastišku potovanja po celem svetu v popolni istini.
JtS" Videti je ta teden "3£3t to je od nedelje 10. do 16 novembra:
Belgija.
Jako zanimivo; natančna plastika in perspektiva. Najbolisi zemljepisni poduk za učence. Tisoči priznanj od imenitnih pedagogov.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečar. 1082 1—1 Vstopnloe za dorasle 40 h. za otroke, dijake in vo;ake od narednika niže 2U h.
kateri zaradi bolehnosti ne more opravljati pastirske službe, želi mesta, najrajši pri kakem samostanu, da bi tam opravljal sveto mašo.	1077 3-2
Naslov pove uredništvo »Slovenca«.
edlarski in lakirarski obrt
8
1097 1—1
v Ljubljani
SK3T* je na prodaj.
Več pové upravništvo „Slovenca".
ift
©ene©
se išče za sedlarski in lakirarski
obrt. Vstop takoj.	ioso i—i
Kje, povč upravništvo „Slovenca".
Proda se
pod ugodnimi pogoji nb ladjestaji pri Pod-peči sttječa nekdaj „Batova"
hiša (gostilna)
s hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji, vrt in dve ^-enožeti, nadalje 1065 3—3
dwa lepa konja
(belca, lipiSkega plemena) z opremo in nov voz.
Pismene ponudbe naj se naslo%e: „Podpeč", poste restante Ljubljana.
Ustna pojasnila je dobiti vsak dan od Vil- do '/i2 ure pojioldan v tukajšnii restavraciji v Wolfovih ulicah št 12.
priporoča raznovrstne
vizitnice
no nizki ceni.
favbišče
na najlepšem kraju ob Tržaški cesti, tukaj, šest oralov velikosti.
j© na prodaj
za zmerno nizko ceno, ali vse skupaj, ali pa v manjših parcelah.	1075 3-1
Več pove g. Konriul Sttfckliiiger v Ljubljani, Mlinska cesta 15.
Mizarji!
Razpisuje se
zmanjševalna dražba
za napravo 18 zunanjih in 18 notranjih oken pri iupnišču in 5 zunanjih oken pri župniaki kleti v Št L mbertu;
vršila se bo
v nedeljo dne 17. novembra 1901 ob 3. ari popoldne v Št. Lambertu.
Stavbeni odbor za popravo cerkve in župnisča v Št Lambertu (pošta Zagorje, železnična postaja Sava
dne 3. novembra 1901.
Ivan Vrfačnik,
1083 S—1	načelnik.
Ciril-
Mefodov
sferjski-
skladni koledar

1063 3-2
O
a>
izide koncem novembra v 1 čni moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-nikov v barvah.
Lepo božično in novoletno darilo!
Naročila sprejema
Tiskarna A. Slatnar
v Kamniku.
Za otroške bolezni,
i» kmore jo tako pogostem potrebno kisline ima-
joüih sreda'ev, posebno opozarjalo zdravniki na
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi sv-niega niiletra vpliva in jo torai zapisujoč pri želodčni kislini, ikrofeljnlh, krvlcah, otoku ilez ud. in lavno tako uri kataru sapnika in oslovem
kašlju. (Dvornega svétn ka I.oschuerja nmno-IV grafija o Giesshillil Sauerbrunn.) 10 43
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopaliiče pri Karlovih varili.
Prospekti zastonj in franka, V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, veejih špecerijskih prodajalmc-ah in trgovinah z jestvinami in vinom
Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani
Lak za soJjma tla, bojovjednej
prevlaki ter se kuj liilro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v I/JublJanl,
Frančiškanske ulice.	2-8 11 11—4
Vnanja naročila proti povzel ju.
Bukov žir ali zrnje (bu-kovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, kakor tudi suhe jedilne Sobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, seno in češmin 993 6 6
kupuje po najvišjih cenah n,i debelo in drobno
Jon. Lchc%
trgovina z deželnimi pridelki, Ljubljana, Resljeva cesta 1.
,r
St. 39.346
Udentin $tr©j
asistent e. ki*. ppiv. južne železniee
6ma £trej rej*™ IV^anzoni
perečena.
Liogatee,	Kanal,
dné 9. novembfa 1901.	1078 i_i
1087 3-1
Razpis
cesar Franc Jožefovih jubilejskih ustanov.
Dne 2. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem oesar Frano Jožefove Jubl-lejske ustanove, namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Teh ustanov je dvanajst in sicer: dve po 50 K, deset pa po 40 K. in je prošnja za njih podelitev vlagati dO 28. novembra letos pri magistralnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 5. novembra 1901.
Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.

Rezervni zaklad: nad 300.000 K.

na fflestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
2£ST Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprcjcmniee dobivajo se brezplačno.	833 (11)
Razpis raznih ustanov
Tovarna pecij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljai.a,Trnovo, Opskurska cesta, Velki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko zalogo barvanth prstenih
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce,
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foto grafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfckcijo, vosek in paste za tla itd. - Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konJaKa. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 34
Oblastv. koncea. oddaja strupov.
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 51*8 29-20
Lastni Izdelek.
Cenik« franku in brezplačno.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija flntnn Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
V stolnej cerkvi biskupije dja-kovske in sriemske izpraznjeno je
mesto koralnega pevca za II. bas.
Tudi »lav. p. n. občinstvu naznanjam, <la imam v zalogi vsake vrsto moderne štofe ter tudi nepre-močljtv tirolski loden za haviloke.
Tudi imam narejene haviloke vsake velikosti za gospodein dečka po nizkj ceni.
^	Dijakom znižane «ne!
Za popolnenie teya mes'a razpisuje se s tem natečaj do dne 10 decembra t 1.
s sledečimi pogoji :
1.	letna plača dvanajst sto (1200) kron;
2.	naturalno stanovanje z obširnim vrtom ali relutom 200 K ;
3.	šest sežnjev drv.
Ponudniki naj svoje prošnje dopošljejo na „stolni kaptol u Djakovu" do zgoraj označenega roka in podpro s pMrebnimi dokazili : da niso prekoračili 40. leta, da so telesno zdravi, da znajo hrvatski ali vsaj kak slovanski jezik, da so vešči orgljamu in koralnemu petiu
Prednost imajo oni, ki so dovršili kak višji gla-beni zavod	li 39 3—2
V Djakovu, 24. oktobra 1901.
Stolni kaptol djakovski.
Opazka. Kdor dobi gornje mesto, ima nado, da bo, če se izkaže veSčaka, imenovan za zborov» djo „hrvatskog pjevačkog druživa Preradovič" v Djakovu z letno plačo 360 K z upanjem, da se mu ta plača poviša v slučaju, da izkaže posebno izurjenost
Naznanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trpežno blago vsake vrste za častite gospode duhovnike.
kroJnSkl mojster. Sovo mrsto, Veliki trg 5t. »»
priporoča se preč. duhovščini v izdelovanje vsukovrstne obleke, posebno
JCS«"* talarje, površnike itd. "^J^
po najokusnejšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej se jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.
[0 Uradne ft nI i n trgovske ffi
[|] s Urino priporoča []j
¡flKAI. TISKAEKA Cj
[j] v Ljubljani. [}j
v civilne dobrodelne namene tostranske države.
Ta denarna lotrrija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 16.404 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 442.900 kron.
Glavni dobitek znaša
v gotovem denarju.
Žrebanje neprekhcljivo dne 12 dec. 1901.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije. III.. Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 129 10—3
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
Oddelek za dviavne loterije.
Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16 |
(v Trnove m)	£
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne c
pir node »
po najnižjih cenah. «79 26-18 ) Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. j)
Vsaka gospodinja in mati
se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).
mmmm m mmmrnm
IBpjjji 5w. petra cesta št. 16 duhovniške obleke
Opozarja na veliko svojo zalogo ram^j posebno na haveloke v naj-
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 75
1'odiiinan» ms» v »si»«! DHiraziK)1.rsitaojži trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe. koretelje prte m
sploh vse, kar se rab» \ eerKvi pri službi božji - Prevzema tudi vezenje, prenovljenje star« obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteup po najnižji eeul bandera lp vso dr«*»« obleko.
Preaastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati n» dopia8o tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev ¡n potujočih agentov.
Zagotavljale hitro iu najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim «pštovanjam se priporoča 566 62 24
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove ulloe 4.

■ ■
■ v
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Tercz je cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 «-as
odstotka
brez odbitka rentnega, davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 37.

^ Brzojavna poročila!
Unenaden dogodek: P. N. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi se na-~	znanja, da vsled dogovora od 30. oktobra 1901
se bo od 1. novembra naprej pri gospodu
Ivan n\iklauc-u V Ljubljani
—= samo na Starem trgu št. 13 „pri zvezdi" =—
popolnoma prodajalo: konfekcijsko, manufakturno, pleteno, perilno in sploh vse zimsko in letno blago kar se v prodajalni nahaja po neizmerno
nizki ceni, kjer ravno tako ugodne prilike za nakup še do zdaj se nikoli ni pripetilo; slavno p. n. občinstvo se uljudno vabi, da se nemudoma potrudi te naj-vgodnejše prilike, katera se zdaj v jesenskem času nudi.
sukneno blago ali štof......prej od gld. 3-—	do 8-—	zdaj	gld. —'70 do	2-50
hlačevina vsake vrste..............„ „	„	—-8o	„ 120	„	„	—'50 ,	—75
žensko volneno blago....... „	„	—'30	„ r8o	„	„	—.17 „	—"6o
barhanti za ženske obleke...... „	„	—.32	„ —-6o	„	„	—"14 „	—"30
možke in ženske pletene jopice in hlače	„ n	„	—-qo	„ 1*30	„	„	—'45 „	—'80
ženske površne bluze in spodna krila ,	„ „	„	2.—	„ 4- —	„	„	—'8o „ rqo
možke In otročje obleke....... ,,	„	8-—	„ 30-—	„	„	1-50 „	14'—
odeje rudeče z belo inpo.llagi. pisano	nun	3"—	n ^—	»	n	— n 2
ogrinjavke vsake vrste......„ „	„	6—	, ir-	„	„	i'2o„ 5-—
kocke rudeče rujave i. t. d.....„ „	„	2^40	„ 4-—	„	„	140 , 2^30
in še mnogo reči, katere niso tu navedene, je velika izber slavnemu občinstvu na razpolago.	1060 2-2
Za mnogobrojen obisk in naklonjenost še za nadalje prosim
*3van iMifilauc.
Vsem. ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevroč h ali premrzlih jedil nli po nerednem načinu življenja nakopali kako ielodi.no bolezen, kakor:
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zažlezeu je,
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
Jlubertci Ullrich-a zeliščino vino.
To zeliščino vino Je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom ln okrepča ln oživi preb ivnl organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zelišfiinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, koloanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
Z a IIrl 51' in njega nePr|jKttlB posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtrlpanje u|ll »H srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Medla; bleda barva, nedostajanje krvi iii »slab-
I lOlli«' 80 vei'"oma P°s'cdice slabegn prebavljanja, nedostalnega snovanja krvi in ho-'J J lezni na jetrih. Ob nedostajanjl »potita nervozni oslabelosti in razdra-ženostl in pogostem glavobolu, nočeh bres spanla hirajo mnogokrat lake osebe počasi.
Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz. 0V" Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zellš61no vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-fiO in 2 — a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki. Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro-Ogerskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zelifičinega vina po izvirnih ccnah v vse kraje Avstro Ogerske.	672 12—8
SK3T* Pred ponaredbami se svari.
Zahteva naj se izrecno
Huberta Ullrich-a zeliščino vino.
TJ» ta n o ljeno lota lS^O. -k-
Mirnim perila za gospode, flams is otroke
>
le iz blaga od B. Schroll-a. Oraumann-a in Siegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za izborilo (lelo In irnji-eelnejo postrežbo jamči tvrdka
&. & cJfamann, J2ju6ijana,
Mestni trg štev. S,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovi, Hiiokel ovl, Pichler-Jevl klobuki lz dlake in lodna, najbo jše v žokih, nogovioah, kravatah, moderolh in žepnih robcih,
razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame 111 otroke itd. itd
Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobreto blaga brez konkurenoe.
Ko bi se pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga zamenjam ali pa na zahtevo vrnem denar.	1092 26-
m o
o
P
¡H*
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd. vseh pripadajočih rekvizitov in muniolje, posebno pa opozarjam na	723 20 -lli '
»F trocevne
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik,
puSkar v Ljubljani, Židovske ulioe.
MSF Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. "VI
<u
«J
S
<33
KI >■
OJ
s_ O-c
CD E3
c~3 CT>
——
prodajalna z mešanim blagom
na deželi se daje takoj ali o prihodnjem novem letu v najem
Več o tem so izve pri Franc Lipah u v Dobrunji, pošta Sp Hrušica pod Ljubljano	j0hl 6_4
rud
■21
Za na želodcu bolehajoče!
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno «nvep
v Ljubljani, Kongresni i ti 2,1. nadsir.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
4I2I0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 &
Stanje vlog dne 30
K 7.263 956 34
Dnnarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88.
Zaradi prodaje frjovine uradno dovoljena popolna
N. F. MINIBEK
/TVarijin frg šf. 1 nasproti frančiškanske cerkve.
Od danes do 25. decembra t. 1. prodajalo se bode vse
manufaktureo blago
po tovarniških cenah.
Med drugim posebno lepo odbrana Zaloga Slllfna za gospode, velika izbira robe za obleke za gO£pe, barhanfa, prfenine, platna za postelje, razno platno izvrstne kakovosti, velika izbira echarpes, srajc,
ovratnikov in zavrafnikov.
# Nihče naj ne zamudi te tako ugodne prilike za ceni nakup blaga. |

1C84 2—1
Podpisani odbor razpisuje s tem
službo okrožnega zdravnika
zdravstvenega okrožja Ljubno v savinski dolini z letno plačo 1600 K in 240 K nagrade od okrajne bolniške blagajniee.
Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno doku mentovane prošnje tu sem vložijo do dn6 5. decembra t. 1.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 5. novembra 1901.
Načelnik:
F. Kolenc.
'WWWYWVW
eS
franja fteršol
i®
v Ljubljani, Mestni trg št
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah.
Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih
uvezujejo na vsakoršno blago. 621 21
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
'VVVVVVVVVVVVVVVVVVVV1 sAAAAAAAAAAAAAAflVAAAAAi
Domača umetalna
fenola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojrnštvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo ^m»
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega.
a
Z? >
* a
4) h
O ■M tt)

0)
Pi
a> h «3
0 X¡ O Ti O
P.
•S »
I i
« 5
5 t '5* a
5
o
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST ACHOLft V Ljubljani, v polnem in lepem, soglasju s gotsko arhitekturo, isvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer e malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vhh sfavbinska SfeklarsKa dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52 • 15
1
Q
®
ts
a>
c-h
s» pr
o
M
*r
(D
i
m Dunajska borza.
Dni 8. novembra.
Skapsi državni dolg v notab . . . Skopni driavm dolg v arebru . . , •
4v«trij»ka zlata renta 4°/„.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska ilata renta 4°/„......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogcrske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ...
London vista .......
jjltmški dr?.. bankovci i« 100 m. nem.dri velj. 117-15
98-60 . 98 40 . 118-55 . 95-60 . 11805 . 92 90 , 1603 — . 615 25 .239 12'/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-47 1904 92-50 11 30
Dn6 8. novembra.
3-2"/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadoižnice Rudolfove želez, po 800 kroc
Tišine srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0
190 50 169-50 217 -
96 20 144-50 264--
Dun&vsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 5°/t
»	» dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > , > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfov« srečke. 10 gld.	. .
106 — 94-50 429-50 312 60 118 -
401 60
6u0 -48 25 24'-15 60
55 -
da'<nove srečke, 40 gld.	210 —
St Gendis srečke, 40 gld............265 —
VValdsteinove srečke, 20 gld...... ..
Ljubljanske srečke . . ....	63 50
Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. . .	26V—
Akcije Ferdinandove sev. telez., 1000 gl. »i. v. .	6510 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld.....791 -
Akcije južne železnice, 200 gld sr. .	62 —
Splošna avstniaka Jtavbinsku družba . ■ .	133 -
Muntanska družba avstr. plan......34 i 50-
Trboveljska premogarska družba- 70 gld.	402-—
"anirnih i-nblto" "10 . ....	254'—
ftaknp ln prodaja »sakovrstnih državnih papirjev, «redk, denarjev itd, Zavarovanja ignbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. Kulanlca izvršitev naroAll na borzi.
Menjarnicna delniška družna
„M EIIC U
I., Mlollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strofcelgasse 2.
éé
• Pojasulla TMS, v vseh gospodarskih in flnnfičniti otvaroft, potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaaljsklft *r»fli»»at«iiB papirjev m vestni -<v*tl za dosego kolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti tUT naloženih g f. a ▼ n i c. "&M