■■
Stev. 56	V	Ljubljani,	petek	8.	marca	1940	Leto	V
Uradna poročila o prizadevanjih za premirje med Finsko in Sovjeti
Sovjetiki pogoji za mir s Finci so nesprejemljivi
Švedi posredujejo med Rusijo in Finsko zaradi nemških groženj
Helsinki, 8. marca. o. Tiskovni nratl finske vlade je snofi izdal naslednje uradno poročilo:
Po obvestilih, ki jih ima finska vlada, misli sovjetska vlada predložiti Fincem daljnosežnejše zahteve kakor pa jih je predložila preteklo jesen. Podrobnosti o teh zahtevah iinska vlada še nima.
Moskva, 8. marca. o. Iz sovjetskih vladnih krogov zagotavljajo, da sovjetski vladi ni nič znano o kakih švedskih korakih za ustavitev vojne med Finsko in Sovjeti. Sovjetska vlada je takoj po začetku vojne priznala »finsko ljudsko vlado« v Terijokiju in jo je odločena podpirati do končne zmage. Po trditvah sovjetskega tiska pomeni vojna proti Manncr-heimovi armadi tudi vojno proti eni važni veji francoskega in angleškega imperializma, zaradi česar ne more biti govora o pogajanjih za premirje.
Stockholm. 8. marca. o. Reuter poroča: Bivši predsednik finske vlade Sviohufvud in bivši zunanji minister Paasikivi se že dva dni mudita v
švedski prestolnici. Njuno bivanje na Švedskem je v zvezi s prizadevanji za sklenitev premirja, med katerim naj bi se sovjetsko-finski spor poravnal s pogajanji. Do prvih korakov za premirje je prišlo na zahtevo nemške vlade, ki je opozorila Švedsko in Norveško, da bo poslala svojo vojsko na finsko bojišče, če bi Švedska in Norveška dovolili angleškim in francoskim četam čez svoje ozemlje prehod na Finsko. Zaradi tega nemškega koraka sta bili Švedska in Norveška prisiljeni posredovati za mir med Finci in Sovjeti, ker bi se drugače za-pleli v vojno ne samo z Rusijo, marveč tudi z Nemčijo.
V skandinavskih krogih v Londonu izjavljajo, da finska vlada sedaj še proučuje ruske mirovne pogoje, ki jih je Fincem predložila pred desetimi dnevi švedska vlada, Rusi zahtevajo kot predpogoj odstop maršala Mannerheima in generala Va-leniusa. Zahteve gredo čez pogoje, ki jih je Rusija postavila ob začetku finsko-ruskih pogajanj lansko jesen. Tedaj so govorili samo o ozemeljskih vprašanjih. Ker pa teko sedanja pogajanja tajno, ni bilo mogoče dobiti potrdila o imenovanih ruskih zahtevah.
Ni izključena možnost, da bi prišlo na Finskem do spremembe vlade. Pač pa so finski socialni demokratje še bolj odločno kakor pa konservativci nastopili proti pogajanjem na podlagi ruskih predlogov v sedanji obliki.
Švedska vlada je odklonila kakršenkoli pritisk na finsko vlado glede odstopitve pristanišča Han-goe, katerega brezpogojno zahtevajo Sovjeti. V Stockholmu gledajo na pogajanja med Sovjeti in Finci kot na pogajanja za Hangoe, katerega smatrajo Švedi za prav tako važnega kakor Finci. Trdnjava Hangoe v ruskih rokah pomeni enako nevarnost za finsko kakor za švedsko neodvisnost in svobodo. Poudarjajo tudi, da ruske zahteve popolnoma sličijo pogojem, ki jih je Rusija postavila v mirovnih pogajanjih v Nystadtu, kjer je bil nazadnje sklenjen mir med Rusijo in Švedsko 1. 1761.
Če so sovjetske zahteve ultimativnega značaja, bo to najbolj neprijetno za Švedsko in za Norveško, zakaj Finska bo prej ali slej prosila Anglijo in Francijo za vojaško pomoč, s čimer bi se sedanja evropska vojna takoj razširila na sever.
Močan odmev govora dr. Korošca v Beigradu in Zagrebu
Belgrad, 8. marca. m. Vse prestolniško časopisje je v celoti in na vidnih mestih prineslo včerajšnji govor predsednika senata dr. Antona Ko-rosča, katerega je imel na zborovanju Akademske zveze v Ljubljani. Včerajšnja druga izdaja »Pravde« prinaša govor pod naslovom: »Govor predsednika senata dr. Antona Korošca v Ljubljani na zborovanju slovenske Akademske zveze«. Podnaslov se glasi »Dr. Korošec o notranjem položaju in o vojni.«
Današnje »Vreme« objavlja govor na svoji politični strani pod naslovom: »Zborovanje akademske zveze v Ljubljani« in s podnaslovom: »Dr. Korošec govori mladini o dolžnosti do domovine in družbe in o potrebi odločne borbe proti vsem levičarskim strujam.«
»Politika« prinaša govor pod naslovom: »Na zborovanju Akademske zveze v Ljubljani je dr. Anton Korošec govoril o vlogi mladine v boju proti komunizmu in proti kerenščini.«
Govor dr. Korošca je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost. Vsi poudarjajo, da je dr. Korošec spet spregovoril o pravem času in znova pokazal na vse nevarnosti, ki prete od raznih prevratnih in levičarskih elementov družbi in domovini. Vsi so si edini, da spada včerajšnji govor med najmočnejše govore dr. Korošca v zadnjem času.
Govor prinašajo v celoti tudi vodilni zagrebški dnevniki: »Hrvatski dnevnik« in »Jutarnji list« in »Novosti«.
Vesti 8. marca
Turški vrhovni svet za narodno obrambo se je
sestal včeraj. Seji je predsedoval predsednik republike Ismet Ineni. Na seji so razpravljali o tekočih vprašanjih.
Italija porabi letno 14 milijonov ton premoga. Sama ga pridobi dva milijona, iz Nemčije ga .je uvažala 9 milijonov ton, iz Anglije 1.5 mi-lij.^ ton, iz Belgije 500.000 ton in iz drugih držav 1 milijon ton. 6 milijonov ton nemškega premoga je šlo po morju, 3 milijone pa po železnici čez Švico in Avstrijo.
Skrivnostni požari so zadnje dni izbruhnili v sovjetskem petrolejskem ozemlju pri Bakuju. Ugeni je izbruhnil bkrati v treh vrelcih, ki so daleč narazen. Sovjetske oblasti domnevajo, da so ogenj podtaknili armenski nacionalisti, ki hočejo s sabotažo pobijati Stalina.
Belgijske oblasti so zasegle ogromno množino izvodov lista »Paris-noir«, ki ga je v točnem posnetku najbolj razširjenega francoskega dnevnika »Paris-soir« toda s proti francosko vsebino izdajala in širila v Belgiji nemška propaganda.
990 kanadskih prostovoljcev bo te dni odpotovalo na Finsko. Za kanadsko vojsko pa se je priglasilo do sedaj okrog 15.000 prostovoljcev iz Združenih držav.
Med krščanskim prebivalstvom v Jeruzalemu in Palestini je zavladalo veliko razburjenje zaradi načrtov, po katerih mislijo judovski inženirji zazidati vse zahodno pobočje Oljske gore, 8 čimer bi bila zabrisana vsaka sled o prvotnem licu tega zgodovinskega ozemlja.
Dva nemška parnika sta pobegnila pred dvema dnevoma iz pristanišča Curacao v holandski Indiji. Enega od njiju so že zajele angleške bojne ladje.
Tri dni zaporedoma bodo odslej vsak teden zaprte mesnice v Franciji, dva dni prekajevalnice, en dan pa prodajalne konjskega mesa in živalskega drobja.
Nov dohodninski davek misli v kratkem uvesti Bolgarija. Dohodki iz davka pojdejo za oborožitev.
Angleško-francoska komisija v Združenih državah se bo začela te dni pogajati za nakup letal in motorjev za milijardo dol.
Neko bolgarsko vojno letalo je včeraj preletelo kos turškega ozemlja. Turki so ga s topovi prisilili, da se je spustilo, a bodo letalo vrnili bolgarskim oblastem.
Nemška vlada zanikuje vesti, da bi bil minister dr. Dietrich odpotoval na švedsko za pogajanja med Finci in Sovjeti.
Zdravstveno stanje madžarskega držav, upra-_ vitelja Horthyja se je znatno popravilo.
Tuja — sovjetska — letala so včeraj letela nad severnim norveškim okrajem Finmark. Norveška vojska tam je dobila povelje, naj odslej takoj strelja na vsako tuje letalo.
Poveljnik estonske vojske general Laidoner je imel včeraj govor, v katerem je dejal, aa mora biti Estonija pripravljena na naj-liujše, čeprav ne spada med vojskujoče se države.
Bolgarska zbornica je včeraj potrdila novo trgovsko pogodbo s Sovjeti. Bolgarski tisk zatrjuje, da pogodba nima političnega značaja.
Romunski kralj Karol je imel včeraj govor ob začetku sej v poslanski zbornici in dejal, da je Romunija trdno odločena nadaljevati mirovno politiko in ohraniti nevtralnost, da pa bo storila vse, da si zagotovi varnost z izpopolnitvijo svoje vojske in obrambe.
Finska vlada je poklicala pod orožje včeraj letnik 1920, ki bi bil sicer klican v vojaško službo šele na jesen.
Sovjetska vojska je dobila — kakor poročajo nekateri angleški listi, zapoved, da mora do
1.	maja opraviti s Finci, ker hoče Stalin za svetovni rdeči praznik imeti »osvobojen« še en narod. Verjetno pa je, da bo tudi ta rok zamujen, kakor so bili vsi dosedanji.
Brazilija in 15 drugih ameriških republik je sklenilo protestirati proti temu, da so angleške bojne ladje pretekli teden v braziljskih vodah potopile nemško pomožno vojno ladjo >Wa-kamac.
Posveti Rooseveltovega odposlanca v Parizu
Novi volilni zakon -podpisan
Belgrad, 8. marca. m. Kraljevi namestniki so danes podpisali novi zakon o volitvah, katerega je vlada sprejela pred časom.
Največji parnik sveta ima posebne naprave za obrambo pred magnetičnimi m nami
Newyork, 8. marca. o. Reuter: 85.000 tonska čezoceanska ladja »Queen Elisabeth« je zaplula v tok ob Hudsonu ob 17. po ameriškem vzhodnem času. Okromna množica je z obale gledala ladjo. Na stotine ladij je s sirenami pozdravilo parnik *Queen Elisabeth«, ko je plul po reki skozi Newyork.
Na parniku je bilo samo okoli 400 mož posadke. Ko je pristala v Newyorku, so odšli na njo zastopniki družbe Cunard White Star Line. Ladijski častniki so jim razkazali ureditev parnika, zlasti pa najnovejše naprave za obrambo pred magnetičnimi minami. »Queen Elisabeth« je prva angleška ladja, ki je oskrbljena s temi napravami. Gre za posebno mrežo električnih kablov, ki obdajajo ladijski oklep in zmanjšujejo privlačno silo jeklenega oklepa.
Na ladjo je odšel newyorški župan La Guar-dia ter pozdravil kapitana TownIyja. La Guar-dia je ob tej priliki izjavil: »Imamo dovolj mesta za vse ladje, ki jih boste želeli poslati v Nevvvork«. Kapitan je v razgovoru s časnikarji dejal, da je ladja preplula Ocean brez najmanjših ovir in da ni bilo opaziti nobene podmornice.
Francosko vojno ministrstvo je izdalo sporočilo, da je na zahodnem bojišču padel v francoskih vrstah prvi češki vojak in sicer Jaroslav Pasel, ki se je ob začetku vojne vpisal v tujsko legijo
Ljubljana, 8. marca. Na včerajšnjem študijskem dnevu slovenskih katoliških akademikov je imel izredno pomemben govor tudi voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. Govor se je glasil:
Gospodje, ki so organizirali današnji shod, so mi pisali, naj govorim o državi in naših odnosih do nje. Nihče izmed teh gospodov gotovo ni mislil, naj bi govoril abstraktno in splošno o državi, o pojmu, o definiciji, o raznovrstnosti državnih oblik in vladavin, kakor tudi nihče ni mislil, ako govorim o dolžnostih do države, da bom vas vzpodbujal, kako morate vestno plačevati davke.
Temveč naj govorim politično kot politik politikom.
Naša država je kraljevina Jugoslavija, ki nam je nedotakljiva, ki se ne more zmanjšati, ampuk samo razširiti. Vladarji Jugoslavije so kralji iz. domače narodne hiše Karadjordje-
vičev. (Navdušeno vzklikanje kralju in kraljevskemu domu.)
To so naši najvišji in edino praktični nauki o državi.
Ako povemo še to, da si želimo našo državo Jugoslavijo videti čim preje tako preurejeno, kakor se sedaj ureja na Hrvaškem, smo povedali vse, o čemer ne želimo in ne maramo voditi nobenih nadaljnjih diskusij. (Tako jelll) To vse nam je sveto, resno, najvišje. Kdor nam to ruši, je naš sovražnik.
Vsi veste, da so bili časi, ko so naši »slo-venački« bratje v tem oziru grdo in podlo sumničili naše vrste, ko je bil vsak naš politični nasprotnik tudi naš politični ovaduh. Ti časi so za nami! (Navdušeno pritrjevanje.)
Še se sicer sedaj najdejo ljudje, ki od časa do časa poročajo na »kompetentna« mesta, češ da še nismo dovolj zanesljivi.
A hvala Bogu, ni več ljudi, ki bi take bajke verjeli
Pariz, 8. marca. o. V prvih posvetih, ki jih je j Rooseveltov odposlanec Wel!es imel s predsednikom francoske republike Lebrunom in predsednikom francoske vlade Daladierjem, ni bilo izdano nobeno poročilo. ' Pač pa francoski tisk izraža uradno stališče Francije, ko ob Wellesovem obisku trdi, da je Francija z vsemi silami pripravljena, da
Finci odbijajo še na Viborg
Helsinki, 8. marca. o. V petih dneh sovjetskega naskoka na Viborg je rdeča vojska utrpela ogromne izgube v moštvu, vozilih in strelivu. Vsi obupni napori Sovjetov, da bi predrli finske črte pri Viborgu, so bili zastonj. Finsko obrežno topništvo in letalstvo sta razpršila vse sovjetske oddelke, ki so naskakovali.
Uničenih je bilo več ko 30 tankov. Med zalivom Viborg in Vuoksi so finske čete odbile 10 sovražnih napadov in uničile 17 tankov. Pri Tajpali je bil odbit dolgo pripravljam sovražni topniški napad. Severnovznoclno od Ladoškega jezera je sovražnik napadel Pitkarent in je zavzel nekaj postojank, ki so jih imele finske čete. Proti Uomi je bil sovražni napad odbit. Pri Kuolajokiju se boji nadaljujejo. Na severu od Kuhme so bili vsi napadi odbiti. Na morju v Finskem zalivu je sovražnik spet poskušal napredovati po ledu proti otoku Kapasari in proti otočju Virolaki, toda vsi poskusi so se ponesrečili. Finske letalske sile so izvedle ogledniške polete in bombardirale sovražne čete, katere so opazile na zaledenelem finskem zalivu in v zalivu Viborgu. Sovražno letalstvo
To pa tudi zato ne, ker je ravno o nekih najbolj gorečih »domoljubnih« denuncijantih znano, da stojijo v plačani službi inozemstva. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo odkrito.
Kar se tiče naše mladine, smo v srečnem položaju, da nam ni treba dajati navodil in programov, po katerih naj bi mladina živela, ampak da lahko obenem tudi s ponosom pribijemo: Naša slovenska mladina je takšna, kakršno si želimo, in naše želje gredo samo za tem, da ostane, kakršna je! Zvesta Bogu, zvesta kralju, zvesta Jugoslaviji, zvesta Sloveniji! (Navdušeno dolgotrajno vzklikanje in pritrjevanje.)
Velika je razlika med mladino, ki je naša, in med mladino, ki ni naša. Nočemo splošno sumničiti mladine, ki ni naša. ampak rado-voljno predpostavljamo, da je idealna in dobronamerna. Toda mi jo samo opozarjamo, da za njo stojijo starešine in tudi cele organizacije, katere so bodisi republikanske, bodisi destruktivne, bodisi celo komunistične. To dobro mladino v slabi družbi pozivamo, naj nam da roko v idealno patriotsko pobratimstvo da se skupno borimo za mir človečanstva, za srečo naše domovine in za dobro našega kralja. (Vzklikanje kralju.) Naj se porinejo v stran vsi, ki nas ovirajo na tej poti!
Mislim, da ste me razumeli, vi, ki stojite tukaj okoli nas, a da nas je razumela tudi mladina, ki misli, da ni naša, a je vendarle po mišljenju in hotenju bolj naša. Da pa so in bodo ostale na akademskih in podeželskih tleh tudi bolj ali manj neznatne manjšine, ki so in bodo ostale vedno diametralno drugačne, kakor si jih želimo. ^ to je samo dokaz, da živimo na zemlji, da živimo v sredini realnega življenja.
Nadaljevanje na 2. strani.
»tre narodno-socialistični red v Nemčiji. Šele potem bo mogoče misliti na mir. Kakšni so nameni in kakšne so zahteve Nemčije v sedanji vojni, se je Welles lahko prepričal v Berlinu. Iz tega, kar je videl v Berlinu, mu je lahko jasno, da Anglija in Francija ne moreta odnehati.
vedno vse napade
sc je zlasti udejstvovalo v bližini Kolke. Pe-role in Perolajekija. Na severnem Finskem je sovražnik bombardiral Vuokupi in Sotkan. Po kontroliranih poročilih je bilo zbito eno sovjetsko bombno letalo. Ugotovljeno pa je, da sta bili včeraj zbiti dve sovjetski letali.
Finski vojaški strokovnjaki pravijo, da je do zastoja v operacijah prišlo v glavnem zaradi snežnih zametov. Ti zameti onemogočajo sovjetsko ofenzivo, obenem pa ojačujejo odpor Fincev na Mannerheimovi črti.
Poviianle dodatkov na plače katoliški duhovščini
Belgrad, 8. marca. m. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil sprejet sklep, da se povišajo dodatki na plače katoliški duhovščini, da se s tem izenačijo prejemki katoliških duhovnikov s prejemki pravoslavnih. Za to izenačenje bo potrebnih 6,000.000 dinarjev.
Belgrad, 8. marca. m. Shod Hrvatov v Subotici, napovedan za te dni, je odložen.
Frankfurtska opera v Beigradu
Belgrad, 8. marca. m. Včeraj je priredil nemški poslanik v Beigradu von Ilerren velik sprejem v čast članov nemške opere v Frankfurtu, ki gostujejo te dni v Beigradu. Sprejema sta se udeležila med drugim tudi zunanji minister Cincar-Markovič in prosvetni minister Boža Maksimovič z gospo in hčerko.
Mali narodi moralo biti pripravljeni na vse
Budimpešta, 8. marca. m. Predsednik madžarske vlade grof Teleky je imel včeraj na zborovanju madžarskih mest govor, v katerem se je bavil s položajem malih držav v sedanji evropski vojni. Rekel je: »V Evropi divja vojna in moramo storiti vse, da bomo za vsako morebitnost pripravljeni. Vojna ie strašna, še bolj strašna pa se nam obeta. Nič ne vemo, kam bomo prišli. Ne moremo videti posledic te vojne, toda priznati je treba, da je usoda malih narodov nuda, ker so prepuščeni samim sehi v tej zmedi. Veliki narodi do malih niso preveč obzirni, čeprav ti mali narodi pripadajo evropski kulturi. Po mojem mnenju so Finci in Švedi na najbolj visoki stopnji splošne kulture v Evropi, toda navzlic temu je njihova usoda mučna. Zato je torej najbolj važno, da ne zanemarjamo varnosti naše domovine. Pripravljeni moramo biti na vse, pa nikar ne mislite, da bo sedanji mir ostal večen! Ne vemo, kaj bo jutri, kakor ne vemo, odkod se bo pojavila nevarnost. Zato mora biti naše geslo, da smo na vse temeljito pripravljeni!«
Ministrski odbor za spremembo zakona o Sokolu
Belgrad, 8. marca. m. Na včerajšnji seji vlade je bil imenovan odbor za revizijo zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije. V odboru so: minister za vojsko in mornarico, minister za ljudsko telesno vzgojo in gradbeni minister dr. Miha Krek.
Pr. Korošec o dolžnostih mladine do države, do družbe »n o potrebi odločnega boja proti
komunizmu
(Nadaljevanje • 1. strani.)
Povejmo danes enkrat tudi nekaj o Fincih. <se v srcu občuduje Fince! Bodimo odkriti: tudi pri nas v Jugoslaviji. A nihče nima korajže, to tudi v javnosti povedati. Celo listov je malo, ki bi si upali to iskreno in odkrito reči. Nepogumni, slabotni ljudje imajo navado, da	upajo govoriti samo	o tem, kar	najde splošno	odobravanje. Dandanes	pa je	naša družba
• v Jugoslaviji že tako okužena, da jasno, zdravo socialno stališče ne najde več splošnega odobravanja.
Mi pa, ki smo ali mladi po letih, ali mladi po zdravem mišljenju, se niti najmanj ne obotavljamo javno povedati in pogumno naglasiti: Neizprosno borbo proti vsem prevratnim programom! Mi smo za napredek in razvoj socialnih zakonov, a nismo za tlačanstvo, suženjstvo in robstvo. (Navdušeno ploskanje.)
Da nam nihče ne	bo	očital,	da se tudi
mi	izogibamo javnosti,	zato	povemo kratko in
glasno: boj povsod in vselej proti največji sramoti naše dobe, proti komunizmu! (Tako jel Dolgotrajen aplavz.)
Zato tudi sočustvujemo in simpatiziramo s Finci! Toda simpatije niso dovolj!
Da mi Jugoslovani ne gremo aktivno pomagati Fincem, je naravno in razumljivo, kajti mi smo nevtralni in hočemo in 'moramo ostati nevtralni, ker nočemo zabresti v vojno.
Toda v naši državi je, pravijo, mnogo komunistov. To niso Jugoslovani, to so internacionala! Kje se skrivajo sedaj ti junaki? Ne silimo jih med Fince, a naj gredo vsaj tja, kamor spadajo! (Odobravanje.) Zakaj ne formirajo čet, bataljonov in polkov, da bi šli na pomoč svojim somišljenikom in bratcem v Rusiji, katerih sedanji voditelji naš slovanski rod tako nepopisno sramote s svojim strategičnim neznanjem, s svojo vojno-tehnično nesposobnostjo.
Morda je odgovor na to, da jim je padlo srce v hlače, odkar so bili v Španiji tako grdo tepeni. Potrebno je bilo, da sc našim rdečim širokoustnežem to pove enkrat neustrašeno v brk.
O marsičem bi se še moralo govoriti, a se ne govori. Celo Pen-klubi molčijo o stvareh, o katerih bi lahko govorili in bi morali govoriti; molčijo, ne vemo, ali iz velikega strahu, ali pa iz prevelikih ozirov na svoje komunistične člane, katerim ne marajo motiti njihovih velepolitičnih načrtov.
Kaj pa mislimo o vojni?
Tolikokrat je bilo povedano, da upamo, da mi ne pridemo v vojno.
A nikdar ni to prevečkrat povedano. Ljudje zopet radi to na novo slišimo. Kakor nam je nekdaj bilo ljubo, kadar smo kot mali fantje hodili z očetom v temi po gozdu in nam je moral vsak hip potrditi, da ni nobenega strahu blizu.
Še nekaj je. kar moramo povedati.
V Belgradu in po vsej državi se zbirajo ljudje, bodisi v trdne, bodisi v ohlapne organizacije, ki so sicer ne po imenu, toda po mišljenju republikanske in levičarske. Večinoma stoje pod diskretnim vodstvom svobodnega zidarstva, ki je nasproti komunistom in republikancem skrajno popustljiv, če jih celo aktivno ne podpira.
Kdor je dobrega mišljenja, kdor hoče varovati pašo narodno dinastijo, kdor hoče ohraniti pridobitve naše narodne in krščanske civilizacije, _ kdor hoče socialno evolucijo, a ne revolucije, kdor hoče svobodo, a ne tiranstva, naj gre z nami na stražo za naše ideale. Podajmo si roke in korakajmo!
Bojim se, da so naši nasprotniki bolj nevarni, kakor mislimo. Vse Kerenskijeve figure so že na vidiku, treba je samo, da se pokpže še Kerenski in odvede domovino v propast.
Mi, ki imamo jasne ideale, a se ne damo voditi od temnih sil, pripravimo se na vse borbe! Na dan, na plan, kdor hoče svobodno domovino!
Naš Viipuri ne sme biti osvojen! (Dolgotrajno navdušeno ploskanje in vzklikanje.)
(lGospoda je proti kmečki Hrvaški''
Zagreb, 8. marca. j. Glavni tajnik Hrv. kmečke stranke dr. Juraj Kmjevič je napisal v službenem glasilu stranke v »Seljačkem domu« uvodnik, v katerem je ostro prijel hrvaško mestno gospodo, ki je začela intrigirati proti sporazumu in postavlja povsod vse mogoče ovire. Dr. Kmjevič pravi, da je hrvaška gospoda že pokojnemu Stjepanu Radiču streljala v hrbet in ploskala morilcem, ki so prizadeli smrtne rane voditelju hrvaškega kmečkega naroda. Ta gospoda je takrat mislila, da je s smrtjo Stjepana Radiča zapečatena usoda hrvaške kmečke organizacije in je zato pridno in vneto sodelovala z diktatorskimi vladami. Prav tako sedaj hrvaška pokvarjena gospoda strelja v hrbet dr. Vladku Mačku. Toda gospoda se moti, če misli, da bo uničila pridobitve sporazuma. Iz Zagreba prihaja to rovarsko delovanj*, torej iz tistega mesta, ki se ima za svoj razvoj in blagostanje zahvaliti le pridnemu hrvaškemu narodu. Sedaj je hrvaško ljudstvo uvidelo, odkod prihaja nevarnost, in prav zato se je še bolj trdno združilo okrog svojega voditelja dr. Mačka. Članek dalje napoveduje obračun z izkoreninjenci.
Ljubljana od včeraj do danes
Tudi včeraj v poznih dopoldanskih urah se je spet nekaj okorajžil sneg. Prav veselo ga je raznašal veter, hudega pa ni mogel opraviti, preveč naredko je šel in prenaglo je nehal. Kmalu se je prerinilo skozi tenke oblake sonce. In do večera se ie nebo docela zjasnilo in noč se je spet pobahala z gostimi zvezdami. Čez dan je pihalo precej neusmiljeno, ponoči pa je tudi moč vetra ponehala. Šele proti jutru je začelo spet briti in napravil se je do ranih ur znova precejšen mraz. Davi so na ljubljanski meteorološki postaji namerili že kar —9.2° C, na letališču pa celo —12°. V Mariboru so imeli —11° Celzija, mraz pa je, kakor je videti iz razpredelnice, tokrat zajel kar vso državo, niti obmorskim krajem, kjer so zadnje čase »stalit že visoko nad ničlo, ni prizanesel. Prav povsod, celo_ v Dubrovniku, so imeli davi po vpč stopinj mraza. Trmasta pa je prav zares letošnja zima. Ne da in ne da se ugnati, noče si pustiti iz rok izviti oblast, do zadnjega termina jo bo poskušala obdržati kakor kaže.
Davi je na vsezgodaj mesto pokrivala gosta megla. Sprva se je megla razpršila, pa ne za dolgo časa, ob devetih dopoldne se je spet zbrala	in zakrila	sonce. Zdi se	pa,	da	se ne
bo še tako naglo	resno zoblačilo,	saj	je	vreme
mnogo	premrzlo	in tudi burja	se	še	vedno
pozna.	Kakor pa	pravijo tisti, ki	se	na	vreme
malo bolj spoznajo, bo v kratkem vendarle prišlo do večje vremenske spremembe. Menda bo končno le nastopila prava odjuga, ki bo stalila še tisti sneg, kar se ga pri nas še drži. Pripeljala pa bo s seboj prav verjetno tudi deževje.
Praznik trnovske fare
Trnovska fara praznuje te dni poseben praznik. Pripravlja se na sprejem svojega novega župnika vlč. g. Ivana Vindišarja. Veselje Trnovčanov je razumljivo, saj so bili po nenadni smrti pokojnega župnika g. Janka Cegnarja nad pol leta brez duhovnega očeta. Čeprav novi župnik v svoji skromnosti odklanja vsak sprejem, mu Trnovčani, ki hočejo dati duška svojemu veselju, priredijo v soboto, dne 9. marca ob 19 na trgu pred cerkvijo skromen sprejem. Po sprejemu pred cerkvijo bo nato novi g. župnik podelil v cerkvi faranom svoj prvi blagoslov. Po blagoslovu v cerkvi priredi pevsko društvo Krakovo-Trnovo in cerkveni moški zbor pred župniščem podoknico, nakar se podajo vsa društva v skupni deputaciji k novemu župniku.
V nedeljo, 10. marca ob 9 zjutraj bo v sprevodu, v katerem bodo zastave društev, narodne noše, članstvo v krojih in duhovščina, svečan vhod novega župnika iz župnišča v cerkev, kjer bo slovesna inštalacija.
Vabimo vso trnovsko župnijo, da polnoštevilno pozdravi novega duhovnega očeta!
Stavbe so spet oživele
Toplejše vreme, ki je zavladalo pred sedanjim »recidivnim« mrazom, in ki je napovedovalo že prav bližnjo pomlad, je doseglo, da so spet začeli »migati« tisti, ki so pozimi počivali — zidarji in vsi tisti, ki imajo kakor koli že opravka na stavbah. Zdaj je delo spet oživelo in na nedokončanih stavbah, ki so bile čez zimo videti kakor kupi razvalin, je spet zavladalo pestro življenje. Spet odmevajo klici, opeka roma iz rok v roke, keblice malte romajo po škripcih na višavo, pridno teče delo. Življenje se zlasti pozna na tistih velikih stavbah, na katerih delo poteka že dalj časa, leto ali dve. Ena od takih stavb je tudi novo poslopje univerzitetne knjižnice, kjer se zdaj neprestano razlega udarjanje, klepanje in trušč in hrušč. Delavce zdaj še zebe, kmalu pa bo mraz odnehal, in napočila bo prava sezona zanje vesela, ker jim bo prinesla zaslužek in kruh.
Tovorni avtomobil ga Je povozil do smrti
Včeraj je šel šestdesetletni zidar brez posla m brez stalnega bivališča, Martin Pilih, ki je bil pristojen v Teharje pri Celju, v Trzinu po cesti, pa je nenadoma pridrvel odnekod tovorni avto, ki je Piliha podrl. Reševalci so takoj prihiteli s svojim avtomobilom ter ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Philihove poškodbe pa so bile tako hudega značaja, da jim je siromak že ponoči pod-lege.
Sin tesarja iz šentkruperta na Dolenjskem, Franc Steklasa se je sankal v hribu po kolovozu. Nenadoma pa so se pred njim pojavili konji z vozom. Fant se jim ni mogel več umakniti, ker so bile v polnem diru. Zaletel se je, padel ter si zlomil nogo.
Kako je z blatom pred kolodvorom
Zaradi blatu ali prahu pred glavnim polodvorora je vedno do«ti pritožb in tako smo tudi pred kratkim čitali, da v Ljubljani ni nikjer drugje v mestu toliko blata in nesnage, kakor da bi s* hotela Ljubljana predvsem potujočim svetom postaviti, da je v blatu. Nezadovoljneži z blatom pred glavnim kolodvorom ali pa e blatom ob skladiščih šišenskega kolodvora pa navadno zabavljajo na mestno upravo, ker pač
ne vedo, da je ta zadeva stvar železniške uprave. Masarykova cesta ima dvoje vozišč in le za južno mora skrbeti mestna občina, za severno vozišče ob progi in kolodvoru od Tyrševe ceste pa do skladišč pa mora skrbeti železniška uprava. Gospodarska Ljubljana 6e upravičeno pritožuje na obupno cesto pred kolodvorskimi skladišči in v odboru za zimsko pomoč je bila sprožena misel, naj bi akcija za zimsko pomoč tlakovala cesto ob skladiščih. Odtod namreč vozovi nanosijo mnogo blata na Masa-rykovo cesto, da je vedno blatna ali prašna, čeprav je tlakovana. Kakor rečeno, pa mestna občina ni odgovorna za blato pred kolodvorom, temveč železniška uprava. 2elja vse Ljubljane in potujočega občinstva je pač ta, da bi se Ljubljana predvsem potujočim svetem ne postavljala več z blatom, najbolj pred glavnim kolodvorom.
Kje dobiti drobiž?
Trgovci in podjetniki 60 posebno ob kraju tedna ali meseca v veliki zadregi, ker jim manjka drobiža za izplačevanje mezd in plač, prav tako pa pomanjkanje drobiža zelo ovira poslovanje po javnih lokalih in najraznovrstnejših obratih, ki delajo z majhnimi vsotami in je pri vsakem plačilu ali izplačilu potreben tudi drobiž. Na drugi strani 6e pa v Ljubljani gotovo največ drobiža nabere v glavni blagajni uprave električne cestne železnice, da uprava ne ve, kam bi ga oddala. Zato opozarjamo V6e obrtnike, trgovce in podjetja ter zavode, da med uradnimi urami uprava električne cestne železnice vedno rada postreže pri glavni blagajni v remizi z velikimi vsotami, z manjšimi vsotami drobiža pa tudi pri blagajni podštacije na Bleivveisovi cesti.
Zanimanfc za prireditev v Planici
je v Sloveniji ogromno, število prijav stalno narašča in bo prvi vlak verjetno že danes razprodan. Gledalci naj pohite s prijavami, da bo mogoče izvesti ves promet v redu in brez pritožb. Vrstni red vlakov je sledeč: odhod ob:	prihod v Planico: povratek ob:
1.	6.18	9.02	17.55
2.	6.4-1	9.2t	16.45
3.	5.05	7.50	16.18
4.	7.50	10.30	15.30
Vožnja je polovična z rumeno izkaznico
K-13. Vozne listke prodaja Putnik v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Pričetek prireditve bo ob 11 dopoldne, nakar sledi po 2 skokih odmor približno 1 ure, tako da se nadaljuje zopet okoli 13. Gledalci bodo stalno obveščani o poteku preko zvočnika.
Se ena drobna
»Jutro«, glasilo jugoslovenskih nacionalistov v Dravski banovini, list, čigar šef je dr. Albert Kramer, je predvčerajšnjim prineslo čez
Pol zadnje strani učinkovit oglas za avtomobile, od oglasom je podpis: Dolenc Josip, zastopstvo _	Ljubljana,	pošt.	pred.	222.
Ljudje, ki se zlasti zadnje čase dosti bavijo z ljubljanskimi dnevnimi dogodki in osebnostmi, ki so junaki dneva, so ta oglas brali z velikim zanimanjem in o njem različno razpravljali, o čemer se je lahko prepričal vsakdo, kdor je ta dva dneva hodil po ljubljanskih lokalih. Posledice tega zanimanja so čutili tudi v upravi »Jutra«. ,	(>	*•*,.’	'	V,
, V	<M	*•	V	3	*	v	‘	•	•'*
Prerekanja med Srbi in Hrvati v Subotici
Subotica, 8. marca. j. Zborovanje vseh Bunjev-cev in Sokcev v Vojvodini, ki se bo jutri začelo, je povzročilo hudo kri pri tistih srbskih politikih v Vojvodini, ki 6talno poudarjajo srbski značaj Vojvodine. Posebej jih je zgrabilo ob vesti, da bodo Hrvatje veličastno sprejeli glavnega tajnika HSS dr, J. Kmjeviča. Manifestacije hrvatstva v Vojvodini so od hrvaške strani preračunane 6eveda na zunanji učinek, ki naj bi podkrepil hrvaške zahtev 2 glede Vojvodine. Srbski klub v Subotici je izdal celo proglas svojim članom, naj skušajo sklicati v Subotico vse Srbe, da bodo preprečili hrvaške manifestacije. Hrvaško manifestacijo imenujejo izzivanje, toliko bplj, «ker prihaja na zborovanje tisti dr. Juraj Kr-njevič, ki je 10 let deloval v tujini proti naši državi in še sedaj ni popolnoma pojasnjena njegova vloga pri umoru kralja Aleksandra«. Nekateri člani srbskega kulturnega kluba »o se tega letaka in poziva odrekli, češ, da nimajo e njim nobene zveze,. toda »Hrvaški dnevnik« pravi, da vse to zanikovanje ne pomeni nič in ne more opravičiti nenavadnega šovinističnega nastopa vojvodinskih Srbov. »Hrvatski dnevnik« celo pravi, da Subotica nima srbskega značaja, ker je Srbov tam premalo. Po drugi strmi pa jo Subotica veliko mesto, ki mu srbsko uradništvo ne more vtisniti svojega pečata. V Subotici drugačnih Srbov ni, kakor pa samo državni uradniki.
Zaradi nenadne obolelosti gosp. direktorja Betetta je današnji koncert Glasbene Matice »Sonetni venec« preložen. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
Filmi,
ki |ih velja videli... ali ne videti
»Rapsodija« (Kino Matica). Vprašanje, kakšno snov je treba jemati za razne muzikalne, pevske ali instrumentalne filme, so Amerikanci rešili na svoj način. Vsebina jim ni posebno važna, navadno vzamejo kakšen že popularni in večkrat porabljeni motiv, ga nekoliko prevariirajo, puste v njem sladkobnosti in sentiment, kolikor ga široka množica neobhodno potrebuje, poskrbe za nekaj komičnih oseb in prizorov, napravijo »stiske in zagate« in happy-end, vse skupaj pa »garnirajo« tf slogu, ki je rahlo parodičen in posmehljiv. Norčujejo se iz snovi, ki so si jo bili izbrali z nekim dobrodušnim, modrim ironiziranjem. Tako so napravili tudi pri »Rapsodiji«, v kateri srečamo dva mlada človeka, ki nastopata kot muzikanta — fanta in dekle — sta pa v resnici prepredena sleparja. Na begu pred zasledovalci prideta k velikemu pianistu, ki se je umaknil v samoto. Konec ni tak kakor običajno, čeprav je ganljiv in se fant in dekle najdeta pri plemenitejšem gledanju na svet. — Film se godi v Avstriji — v tej »jodlarski«, »štajriševski« in »pivski« alpski provinci stare, dobre čudaške Evrope kakor jo gledajo Amerikanci. Snov sama na sebi je dokaj prismojena in bi tako tudi učinkovala, če je ne bi režiser An-drew L. Stone obdelal na tako pripraven, pol hudomušen, pol zmerno sentimentalen način. V delu slišimo kompozicije Liszta, Moszkovvskega, Griega, J. Straussa ter drugih — in to v dobri izvedbi. Prvič se nam v Ameriki predstavi ljubka 01ympe Bradna, enako imenitna v igri kakor simpatična v petju. Njen partner je Gene Raymond, srečamo pa tudi še dva druga stara znanca, Levvisa Stoneja kot virtuoza in Glendo Farrel. Ne preveč zahtevni ljudje si bodo film ogledali.
Murska Sobota
Previdno je kradel. Preteklo leto je v hiši trgovca g. Stivena v Murski Soboti odprla Mohorjeva družba svojo prodajalno knjig. Pred kratkim je poslovodkinja prodajalne začela vsak dan po-
frežati manjše zneske denarja, ki so zmanjkali ez noč. Tat je bil skromen in se je zadovoljil s prav majhnimi zneski. Ker se je to stalno vsak dan ponavljalo, je poslovodkinja povedala orožnikom. V noči od torka na sreda je orožnik vso noč čakal v prodajalni. Zjutraj, ko je orožnik že mislil zapustiti prodajalno, je kar naenkrat zarožljal ključ v vratih. Vrata so se odprla in v prodajalno je vstopil tat v osebi sluge v trgovini g. Štivana. Orožnik, ki je čakal za vrati, je vprašal slugo, ki je še mlad fant, kam gre. Sluga je bil toliko presenečen, da je kar odkrito odgovoril: »Po denar.« Ko ga je orožnik malo bolj natančno začel spraševati, je tat vse priznal. Povedal je, da je v začetku jemal po nekaj dinarjev, pozneje vsak dan po 5, 10 in zadnje čase pa po 20 din. Verjetno, da bi bil znesek vedno večji, če mu ne bi prišli pravočasno na sled. Moral je z orožnikom na orožniško postajo, kjer so mu pretresli tudi žepe. Pri njem so našli še nalivno pero, katerega si je prav tako prisvojil v prodajalni Mohorjeve družbe. Mladi tat, ki je vsekakor neizkušen in zače.tujk, s« bo moral za svoje dejanje spokoriti.
Nevarna^ bolezen meningitis t Prekmurju. Ta
nevarna kužna bolezen se je najprej pojavila v Dalmaciji, pozneje se je prenesla na Hrvatsko in odtod verjetno v Prekmurje. Bolezen povzroča vnetje možganske opne in otrplost tilnika. Bolezen povzroča bolniku hud glavobol in omotico, čemur se pridruži tudi bljuvanje. Pri vročini 35 do 40 stopinj Celzija se bolniku skali zavest in začne blesti. Tretjina bolnikov navadno umre že prve dni, oziroma v drugem ali tretjem tedna Tudi bolnikom,	ki	ozdravijo, navadno	bolezen zapusti posledice.	V	Prekmurju	je bilo	do sedaj 7
primerov te bolezni. Vsi bolniki so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer 'še ni nobeden umrl.
Murska Sobota dobi še en kino. Prihodnje dni bo ponovno odprt Kino »Central«, katerega lastnik je g. Dittricb. Omenjeni kino jo lansko Mo v jeseni pogorel in od takrat ne obratuje. Prostore je pregledala tudi strokovna komisija banske uprave, ki je odredila,	da	se morajo	nekateri nedostatki
odstraniti Lastnik	je to tudi	naredil	in je dobil
dovoljenje, da lahko prične z rednimi predstavami. tako dobimo spet v Soboti še drugi kino in bo morda konkurenca ugodno vplivala na boljše filme, ki jih v zadnjem času kar ni videti v Murski Soboti.
Vremensko poročilo
Rateče-Planica: —10, jasno, mimo, osojno srež, 60 cm 6nega;
Plamca-Tamar, —8, jasno, mimo, 100 cm snega, osojna srež;
Pokljuka: —5, jasno, mimo, 75 cm snega, 6renj;
Sv. Janez ob Boh, jezeru: —6, ja6oo, mimo, 60 cm snega, prisojno južen, osojno 6renj;
Krma; —11, jasno, mirno, 135 cm snega, srenj;
Velika Planina; —3, jasno, 60 cm snega, srenj.
Smrt vznemirja Craigley College
Profesor angleščine je stopil k vratom, ob katerih ee je dvigala mogočna po«tava Sowndersa.
«Ne bojte ee, inšpektor, ne bom pobegnil! Če sem Vam potreben, me boste našli pri telefonu poleg stopnic na prvem nadstropju. Sicer pa Vas vabim vse, pojdite z menoj, da boste slišali razgovor, če vas zanimal«
S pogledom je objel vse prisotne in ee ustavil pri MacPheyu.
«Če mi bo oče povedal kaj zanimivega, Vam bom sporočil, dragi gospod in dragi sonarodnjaki Končno pa, saj je ta afera vzklila v Ameriki, mar ne?«
MacPhey je prelistaval svojo beležnico. Dvignil je pogled.
«Jaz imam prav tako telefonirati, gospod Harveyl Bilo bi smešno, če bi oba-dva zahtevala isto pojasnilo.«
Profesor angleščine je napol zaprl oči, tako da se je skozi trepalnice komaj dal opaziti sij njegovih plavih oči.
«Vi ste torej začeli slutiti kdo je morilce?«
MacPhey se je nasmehnil:
Da slutim? Morda...«
Šestnajsto poglavje.
Škandali v šoli.
Smrt Irvina Mošeja je izzvala pravi ne-..r v šoli. Vsi poskusi, da bi učence vsaj
nekoliko pomirili, so ostali brezuspešni. Stalno 60 prihajali in odhajali avtomobili in silno razburjenje, ki je vladalo v šoli, je porušilo šolsko disciplino. Pa tudi profesorje so klicali in vodili drugega za drugim v ravnateljevo pisarno. Gospod Hiff ja moral dvakrat oditi iz razreda. Gospodična Santaiy je odšla sredi francoske lekcije. Gospoda Netltona so prekinili prav tedaj, ko je začel govoriti o glagolskih časih in je odšel v spremstvu ogromnega policaja. Pred poldnevom se ni več pojavil.
Ni ga bilo skoraj učenca, ki ne bi bil spravljal tega nemira v zvezo s smrtjo Erika Mošeja v začetku trimesečja. Spomin na prvi dogodek 6e je pri vseh osvežil in po6tal pretirano pomemben. Mali Winch, ki je bil videl Irvina, ko je odhajal iz spalnice, je postal junak dneva. Neumorno je ponavljal svojo pripoved presenečenim tovarišem, medtem ko je moral eden izmed učencev stražiti pred vrati. Ozračje je bilo polno strašnih ugibanj in krvavih sklepov.
V tem splošnem vrenju pa je ostal edino John Lucas popolnoma miren. Zanj so bili mali Winch in vsi ostali se6tavljalci domnev samo amaterji. On pa je bil posestnik tistega slavnega zvezka v črnih platnicah in povrh še MacPheyev zaupnik: do že prišel trenutek, ko mu bo detektiv povedal resnico, vso resnico.
«Če bi ee jim sanjalo, kaj vse jaz vem,«
■ je mislil sam pri sebi, «pa bi W«nch in vsa ta tolpa ne bila tako domišljava.«
In tako je 6amo Lucas, tedaj, ko so vsi J učenci razburjeno govorili o Netltonu, ki 1 ga je bil odvedel stražnik, ostal ob strani ' z nasmehom Mone Lise na ustnah. Pred njim je ležal odprt črni zvezek. Vanj je zapisal neke hieroglife približno takole:
Zl. razbr. Ntl. odš. s pic.«
Položaj jz bil 6edaj silno kritičen: moral je rabiti najskrivnejšo abecedo.
Življenje v šoli je krenilo popolnoma s tira. Gospa Dodd je uvidela, da se bo zdaj sama morala brigati^ za šolo, saj je njen mož stalno razpravljal s policaji. Ta drugi zločin jo je mnogo bolj razburil kakor prvi. Njen dobri obraz je bil videti izmučen in lasulja ji je skoro zdrknila z glave. Ves dan se je vrtala po hiši, pa ni mogla ničesar prijeti ali dokončati. Zato pa je dosegala prave čudeže. Ko se je gospodična Santaiy onesvestila po končanem pričanju pri siru Wil!fridu, je gospa Dodd zavzela njeno mesto za katedrom. Z avtoriteto, pa čeprav ne brez slovničnih napak, je nadaljevala uro francoskega jezika.
Tudi Sofija je morala slediti vzgledu svoje neustrašene matere. Ko je napisala na tabli v glasbeni 6obi: «Danes ni klavirskega pouka«, je morala v dveh razredih nadomestovati gospoda Hiffa pri zemljepis ju.
In tako ni imela vse do opoldne časa misliti na jutranje dogodke. Nenadni dogodek jo je toliko presenetil, da je bila kakor v. nekem zanosu. Sele, ko so opoldne
dečki odšli na dvorišče, je Sofija odšla v svojo sobo, se zleknila na posteljo in položila vlažen robec na oči, ki so jo pekle.
Njen oče 6e je bil zaprl v svojo pisarno skupaj s policaji. Od ča6a do časa je prihajalo govorjenje iz spodnjega nadstropja do njenega odprtega okna. Tako bi rada govorila z MacPheyem, kajti čutila je silno potrebo po njegovi močni samozavestni osebnosti...
Nekdo je potrkal na vrata ... Sofija 6e je polna upanja vzravnala, toda_ takoj se je spet vrgla na blazino, ko je videla, da je vstopila mati.
«Ah, ti si mama! Ali je kaj novega?«
Gospa Dodd se je vsedla na rob postelje.
»Nič otrok moj, prav nič,« je rekla s trudnim glasom. »Odpočij 6e malo! Imeli bomo dosti dela. Pred vsem bomo morali pisati Maršem ... jim javiti, da bomo zaprli šolo pred koncem trimesečja ...«
«Ali bo zares treba zapreti šolo?« je vprašala Sofija in 6e vsedla.
«Seveda, otroki Razen, če se bo danes, ali vsaj jutri, stvar pojasnilal Ostane nam 6amo še upanje, da bo vsa stvar do septembra pozabljena. Lady Adela je že telefonirala iz Saltmarcha, ker jo skrbi za Normana. Nisem vedela, kaj naj bi ji rekla. Tudi gospa Rogers je brzojavila.«
«Da. tako jel Tudi drugi starši bodo prav gotovo kmalu zahtevali pojasnila. Da bi le policija prišla na sled morilcu!«, je zavzdihnila gospa Dodd, in se prisiljeno nasmehnila. «Toda, moramo se krepko držati,
mala moja! Grem pogledat, če si je gospodična Santaiy že opomogla. Mislim pa, da boš ti morala prevzeti ure gospoda Netltona. Ne vem, kaj je z njim. Dosti se ni treba truditi. Lahko jim bereš »Hamleta« ali pa kakšno drugo klasično stvar.«
Ko je go6pa Dodd odšla iz sobe, je Sofija vstala in se počesala pred ogledalom. Pripravljena je bila oditi in prevzeti razred gospoda Netltona ...
G. Netltonl Sooči je dolgo ležala in premišljevala, kaj je neki pomenila tista čudna časopisna fotografija, ki jo je bil našel Lucas! Naj je že bil ta profesor za angleščino zapleten v kakšno afero ali ne, nekaj je bilo gotovo: bil je tujec in s samim tem dejstvom je vzbudil v njej tisto občudovanje, ki ga je doslej čutila samo do MacPheya.
Ali pa ja bil zares iskren tisti dan, ko jo je prosil za roko? Mar mu ni bila ona le potrebni pešec v njegovi, zanjo nerazumljvi igri? In gospa Bemhard-Mo9e? Kakšne zveze bi imel s to, skoraj preveč privlačno Amerikanko? Kakšen vrtinec mislil
V trenutku, ko je stopila iz sobe, je zaslišala na koncu hodnika znani, pa vendar spremenjeni glas ... Harvey Netlton je sedel za malo mizico poleg telefona in z velikim razburjenjem govoril v aparat: »Seveda ... karkoli želiš ... v redu, oče... Ti pa se takoj pobrigaj za to reč ,. Da ■ - • ne pozabi, stopi v zvezo z Bernard - Mo-som.. Kaj? Kako...? O za božjo voljo, ne prekinjajte zveze! .. Halo, halo! New-York? Da, prekinili 6te zvezo... Kako? Ne v. Vse eno je,.. Končal sem . .«
Od tu in tam
Včeraj je knez namestnik sprejel v slovesni avdienci novega švicarskega poslanika na našem dvoru in dosedanjega odprav poslov Paula Steinerja zaradi sprejetja poverilnic. Malo pred 12 je dvorni avto z namestnikom šefa protokola dr. Ivanom Frangešem prišel pred švicarsko poslaništvo po dr. Steinerja in nato sta se oba odpeljala na Beli dvor. Slovesni izročitvi poverilnic z običajnim ceremonialom je prisostvoval tudi zunanji minister Cincar Markovič in vojaški in civilni dom Nj. Vel kralja.
Včeraj se je pripeljal v Belgrad Nikolaj Veld, predsednik upravnega odbora in glavni ravnatelj madžarske poročevalske agencije MTI, bivši notranji minister in eden izmed najuglednejših madžarskih publieis.ov. V Belgradu ostane s svojo ženo 2—3 dni.
Gradbena delavnost bo letos zaradi svetovnih dogodkov precej manjša kakor lani. V vseh večjih jugoslovanskih mestih pravijo, da so ljudje postali previdni in da se nočejo z zidanjem prenagliti. Takih znakov pa ni v Belgradu, kjer je mestni gradbeni urad dobil že nad 70 načrtov v odobritev. Pač pa imajo ljudje neprijetnosti zaradi cen gradbenega materiala, ki je dražji, odnosno se cene menjavajo vsak dan. Samo opeka se je podražila od 420 na 500 din.
Proti novemu pravilniku za nadaljevanje študij dijakov iz meščanskih šol v raznih strokovnih šolah in trgovskih akademijah so se izrekli srbski meščanskošolski učitelji. Prej je bil tistim dijakom, ki so dovršili meščansko šolo, dovoljen vstop v strokovne srednje šole in na trgovsko akademijo, novi pravilnik trgovinskega ministrstva pa določa, da bodo morali meščanskošolski dijaki pred vstopom v trgovsko akademijo položiti dopolnilni izpit iz matematike, srbohrvaščine in iz enega tujega jezika. Učitelji pravijo, da se s tem po krivici zapira pot pridnim in nadarjenim meščanskošol-skim dijakom do višje izobrazbe, čeprav je ustroj meščanskih šol tak, da pripravlja dijake za praktične poklice. Posebno spomenico o tem vprašanju bodo poslali trgovinskemu ministru.
Na vsem Jadranu je bil včeraj silen vihar. Vlekla je huda burja s hitrostjo več kakor 100 km in onemogočila vsako plovbo. Zaradi tega so imeli vsi parniki velike zamude, nekateri pa sploh niso smeli odpluti iz pristanišč. Zavladal pa je tudi hud mraz, nenavaden za tako pozen zimski čas na našem Primorju.
Vprašanje z volno tare jugoslovansko tekstilno industrijo. Dokler ni bilo vojne, je prihajala volna v našo državo iz Avstralije, Južne Amerike in iz Anglije in je bila cenejša kakor pa naša domača volna. Naša država je glede števila ovac sicer na petem mestu v Evropi, vendar pa industrija ni nikdar segla po domačem blagu. Cim pa je izbruhnila vojna, so se cene volni dvignile. Tuja volna se je podražila za celih 100 odstotkov. Povrh tega pa so nastale še druge težave, kajti tujo volno je prvič težko dobiti, drugič pa jo je treba plačevati z gotovino. Zaradi tega se je na mah povečalo zanimanje za domačo volno. Sedaj, ko so cene tuje volne večje, se bo dala doseči tudi za domačo volno nekoliko višja odkupna cena. Predvsem pa bi bilo treba organizirati odkup od kmetovalcev in pastirjev. Zbuditi je treba v pridelovalcih tudi zaupanje, kajti ovčereja se je pri nas zanemarjala. Znanstveniki so dokazali, da je domača volna zelo uporabljiva in da je gre le prav malo v upadek-
Celn kipov so se začeli lotevati zagrebški ta-
lovi. Pred 2 dnevoma so namreč zapazili, da je s podstavka v Tuškancu zmanjkal bronast kip, po-prsje znanega hrvatskega pesnika Dragutina Dom-janiča. Kip so postavili pred dvema letoma. Verjetno je, da se je tatu zahotelo po bronu, katerega bo prodal kakemu starinarju. Policija je takoj alarmirala vse kupovalce starega železa in kovin, toda doslej zločinec ni še nikomur ponudil kipa v prodajo.
Zadnje vlečenje dobitkov državne razredne loterije je bilo namesto včeraj, kakor je bilo napovedano, šele danes. Razredna loterija praznuje 50 letnico svojega obstoja in zalo je kmetijski minister želel biti osebno navzoč, ko bodo vlekli vse glavne milijonske dobitke v Banjaluki. Ker pa je bil minister službeno zadržan, so zadnje vlečenje premestili za en dan. Tako bodo srečni dobitniki milijonov znani šele danes zvečer.
Krojaški pomočniki in šiviljske pomočnice so
začele stavkali v Zagrebu. Zahtevajo višje mezde zaradi podražitve življenjskih potrebščin. Da bi pa na mojstre in mojstrice bolj učinkovito pritisnili, so si za stavko izbrali prav čes pred veliko nočjo, ko imajo krojači največ dela. Do pogajanj med mojstri in pomočniki še ni prišlo, gotovo pa je, da se bodo morali mojstri omehčati in odje-njati, ker bi sicer imeli velike neprijetnosti s svojimi strankami.
Sivega tjulna so ujeli ribiči iz Komižc v Dalmaciji. Opazili so bili, da hodi tjulen stalno na skale otoka Svetac in se tam sonči. Žival je v Sredozemskem morju bolj redka in prav zato so ribiči postali nanjo pozorni. Dva ribiča sta previdno nastavila mrežo in čakala skrita, kdaj jse bo žival priplazila iz vode. Cim je tjulen začel stopati po mreži, se je vanjo zapletel, nakar so ga živega in nepoškodovanega ujeli. Žival bodo prepeljali v zagrebški živalski vrt.
Na dve leti zapora je obsodilo belgrajsko sodišče detektiva Marka Markoviča, ki je bil cb priliki hišne preiskave v samoobrambi ustrelil generalnega ravnatelja Privilegirane izvozne družbe Eda Markoviča. Edo Markovič je sicer prvi streljal na detektiva, toda sodišče se je navzlic temu postavilo na stališče, da je detektiv prekoračil mero nujne obrambe in ga je zato obsodilo na dve leti strogega zapora. Detektiv se je proti previsoki kazni pritožil.
Trgovec in njegova dva sinova sta kradla v trgovini konkurenta v Kavadarju. Trgovec Jovanovič je že eno leto opažal, da mu zmanjkuje blago iz trgovine. Prepričan je bil, da mu kradejo domači, dokler ni nazadnje sklenil postaviti zasedo. Silno pa so bili vsi presenečeni, ko mu je padel v pest trgovec Džamba6ovič in njegova dva 6inova, katerih eden je študent visoke kocnercijalne šole v Zagrebu. Džambasovičevi so spretno odkrili 6treho na hiši trgovca Jovanoviča in so se skozi odprtino spuščali v trgovino. V enem letu so nakradli raznega blaga za več kakor 100.000 dinarjev,
Samomor je izvršil s tem. da je zažgal hišo in se obesil vojni invalid Anton Peler iz Osjeka. Mož je kazal zadnje čase znake duševne bolezni. Ko je šla njegova žena v mesto na trg, je mož odšel v bližnje gospodarsko poslopje, ga zažgal, takoj nato pa se ie obesil. Vse ie zgorelo s truplom vred
Krasen In vsebinsko globok film. ki bo pretresal vsakega gledala: Kathe Nagy In Jean Murat
Film velike ljubezni, izredno napetih dogodkov, petja, plesa, skratka film, ki bo zadovoljil Dajizbirčnega gledalca!
ni
LJUBEZEN 0EL1BEGA KNEZA
Nults de Princes
Ob 1«., 19. in 21. uri
KINO UNION ulu-u
Umetniška razstava Matije Jame
V Jakopičevem paviljonu razstavlja te dni eden naših najznamenitejših slikarjev. Matija Jama je mož, čigar umetnost si je znala pridobiti širok krog spoštovalcev ne samo v ožji domovini, ampak tudi daleč izven njenih meja.
Jama jz slikar iz tistega rodu impresionistov, ki ga je odlikovalo izredno tehnično znanje, nekega prirodnega, prav nič ali le malo tuhtajočega kompozicijskega čuta ter vrojenega 6misla za vezavo najneznatnejših odtenkov in barvnih ploskvic v harmonično učinkujočo, zračno in živo svežo celoto, razen tega pa še plemenita skromnost in preprostost. Ti zadnji lastnosti pa sta pri Jami nemara še izrazitejši kakor pri kateremkoli njegovih sodobnikov. Jama, ki je izrazit krajinar, pogosto vzame motiv, ki ga stotine in stotine drugih sploh ne bi razbrale ali pa bi šle mimo njega kakor mimo nečesa, slikarsko povsem nezanimivega, ali pa preveč kočljivega. In vendar Jama tudi v takem izrazu najde upodobitve vredno ter hvaležno snov, ki mu v podrobnostih razodene tisoč mikavnosti. Ob nekih njegovih slikah človek živo začuti, da gleda delo umetnika, ki mu je slikanje od Boga podarjeno veselje, ne briga ga svet, zaverovan v predmet se mu posveča s tiho strastnostjo in je na najbolj skritih mestih najbolj srečen, ker se delu lahko posveča nemoteno, vesel lepote, ki jo razkriva in dela, ki ga opaja. Ne zastavlja si miselnih, konstrukcijskih problemov, ne tuhta, ampak slika, kar vidi, kakor mu je bilo dano po božji volji in darežljivosti. Samotna 6reča, sreča razigranega favna, ki je vesel lepega poldneva in božje prirode, diha iz njegove »Spomladi«. Ta pokrajina in to veselje, ki veje iz nje, bi bila prav tako lahko kje na samotni teksaški preriji, in mož, čigar tiha sreča odseva iz njenega raz-
položenja, bi bil prav tako lahko samotni farmar, ki 6e veseli 6 preprostim srcem, polno in živo, pa brez estetiziranja in umovanja. Jamove slike razodevajo uravnovešenega, jasnega, skromnega človeka, Id ne dviguje in ne patetizira svojih pokrajin Le v starejših delih se tu pa tam še opažajo poskusi te vrste vzporedno z manjšo slikarsko-tehnično snažnostjo in čistostjo, večinoma nošeni po rahlo fantastičnem vejevju in oblakih kakor n. pr. «Po dežju«, ali »Mesec vzhaja«. Jamova posebnost je tudi veselje za pokrajino, ki očituje skoraj le eno samo barvo, n. pr. zeleno («Dolina Save«), Skoraj vsakemu drugemu bi se ta pokrajina izprevrgla v priskutno, osladno enoličnost, ker zna v njej razbrati vse integralne, tudi najfinejše odtenke. Jami se ne. Rad ima tudi tvegane kombinacije (oranžno-sinje, oranžno-sivo ali vse stopnje od temnosive in črne do vijoličaste in spet nazaj v nekakšno zamolklo, zamračeno modrino). Kako krepko učinkujejo n. pr. «Hrastje v jeseni«, »Večer v gozdu« ali čudoviti »Pogled na Smamo goro« s cezannejevsko učinkujočimi obstratmi na vejah in drugi!
Jama ima tudi nekaj motivov iz italijanskih mest, vendar ti, kakor tudi pokrajine, v katerih srečavamo ljudi, ne razodevajo tiste močne, prepričljive in sijajne poezije, kakor jo razodevajo druge njegove pokrajine. Nekam tuj ostaja slikar do ljudi, njegov svet je pokrajina, njena lepota ga zanima in navdušuje. Čvrste in zanimive so sicer neke njegove študije, vendar ima človek tudi ob njih dojem, da prav za prav ne prihajajo iz resničnega, pravega Jamovega kraljestva, ki je v lepoti krajin.
Razstava slikarja Jame zasluži največjega obiska in največje pozornosti s strani občinstva, ki mu je v teh časih še kaj za umetnost.
Staroupokojenci bodo dobili posebno doklado
Belgrad, 8. marca. Včeraj popoldne je bila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri in podpredsednik vlade dr. Maček razen trgovinskega ministra dr. Andresa, ki se nahaja v tujini. Predsedoval je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Poleg drugih resornih vprašanj so načelno razpravljali tudi	o vprašanju proračuna za
prihodnje	proračunsko	leto. Sklenjeno	je	bilo, da
se bodo prejemki upokojencev do neke mere izenačili. Znano je, da so bili prejemki upokojencev po starih zakonih manjše, kakor prejemki tistih upokojencev, ki so bili upokojeni po novem zakonu. Ker so se strokovnjaki finančnega ministrstva postavili na	stališče, da	tega vprašanja	ni	mogoče
enostavno	rešiti, ie bil	izdan sklep, da	se	da upo-
kojencem, ki so bili upokojeni po starih zakonih.
Litija
Blagoslovitev dispanzerja. V nedeljo dne 3. marca ob 11 dopoldne so se zbrali v prostorih predilnice v Litiji zastopniki oblasti, dobrodelnih ustanov in društev, da prisostvujejo blagoslovitvi dispanzerja. Predsednik protijetične zveze v Litiji, gospod Gjaja, je v uvodu svojega govora pozdravil zastopnika banske uprave okrajnega načelnika dr. Gregorina, primarija dr. Neubauerja, zastopnika OUZD dr. Bohinca in vse druge zastopnike, med njimi tudi dekana g. Antona Gornika iz Šmartna pri Litiji, na kar je očrtal dosedanje delo zveze.
Primarij dr. Neubauer je nato zbranim govoril o razvoju prolijetičnih zvez m njihovi važnosti za zdravstvo našega naroda. Izrazil je upanje da bo Slovenija v dveh letih preprečena 6 temi človekoljubnimi ustanovami, ki se bodo borile proti jetiki med našim narodom.
Zastopnik OUZD g. dr. Bohinc je Zvezi obljubil vsestransko podporo, ker je Okrožni urad predvsem zainteresiran, da dispanzerji uspešno delujejo. Rekel je dalje, da 60 dispanzerji postali božja pota za bolne in zdrave ljudi. Z vedno večjim zaupanjem se naš narod zateka v te zdravstvene edi-n:ce.
Predsednik Zveze g. ravnatelj Gjaja je nato izročil dispanzer v varstvo kuratorija, ki ga tvorijo župan gospod H.nko Lebinger, predsednik zveze g. Gjaja, župan Rus Ignacij iz Šmartna pri Litiji, dr. Lebingcr Franc, kot vodja dispanzerja in ga. Jelnikar Tončka.
Pred blagoslovilvenim obredom je imel domači gospod župnik Vinko Lovšin kratek nagovor, v katerem je zlasti povdaril svetopisemske besede: »Zastonj se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše.«
K Po blagoslovitvi so si vsi udeleženci ogledali prostore in rfintgenski aparat, ki sta ga gledalcem razkazala in razložila primarij g. dr. Neubauer in dr. Lebinger. Vsi udeleženci so si bili edini v tem da je dispanzer v Litiji eden najlepših v Sloveniji. Odboru zveze z gospodom Gjajem na čelu gre za to veliko zdravstveno in socialno pridobitev vse priznanje! Le naprej po tej poti. Bogu v čast, bližnjemu pa v pomoči
«Naši otroci«. Predstava drame «Naši otroci«, ki jo je uprizorilo litijsko prosvetno društvo v Litiji dne 2 in 3. marca je odlično uspela. Vloge so bile to pot zelo posrečeno razdeljene. Igralci so 6e v6i potrudili, zlasti pa so ugajale ženske vloge. Igra je zelo sodobna in je vsem gledalcem ugajala. Še več takih predstav si želimo!
Policijska ura. Po litijskih gostilnah ni več policijske ure. Ustavila se je Stalni nočni »borci« so namreč mnenja, da 60 6V.obodni ljudje, ne pa sužnji ure! Policijska ura tore nema stoji in čaka boljših časov nočni «borci« pa uprizarjajo v gostilniških lokalih razne predstave, ki se končujejo na tujih dvoriščih v družini psov. Sreča lega boja pa je bila muhasta: včasih odnese s tega boja raztrgane hlače in krvave roke nočni «borec«, drugič pa podleže nedolžna žival. Vsega je kriva stoječa policijska ura!
Meso so podražili. V ponedeljek 4. marca je bil v Litiji 6e;m Mesarji 60 plačevali živino kot običajno od 5 do 7 din za kg. Nekaj dni prej pa so litijski mesarji meso iz neznanega vzroka podražili od din 12 na 14.
Na Grbinu pri Litiji je po daljši bolezni umrl dolgoletni član Pr06V. društva in požrtvovalni gasilec Lenarčič Jože. Naj mu sveti večna luč Sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
Večate in širile
Slovenski dom!
Odgovor za razbojniški napad sredi Maribora
Maribor, 8. marca.
Dne 24. septembra lanskega leta zvečer sta se nahajala zakonca Ivan in Ivana Kozljanič v gostilni v Stolni ulici, kjer sta se pa zaradi šaljivega zbadanja nekaj 6porekla. Mož se je ujezil, V6tal ter se napotil sam proti domu, njegova žena mu je sledila okrog pol 12 ponoči. Še preje pa je v gostilni po moževem odhodu k njej prisedel neznanec in se spustil z njo v pogovor. V svoji naivnosti mu je pripo-povedovala, da je na pošti dvignila ves svoj denar, ki ga rabi za zdravljenje in da ima ta denar pri sebi, ker se boji, da ga doma ne bi kdo ukradel. Ta brezskrbnost, s katero je pripovedovala o svojem denarju, je poslala usodna. Ko se je po nekoliko mračni Mesarski ulici vračala proti domu, je za seboj nenadoma zaslišala nagle korake. V tistem trenutku je neznanec skočil k njej, jo podrl na tla ter jo pričel daviti. Posrečilo še mu je, da je ženski izstrgal ročno torbico, v kateri je imela svoj težko prihranjen denar in pobegnil. Napadena je seveda takoj po begu roparja začela kričati na pomoč ter je priklicala policijskega stražnika, ki je roparja izsledil v osebi 28 letnega brezjKiselnega in že večkrat kaznovanega čevljarskega pomočnika Ivana He-rička. Danes je prišel ta Heričko, ki je doma iz Kamnice, pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča. Odločno taji, da bi bil kriv. Izpovedi napadene Kozljančeve in nekaterih prič pa so tako o-b-težilne, da mu ne bo vse zatrjevanje nedolžnosti nič pomagalo.
Razprava ob času poročila traja.
Športne vesti
Nedeljske ligaške tekme v hrvasko-sloven-ski ligi bodo sodili naslednji sodniki:
V Zagrebu: Gradjanski: Split (g. Jirasek, po
sporazjimu).
Concordija : Bačka (g. Višnjič, po sporazumu).
V Splitu: Hajduk : Hašk (g. Kranjc, po spora-
zumu).
V Osjeku: Slavija : SaSk (g. Mlinarič.
V Varaždinu: Slavija : Ljubljana (g. Matančič).
Rafku Kacijnnu, znamenitem igralcu Hajduka, ki je bil zaradi svojega še bolj znamenitega nastopa proti ljubljanskemu sodniku g. Macorattiju doživljenjsko diskvalificiran, je sedaj Hrvaška nogometna zveza znižala kazen na devet mesecev suspenza. Hajduk se je proti prvi kazni pritožil in je tedaj HNS znižal kazen na dve leti, sedaj pa kot povedano celo samo na 9 mesecev, ker služi sedaj Kacijan svoj kadrovski rok. Čim se torej vrne od vojakov, bo imel pravico nastopanja.
Tudi spor med HNS in Splitom, ki je bil suspenziran, se bo v kratkem končal — tudi z_ umikom HNS in bo dobil Split svoje zadoščenje. V obeh primerih lahko rečemo: periunt montes, sed nascitur... Po naše HNS na ta način ne bo obdržal svoje avtoritete.
V soboto in v nedeljo bo_v Zagrebu sestanek delegatov srednjeevropskih klubov. Pri tej konferenci bo govora o letošnjih tekmah za srednjeevropski pokal. Za te tekme so se do sedaj izjavile Jugoslavija, Madžarska in Romunija, Italija in Češka se bosta izjavili na tem sestanku, dočim avstrijski klubi v tej konkurenci ne bodo sodelovali.
Sestanka se bodo udeležili za Italijo gg. dr. Mauro in Copola, za Madžarsko dr. Guidofaloy, državni komisar za šport, in Ginzerv, za Romunijo dr. Virgilio Etsonomu in dr. Livvio Luga, za Češko prof. Pelikan, za Jugoslavijo dr. An-
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratur* V (V		j* ec c & > — cc * s š*	•e c X 0 c •ec -7 »1 o	Veter (smer, in kost'	Rada- vlne	
		X 'a? °S!	(c . ■«' «e o « e				m/m	•3 1
Ljubljana	764’b	06	-9-2	75	■li- to	0		—
Maribor	7o2T	-1-3	•110	90	4	0	—	—
Zagreb	759-4	2-U	-5-C	70	8	NE,	—	—
Belgrad	756-6	■5-0	-8"t'	St-	1	N-	—	<—
Sarajevo	757-:	-1-0	-8-0	8i	10	0	—	—
Vis	757 4	-2-0	-4-0	40	10	N,	_	—
Split	747-9	4-0	-3-0	00	10	NE,	—	—
Kumbor	747-7	1-0	-2-0	60	10	NE,	—	—
Rab	750-	1-0	-4-0	40	10	NE,	—	—
□anpovim*	748-2	4-0	-i-o|	50	10	NE,	—	—
Vremenska napoved: Jutranja megla in občuten mraz, čez dan večinoma jasno in toplejše vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —12.4.
da doklada in da se tako njihovi prejemki približno izenačijo s prejemki upokojencev, ki so bili upokojeni jx> novem zakonu. To doklado bodo upokojenci začeli sprejemati od 1. aprila. Sklenjeno je bilo, da se tistim državnim uradnikom, ki so plačali denar za plinske maske, vrne ta denar ker bo država sama plačala maske. Uredba o odkupu živine za primer mobilizacije je bila izpopolnjena tako, da bo tisti, ki živine noče prodati, isto dal v zakup. Nato je bila izpopolnjena vrzel v naši vojaški zakonodaji s tem, da je bila izdana uredba o naglih sodiščih, ki določa natančen postopek za tisti dela, za katera so pristojna vojaška sodišča. Nato so na r lošno razpravljali o položaju športnih organizacij.
Koledar
Danes, petek, 8. marca: Julijan.
Sobota, 9. marca: Fran R.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-Seva cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Gospodinjska razstava v društveni dvorani pri Sv. Petru v Ljubljani bo odprta v soboto 9. t. m. od 15 do 18 in v nedeljo 10. t. m. od 7 zjutraj do 17 popoldne.
Sulamit, mlada zdravnica je šla med gobavoe. Zakaj je to storila, bo Sulamit sama povedala v nedeljo popoldan ob 5 na frančiškanskem odru. Pridite poslušat Velika sestre sv. Klare, ki igrajo igro »Sulamit«.
APZ — Danes so izšli program in zvezki za koncert Akademskega pevskega zbora v ponedeljek, 11. t. m. ob 20 v Unionu. Dobe se pri blagajni na
univerzi.
Koncert godalnega kvarteta Poltronieri iz Milana. Glasbeni časopis Signale pravi, da je kvartet Poltronieri tako odličen, da se ob njegovi igri spominjamo na najslavnejše godalne kvartete, kar jih je kdaj nastopalo na koncertih. Vst štirje člani kvarteta so dosegli kar se tiče tehnike zvoka in glasbene enotnosti tako višino, ki je prav blizu popolnosti. Vsako delo, katerega igrajo ti umetniki, je užitek poslušati. Poltronierijev kvartet bo igral v Ljubljani v petek 15. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Llubllansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Petek, 8. marca, ob 15: »Profesor Klepec« Izven. Predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Ob 20: .Literarni večer hrvatekih književnikov. Izv. Cehe od 10 din navzdol. Sobota, 9. marca: »2ene na Niskavuoriju«. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol (25. predstava )
Nedelja, 10- marca ob 15:	«Rdeče rože«, krven.
Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Praznik cvetočih češenj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. — Začetek ob 20.
Petek, 8 marca: zaprto
Sobota, 9. marca ob 10: «Obuli maček« Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Balet Hrestač«. Izven. Gostovanje Anta Marušiča.
Nedelja. 10. marca ob pol 11: «Pepelka«. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol Ob 15 »Tosca«. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova Ob 20: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Za današnjo pojxildansko predstavo veljajo globoko znižune cene od 14 din navzdol, na kar opozarjamo. Uprizorili bodo komedijo znanega slov. pisatelja dr. F. Kozaka »Profesor Klepec«. Dejanje jx»kaže težuve profesorja-idealista v stiku z realnim življenjem. Delo ic zrežiral dr. Kreft.
Na nocojšnjem rccitacijskem večeru hrvat-skih pisateljev, ki ga priredi društvo slovenskih književnikov, bodo iz svojih del čitali: Dr. Ilija Jakovljevič, dr. Anton Bonifačič, Do-briša Ccsarič, Ivo Kozarčanin, Vladislav Kušan, Ant. Nizeteo, Novak Simič, Ivan Goran-Kovačič. in Dragutin Tadijanovič. Začetek ob 20. Veljajo cene od 10 din navzdol.
25. predstava učinkovite finske igre »Žene nn Niskavuoriju« bo v soboto zvečer po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Pisateljica je Hella V u c 1 i j o k i, ki je s sigurnim d rama ts k im prijemom znala izluščiti najznačilnejše ^trenutke iz zakonske krize, v kateri se bori mož med ljubeznijo in dolžnostjo. Izvrstne kreucije Marije Vere, Juvanove, Danilove m Jana ter vseh ostalih sodelujočih, so vredne največje pozornosti. Režiser dr. Kreft.
V soboto zvečer bomo v Leoncavallovih »Glumačih« slišali prvič na našem odru v par-«ji Tonia mladega hrvaškega baritonista A. Marušiča, ki po svojih lepih glasovnih kvalitetah obeta postati kmalu zelo uporabna odrska moč dramat. žanra. Obenem se bo uprizorila tudi suita iz Čajkovskega baleta »Hrestač«, ki je v izvedbi našega baletnega zbora zelo lepo uspela.
V nedeljo poj>oldue se bo ponovila Puccinijeva »Tosca« z obema priljubljenima gostoma Majdičevo in Popovom, ki sta pri zadnji jiredstavi vzbudila zavoljo svojih igralsko in pevsko odlično podanih kreacij tolikšno pozornost in žela tako zaslužen uspeh.
V nedeljo zvečer se bo pa uprizorila prekrasna Mozartova opera »Fignrova svatba«, v kateri so zasedeni vsi naši najodličnejši pevci, ki so v Debevčevi režiji in piod dr. Svarovim glasbenim vodstvom ustvarili vrsto prvovrstnih odrskih stvaritev. Sploh je vsa predstava na izredni višini, kar je že samemu na sebi mojstrskemu Mozartovemu delu pripomoglo na našem odru še do posebnega uspeha. Figarn poje ravnatelj Betetto.
Mariborsko gledališče
Petek, 8. marca: Zaprto.
Sobota, 9. marca, ob 20: »Kovaretvo io ljubezen«. Red A
Nedelja, 10. marca, ob 15: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cene. — Ob 20: «Othello«. Znižane cene.
drejevič, predsednik JNS, Kika Popovič ter v imenu HNS dr. Krajevič, dr. Šimic in Čuvaj. Konferenca bo v dvorani hotela Esplanade,
'J!1 ■ "
Naloge ekspedicije admirala Byrda na Južni tečaj
Ekspedicija admirala Byrda, ki je sedaj na potu na južni tečaj, je največja raziskovalna ekspedicij*, ki jo je dosedaj poslalo človeštvo raziskovat nepoznane kraje na južnem tečaju. To potovanje admirala Byrda financira vlada Zedinjenih ameriških držav Topot se ne bo boril z neizmernimi naravnimi težkočami samo človek s svojo vztrajnostjo in srečo, ampak vsa človeška znanost in tehnika. Ta ekspedicija se razlikuje od vseh dosedanjih tudi v 'tem, da ni njen edini cilj stopiti na južni tečaj, ampak so cilji tega podviga mnogo večji in pomembnejši. Ekspedicija admirala Byrda gre na južni tečaj z nalogo pridobiti človeštvu novo veliko celino z vsem njenim geološkim bogastvom.
Ekspedicij admirala Byrda je nevarno in težko podjetje. Peščica ljudi 6© je spustila v borbo s strahotno osamljenostjo arktičnih krajev, kjer je tedne in mesece polama noč. Mnogo ljudi je že pokopanih v tem ledenem grobu. Drugi pa so 6pet uspeli, toda samo s skrainim trudom in neverjetnimi napori. Borba z ledom 6e je topot začela z neobičajnimi sredstvi. Admiral Byrd bo za dosego svojih ciljev uporabil zrakoplova, oklopne vozove in še neke vrste premično trdnjavo, ki se giblje po suhem in na vodi.
Ko ob koncu polarne noči zasijejo na obzorju slaibotni sončni žaiii, bo iz aeroplana mogoče videti vso ogromno pokrajino na južnem tečaju, kjer 60 na vsem svetu največje ledene gore, ki dosegajo višino do 3400 metrov.
Dve oazi na Južnem tečaju
Dosedaj sta na Južnem tečaju, oziroma v celi tej pokrajini znana samo dva kraja, ki sta brez ledu, to je predvsem Grahamova zemlja, prelepa oaza s krasnimi dolinami. Povsod drugod so raziskovalci dosedaj našli samo žalostno ledeno puščavo.
Osvajanje Južnega tečaja igra v zgodovini človeštva zelo važno vlogo. 2e od leta 1873, ko je Jakob Cook na dan 15. januarja prvič dosegel območje Južnega tečaja, pa do danes se človeštvo ni prenehalo boriti se 6 težavami in zaprekami, ki jih na vsakem koraku zahteva od človeka ledena puščava.
Raziskovalec Shackleton, ki je z ladjo «Endo-rance« v septembru leta 1915. šel proti Južnemu tečaju, je zadel v nevidno ledeno steno, zaradi česar je njegova ladja z mornarji vred utonila. Prvi človek, ki je v resnici dosegel Južni tečaj, je bil znameniti norveški raziskovalec Roald Amundsen. Amundsen je dosegel svoj cilj 14. decembra 1911.
Znanstveni in politično-gospodarski pomen
Potem so se ljudje za dosego Južnega tečaja začeli posluževati zrakoplovov. Leta 1928. je Wil-kins Ejerson v devetih urah preletel Grahamovo zemljo.
Admiral Byrd gre 6edaj že v tretje na Južni tečaj. Leta 1929 je Byrd preletel Južni tečaj z aeroplanom. Ves 6vet je tedaj z največjim zanimanjem zasledoval ta drzni polet Njegova druga ekspedicija, ki je bila na Južnem tečaju od leta 1933—1935 ni imela sreče in niti zadostnih sredstev, Samo gol slučaj je rešil vso ekspedicijo gotove smrti. Ta neuspeh Byrdu ni vzel poguma V6e svoje znanje in izkušnje je uporabil za to, da je temeljito pripravil svojo tretjo ekspedicijo. Topot pa njegova ekspedicija nima samo znanstveni, ampak tudi gospodarsko-politični pomen.
Byrdova »snežna križarka«
o*. Preden 6e je Byrd odločil za svoje trstje potovanje n« Južni tečaj, se je temeljito pripravil. Na pomoč je poklical vso znanost in vso tehniko. Vr-
hunec njegovih priprav je lakoimenovana »Snežna križarka« Po oceni strokovnjakov se lahko ta gibljiva trdnjava z vso varnostjo premika po ledenih in zasneženih planinah, prav tako pa tudi lahko uspešno kljubuje mrazu v polarnih morjih. Ta «Snei-na križarka« je tudi obenem nosilec za zrakoplov, ki po desetih minutah priprav lahko vzleti. Posadka križarke je sestavljena iz štirih ljudi, ki morejo ostati v križarki tudi po več mesecev.
»Snežna križarka« je dolga 17 metrov, široka štiri in pol metra in tehta 35 ton Križarka lahko samostojno prevozi pot, ki je dolga 8000 kilometrov. Križarka ima dva Dieselmotorja in kolesa, ki merijo v premeru tri metre. Hitrost, kt jo križarka lahko doseže, je odvisna od kraja, kjer vozi in znaša 16 do 50 kilometrov na uro. V notranjosti so tri izolirane kabine proti mrazu tako, da osebje lahko mimo opravlja svoj posel tudi, če je zunaj 60 stopinj mraza
Na prednjem delu križarke je mesto, koder 6e upravljajo stroji, dalje sprejemna in oddajna radio postaja ter znanstveni instrumenti. V sredini je kabina za dnevno bivanje, kuhinja in prostor, kjer so spravljene življenjske potrebščine, v zadnjem delu pa je rezervoar za gorivo.
Cilji te ekspedicije so zelo veliki in pomembni. Byrd bo skušal ugotoviti tajnost kozmičnih žarkov, katerih prodoma moč je tako velika, da ji odoleva štiristo metrov dobel sloj vode, ali petintrideset metrov debel sloj lesa. Poleg tega je zelo pomemben meteorološki in geološki študij. Ta študij ne bo samo teoretičen ampak tudi praktičen, ker računajo s tem da so v območju Južnega tečaja bogata ležišča premoga in nafte. Posebno pozornost bodo člani ekspedicije posvetili magnetizmu in iskanju točne točke južnega magnetnega polja.
Byrdova ekspedicija je na to pot krenila z dvema ladjama «Nord Star« in «Biar«. S celotno ekspedicijo je odšlo vsega skupaj 125 ljudi in 160 psov za vprego. Rezervne hrane imajo s seboj za 150.000 obrokov. Poleg tega ima ekspedicija pet zrakoplovov in tri oklopnjače«. V vsej zgodovini človeštva ni dosedaj bila niti ekspedicija tako pripravljena kakor je Byrdova. Zato tudi vsi od tretje Byrdove ekspedicije pričakujejo največje uspehe.
Byrdova ekspedicija pa je še. preden je prišla na cilj, naletela na nevarnost, ki bi prav lahko že preje uničila V6e načrte hrabrega raziskovalca. Po vesteh, ki jih je dobilo ministrstvo za pomorski promet Zedinjenih ameriških držav, 6ta obe ladji admirala Byrda naleteli v Zalivu kitov na veliko ledeno steno, ki bi 6koro uničila obe ladji. V zadnjem trenutku pa se je spretnim kapitanom ladij posrečilo preprečili usodno trčenje. Ta nevarnost, ki bi lahko postala usodna za vso ekspedicijo, ni prav nič izpremenila načrtov admirala Byrda. Admiral Byrd je smelo plul naprej, prepričan, da bo uspel in prepričan, da bo začeto delo 6rečno dovršil.
Huda poledica v Ameriki
V Nevv Yorku in okolici je zadnje dni vladalo strahovito vreme. Poledica je uničila več milijonov drevesc. Zaradi močnega mraza in zaradi mrzlega vetra se je naredil na drevju debel led. Pod težo so sc začele lomiti veje, trgale pa so se tudi telefonske in brzojavne žice. Samo na kmetijstvu je .škoda tolikšna, da presega škodo, ki jo je povzročil vihar leta 1938. Mnoga mesta v okolici New Yorka so ostala brez električnp luči. Telefonske zveze so pretrgane. Potniški in avtomobilski promet je dejansko onemogočen, ker je ponekod drevje in vejevje zaprlo pot škoda znaša več milijonov dolarjev. Smrtnih žrtev pa k sreči ni bilo.
Ameriški admiral Byrd, ki je pred kratkim odkril neznane pokrajine on južnem lecaju. je pri svojih raziskavanjib uporabljal letalo s posebnimi drsalkami iz gumija. / njuni letalo lahko pristaja na vodi in na ledu
Takole je uklenjenih v led na stotine parnikov zlasti po Baltiškem morju. Led je tako debel, da ga samo najmočnejši ledolomilci presekajo in si pomagajo skozenj
zapuščala hlevov Prepovedano je prevažati živino z železnico, avtomobili itd. Goriški prefekt je izdal zaradi tega številne odredbe. Vsak transport živine mora biti odslej podvržen strogemu preventivnemu pregledu s strani veterinarskih strokovnjakov, ki se mora izvršiti pred začetkom transporta.
Uboj pred sodiščem
Pred tržaškim sodiščem se je končal proces proti Josipu Bossiju in njegovemu 6inu Mariju, ki sta pred meseci umorila in oropala Kacijana Bertoka in ga vrgla v prepad v bližini Dekanov. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oče oproščen, sin pa obsojen na 19 let zapora, 3 leta poboljševakiice in 3 leta policijskega nadzorstva. Sodniki so upoštevali olajševalne okolnosti, da je bil sin z umorjenim sprt, da je duševno obremenjen in da ni umoril Bertola zaradi ropa.
Prepovedana divjačina
Z dekretom od 5. junija 1939 je prepovedana prodaja divjačine od 8. januarja dalje Vsi trgovci in W k* imajo hladilnike, so morali tega dne prijaviti deželnemu uradu za lov vso divjačino, ki jo nameravajo prodajati po tem času, kar je dovoljeno. Od tega urada so dobili posebne znake, ki jih morajo pritrditi na vsakega divjega zajca, smo itd. zaradi evidence. Prekršitelji tega dekreta bodo kaznovani z denarnimi kaznimi od 100 do 2000 lir.
Sam na potapljajoči se ladji... Slika je posneta ob potopitvi neke holandske ladje v Severnem morju. Kdo ve, če so tisti, ki so ta prizor slikali, rešili nesrečneža?
Novice s Primorja
Velik načrt za melioracijo in osuševanje
Italijansko kmetijsko ministrstvo je izdelalo obširen načrt za melioracijo, kanalizacijo in osuševanje obširnih terenov v dosedaj pasivnih krajih, ki naj bi se realiziral v teku osmih let. Načrt predvideva poldrugo milijardo lir stroškov za ta obsežna dela. Pol milijarde je predvidenih za gradnjo kmečkih vodovodov, ena milijarda pa je potrebna za osu-šitev in melioracijo zemljišča na površini pol milijona hektarjev. Pri teh delih bo prišlo v poštev predvsem obširno močvirno zemljišče v Siciliji, ki ga hočejo izsušiti in preurediti za obdelovanje, izboljšati pa hočejo tudi puste predele na Sardiniji, v Romanji in okrog Bologne. V to svrho je predviden 180 km dolg kanal, ki naj bi iz Pada dovajal vodo v Ro-magno.
Proti razširjanju slinavke in parkljevke
Po Primorju še vedno razsajajo živinske bolezni, ki prizadevajo mnogo muk našim ljudem. Pred koncem leta 6e je pojavila ta nevarna živinska bolezen v občinah Krmin, Kopriva (v Furlaniji), Gradiška in Salona. Oblasti so zaradi tega ukrenile vse potrebno, da bi se kuga omejila in da bi živina ne
Program radio Ljubljana
Petelc, 8. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kramljanje z mladino (M. Zor) — 12 Naša elasba (plošče)
— 12.30 Poročila objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold koncert Radij, orkestra — 14 Poročila
— 18 Ženska ura: Hranoslovje (Zinka Mura) — 18.20 Lucienne Boyer poje (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St Leben) — 19 Napovedi poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave —
19.50 Zimski šport v Savinjskih Alpah (Tujsko-prometna zveza) — 20 Lahka glasba (plošče)
— 20.30 Pev. orkestr. koncert. Sodelujejo: ga Iv. Ribičeva in Svetozar Banovec ter Radijski orkester. Dirigent D. M šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Duet harmonik (Jože Jurman in Ivan Podobnikar).
Drug) programi
Petek, 8. marca Belgrad-Zagreb: 20.10 Vokalni in simfonični koncert — Bratislava: 19.40 Slovaške koračnice in narodne — Sofija: 19.50 Opera — Angleške postaje: 20.30 Irska oddaja
— Beromiinster: 20.4' Stara francoska baletna glasba — Budimpešta: 20.10 Ork. koncert — Bukarešta: 10.35 Opera — Francoske postaje:
20.50 Ork. konc. — Trst-Milan 17 Sopran, 21.10 Bachov koncert — Rim-Bari: 22.30 Lahka glasba — Florenca: 21 Plesna glasba — Sottens: 20.30 Ork. koncert.
R. L. Stevenson:
Na Južnem morju
Bil je povsem miren dan. tak, kakršen natoči na oločju po nekaj dneh surovega vetra, ^tapljači so bili sredi lagune pri svojem delu, kuhar, desetleten pobič, pa se je v taborišču ukvarjal s svojimi piskri in lonci. Tako so bili zaposleni vsi udeleženci razen enega samega domačina, ki je spremljal mr. Donatu pri stikanju za ptičjimi jajci.
Tedaj pa kar na lepem zaslišijo sredi velike tišine, kako pada mogočno drevo. Donat je hotel stopati mulo naprej, da bi pojasnil vzrok tega trušča, njegov sprmljevalec pa je razburjeno zavpil:	.
»Ne, to ni bilo drevo! Tu nekaj ni v redu, brž se morava vrniti v taborišče!<
Prihodnjo nedeljo so poslali vse potapljače, da bi preiskali ves otok kar se le da najnatančnejše. In glej, nikjer ni bilo podrto kakšno drevo.
Kmalu potem je mr. Donat na istem otoku zagledal nekega svojega potapljača, ko je s prav zares paničnim strahom bežal pred podobnim truščem.
Nihče od njih pa o vsej stvari ni hotel dati nikakršnega pojasnila, šele pozneje, ko je mr. Donat ob neki priliki govoril z Rua-a mariterangijem, je zvedel natančno, kaj je bil pravi vzrok njihovega tolikšnega strahu.
Kljub temu pa ostaja namen, ki ga hočejo mrtvi doseči s svojim strahotnim početjem, neglede na to ali se prikazujejo podnevi ali ponoči, v bistvu popolnoma isti.
Moj zaupnik no Samoi ni imel nikakršnega pojma, s čim bi se utegnili hraniti duhovi, ki žive po gitnovju na Paumotuju, pa je, kar zadeva to vprašanje, stvar popolnoma jasna, vsak ve za njihovo skrivnost.
Na tem trajno lačnem polotoku se morajo tako mrtvi kakor živi neprestano boriti za svojo hrano, m ker je bila rasa v preteklosti ljudožrska. so duhovi ostali tudi še dandanašnji Ker pa so živi požirali mrtve, je sklepala preplašena polnočna fantazija naprej, da bi tudi mrtvi lahko požirali žive. Brez dvoma duhovi ubijajo in pohabljajo ljudi pogosto iz gole zlobe in hudobije. Martcezanski duhovi na primer iztikajo potnikom oči Toda vse to ne-mar sloni na otipljivejših dejstvih, kakor bi človek utegnil soditi na prvi pogled, kajti oko velja povsod pri ljudožreih za slaščico, in brez dvoma je glavni nagib teh mrličev, ki se oonoči potikajo okoli, lov za hrano. Tudi ona ženska je pri pogrebu hvalila Donata kot posebno slaščico. Razen tega pa se dobe tudi duhovi, ki imajo to posebnost, da se ne hranijo s trupli, ampak z dušami umrlih.
To se jasno vidi iz neke tahitske zgodbe.
Neki otrok je zbolel, kmalu shiral ter je končno pokazal na znake, da se mu bliža smrt. Tedaj pa je pohitela njegova mati k čarovniku, ki je stanoval tam v bližini.
»Toliko, da še prihajaš o pravem času,« je menil ta čarovnik, »pravkar je bil stekel mimo mojih vrat neki duh, ki je nosil dušo tvojega otroka zavito v puraojev list; imam pa duha, ki je močnejši in ki teče še hitrejše od njega; ta ga bo vjel, še preden bo oni utegnil otrokovo dušo pojesti.«
V list zavito: kakor vse užitne in izprijanju zapisane reči!
Ali pa vzemimo slučaj, ki ga je bil na otoku Anaaji doživel mr. Donat.
Bila je na vso moč viharna, burjasta noč; otrok je bil zelo bolan, in oče j« bil, čeprav je že ležal, še vedno buden ter je prisluškoval viharju.
Kar na lepem pa je neko njegovo kokoš zagnalo z V60 silo ob hišno steno. Ker je menil, da jo je bil pozabil z drugimi vred zapreti v vami in trdni kokošnjak, je mr Donat vstal, stopil ven in našel na verandi žival, kokoš ter jo spustil v kokošnjak, na katerem je vrata za njo trdno zapahnil.
Petnajst minut pozneje pa se je šum ponovil, le s to razliko, da je žival, ko je treščila ob steno, tokrat presunljivo zavreščala in pozneje že zakoko-dakala.
Spet je mr. Donat odšel ven in jo postavil nazaj v kokošnjak. Skrbno se je prepričal in pregledal prav natančno, če je vse opravil v redu in če je žival zaprl vamo in trdno. Videl je, da je vse kakor je treba.
Ko se jc še motal okrog kokošnjaka, pa je nenadoma spet puhnil veter in ugasnil luč v nočni svetilki, in mr. Donat se je moral, že precej nervozen, pretipati v temi do hišnih vrat.
In še tretjič je kokoš priletela ob steno in tudi tretjič je mr Donat vstal, odšel ven ter napol mrtvo žival odnesel v kokošnjak k drugi perutnini.
Komaj pa je 6pet prišel do hiše, ko se je nekaj zadrcvilo z močjo jeznega odraslega moškega proti hišnim vratom, in okrog in okrog hiše se je razlegnil žvižg, ki je bil prav tako močan kakor žvižg lokomotive.
Skeptični, dvomljivi bralec bo v vseh teh okoliščinah in dogodkih razbral le znake strahotno divjajočega viharja, ženske pa so menile, da je zdaj vse v kraju in izgubljeno ter so čepele na svojih posteljah tesno skupaj ter glasno jadikovale. Dejale so, da se zdaj ne da nič več pomagati.
Nič drugega se potem ni več zgodilo — in tudi 6in ni umrl — in domnevam, da je pozneje vihar postopoma ponehal, in ž njim tudi nevihta, kajti čez nekaj čas je prišel na obisk neki poglavar iz soseščine. Bil je korajžen in drzen človek, da je bil ob tem času še na nogah, in nedvomno je tudi nosil s seboj svetlo laterno. Vsekakor pa je bil zelo moder mož, kajti kakbr hitro je bil izvedel vse podrobnosti o teh nenadejanih motnjah, jih je tudi že prestrašenim ženskam in mr. Donatu razložil.
»Tvoj otrok,« je dejal, »bo prav gotovo umrl. To je bil zli duh našega otoka, ki je zdaj na preži, da bi požrl duše pravkar umrlih.«
In potem se je začel čuditi nad nenavadnim vedenjem duha Navadno, je dejal, ni tako odkrit pri svojih napadih, večinoma tiho čepi na strehi, in sicer v ptičji podobi, medtem ko domačini, nič hudega sluteč, pohajajo okrog umirajočega ter mu pomagajo kolikor mu morejo ali pa objokujejo mrtveca, ne da bi pri tem mislili na kakršnokoli nevarnost. Ko pa se je zdanilo, in ko so se odprla vrata ter so ljudje odšli ven, pa so 6e v večini slučajev pokazale priče grozotne tragedije, krvave lise na stenah.
Pri tej stvari je spet nekaj, kar občudujem na paumot&kih pripovedkah. Na Tahitih 6i požiralec duš baje privzame način prikazovanja, ki te mnogo pompoznejši in na zunaj mnogo učinkovitejši, v jedru pa je dejansko mnogo manj grozovit in mnogo manj strahoten.
Ljudje vsake vrste in vsakega stanu, domačini kakor tudi tujci, so že videli tega duha; tujci pa pravijo, da je bil to meteor Moj zaupnik in pripovedovalec pa te reči ni bil tako gotov, niti ne o njej tako prepričan.
Nekoč je bil s svojo ženo ob dveh zjutraj še zunaj, ker je moral ,po opravkih; z ženo 6ta jezdila ob gorskem vznožju, oba sta se, ker sta bila prav tako utrujena kakor njuna konja komaj še borila s spancem Bila je sijajna, svetla, tiha noč in pot ju je vodila čez goro tik ob nekem zapuščenem ma-raeju (starem tahitskem svetišču). Nenadoma pa se je tik nad njunima glavama prikazala nekakšna čudna prikazen, ki je imela obliko nekakšne luči. imela je okroglo, zelenkasto sijočo glavo, dolg rdeč rep in žarišče, ki je bilo še bolj rdeče. Brneč šum je spremljal let in prikazen se je premikala natančno od enega maraeja do drugega na drugem koncu, nižje na gorekem pobočju. To pa je, je dejal moj zaupnik in pripovedovalec, nadvse pomembna reč. Kajti čemu naj bi bil kakšen navaden meteor obiskoval po-posvečene žrtvenike hudih bogov?
(Nadalievanie.l
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelj: inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov^ ne vračamo. dom4 jzbaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-III. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.