-/-A; -
leto 1^73 - pričetek periodičnega čebelarskega tiska na slovenskem
vi h O
SL
H1SM CEbfLflP
Št 12
1. december 1996 letnik XCVIII
glasilo čebelarskih organizacij slovenije
contents
Janez Mihelič: Urednikov uvodnik............ 325
Edi Senegačnik: O letošnji medeni beri 	326
ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Janez Brvar: Čebelareva opravila v decembru .................................... 328
IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Marjan Debelak: Drogovni samolovilni rajni ogrebalnik.............................. 331
BOLEZNI ČEBEL
dr. Jurij Senegačnik: Razmišljanje o odpornosti varoe na fluvalinat............... 334
Janez Mihelič: Čebelarska družina Kranjska Gora - nad varozo z mravljinčno
kislino..................................... 336
Martin Pfel: Moje izkušnje s hlapilnikom mravljinčne kisline........................ 338
PISMA UREDNIŠTVU Janko Božič: Kaj sem delal v ZDA? -Fiziološke osnove vzburjenja in motivacije čebel za pašno aktivnost: II. Juve-nilni hormon in alfa glukozidaza......... 339
IZ TUJE LITERATURE Alenka Černe (prevod): Novi polnilni aparat na preizkušnji - polnjenje medu v čebelarskem inštitutu v Kirchainu.......... 341
V SPOMIN
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Janez Mihelič: Zapisnik z druge seje upravnega odbora ČZS......................... 345
Milan Runtas: Obdavčitve čebelarstva 	346
Majda Dobravc: Muzej razstavlja naše izdelke ..................................... 347
Franc Bitenc: Strokovna ekskurzija ČD
Moste Polje.............................. 348
Janez Mihelič: Čebelarsko društvo Lukovica je razvilo prapor..................... 351
MALI OGLASI OBVESTILA
Janez Mihelič: Editorial................. 325
Edi Senegačnik: Abouth this year honey harvest................................... 326
BEEKEEPERS OCCUPATIONS
Janez Brvar: Beekeepers ocupations in
december................................. 328
EXPERIENCE OF OUR BEEKEEPERS Marjan Debelak: A special box for re-oving bee swarms.......................... 331
BEE DISEASES
Jurij Senegačnik:	Disscusion about
rezistence of fluvalinate on the varoa mite 334 Janez Mihelič:	Beekeepers society
Kranjska Gora - extermination of varroa
mite with formic acid.................... 336
Martin Pfel: My experience with formic acid..................................... 338
LETERS TO EDITOR
Janko Božič:	Fiziological basis for
agitates and motivation of bees for
collecting nectar. II Juvenil hormon and
alfa glukozidazis........................ 339
FROM THE FORIGEN LITERATURE Alenka Černe: A new filing machine for honey on test............................. 341
IN MEMORIAM
FROM THE SOCIETY LIFE
Janez Mihelič: Record of the second
meating council of administration ČZS	345
Milan Runtas: Taxes for beekeepers 	346
Majda Dobravc: Our products are expose
on the museum............................ 347
Franc Bitenc: Excurzion of beekeepers of
beekeeping society Moste-Polje........... 348
Janez Mihelič: A Beekeepers society Lukovica was unfolded a flag.............. 351
SMALL ADVERTISEMENT
Slika na naslovni strani: Spomeniško zaščitenčebelnjak v spomin na Antona Janšo stoji na mestu nekdanjega janševega čebelnjaka ob njegovi rojstni hiši, ki jo žal tudi ni več. Kraj, kjer je doma čebelaril naš veliki rojak je naša najpomembnejša romarska točka. Foto: M. Debelak
115 5 6 36
Posnete/c s proslave ob razvitju prapora ČD Lukovica na kateri je spregovoril čebelarjem tudi Župan občine Lukovica g. Živko Burja'	Foto:	J.	Mihelič
UREDNIKOV UVODNIK
2 dvanajsto številko Slovenskega čebelarja končujemo 98 letnik naše revije. Upam, da ste v njem našli veliko zanimivih in koristnih člankov in obvestil. Prepričan sem, da Vam je všeč tudi prenovljena oblikovna podoba našega glasila, saj smo v zadnjih dveh številkah barvne strani enakomerno razporedili po celotni reviji, tako da bo odslej še več možnosti za objavljanje barvnih slik.
Želja vodstva Čebelarske zveze Slovenije in tudi uredništva je, da bi letos povečali število članov in naročnikov na Čebelarja, saj večja naklada znižuje stroške tiskanja in tudi članarino. Zato bomo tudi letos vsakemu, ki bo pridobil novega člana, priznali 800 SIT popusta pri plačilu članarine. Pri tem pa moramo opozoriti, da je novi član samo tisti, ki plača članarino društvu in Čebelarski zvezi Slovenije; ta je sicer letos nespremenjena. Glede na pravila ČZS ravnajo napačno tista društva, ki sprejemajo v članstvo tako imenovane društvene člane, ki plačujejo samo društveno članarino in ne prejemajo Slovenskega čebelarja. Izjema so lahko samo tisti čebelarji, pri katerih je na enem naslovu več čebelarjev, ki so v sorodstvu (npr. oče - sin).
Glede na to, da je ena od najpomembnejših nalog društva izobraževanje članstva, njihova vodstva ne bi smela dovoliti, da bi bili njihovi člani brez strokovnega glasila, ki je najpomembnejša izobraževalna dejavnost naše organizacije, še zlasti, ker ni drago in je dostopno tudi ljudem z nizkimi plačami. Plačilo revije je namreč vključeno v članarino ČZS, ta pa je letos 4000 SIT. Članarine pa ne porabimo samo za izdajanje revije, kot mislijo številni čebelarji, ampak z njo poravnavamo tudi stroške drugih nalog, ki jih izvaja Zveza (srečanja, tekmovanja, posveti itd.). Zato pozivamo čebelarska društva, da poberejo članarino za ČZS od vseh čebelarjev, ki so včlanjeni v društvo, in tako spoštujejo pravila ČZS, mi pa se bomo potrudili, da bo ČZS uspešna, glasilo pa še lepše, boljše in zanimivejše za vse člane.
Tudi letos na ČZS že pripravljamo republiško čebelarsko posvetovanje in razstavo. Načrtujemo ju za soboto, 15. februar 1997 v prostorih Celjskega sejma. Upravni odbor ČZS se je na predlog predsednika g. Lojzeta Peterleta odločil preseliti posvetovanje čebelarjev v drug kraj predvsem zaradi prostorske stiske v šoli v Polju. Osrednja tema posvetovanja bo "Pomen matice v sodobnem čebelarstvu", na njem pa bo sodeloval tudi znan nemški strokovnjak za selekcijo čebel dipl. inž. F. K. Ti-sler, seveda poleg domačih strokovnjakov in praktikov. Organizirali bomo tudi razstavo čebelarske opreme. Uspešne organizacije razstave pa ne bomo mogli izpeljati brez pomoči vseh čebelarjev, še
*
posebno čebelarjev iz Štajerske in Celja, zato Vas prosimo, da nam sporočite, ali bi pri organizaciji te prireditve lahko sodelovali. Dobrodošla bo pomoč društev in posameznikov. Veliko razumevanja je pokazalo tudi vodstvo Celjskega sejma, saj nam bo prostore dalo v najem po zelo dostopni ceni. Slovenski čebelarji imamo tako lepo priložnost za propagiranje čebelarstva in čebeljih pridelkov. Izkoristimo jo!
Dovolite, da se ob koncu leta zahvalim za sodelovanje vsem našim zvestim bralcem, zlasti tistim, ki nas spodbujate in z nami sodelujete, piscem člankov in članom uredniškega odbora, sodelavcem ter vsem vodstvom društev, ki skrbijo, da se število naših članov in s tem bralcev spet povečuje.
Vsem želim v novem letu veliko uspehov pri čebelarjenju, zdravja ter vesel in zadovoljen božič.
O LETOŠNJI MEDENI BERI
Prof. EDI SENEGAČNIK
Čebelarjevo leto se je tudi letos kar hitro zavrtelo in že smo pri kraju letošnje čebelarske sezone. Vsak dober gospodar naredi ob koncu leta obračun in ugotavlja, kaj vse je pripomoglo k njegovemu uspehu ali neuspehu. Čebelarje imajo ljudje že od nekdaj za dobre in razumne gospodarje. Zato bomo skušali tudi mi pretehtati svoje delo v minulem letu in ugotoviti, kaj vse smo dosegli.
Spet naj kar ob začetku povem, da je bila letina srednje dobra. Nekateri čebelarji, zlasti na tistih območjih, na katerih je zanesljivo medila hoja (Dolenjske Toplice in okolica, nekatera območja na Pohorju), so lahko kar dvakrat ali celo trikrat točili. Drugi čebelarji - in teh je bilo največ - so imeli morda po eno bolj ali manj izdatno točenje. Med tretje čebelarje pa sodijo tisti, ki sploh niso točili in so razočarani potožili, da niso dobili niti kapljice medu. Panji so ostali jeseni brez medu, saj so ga čebele med letom nabrale le za svoje preživetje. In tako je pri teh čebelarjih skoraj vse leto pel sladkor, če so hoteli ohraniti svoje čebele. Seveda pa jih je bilo treba za zimo še izdatno nakrmiti.
Prejšnja zima se je kar dolgo zadrževala s svojimi meglami in mrazom. Sonce je le redko posijalo in nikakor ni ogrelo ozračja vsaj toliko, da bi čebele lahko izletele in se očistile. To je trajalo ponekod kar dva meseca ali še več. Ni čudno, da je bil marsikateri čebelar že v skrbeh za svojo žival. Pa je le prišel topel sončni dan sredi marca. Bil je to zadnji zimski dan 20. marca, 21. marca pa so čebele že prinesle prvo obnožino. Tako je bilo pri nas v megleni Ljubljani. Čebele so se le otrebile in pomirile sebe in čebelarja, zdaj so začele prinašati že prvo obnožino in ta jih je potem le
spravila k pravemu pomladnemu razvoju in razpoloženju. Kdo, zlasti spomladi, ne uživa ob pogledu na živžav na bradah, kajti na desetine pridnih čebel prinaša z vrb, jelš, zvončkov in trobentic rumene kepice cvetnega prahu! Pa kar vsaka čebela je prinesla dovolj tega čudežnega beljakovinskega kruha za boljši razvoj celotne družine. Temu je pripomoglo potem še sadno drevje, ki se je letos bohotno razcvetelo in so ga čebele ob lepem vremenu lahko temeljito oprašile. Dokaz za to je izjemno dobra sadna letina po vsej naši deželi. Tudi zaplate regrata so pripomogle k dobremu spomladanskemu razvoju, poleg tega pa še obilica drugih cvetlic. Zato so se čebelje družine kar lepo razvile in pripravile za prvo pomladansko pašo na akaciji. Kdor pa je imel čebele še na repici (grahovici), je imel še močnejše družine, nekateri pa so na tej paši celo nekaj iztočili. Akacija je letos odlično medila, tako na Primorskem kot tudi v Pomurju. Čebelarji so povsod dobro točili. Ta paša je čebelje družine še bolj okrepila, saj so si lahko nabrale tudi bogato zalogo rezervnega medu za morebitne brezpašne dni.
Zdaj naj bi zamedili naši gozdovi, in sicer hoja ter srmeka. Za krajši čas se je pojavilo prvo medenje dokler ga ni uničil dež. Ta skoraj ni prenehal in naši meteorologi pravijo, da letos zaradi dežja pravega poletja sploh ni bilo. Dežju so se pridružile potem še hladne noči, neugodni vetrovi in tako je bilo začetno medenje ustavljeno. To se je zgodilo na celotnem območju od Pohorja prek Krima, Ljubljanskega vrha, Logaške planote do Javornika. Hoja je dobro medila na nekaterih območjih Pohorja in v Dolenjskih Toplicah. Tam so se čebelarji res dobro odrezali. Kljub neugodnim vremenskim
razmeram pa se je medenje občasno pojavilo tudi na drugih območjih. Čebelarji, ki so na svojih pasiščih vztrajali do konca, so ob jesenskem pregledu ugotovili, da so čebele v medišča vendarle nanesle kar nekaj medu. Tako so imeli nekateri boljše ali slabše točenje. Tudi smreka je zamedila, tako da so ponekod celo točili, vendar so številni kaparji po prvem dežju izginili.
Naša opazovalna in obveščevalna služba je zelo vestno opravljala svojo službo. Tudi letos je bila zelo optimistično naravnana in je skušala čebelarjem svetovati, kam naj prepeljejo svojo žival. Toda zelena hojeva ušica, ki se je stalno pojavljala na posameznih območjih, je bila kaj nezanesljiva. V nekaj dneh je z njo opravil dež. Pa se je spet pojavila na drugih območjih in ubogi prevažalci so bili nenehno v zadregi, kje naj to pašo izkoristijo. No, naša obveščevalna služba pa je čebelarjem v svojem poročilu vsakokrat natrosila nekaj koristnih nasvetov o tem, kaj naj čebelarji postore, da bodo panji ostali živalni in vselej pripravljeni za dobro pašo. Naj poudarim še to, da je občasno medila hoja in da se je njeno medenje po deževnih dneh spet pojavljalo. Čebelarji, ki so jo vztrajno čakali na enem kraju, so tako le dobili nekaj medu. Kostanjeva paša je letos popolnoma odpovedala. Dan za dnem jo je uničeval dež in šele zadnje dni se je vreme toliko izboljšalo, da so čebele na poznem kostanju nabrale nekaj kilogramov za prihajajočo brezpašno obdobje. Če ne medi gozd, smo po kostanjevi paši s pašo že opravili. Čebelar mora zdaj dobro premisliti, kaj bo s čebelami, če bo matica v brez-
pašni dobi nehala zalegati. Prepeljal jih bo na otavo, da bodo lahko paberkovale na cvetnem prahu, ali pa jih bo moral dražilno krmiti, da bo družine ohranil živalne do jeseni, ko jim bo treba dodati še zimsko zalogo.
Človeku se kar kolca, ko pomisli na nekdanjo ajdovo pašo, ki je zdaj ni več. Takrat je reševala čebelarje in njihove čebele, saj so bili potem brez skrbi za njihov razvoj. Matice so spet obilno zalegale, čebele pa pridno brale in nabrale ozimnico, pa še kak lonec za čebelarja. Zadnja leta nekatere čebelarje rešuje paša na škržatu. Letos je zelo dobro medil, saj je bilo zanj dovolj tako padavin kot lepega toplega vremena. Primorska je bila letos zelena in suše ni bilo opaziti nikjer. Dnevni donosi so bili lani od 10 do 30 kg in v dobrem mesecu so panji le nabrali vsaj zimsko zalogo. Letos pa je bilo drugače. Dnevni donosi so bili tudi kilogram ali še več. To je trajalo skoraj cel mesec in čebele so do kraja napolnile panje. Tako je narava nagradila domače čebelarje in tudi tiste prevažalce, ki so se odločili za "skromno pašo” na škržatu in ne za mikavno in varljivo hojo. Med temi sem tudi sam, saj sem se s te obetajoče paše vračal s polnimi panji.
Zlata rozga, ki se je v zadnjih letih tako zelo razširila po Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani ter njeni bližnji in daljni okolici, ni dala niti kapljice medu. Čebele sojo sicer obletavale, prinesle pa le nekaj obnožine.
Naše čebelarje, zlasti nekdanje prevažalce na Hrvaško, bo prav gotovo zanimalo, kakšno je bilo tam njihovo "medobranje". Zelo dobro! Nekaj medu so čebele nabrale na
na
Skladanica z AŽ panji hojevi paši na Pohorju.
\
repici, akacija je medila izdatno kot že dolgo ne, prav tako pa tudi amorfa. Kostanj ni dal ničesar, ker je pašo na njem uničilo deževje. Na metvici so čebele dobile dobro ozimnico. Žepek je zelo dobro medil, saj je imel na voljo dovolj padavin. Da bi moje pisanje malce popestril, naj opišem dogodivščino dveh gorenjskih čebelarjev. Dva naša pogumna in podjetna gorenjska čebelarja, menda Škof-jeločana, sta se odločila za tvegani prevoz na žepkovo pašo v Malovan (v Liki). To je bilo včasih najbolj znano in izdatno žepkovo pasišče, na katero so vozili številni slovenski čebelarji. Vasica Malovan je zdaj požgana in porušena, žive duše ni nikjer, tako da je človeka celo podnevi strah. Naša dva vrla čebelarja sta se dobro znašla in pustila prevozna čebelnjaka kar na železniški postaji, varovali pa so ju tamkajšnji železničarji. Paša je bila odlična in panji do kraja polni. Obema je poskakovalo srce od veselja, kljub temu da ju je skrbelo, kako bosta dragoceni tovor
prepeljala prek meje in opravila neštete formalnosti. No, vse kaže, da te skrbi niso bile preveč vznemirjajoče, oba moža je namreč bolj skrbelo, kako bosta čebele varno prepeljala domov. Pod polnimi panji je njihova teža pritisnila na gume, ki so se kar za nekaj centimetrov znižale. Kako zdaj s takim tovorom čez liške hribe in doline? Moža sta srečno pripeljala svoje čebele domov in upata, da se jima bodo ob letu lahko pridružili še drugi čebelarji. Za ta podvig si omenjena čebelarja, sicer pripadnika mlajše čebelarske generacije zaslužita vse čestitke. Starejši čebelarji smo ponosni nanju.
Naj sklenem svoje pisanje z ugotovitvijo, da je večina slovenskih čebelarjev letos kar dobro opravila in je lahko zadovoljna s svojo medeno bero. Tistim, ki tega niso doživeli, pa ostane le upanje, da bo prihodnje leto bolje. Porabnikom medu pa bo tudi letos na voljo kakovosten med, to žlahtno darilo naše žive narave čebelarju za njegov trud.
ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU
JANEZ BRVAR
Ta mesec je čas največjega mirovanja čebel. Poraba hrane je minimalna, skoraj neznatna. Lahko se tudi zgodi, da se ob sončnih dneh ozračje okoli poldneva še toliko ogreje, da pride do zadnjega izleta če-
bel z zunanjega roba zimskega gnezda, tako da si še zadnjič v tem letu očistijo svoje črevesje.
Če smo pri čebelah pravočasno postorili vse, kot smo prebrali v dosedanjih meseč-
Pozimi se moramo odločiti ali bomo v naslednji sezoni čebelarili z zakladami.
Na sliki je At panj z več-amensko zaklado, ki jo uporablja naš velečebelar g. Janko Pislak iz Apač.
nih navodilih ali v drugi strokovni literaturi, ali smo delali na podlagi lastnih izkušenj ali dobrih nasvetov izkušenih čebelarjev, so naše čebele biološko in fiziološko pripravljene na uspešno prezimitev. Ne bo jih presenetila ne huda ne mila zima, saj se je rod naše sivke skozi tisočletja svojega razvoja prilagodil vremenskim in vsem drugim razmeram našega podnebja. Vse, kar jim v tem mesecu lahko ponudimo, je le mir. To pa je zelo pomembno. Kot sem že omenil v enem od svojih člankov, čez zimo pri eni družini vstavim toplomer in z njim zaznavam dogajanja v gnezdu čebelje družine. Prav to mi potrjuje že zgodovinske ugotovitve, kako pomemben je za čebele pozimi, ko ni mogoče izletavanje, mir. Vsak najmanjši ropot v čebelnjaku, panju ali bližnji okolici za nekaj stopinj zviša temperaturo v panju. Kaj se dogaja v gnezdu samem, pa je gotovo jasno vsem čebelarjem.
Kljub temu naj ponovim: porušena je kompaktnost gnezda, povečana je poraba hrane, s tem pa tudi nepotrebna obremenitev v črevesju, poleg tega pa so čebele, ki zapustijo svojo biološko kroglo, izgubljene. Pri večkratnem vznemirjanju družine lahko zaradi tega nastanejo katastrofalne posledice.
In kaj storimo, da se temu izognemo? Čebelam zagotovimo mirno zimovanje.
Upam, da ste dosedanja navodila upoštevali in žrela zavarovali pred rovkami, čebelnjak pred kokošmi in drugimi domačimi živalmi ter odstranili vse moteče dejavnike. Če je tako, potem skrbimo le, da so ptičje krmilnice, postavljene primerno daleč od čebelnjaka, vedno oskrbljene s primerno hrano. Da pa siničke in druge ptice ne bi iskale in pobirale mrtvic z brad, jih raje redno ostranjujemo sami.
Kot primer tega, kakšno škodo lahko naredijo ptice na čebelnjaku pozimi, naj vam povem izkušnjo svojega čebelarskega kolega. Ker ni imel vzdrževanega čebelnjaka in panjev, se je pojavil lesni črv, ta pa je privabil žolne. Na nekaj panjih so izdolble za pest velike luknje, skozi katere so imele ptice neposreden dostop do satja oziroma čebel. Cez zimo je zaradi tega propadla več kot polovica družin, druge pa so močno oslabele. To je sicer skrajen primer,
Zaklada, ki jo uporablja in izdeluje znani čebelar in mizar iz Zreč g. Videčnik. Foto: J. Mihelič
vendar naj bo vsem čebelarjem v opomin, da oplesk panjev in čebelnjaka ni le okras in zaščita lesa, temveč tudi čebel, in da je zelo pomembno čebele zavarovati tudi pred pticami.
Če je december čas, ko čebele mirujejo in čakajo na prebujanje nove pomladi, pa to ni čas počitka in čakanja pomladi za čebelarja. V obdobju mirovanja čebel nas čaka kar dosti dela, da bomo pomlad dočakali pripravljeni za delo s čebelami, ne pa da bi takrat začeli razmišljati, kaj potrebujemo za uspešno delo.
Najprej bomo analizirali svoje čebelarjenje v minulem letu in na podlagi tega naredili načrt dela za prihodnje leto:
- Uredili in končali bomo matično evidenco družin na karticah ali v zvezku.
- Naredili bomo program vzdrževanja svojega čebelarstva in morebitnih nadaljnjih investicij.
- Poskrbeli bomo za predelavo voščin, nakup ali izdelavo satnic in satnikov.
%
Foto: J. Mihelič
Zbijanje satnikov in žičenje je najbolj tipično čebelarjevo zimsko opravilo.
Seveda je še veliko različnih drobnih opravil, ki jih lahko postorimo pozimi in si tako spomladi prihranimo čim več časa za delo s čebelami, za iskanje in izrabo kratkotrajnih paš. Vse, kar bomo storili pozimi, se nam bo spomladi in poleti bogato obrestovalo. Še posebej bogato pa se nam bo obrestovalo strokovno znanje o čebelarstvu, o naravi in tržnih zakonitostih, ki si ga bomo v dolgih zimskih večerih širili s študijem primerne literature, na organiziranih predavanjih in posvetih, pa tudi z medsebojnimi strokovnimi pogovori. Delo v čebelarskih družinah je povečini organizirano tako, da se čebelarji pozimi izobražujejo. V svojo korist in v korist čebelarstva bodimo pri tem dejavni, če že ne kot soustvarjalci, pa vsaj kot uporabniki tega znanja. Da je to pomembno, koristno in tudi prijetno delo, potrjuje izkušnja mariborskih čebelarjev. Vsak tretji četrtek v mesecu se namreč od 16.30 do 19. ure zberemo na Srednji kmetijski šoli v Mariboru. Svoja srečanja smo poimenovali "Samoizobraževalni debatni klub". Delujemo že četrto leto, število rednih udeležencev pa se vsako leto povečuje. Vsak posameznik se vnaprej pripravi na dogovor-
jeno temo, snov potem primerjalno analiziramo na podlagi vse tuje in domače literature, ki nam je na voljo, jo primerjamo z lastnimi izkušnjami in tudi z delom na terenu v naravi in čebelarstvih. Mnenja vseh udeležencev o naših večerih so pozitivna. Vzrok za to je verjetno v tem, da so razprave o določeni temi zelo strokovne, praktično in znanstveno podprte, da vsak posameznik lahko prispeva svoje znanje o določeni temi ali pa ga pridobi, da je skupina neformalna, torej odprta za vse čebelarje in nečebelarje iz ožje in širše okolice, brez obveznega članstva in predhodne prijave.
Na vsakem sestanku pa določen čas namenimo tudi tedaj aktualnim opravilom pri čebelah, trženju in zdravstveni problematiki. Naših sestankov se redno udeležuje tudi specialistka za zdravstveno varstvo čebel dr. vet. medicine Vida Lešnik.
Prepričan sem, da bi bila takšna srečanja čebelarjev koristna za napredek čebelarstva še v katerem kraju Slovenije.
S tem opisom samoizobraževanja mariborskih čebelarjev končujem svoje pisanje opravil za to leto v prepričanju, da ste, spoštovani čebelarji, v mojih prispevkih le
našli kaj koristnega. Želim, da bi me nasledil kdo, ki bo lahko ponudil kaj več tudi tistim, ki z mojimi mesečnimi navodili niso bili najbolj zadovoljni. Prav gotovo so bili manj zadovoljni čebelarji, ki čebelarijo v nakladnih in drugih panjih, za to se jim opravičujem, saj sem pisal po lastnih izkušnjah, to pa je čebelarjenje v AŽ panjih.
Piscu mesečnih opravil v prihodnjem letu želim, da bi to mojo vrzel dopolnil, začetnikom pa ponudil potrebna navodila in znanje na tistem področju, na katerem meni ni uspelo.
Vsem čebelarjem želim uspešno novo leto 1997, predvsem pa boljšo letino.
SESTAVLJIVI DROGOVNI SAMOLOVILNI ROJNI OGREBALNIK
MARJAN DEBELAK
S prijateljem Igorjem Frančičem sva si domislila in tudi že preizkusila nekoliko prirejeno staro napravo za ogrebanje rojev z visokega drevja. Naj jo predstavim še bralcem Slovenskega čebelarja.
Najprej odgovor na vprašanje, zakaj sploh spreminjati staro zamisel ogrebalni-ka, ki je v obliki zaboja ali vreče pritrjen na dolg lesen drog. Odgovor so ponudili poskusi čebelarjenja z lesico, saj je ta pri naju zdaj že povsem ustaljena praksa. Pri tej obliki čebelarjenja se namreč pripeti, da iz še nepojasnjenih razlogov kakšen brez-matični roj s pevko v panju obsedi na drevesu in se ne vrne domov, vsaj ne v celoti. O tem sem že obširno pisal v našem čebelarskem listu.
Nobenega posebnega problema ni, če si obsedeli roj izbere primerno nizko mesto, da ga čebelar, če se mu ravno zljubi, ogrebe kar s tal ali ob pomoči kratke lestve.
Problem pa nastane, če se tak roj znajde visoko na drevesu, tako da ga čebelar le nemočno opazuje. Zakaj bi le tvegal, da se pri ogrebanju polomi ali celo ubije?
V	tem primeru pa potrebujemo ogrebal-nik na drogu. Doslej znane rešitve takih ogrebalnikov so imele nekatere omejitve.
Drogovi so bili prekratki ali predolgi. Z drogovnim ogrebalnikom je čebelar moral roj ogrebsti, torej spraviti v zaboj ali vrečo. To je preprosto reči ali napisati, v praksi pa je to zelo težavno opravilo, pa še posreči se ne vedno.
Navadne drogovne rojne ogrebalnike so uporabljali že naši davni predniki pri čebelarjenju v panjih z nepremičnim satjem. Kot vemo, so imeli rojev na pretek. Enako tudi naš veliki učitelj Anton Janša na svojem domu v Breznici na Gorenjskem.
Slika prikazuje okolje Janševe rojstne domačije in ogrebanje dveh ali celo treh rojev z drogovni-mi ogrebalniki.
Slika je sicer objavljena v knjigi Lojzeta Kastelica: Korenine čebelarjenja, Novo mesto 1992.
*
Ogrebalnik je lahek in ročen za prenašanje. Razstavljen snop aluminijastih cevi je dolg le okoli 1,5 m.	Foto: M. D.
"Lovilni" ogrebalnik - preizkušen na obsedelih brezmatičnih rojih pri čebelarjenju z lesico - z značilnostmi: Vedrico, znotraj oblečeno z gazo, lovilni sat za vabo, lesonitna strešica za oprijem in zaščito roja, sestavljivi drog s konzolnim zaključkom za pričvrstitev ročaia vedrice.	Foto: M.D.
Dosedanja raba drogovnih ogrebalnikov je bila seveda namenjena izključno pravim rojem, torej rojem z maticami, saj drugačnih rojev ni bilo ali pa čebelarji niso vedeli zanje, če so že uporabljali kakšno obliko matične zapore - lesice - pred žrelom ali v panju v obdobju rojenja.
Take roje pa je bilo treba ogrebati kolikor je bilo mogoče hitro, da niso pobegnili kdo ve kam. Prave roje moramo torej ogrebsti, kar takoj po izrojitvi, roj v ogre-balniku pa čim hitreje zapreti. Počakamo le toliko, da se večina roja pridruži ogrebenim čebelam in matici, če nam jo je sploh uspelo ogrebsti hkrati s čebelami. Sicer moramo postopek ponavljati.
Obsedeli brezmatični roji pa, kot zdaj že vemo, potrpežljvo čakajo do konca svoje življenjske dobe na drevesu, na katerega so se prvič usedli.
Časa za ogrebanje obsedelega brezma-tičnega roja imamo torej več kot dovolj.
Domisliti si je bilo treba le način, kako s čim manj težav spraviti tak roj v ogrebalnik in na tla.
Za drog sva uporabila lahke, ravno prav močne alumunijaste cevi s premerom 22 mm in dolge približno meter in pol. Cevem sva na eni strani vstavila približno 20 cm prilegajočo se tanjšo cevko. Polovica na-sadilne cevke je vgreznjena v cev in prine-tana. Polovica cevke pa štrli iz cevi in omogoča nasaditev druge cevi. Za najine potrebe, glede na višino okoliškega drevja, na katerega sedajo roji, je zadoščalo pet ali šest takih cevi, saj z njimi dosežemo 7,5 m - 9 m visoko konzolo, nanjo pa sva pritrdila ročaj plastične vedrice in kavelj, tako da ogrebalnik ne pade z drevesa, ko ga spustimo iz rok.
S sestavljivim ogrebalnim drogom lahko tudi popolnoma naravnamo višino oziroma dolžino droga. To je potrebno, ker drog med "ogrebanjem" s spodnjim delom leži
na tleh, zgoraj pa je prislonjen k roju. Zato rabimo še eno enako dolgo, vendar debelejšo cev, v katero vtaknemo prvo normalno debelo cev do želene globine. Debelejša cev je namreč na vsakih 10 cm preluknjana. Skozi preluknjano odprtino vstavimo na potrebnem mestu kovinski zatič, na katerega je naslonjena ožja cev, tako da drog trdno stoji na tleh.
Ogrebalni drog ni teleskopski, je pa sestavljiv. Z njim dosegamo poljubne višine dreves. Ko tak drog zložimo, ni daljši od metra in pol, zato ga lahko nosimo ali vozimo kamor koli.
Sam ogrebalnik je plastična vedrica, ki jo obložimo s kosom tkanine (gaze), da se čebele laže oprijemljejo.
Zdaj pa tisto najpomembnejše! Želimo, da se roj sam preseli v ogrebalnik! Pri ob-sedelih brezmatičnih rojih nam je vseeno, če to traja več ur ali celo dan. No, dneve in dneve že ni treba čakati! Doslej je zadoščalo nekaj kratkih uric.
Prikazani ogrebalnik sestavimo v pokončni legi pod drevesom, nakaterem visi roj. Ko z dodajanjem cevi dosežemo višino roja, postavimo drog na tla in ga prislonimo k roju.
Tisto, kar čebele privabi v ogrebalnik brez ogrebanja, je že izdelan starejši sat. Če pa bi dali za vabo sat ali satič odkrite zalege - najbolj pripravna in brez škode bi bila trotovina - bi bil to gotovo še veliko vabljivejša in učinkovitejša ponudba.
Čebelar torej k roju samo prisloni tak ogrebalnik in je opravil polovico dela. Roj se sam preseli v ogrebalnik okoli vabe. Čebelar nato proti večeru (ker gre za brezmatični roj!) opravi drugo polovico dela. Kakor je ogrebalni drog sestavljal (pod drevesom, na katerem je roj) navpično navzgor - natikal palico pod palico in dvigoval vedrico z vabo, tako zdaj spušča vedrico z rojem okoli sata na tla, s tem da zapovrstjo odstranjuje spodnje sestavljive cevi.
V	kolikšni meri je tak ogrebalnik primeren tudi za ogrebanje običajnih rojev z maticami, je treba še preizkusiti. Zelo verjetno bi vaba z odkrito zalego privabila in "priklenila" v ogrebalnik tudi take roje, tako da ne bi odleteli v neznano, še preden bi jih čebelar snel z drevesa. Poskusite!
Ko je ogrebalnik z vabo v obliki starega sata ali še bolje z odkrito trotovsko (ali čebelno) zalego, prislonjen k roju-kaveljček na vrhu droga pa preprečuje zdrs ogrebalnika z veje - se roj sam od sebe preseli v ogrebalnik na vabo.
Foto: M. D. 333
Še to. Nad pokonci stoječim satnikom -vabo - pritrdimo nekoliko upognjeno tanko lesonitno strešico s kosmatim delom spodaj. Nanjo se oprime roj, ko se samodejno preseli v ogrebalnik in obda satič zalege. Uporabna je tudi kot strešica, če nas preseneti dež. Tudi v dno plastične vedrice je za vsak primer koristno izvrtati nekaj lukenj, da lahko voda odteka.
Preizkus takega ogrebalnika sem letos (1996) opravil z dvema delno obsedelima brezmatičnima rojema - več jih ni bilo. V obeh primerih sem uporabil za vabo le star
prazen sat. Ogrebalno vedrico z vabo sem prislonil k roju. Oba roja sta se čez nekaj ur v celoti preselila v ogrebalnik na sat in zvečer sem ju pospravil. Zelo preprosto!
Iz objavljenih fotografij so razvidne vse podrobnosti opisanega sestavljivega dro-govnega samolovilnega rojnega ogrebalnika.
Čeprav si prizadevamo, da bi z roji ne imeli dela, se bo čebelar še vedno srečeval z njimi. Ta sestavek naj bi prispeval, da bi se vznemirljiva srečanja te vrste iztekla čim bolj prijetno.
*
RAZMIŠLJANJE O ODPORNOSTI VAROE NA FLUVALINAT IN NEKATERIH ALTERNATIVNIH UKREPIH
prof. dr. JURIJ SENEGAČNIK (nadaljevanje)
3. Alternative za fluvalinat
Če se izkaže, da je varoa res postala odporna na fluvalinat, ga bomo zamenjali. Vendar s čim ?
Možnosti na srečo ni tako malo. Kar tri med njimi ponujajo s preizkušenimi akaricidi prepojene nosilce, ki jih za 6 do 8 tednov vlagamo v panj in delujejo podobno kot dosedanje fluvali-natne deščice. Ti nosilci so:
1. Bayvarol trakovi (z aktivno snovjo flumetrin), izdelek nemškega koncerna Bayer. Registrirani so tudi pri nas.
2. Gabon PA 92, deščice z aktivno snovjo akrina-trin, češki izdelek, Čebelarski inštitut Dol, Češka.
3. Apivar deščice (iz plastike) z aktivno snovjo amitraz.
Flumetrin iz bayvarola in akrinatrin iz gabona PA 92 sta podobno kot fluvalinat sintetična pire-troida, pri apivaru pa je aktivna snov substituirani metilamin. Zaradi boljšega razumevanja sta spodaj prikazani formuli fluvalinata in flumetrina.
Iz formul vidimo, da se fluvalinat in flumetrin, ki sta sicer estra dveh povsem različnih organskih kislin, po strukturi razlikujeta predvsem levo od skupine -CO.O-. Odpornost na piretroid je v sposobnosti razcepiti skupino -CO.O-, pri čemer nastanejo znatno manj toksični ali celo netoksični produkti.
Za vsak piretroid mora organizem varoe izdelati poseben encim, ki edini lahko razcepi estrsko vez: za fluvalinat je to fluvalinat karboksilestera-za, za flumetrin (iz bayvarola) pa flumetrin kar-
boksilesteraza. Če bi se v prihodnosti pojavila odpornost tudi nanj je dobro vedeti, da varoe, odporne na fluvalinat, niso hkrati odporne tudi na drug piretroid.
Iz obeh formul vidimo, da se fluvalinat (nam dobro znan iz njegovih industrijskih koncentratov mavrik aquaflow, mavrik in klartan ter iz industrijsko izdelanih apistanskih trakov s čistim akarici-dom) od flumetrina, to je aktivne snovi v trakovih bayvarol, občutno razlikuje le v levi polovici molekule.
Fluvalinat je substituirani metilni ester substi-tuirane amino kisline valina, flumetrin pa je substituirani metilni ester substituirane ciklopropan-karboksilne kisline. Različna struktura leve polovice molekule je očitno tudi vzrok za različno učinkovitost in za različne terapevtske doze. Na sanitarno registriranih PVC apistanskih trakovih (250 x 35 x 1 mm) podjetja Sandoz je po 700 mg čistega fluvalinata, za zdravljenje pa sta predpisana po dva trakova na panj, torej skupaj približno 1400 mg čistega fluvalinata. Kako se je ob tolikšni količini akaricida v Italiji in Avstriji lahko pojavila odpornost, tudi če so kje ugotovili manjše količine aktivne snovi, saj je bilo na naših deščicah le 50 do 120 mg čistega akaricida? In bayvarol: na štirih trakovih, podobne velikosti kot apistanski, ki jih predpisuje Bayerjev postopek, je skupaj le 14,4 mg flumetrina, torej 3,6 mg na trak. Skupna količina flumetrina, ki je pri trakovih bayvarol sicer razpršena po precej večji površini
kot fluvalinat pri naših deščicah, je skoraj stokrat manjša kot pri Sandozovi uporabi dveh apistan-skih trakov s fluvalinatom, in to ob najmanj enaki učinkovitosti, kot jo je imel čisti fluvalinat na začetku uporabe.
Pri akrinatrinu, tj. piretroidu, ki ga proti varoi uporabljajo na Češkem (po dve deščici na panj), pa je po navedbah proizvajalca skupna količina 2 do 3 mg aktivne snovi, torej še petkrat manj kot pri bayvarolu. Očitno je, da je učinkovitost sintetičnih piretroidov, kot so fluvalinat, flumetrin in akrinatrin pri skoraj enaki molekularni teži zelo odvisna od prostorske razporeditve nekaterih atomov in atomskih skupin. Nekateri atomi so povezani v tako imenovane funkcionalne skupine, ki so za delovanje zelo pomembne. V medicini poznamo več učinkovitih izomer, ki imajo popolnoma enako bruto formulo, vendar je zaradi izbranega prostorskega položaja neke funkcionalen skupine učinkovitost tudi od 10- do 20-krat večja, sorazmerno temu pa seveda tudi cena.
Če bomo torej v prihodnosti na nekem območju ugotovili odpornost na fluvalinat, ga bomo seveda zamenjali z nekim drugim znanim in že preizkušenim akaricidom, ki je lahko spet pire-troid, npr. flumetrin (v bayvarolu). Če pa bi se po določenem obdobju v okviru določenih okoliščin tudi nanj pojavila odpornost, bi ga spet zamenjali z novim akaricidom, ki bi bil spet lahko piretroid, npr. akrinatrin, ki ga zdaj uvajajo na Češkem. Ni pa seveda izključeno, da bodo v prihodnosti kot akaricid proti varoi začeli uporabljati še kakšen nov preparat. Med več kot tisoč sintetičnimi piretroidi izbira najbrž ne bi bila težavna.
Glede na dva splošna sestavna dela delimo sintetične piretroide v dve skupini:
1. v ciklopropankarboksilatne estre z ustreznim alkoholom in
2. v arilmetilbutiratne estre z ustreznim alkoholom.
Ustrezne razlike v substituentih in stereokemiji povzročajo nastanek novih spojin, ki se medsebojno razlikujejo po svoji insekticidnosti in spektru aktivnosti. Nevrotoksično delovanje piretroidov je visoko specifično. Alfa-ciano skupina zelo zvišuje toksičnost. Zelo pomembna je že samo splošna oblika, tj. struktura, prav tako pa tudi lipofilni značaj akaricidenih molekul.
Vzrok odpornosti na piretroide je na splošno v sposobnosti na cepljenje estrske vezi v molekuli. Pri tem ta zadnja razpade v kislinski in alkoholni del. Hitrejši ko je razcep, večja je možnost pojava odpornosti.
Odpornost na fluvalinat pomeni, da si je varoa na določenih območjih v posebnih okoliščinah in določenem številu generacij pridobila sposobnost razkrajati estrsko vez. Za varoo so seveda
toksične le intaktne molekule, ne pa proizvodi, ki nastanejo pri razcepu. Razcep estrskih vezi na splošno lahko katalizirajo encimi karboksile-steraze. Varoa, prinešena iz nezdravljenega okolja, seveda še nima fluvalinatkarboksilesteraze. Lahko pa jo sčasoma sintetizira - to lahko traja vrsto let, kot se je pokazalo npr. v Sloveniji. Organizmi sesalcev imajo obilico teh karboksilaz, zato so tudi sposobni uspešno razgrajevati piretroide.
Pojav rezistence pri flumetrinu v bayvarolu se utegne morda pojaviti šele čez dolgo časa. V nadaljevanje te logike je nato mogoče vključiti še tretji piretroid, ki ga že uporabljajo tj. akrinatrin (preskušati so ga začeli na Češkem). Tudi to je eden od estrov substituiranih ciklopropanskih kislin z omenjenim substituiranim benzilalkoho-lom, le da je struktura spet nekoliko drugačna (formula za zdaj ni znana) kot pri flumetrinu. Predvidevamo lahko, da bi se tudi pri njem po določenem obdobju lahko zgradila specifična karboksilesteraza in z njo povezana odpornost. Vse to razglabljanje je seveda smiselno, če bomo želeli zatiranje varoe nadaljevati s piretroi-dom. Fluvalinat je zadnje čase manj priljubljen tudi zaradi ostankov, zlasti v vosku, pa tudi v propolisu. Če po dva traka ostaneta v panju leto dni, je količina fluvalinata v vosku približno 70 mg, to je 5 odstotkov od 1400 g akaricida na dveh apistanskih trakovih. Če imamo v panju štiri trakove bayvarol s skupaj 4 x 3,6 = 14,4 mg flumetrina štiri mesece, je v vosku le 30 do 130 ppb, tj. od 0,3 do 0,9 odstotka, torej znatno manj. Tudi s tega vidika bi bili trakovi bayvarol primerno nadomestilo za apisianske oziroma naše deščice.
Toliko na kratko o zdajšnjem in morda tudi prihodnjem zatiranju varoe s piretroidi za tiste, ki s(m)o se ogreli za dolgotrajno delovanje nehlapnega piretroida v panju. Francoski avtorji pa zdaj že poročajo o novi možnosti zatiranja varoe z dolgotrajnim delovanjem nepiretroida amitraza, s katerim so prepojeni trdi plastični nosilci. Ti učinkujejo podobno kot že opisani nosilci piretroidov.
Amitraz je snov, ki je dobro znana tako čebelarjem kot veterinarjem. Ti ga uporabljajo za uničevanje različnih zunanjih zaje-dalcev. Čebelarji ga poznajo že 10 let. Sprva so ga uporabljali za dimljenje, pa tudi v različnih emulzijah za razprševanje, npr. s tako imenovami dihurji. Vse to so tedaj seveda uporabljali za točkovne intervencije, s katerimi so v najboljšem primeru lahko uničili zajedalce zunaj pokrite zalege. V
k
letih pred uvedbo fluvalinata so ga množično uporabljali za spomladansko in jesensko dimljenje v presledkih 6-7 dni. Pred uvedbo fluvalinata ga je precej uporabljala tudi izraelska veterinarska služba.
V obdobju fluvalinata, torej od 1989 naprej, pa nekateri čebelarji zadnjo jesensko kontrolo varoj opravijo s testnim dimljenjem z amitrazom v drugi polovici oktobra, ko ni več zalege. To preverjanje je seveda hkrati tudi kontrola morebitne odpornosti na aka-ricide, ki so bili uporabljeni pred amitrazom.
V januarski številki Slov. čebelarja in v lanski septembrski številki revije La sante de l'abeille pa najdemo zanimivo in zelo obetajoče poročilo o nenavadno ugodnem delovanju amitraza na trdnih plastičnih nosilcih, imenovanih apivar. Žal poročilom niso dodane ustrezne fotografije, pa tudi ne mere. Pravzaprav gre za nekaj podobnega, kot so naše fluvalinatne deščice ali pa industrijsko izdelani plastični nosilci akarici-dov. Molekule amitraza, ta je pri navadnih
razmerah trdna snov s tališčem 86 - 87 °C, so v plastičnem nosilcu enakomerno porazdeljene. Čebele ob stiku s trdno površino odnašajo molekule aktivne snovi, ki riato deluje na zajedalca. V panje dajejo po dva nosilca, ki vsebujeta po 500 mg amitraza in delujeta podobno kot fluvalinat ali flume-trin. Traka ostaneta v panjih po 6 tednov. Klinične študije so izvedli v 50 panjih. Sredstvo je bilo več kot 99-odstotno učinkovito, torej za slab odstotek manj kot pri referenčnih apistanskih trakovih (do 99,9 %). Klinične študije, ki so jih opravili v različnih krajih, so pokazale podoben učinek apivara in apistana. Apivar je torej povsem uporabno alternativno sredstvo za zatiranje varoe. V Franciji je že registriran in zanimivo bi ga bilo podrobneje spoznati tudi pri nas.
O lesenih deščicah, prepojenih z amitrazom (1,036 g/kos), poroča tudi prospekt Dalmexa iz Splita. Tudi to možnost bi veljalo preizkusiti.
ČEBELARSKA DRUŽINA KRANJSKA GORA - NAD VAROZO Z MRAVLJINČNO KISLINO
prof. JANEZ MIHELIČ
Na povabilo čebelarja Milana Megliča sem obiskal njegovo stojišče čebel v gozd-Martuljku pri Kranjski Gori, da bi si ogledal prve rezultate zatiranja varoze z mravljinč-no kislino z novim hlapilnikom. Pridružila sta se nama tudi predsednik čebelarskega društva g. Franc Kraševec in izdelovalec
novega pripomočka za zatiranje varoe z mravljinčno kislino g. Franc Medja. Predsednik Čebelarskega društva Kranjska Gora g. Franci Kraševec je navedel vse vzroke, zaradi katerih so se v društvu odločili za zatiranje varoze z mravljinčno kislino. Poglavitni razlog je pridobivati neoporečne če-
6. Milan Meglič (levo) ima v gozd Martuljku ličen čebelnjak. Ob njem stojita g. Franc Kraševec in g. Franc Medja.
Foto: J. Mihelič
G. Meglič je prikazal tudi, kako posebne nemške plastične testne vložke vstavlja enostavno skozi široko panjsko žrelo.
Foto: J. Mihelič
Testni vložki z mrežo omogočajo natančno kontrolo števila odpadlih varoj.
belje pridelke, kot jih daje narava, torej brez ostankov zdravil, in jih take ponuditi porabnikom. Tudi zato, ker je v Gornjesavski dolini zaradi neugodnih podnebnih razmer pridelek medu zelo majhen, čebelarji še toliko bolj želijo ločiti svoj zelo kakovosten med od medov neznanega izvora in dvomljive kvalitete. Takšen med želijo ponuditi zelo zahtevnim kupcem, pa tudi sebi in svojim bliž-
Pregled družin je pokazal, da so močne in lepo pripravljene za prezimovanje.
njim. Seveda pa je njihov cilj, da bi za visoko kakovost iztržili tudi ustrezno višjo ceno medu, saj si med Gornjesavske doline to brez dvoma zasluži. Zahteven in osveščen kupec bo rad plačal tudi nekoliko višjo ceno za visoko kakovosten med, takšnih kupcev pa je zdaj vedno več.
Letos so končali projekt nalepke za med. Poleg nalepke same ta vključuje še zaščitni trak prek pokrovčka kozarca in že leta 1995 sprejeta "Pravila za pridobivanje pristnega slovenskega medu Gornjesavske doline". Na zaščitnem traku je poleg napisa Čebelarsko društvo Kranjska Gora še zaščitni trak občine Kranjska Gora in zaščitni znak Triglavskega narodnega parka. Na ta način so dosegli nedvoumno identifikacijo pridelka, ki kupcu jamči kakovost in izvor medu. Razmišljajo tudi o zaščiti blagovne znamke, problem pa so finančna sredstva, potrebna za administrativno-tehnični postopek registracije pri patentnem uradu. ,
Pri zdravljenju varoze z mravljinčno kislino čebelarji ČD Kranjska Gora tesno sodelujejo s proizvajalcem hlapilnikov in znanim čebelarjem z Jesenic g. Frančiškom Medjo. Septembra so se povezali tudi z veterinarsko pospeševalno službo, natančneje z dr. vet. med. Janezom Jelencem z Veterinarskega zavoda iz Kranja. Pregledal je čebele in na podlagi plinjenja testnih družin z ami-trazom in štetja odpadlih varoj po plinjenju ugotavljal učinkovitost zdravljenja varoze z mravljinčno kislino.
Prve ocene so vzpodbudne, čeprav rezultat ni bil tak, kot so ga pričakovali. Pokazalo se je, da za uporabo mravljinčne kisline potrebujejo več znanja in časa kot pri vstavljanju deščic s fluvalinatom in plastičnih trakov bayvarola. Na uspešnost zatiranja varoe z mravljinčno kislino namreč vpliva veliko več dejavnikov. Najpomembnejši so temperatura, vlaga, velikost hlapilne površine, kapilarni vlek hlapilne tkanine, koncentracija in čistost mravljinčne kisline in seveda velikost panja ter moč čebelje družine. Zato je ugotavljanje optimalnega obsega izhlapevanja mravljinčne kisline med zdravljenjem velikega pomena za uspeh zdravljenja. Če je izhlapevanje prešibko, učinek ni zadovoljiv, če pa je iz-hlapevanje premočno, hlapi kisline zelo razdražijo čebele in poškodujejo zalego. Če je izhlapevanje prešibko, (zaradi prenizke temperature), moramo v panj vstaviti dva hlapilnika hkrati.
Za razliko od plošč z mravljinčno kislino, pri teh gre za tako imenovano šok terapijo (močno kratkotrajno delovanje), je uporaba mravljinčne kisline s hlapilnikom do čebel prijaznejša, saj ob vstavljanju hlapilnikov v panje ni opaziti nobenega razburjenja če-
bel, poleg tega pa je mogoče intenzivnost izhlapevanja do neke mere uravnavati. Tako lahko uravnavamo tudi čas, v katerem izhlapi določena količina mravljinčne kisline.
Zelo pomembno pri uporabi mravljinčne kisline je, da so na dnu panjev vstavljene testne mrežice, s katerimi spremljamo uspešnost zatiranja in stopnjo okuženosti čebelje družine. Po zadnjih tujih ugotovitvah lahko čebele brez škode prenesejo v 24 urah do 40 g hlapov mravljinčne kisline v panju. Ker je uporaba mravljinčne kisline dokaj zahtevna, čebelarji ČD Kranjska Gora zelo pogrešajo ustrezno strokovno pomoč, saj veterinarska služba za zdaj povečini propagira samo uradno registriran bayvarol, za katerega je že dokazano, da v vosku in tudi v drugih čebeljih pridelkih pušča neljube ostanke. Brez dvoma pa je zdaj, ko je iz Primorske slišati vesti o verjetni odpornosti varoe na nekatera doslej uporabljena kemična sredstva, pomen mravljinčne kisline pri zatiranju varoze še večji. Zlasti če upoštevamo, da mravljinčna kislina razkuži panj in satje (uničuje spore poapnele zalege, noseme itd.) in preprečuje razvoj trahealne pršice (Acarapis woodi). Zaradi tega so člani ČD Kranjska Gora pred nedavnim poslali ustreznim državnim organom in ustanovam pobudo, v kateri predlagajo, naj se v projekt uporabe mravljinčne kisline v čebelarstvu vključijo tudi ustrezni veterinarski strokovnjaki. Ti naj bi izdelali natančna navodila za uporabo, upoštevati pa jih bodo morali vsi čebelarji. Vodstvo ČD Kranjska Gora je s svojimi akcijami brez dvoma dokazalo, kako lahko čebelarji uspešno čebelarimo kljub hudi konkurenci tujih medov in kljub boleznim, ki zmanjšujejo donosnost čebelarjenja.
MOJE IZKUŠNJE S HLAPILNIKOM MRAVLJINČNE KISLINE
(Martin Pfeil, 4)
Lani sem delal s ploščo in pri tretjini čebeljih družin nisem dosegel izhlapilne vrednosti od 7 do 10 g na dan, zato sem moral letos opraviti pomladansko zdravljenje. Za zdravljenje sem uporabil hlapilnik mravljinčne kisline. To je nekakšen zbiralnik, ki ga pritrdimo na prazen satnik. Predvideno odprtino potem napolnimo s 100 ml mravljinčne kisline. Zdravljenje sem izvedel 17. aprila 1996, uporabil sem 65-od-
stotno mravljinčno kislino. Popoldanska temperatura je bila 26°C.
UPORABA:
1. Opremo družine, poiščemo zaležen sat in potem vstavimo nov sat.
2. Pritrdimo hlapilnik, v predvideno odprtino vstavimo stenj in ta se počasi napolni z mravljinčno kislino. Čebele se nanjo počasi navadijo. Pomladanske temperature so enake jesenskim.
3. Koncentracija mravljinčne kisline se počasi povečuje. Čebelje družine sedijo na satu mirno in tako ni možnosti, da bi poškodovale matico.
4. Minimalna dnevna količina naj bo 10 ml. Če je uporabimo manj, moramo pritrditi hlapilnik bliže družini.
Na ta način sem zdravil 50 čebeljih družin. Uporabil sem samo en hlapilnik in pri čebeljih družinah nisem imel nobenih izgub. Povprečno sem uporabil 20 g hlapilne snovi na dan. Najvišja vrednost je bila 40 g in tudi ta družina je bila mirna.
Tako sem v eni čebelji družini uničil od 200 do 2000 prišic varoe.
Mešanje mravljinčne kisline, pravilno razmerje:
0,24 I vode + 0,76 I mravlj. kis. 85 % =
1.0 I 65-odstotne mravlj. kisi.
0,29 l vode + 0,71 I mravlj. kis. 85% =
1.0 I 60-odstotne mravlj. kisi.
Obvezna je uporaba zaščitne obleke in očal. Nikoli ne smemo vliti vode v kislino, temveč kislino v vodo. Najbolje je, da mešanico pripravi strokovnjak. Vedno imejmo v bližini pripravljeno svežo vodo, če bi se morda zgodila nesreča. Mravljinčne kisline ne hranimo v stekleničkah, kajti pri visokih temperaturah se razširi in steklo poči. Hranimo in prevažamo jo samo v posodicah iz umetne mase, ki so odporne na kislino; dobimo jih v trgovini s kemijskimi pripomočki.
° Oo 0°	°
KAJ SEM DELAL V ZDA? FIZIOLOŠKE OSNOVE VZBURJENJA IN MOTIVACIJE ČEBEL ZA PAŠNO AKTIVNOST: II. JUVENILNI HORMON IN ALFA-GLUKOZIDAZA
dr. JANKO BOŽIČ, Biotehniška fakulteta - oddelek za biologijo
V	prejšnjem prispevku sem opisal spremembe v vsebnosti sladkorjev v hemolimfi pri pašnih čebelah. Tokrat bom pojasnil pomen juvenilnega hormona in alfa gluko-zidaze za razvoj in izraženost pašnega vedenja pri čebelah.
Najbolj znana vloga juvenilnega hormona je uravnavanje razvoja žuželk iz ličink v odraslo žival. Od tod tudi ime: juvenilen = mladosten. Pri odraslih žuželkah pa ta hormon lahko uravnava razvoj določenih vedenjskih vzorcev, kot sta svatovsko petje murnov in pašno vedenje čebel. Poleg tega je pomemben tudi pri uravnavanju rodnosti, vendar pri čebelah to ni toliko zanimivo.
Juvenilni hormon izloča žleza corpora allata, ki skupaj z drugo hormonsko žlezo corporo cardiaco obdaja požiralnik tik pod nadžrelnim ganglijem oziroma nad po-džrelnim ganglijem. Prav tam se odpre hrbtna aorta, edina krvna žila, ki vodi iz srca v glavo čebel. Hormoni, ki se izločajo
na tem mestu, gredo takoj v obtok hemoli-fe po telesu čebele. Sintentska pot je dokaj podobna sintezi estrogenov pri sesalcih, le da ne nastanejo ogljikovi obroči. Molekula je preprosta veriga iz desetih ogljikovih atomov, z nekaj dvojnimi vezmi, alkoholnimi skupinami in zaestreno metilno skupino. Posebnost temu hormonu daje še epoksiskupina, to je kisikov atom, vezan na dva sosedna ogljikova atoma. Narejenih je bilo veliko sintetskih pripravkov, bolje nadomestkov, ki jih uporabljajo za zatiranje žuželk. Številne priljubljene vabe za mravlje in drug hišni mrčes vsebujejo prav nadomestek juvenilnega hormona. Zaradi stalne navzočnosti namreč podre uravnavanje razvoja ličink, to pa zatre nadaljnje razmnoževanje.
Raziskovalce čebel je juvenilni hormon pritegnil, ker je eden od možnih mehanizmov dela za zatiranje pestre socialne delitve
\
! J	'■	&
Pogled na univerzitetni stolp iz atrija največjega kompleksa zgradb državne univerze v Baton Rouge (Lousiana, ZDA). V ospredju so grmi cvetoče vrtne azaleje.	Foto:	J. Božič
dela. Robinson (ZDA) in še nekateri drugi so dokazali, da je pojav pašne aktivnosti pri starejših čebelah povezan s povečanim izločanjem juvenilnega hormona. Še več, z nadomestkom metoprenom jim je uspelo pospešiti razvoj mladic v pašne čebele. Tako se je nekako ustalilo mnenje, da je juvenilni hormon poglavitni urejevalec razvoja pašnega vedenja pri čebelah.
Pri različnih žuželkah, na primer pri čričkih, so v laboratoriju, v katerem sem delal kot gost, opazili tudi dnevna nihanja v izločanju juvenilnega hormona. Tako sem tudi sam posumil, da bi juvenilni hormon lahko bil regulator dnevne pašne aktivnosti čebel. V resnici se je izkazalo, da so pašne čebele podnevi izločale več juvenilnega hormona kot čebele iste starosti ponoči. Tako lahko upravičeno sumimo, da dnevno pašno aktivnost uravnava tudi juvenilni hormon. Še bolj zanimiv pa je bil rezultat primerjave plesalk zibajočega plesa in njihovih sledilk. Sledilke so praviloma izločale več hormona kot plesalke. Glede na to,
da so plesalke že utečene pašne čebele, sledilke pa šele morajo na pašo, lahko pripišemo juvenilnemu hormonu značaj motivacijskega notranjega signala za izletanje na pašo. Sledilke so namreč manj stimulirane z zunanjimi dražljaji kot utečene pašne čebele, zato potrebujejo večjo stimulacijo znotraj svojega telesa. Takšno vlogo imajo pri živalih hormoni, ki povečajo pripravljenost organizma na odzivanje dražljajem iz okolja.
Hormoni pogosto uravnavajo tudi razvoj, rast in delovanje določenih žlez. Hkrati z večjim izločanjem hormona se pri čebelah pojavi tudi povečano izločanje določenih encimov iz krmilne žleze. Najbolj značilna je alfa-glukozidaza, ki razgrajuje sestavljene sladkorje v nabranem nektarju. Še najbolj učinkovita je za razgradnjo saharoze. Moje raziskave so pokazale, da lahko z aktivnostjo tega encima iz krmilne žleze merimo razvitost čebel za pašno aktivnost.
Vrtne azaleje so priljubljeni okrasni grmi v južnih predelih ZDA. Na cvetovih se pasejo tudi čebele in lahko naberejo znatne količine medu.	Foto:	J.	Božič
SLOVENSKI ČEBELAR
GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
XCVIII. LETNIK
UREDNIK: Prof. JANEZ MIHELIČ
LETNO KAZALO
Abrahamsberg Bogomir:
Devetdesetletnica čebelarjenja
Franca Gradišarja.............................. 87
Adamič France:
Znameniti dolenjski čebelarji.................. 53
Babnik Jože:
Kako ravnati s satjem?.......................... 4
Srečanje z inovatorjem Martinom 	233
Bitenc Franc:
Strokovna ekskurzija Č D Moste Polje	348
Božič Janko:
Kaj sem delal v ZDA?Fiziološke osnove vzburjenja in motivacije čebel za pašno
aktivnost..................................... 271
II Juvenilni hormon in alfa glukozidaza....	339
Brložnik Mirko:
Marko Podovšovnik in njegovih 80 let 	149
Čebelarjeva opravila v juniju.............. 165
Čebelarjeva opravila vjuliju in avgustu ...	198
Čebelarjeva opravila	v septembru 	236
Čebelarjeva opravila	v oktobru............. 273
Čebelarjeva opravila	v novembru 	298
Čebelarjeva opravila	v decembru 	328
Čebelarska zveza Slovenije
Vabilo na XIX. republiški seminar 	2
Poverjeniki za pasišča........................... 116
Prijave za srečanje mladih čebelarjev
v Slovenskih Konjicah............................ 118
Vabilo na 45. volilni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije........................... 119
Poverjeniki za pasišča....................... 179
Država regresira ceno medu....................... 277
Propolis bomo lahko spet kupovali v trgovinah ......................................... 309
Država regresira ceno medu....................... 309
Članarina za leto 1996 .......................... 314
Zapisnik z druge seje UO ČZS..................... 345
Brvar Janez:
Čebelarjeva opravila v	januarju.............. 5
Čebelarjeva opravila v	februarju............ 36
Čebelarjeva opravila v	marcu................ 66
Čebelarjeva opravila v	aprilu.............. 106
Čebelarjeva opravila v	maju................ 132
Črne Alenka:
Novi polnilni aparat na preizkušnji Polnjenje medu v čebelarskem inštitutu v
Kirchainu v ZRN................................. 305
nadaljevanje.................................... 341
Debelak Marjan:
Mravljinčna kislina pod drobnogledom	...	9
O učinkovitosti apistana.................. 10
Klopica pred čebelnjakom.................. 12
Nov način uporabe mravljinčne kisline ....	42
Nossenheiderjev hlapilnik................ 43
Zandrov plemenilček v vlogi raziskovalnega in opazovalnega pripomočka...........	44
Orumeneli listi iz čebelarjeve beležnice	..	104
Izboljšajmo čebelarjenje z našim narodnim panjem (AŽ).............................. 135
Izboljšajmo čebelarjenje z našim narodnim panjem (AŽ) -nadaljevanje................ 168
Gre za med?............................... 220
Henrik Zadel - čebelarski romantik 	298
Prezimovanje polno razvitih čebeljnih
družin v veliki panjski prostornini.......	267
Nekaj podatkov o mojem letošnjem čebelarjenju in letini......................... 293
Drogovni samolovilni rojni ogrebalnik	331
Dobravec Majda:
Muzej razstavlja naše izdelke........... 347
Domingo A.B.:
Čebelarstvo v Sao Paolu v Braziliji 	276
Ficko Suzana:
Čebelarji pridni kot čebele............. 245
Frank Lina in Dušan:
Delček aktivnosti Čebelarskega društva Ilirska Bistrica.............................. 85
Glinšak Ida:
Vabilo čebelarskega muzeja iz Radovljice........................................ 117
Godec Franc:
Spomin na lep čebelarski izlet............... 318
Goručan Drago:
Obvestilo čebelarjem celjske regije 	80
Grad Janez:
Čmrlji -prijazni krilati kosmatinčki - bljižni 220 sorodniki čebel.............................. 282
Gregorc Aleš:
Možnosti čebelarjenja z varozo................ 40
Nosemavost vzrok za gospodarsko škodo ........................................... 70
Gruber Josef:
Zatiranje poapnele zalege.................... 304
Jamnik Franci:
Apivar - novo zdravilo proti varozi 	11
Nove raziskave o varoi........................ 56
Revmatizem in apipunktura..................... 57
Znajo čebele šteti?............................ 57
Nestabilnost svetovnega tržišča z medom .......................................... 207
Gen čiščenja zalege	pri čebelah 	241
Jelenc Janez:
Kako zdraviti z mravljinčno kislino 	38
Veterinarski nasveti za september 	238
Jenko Rogelj Mira:
Pregledi zimskih čebeljih mrtvic............... 69
Veterinarski nasvet za marec................... 69
Veterinarski nasveti za april................. 108
Pročilo o zdravstvenem stanju čebel na območju Slovenije v	letu	1995 ............ 174
Jovič Drago:
Uspešni Bistriški čebelarji.................... 84
Kavčič Lojze:
Izlet čebelarskega društva Litija.............. 25
Kaschabi D.:
Poapnela zalega v Avstriji.................... 242
Kladnik Viktor:
Z varozo je kot s koloradskim	hroščem ...	83
Koki Jožef:
Čebelarska družina Predvor je praznovala ......................................... 291
Kolenc Anton:
ČD Grosuplje bo jeseni pripravilo prireditev »Čebelarski dnevi Dolenjske 96«	123
Lešnik Vida:
Nasveti veterinarja............................ 38
Veterinarski nasveti za mesec maj 	135
Veterinarski nasveti za junij................. 168
Veterinarski nasveti za julij................. 201
Matavž Jože:
Ostanki oksitetraciklina (O T C) v čebeljih pridelkih................................ 138
Meglič Milan:
Srečanje v Kranjski Gori....................... 23
Ne zavrzimo kranjske sivke..................... 34
Obisk rojstnega kraja čebele Buckfast....	74
Tudi satje je posoda za med................... 183
Mihelič Janez:
Ali je slovensko čebelarstvo prebrodilo krizo, so se spraševali čebelarji na XIX.
čebelarskem seminarju v Polju.................. 97
Alojz Bukovšek - osemdesetletnik 	111
Pomembnejši sklepi štirinajste seje upravnega odbora ČZS............................ 120
Lojze Peterle - kandidat za predsednika
Čebelarske zveze Slovenije..................... 121
ČD Moste Polje je organiziralo ocenjevanje medov in najboljšim podelilo posebna priznanja......................... 124
Rezultati javnega natečaja za najlepši
slovenski čebelnjak............................ 124
Nekaj zanimivosti z letošnje čebelarske
razstave v Polju............................... 129
Tone Šercer - naš znani čebelar in inovator.......................................... 151
Petinštirideseti občni zbor ČZS je bil v znamenju volitev novega vodstva osrednje organizacije..................... 161
Čebelarsko društvo Radeče je organiziralo posavsko tekmovanje mladih čebelarjev................................ 185
Devetnajsto državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev je bilo maja
v Slovenskih Konjicah.......................... 193
Čebelar Jože Marenče je praznoval 95
letnico........................................ 208
Izšla je nova čebelarska knjiga................ 216
Sklepi prve seje novega upravnega odbora ČZS....................................... 219
Zveza čebelarskih društev Slovenske Konjice je organizirala proslavo ob 90
letnici organizacije........................... 222
MZČD Maribor je uspešno organizirala okroglo mizo v okviru sejma v Mariboru ..	229
Čebelarska družina Vrhnika je praznovala 90 letnico ustanovitve.................... 254
ČD Lovrenc na Pohorju je ob 75-letnici ustanovitve odprla nov čebelarski dom
in čebelarsko učno pot......................... 261
Čebelarski dan na radgonskem kmetijskem sejmu.................................. 265
XXXV. kongres Apimondije bo v Ant-
verpnu v Belgiji od 1. do 6.9.97 .............. 279
Grosupeljski čebelarji na obisku pri Janezu Pislaku................................... 286
Ludvik Polše-znani čebelar..................... 312
Čebelarji iz Šentjerneja so se ob občinskem prazniku srečali s čebelarji iz Ljubljane in Semiča........................ 315
Urednikov uvodnik.............................. 325
Čebelarska družina Kranjska Gora - nad
varozo z mravljinčno kislino................... 336
Čebelarsko društvo Lukovica je razvilo društveni prapor............................... 351
Mlakar Rado:
Zaščita čebeljih panjev........................ 177
Mramor Janez:
Še enkrat o čebelarski uniformi................. 59
Novak Anton:
Kmetijski sejem 1995 v Gornji Radgoni ........................................... 25
Pavlin Mirko:
Čebele in čebelarji v občini Semič 	146
Pfel Martin:
Moje izkušnje s hlapilnikom mravljinčne kisline....................................... 338
Poklukar Janez:
Varovanje pasemske čistosti kranjske
sivke.......................................... 35
Buckfast čebela-čebela prihodnosti? 	71
Obvestilo Kmetijskega inštituta Slovenije 189
Prezelj Franc:
Komisija za delo s čebelarskimi krožki je zaživela...................................... 315
Purnat Marko:
Čebelarski piknik ČD Kokarje.................. 319
Ribarič A.:
Kaj pogreša čebelar začetnik?.................. 15
Elektrarna na veter............................ 51
Vakuumski pitalnik za sončne dni 	141
Rupar Franc:
Občni zbor ČD Škofja Loka Ob 90-letnici ustanovitve.................................... 81
Rihar Jože:
Varoza -pogled nazaj, stanje, pogled naprej........................................ 110
Runtas Milan:
Finančno poročilo Čebelarske zveze Slovenije za leto 1995 in načrt za leto
1996........................................   178
ČZS je uspelo zagotoviti regresiran
sladkor za jesensko krmljenje čebel 	252
Obdavčitve čebelarstva........................ 346
Rupnik Srečko:
Čebelarji iz Podravja in Slovenskih Goric smo obiskali velečebelarstvo v Italiji in si ogledali medečega	škržata.................... 58
Sajevec Stane:
Tehnološke lastnosti matic glede na njihovo starost................................... 21
Poročilo o delu čebelarskega izobraževalnega in strokovno debatnega kluba Maribor..................................... 60
Mariborski čebelarski klub dejaven tudi
v novi sezoni................................. 278
Samostojna čebelarska razstava Marjana Čepeta................................... 310
Senegačnik Edi:
O letošnji medeni beri........................ 326
Senegačnik Jurij:
Razmišljanje o odpornosti varoe na flu-
vaiinat in nekaterih alternativnih ukrepih
pri zatiranju varoze........................... 300
nadaljevanje................................... 334
Spore hude gnilobe v medu - stanje v Švici.......................................... 334
Seražin Boris:
Dogovor o cenah medu na tržnicah 	277
v Novembru..................................... 309
Skok Marjan:
Ob novem letu 1996 .............................. 3
Sladič Vida:
Občni zbor ČD Zagorje ob Savi.................. 144
Spazzapan Brelih Vida:
Srečanje mladih s slovenkim čebelarstvom ...................................... 175
Sušnik Marjeta:
Še nekaj o prehrani čebel....................... 65
Šercer Tone:
Prednost sončnega topilnika.................... 102
Kako sem zavaroval čebele pred medvedom ......................................... 171
Šimec Jože:
Kako uporabljamo in vzdržujemo Heckler čebelarsko luknjalo.................... 140
Šivic Franc:
Okrogla obletnica.............................. 225
Italjanski čebelarji pri nas................... 253
Moč selekcije.................................. 264
Šumah Danijela:
Laboratorij za med v Avstriji.................. 308
Šušteršič Vlado:
ŠUČEB -Panjska enota v zložljivem čebelnjaku ali na avtomobilski prikolici 	154
Valjavec Janez:
Matica v nogavici, učinkovit način dodajanja matice čebelji družini................... 206
Vidmar Magdalena:
Spiroplazma pri medonosnih čebelah 	8
Zdravstveno stanje čebeljih družin v vzrejališčih in plemeniščih matic v letu 1996 .......................................... 239
Vedlin Stanko:
Dragi moj slovenski čebelar.................... 119
Zaletel Pavel:
Prvo slovensko čebelarsko društvo 	17
Hude in lepe sanje čebelarja Jake 	26
Medena bera je ali jo ni?....................... 79
Žerdin Jože:
Člani čebelarske družine Črenšovci so kritično osvetlili čebelarske probleme na
občnem zboru................................... 145
Ko bi bilo takih mladih čebelarjev ob
Muri še več.................................... 227
Možnosti za trženje in doseganje boljše cene medu................................... 244
IZDAJA ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana 1996
Največjo aktivnost je bilo opaziti pri plesalkah, nekoliko manjšo pri sledilkah, najmanjšo pa pri čebelah, ki so počivale v panju. Vse čebele so bile iste starosti. Razlike lahko pripišemo razlikam v osebnem razvoju čebel, deloma pa tudi začasni aktivnosti čebel. Smiselno se zdi, da bi čebele, ki so spodbujene za hranjenje, izločale več encima za razgradnjo sestavljenih sladkorjev. Seveda tega še nismo dokazali, zdi pa se verjetno in bi bilo zanimivo preizkusiti.
Alfa-glukozidaza je zanimiva za raziskovanje. Sam sem si jo izbral kot preprost fiziološki odgovor čebel, ki se prehranjujejo z nektarjem ali medom. V svetu pa so v zvezi s tem največ naredili na Japonskem. Dodobra so opisali biokemijske lastnosti encima, poleg tega pa jim je že uspelo razvozlati genetsko kodo. To je vsekakor dalo nov zagon raziskovanju delovanja krmilne žleze pri čebeli, tako da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo zanimive rezultate.
NOVI POLNILNI APARAT NA PREIZKUŠNJI POLNJENJE MEDU V ČEBELARSKEM INŠTITUTU
V	KIRCHHAINU
Diskusija
Pravni predpisi v Nemčiji, ki zadevajo kontrolo tehtanja
V	zvezi s kontrolo tehtanja sodi prodaja medu pravno v skupino predpisov, ki veljajo za embalirano blago. Po 22. členu povprečna nominalna polnilna količina ne sme biti manjša, kot je navedeno. Dopustni negativni odkloni se lahko pojavijo največ pri 2 odstotkih embaliranega blaga in so pri 5-50 g, pri 200-300 g 9 g, pri 500-1000 g 15 g in pri 1000-10000 g 1,5 % nominalne polnilne količine.
Urad za kontrolo merjenja preverja količine in tudi to, ali je bila med polnitvijo na voljo umerjena tehtnica. Po informacijah urada v Darmstadtu imajo vsi člani združenja na voljo umerjeno tehtnico, in to tudi v manjših če-belarstvih, v katerih je manj kot 20 družin.
Zaradi prekoračenja nominalne polnilne količine urad ne more nikogar kaznovati, težave pa lahko nastanejo pri konkurenci, predvsem če prenapolnitev uporabljajo v reklamne namene (nelojalna konkurenca).
Ali s polnilnim avtomatom dobimo vrednosti, kakršne zahteva predpis o kontroli tehtanja?
Ob upoštevanju meril zakona o kontroli tehtanja ne bi dosegli zahtevane nominalne polnilne količine, če bi bila polnilna količina 500 g - 16 %, 5% in 29 % kozarcev (1., 2. oziroma 3. polnitev). Pri nastavitvi polnilne količine na 503 g - 4 %, 0 % in 1 % (1., 2. oziroma 3. polnitev) polnilne teže ne bi dosegli. Obe zadnji polnitvi bi bili torej izvedeni v skladu z zakonom (glej preglednico št. 2).
Preglednica št. 3: Rezultati posameznih merjenj časa (kronološki vrstni red) in celoten čas (brez časa priprave):
Posamezna vmesna merjenja časa kozarci / uro	Celoten čas polnjenja	Kozarci / h Celoten čas
1. polnitev 258 125 185 822*	240 min.	152
2. polnitev 227 202 273 245 253	210 min.	176
3. polnitev 162 254 133	200 min.	182
* pri vnovičnem vnosu polnilne teže	341	
Polnilni aparat pa ne kontrolira tehtanja. Cena elektronske, za kontrolo tehtanja primerne in umerjane tehtnice, bi bila gotovo dvakrat ali trikrat višja. Vgrajena tehtnica testirane naprave je bila tako natančna kot uporabljena umerjena tehtnica, vendar pa bi jo bilo treba na začetku in med delom preveriti z umerjenimi napravami na začetku in tudi občasno.
Različne bruto teže so bile zelo dobro preverjene, torej je polnilni avtomat odličen za polnjenje vrnjenih kozarcev z zelo različnimi težami. Dodatna kontrolna tehtanja z umerjeno tehtnico so nujno potrebna zaradi pravnih določil o kontroli tehtanja. Naprava, ki smo jo uporabili pri našem poskusu, je pokazala točno polnilno količino (npr. 499 ali 506), tako da je bilo mogoče kozarce, ki so bili preveč ali premalo napolnjeni, zlahka prepoznati in izločiti.
Polnilna natančnost ne zadošča in po našem mnenju je vzrok za to delo brez črpalke. To je delno opravičljivo, ker je možen premik oziroma nastavitev, na primer na 503 g, in kot je jasno iz vrstnega reda poskusov, je srednja vrednost, ki jo usmerja naprava, najmanj 1 g na nastavljeno predvideno težo. Pojav nihanj v polnilni količini (diagram 1-3) je po našem mnenju odvisen od viskoznosti in torej od konsistence, temperature in vsebnosti vode v medu. Iz našega vrstnega reda poskusov lahko sklepamo, da se pojavi v teži manj nihanj pri medu z nižjo temperaturo (1. polnitev) kot pa pri medu z višjo temperaturo ali nižjo vsebnostjo vode (2. in 3. polnitev). Pri tekočem medu bi prav tako pričakovali velika nihanja, enako pa tudi samo pri delno (talno ogrevanje) segretih polnilnih posodah.
Posledica za polnilca
Uporabnik ima na voljo dve strategiji: napravo lahko nastavi na zahtevano polnilno količino, označi vse kozarce s prenizko težo in jih dodatno napolni, ali pa že na samem začetku nastavi višjo polnilno količino, da bi se kolikor mogoče izognil premalo napolnjeni embalaži. V prvem primeru imamo nekaj več dela, v drugem pa nekaj manj medu in tudi manj dela.
Po naših izkušnjah bi morala biti ob hitri in natančni polnitvi temperatura strnjenega
medu od 28 do 32 °C. Zaradi tega priporočamo, da pred polnjenjem med še enkrat premešate. Nastavljena polnilna količina bi morala biti najmanj 502 g.
Še vedno pa velja, da naprava omogoča hitro neprekinjeno polnjenje.
Hitrost polnjenja
Z našo kombinacijo naprav bi lahko dva delavca napolnila 152, 176 in 182 kozarcev na uro (1.-3. polnitev). Pri posameznih vmesnih merjenjih časa bi to pomenilo 82 do 273 kozarcev na uro. Glede na vrsto polnjenja (težnost) je hitrost polnjenja na začetku občutno večja kot na koncu. Zmogljivost polnjenja, ki jo je mogoče doseči, je precej odvisna od temperature in viskoznosti medu in od tega, ali je med tekoč oziroma strjen (tekoča hitrost/lastnost zadrževanja kapljic). Pomembno vlogo imajo tudi velikost polnilnih posod ter s tem povezana razmerja pri začetnem tlaku. Pomembna je tudi hitrost odmikanja in podstavljanja kozarcev, pa tudi posebna posodica za lovljenje kapljic medu.
Koliko oseb potrebujemo?
Za polnjenje potrebujemo največ dve osebi: ena polni napravo in podstavlja prazne kozarce, druga pa skrbi za prinašanje praznih kozarcev, za zapiranje in odstranjevanje polnih kozarcev. Pri manjših polnilnih količinah, nižjih temperaturah medu in/ali visokoviskoznem (strjenem) medu - v tem primeru teče med bolj počasi
-	lahko polnjenje opravi ena sama oseba, seveda pa mora biti dosegljiva dovolj velika zaloga praznih kozarcev, imeti pa mora tudi dovolj prostora za odlaganje polnih. Smiselne, ergonomične in premišljene rešitve povečujejo hitrost polnjenja. V primerjavi z drugimi polnilnimi napravami je potrebnega le malo predhodnega znanja, tako da se lahko pomočniki hitro vključijo v delo. Za delo s polnim aparatom potrebujemo malo zbranosti, saj moramo paziti le na prikaz polnilne količine.
Predelava, cena, področje uporabe
Naprava je dobro in solidno izdelana, dodatki, ki so na voljo, so dobro premišljeni. Cena aparata je približno 2700 DEM skupaj z davkom na dodano vrednost, ta-
ko za izvedbo s 40-kilogramsko posodo s podstavkom in za posamično izvedbo za priključitev na privijalo za cevi oziroma navoj. V tem cenovnem razredu je to edina naprava, ki upošteva težo kozarca. V primerjavi z drugimi polnimi napravami, na primer z napravami, ki delujejo na batnem principu, je po ceni sicer razmeroma sprejemljiva. Če upoštevamo vse sestavine in ciljno skupino (čebelarstva s srednje velikimi količinami medu), pa je po našem mnenju cena previsoka.
Nakup polnilnega avtomata v tem cenovnem razredu se izplača šele, če moramo napolniti 1,5 tone do 2 toni medu, torej takrat, kadar moramo napolniti velike količine tekočega medu ali obvladati delovne konice, ki nastajajo vsako leto (na primer kratkoročna naročila za božično prodajo podjetniških daril).
Menimo, da je najboljša možnost kombinacija naprave s 350-kilogramsko polnilno posodo. Plastična posoda za 40 kg medu, ki jo ponuja proizvajalec, je po našem mnenju premajhna. Ta posoda bi morala biti vsaj 100- do 150-kilogramska, imeti bi morala ogrevane stene, morebiti pa tudi napravo za vračanje kozarcev.
Priprava medu za polnjenje zahteva ustrezne pogoje, na primer toplotno omaro ipd.
Zaradi solidne in preproste izdelave je naprava primerna za skupno uporabo.
Predlogi inštituta za izboljšave polnilnega aparata
Po naših izkušnjah predlagamo proizvajalcu naslednje izboljšave:
- nastavitev območja tehtanja na 30 oziroma 40 g (vzorčni kozarček / brezplačni vzorčki),
- območje premika bi morali povečati na + 5 g,
- prikaz resnične polnilne teže do odstranitve kozarca,
- vgraditev tehtnice z nastavljivimi nogicami za natančno nastavitev vodoravnega položaja,
- čas do samodejne ustavitve bi morali podaljšati najmanj na 2 minuti in opremiti z zvočnim signalom (tako, da bi uporabnik lahko vmesni čas izrabil za odstranitev polnih kozarcev),
- napravo bi morali ponuditi po precej nižji ceni.
FRANC REPOLUSK
Po dolgotrajni bolezni je junija letos umrl Franc Repolusk z Lobnice nad Rušami. Rodil se je leta 1914 v Rušah. Čevljarskega poklica se je izučil pri svojem očetu Jožetu. Oče ga je seznanil tudi z življenjem čebel, že kot vajenec pa je začel samostojno čebelariti. Povprečno je imel 10 do 15 družin. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil izmed dejavnih in delovnih članov, do smrti pa zvest član naše družine. Za delo na čebelarskem področju je prejel več priznanj, med drugimi tudi odličje Antona Janše.
Čebelarska družina Ruše
MARJAN KRALJ
Težko je slovo od prijatelja čebelarja, kot je bil Marjan Kralj. Kljub temu da smo vedeli za njegovo hudo bolezen, ne moremo verjeti, da ga ni več med nami.
Marjan se je rodil pred 49 leti v delavski družini. Izučil se je za kovinarja in vseskozi je bil zaposlen v Saturnusu.
Leta 1972 je začel čebelariti skupaj z brati. Vsi trije so se vključili v ČD Moste-Polje. Marjan je bil kmalu izvoljen v odbor društva. Vseskozi je bil eden najbolj delav-
nih članov. Ni bilo razstave, predavanja, izleta, zadnja leta tudi ne ocenjevanja medu, na katerem Marjan ne bi sodeloval.
Z bratom Francijem sta kupila tovornjak, prevažala po vsej Sloveniji, in dosegala lepe uspehe.
Za svoje vestno delo je dobil priznanje Antona Janše III. in II. stopnje, pri ocenjevanju medu pa najvišja priznanja. Kako je bil Marjan priljubljen, je pokazalo zadnje slovo, saj se je od njega poslovila velikanska množica prijateljev in krajanov, čebelarjev iz okoliških društev s prapori.
Zadnje poslovilne besede zahvale mu je izrekel prijatelj čebelar. Marjan, med nami boš ostal v lepem spominu, kot dober čebelar in iskren prijatelj.
ČD
Moste Polje
FRANC SUŠNIK
Rodil se je v Prevaljah leta 1930 v ugledni in spoštovani družini dr. Franca Sušnika, ustanovitelja in ravnatelja gimnazije Ravne na Koroškem. Podedoval je lastnosti plemenitega očeta in nadaljeval tradicijo zavednega narodnjaka. Gimnazijo je končal na Ravnah in se leta 1950 vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, po končanem študiju pa je tam ostal in deloval kot redni profesor botaničnih ved. Ker neizbežna starost prekine vsako poklicno dejavnost in te po lastni želji ali ne prisili k počitku, se je tudi on upokojil in se leta 1991 z družino in s 40 AŽ panji preselil v rodno Prevalje. Ni veliko ljudi, ki bi bili tako predani in tako željni pomagati z nasveti. Kot strokovnjak nam je s svojim vedrim značajem vdahnil spoštovanje do narave in čebelarstva. Bil je poln idej, hotel je dokazati, da je na področju čebelarstva mogoče še marsikaj storiti. Prvi je začel krmiti čebele z invertnim sladkorjem in nam do potankosti razložil prednosti takšnega krmljenja.
Premalo je prostora, da bi lahko opisali vse, kar je načrtoval. Žali Bog, vse to mu je preprečila huda bolezen, za katero nihče ni verjel, tudi sam ne, da bo tako kruta. Kljub medicinski znanosti ni bilo pomoči, vid se mu je slabšal iz dneva v dan - oslepel je, s tem pa se mu je zrušil svet in vse želje in načrti so bili pokopani. S spoštovanjem smo občudovali njegovo trdno voljo in vedrino, ki je še vedno vela iz njegovih pripovedovanj. Pri vsej njegovi dejavnosti mu je pomagala hčerka Marjeta, tako da bo ona zdaj nadaljevala delo pri čebelah in nam tako ohranila trajen spomin na očeta.
Zahvaljujemo se vsem čebelarskim društvom Mežiške doline, da so s prapori pospremili k zadnjemu počitku našega člana in prijatelja.
Čebelarsko društvo Prevalje
DUŠAN TIŠLER
Ä Sredi avgusta smo iznenada izgubili našega člana Dušana Tišlerja.
Rodil se je leta 1930 pri Celju.
Po končani šoli se je izučil za ključavničarja in se po nadaljnjem usposabljanju zaposlil pri železnici kot strojevodja. Ustvaril si je družino in se preselil v Sneberje. S soprogo sta si v njeni rojstni vasi Zagradišče postavila lično počitniško hišico in tam je začel leta 1977 čebelariti. Vključil se je tudi v ČD Moste-Polje. Bil je zelo dejaven član in več let tudi tajnik našega društva.
Za njegovo vestno delo ga je društvo nagradilo z odličjema Antona Janše III. in II. stopnje.
Ob zadnjem slovesu v Polju smo se od njega s čebelarskim praporom poslovili številni čebelarji.
Kot dobrega prijatelja in čebelarja ga bomo ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Moste-Polje
ČLANARINA ZA LETO 1997
Upravni odbor Čebelarske zvze Slovenije je na seji, dne 14. oktobra letos določil članarino za leto 1997, ki znaša 4.000,00 tolarjev.
ZAPISNIK Z DRUGE SEJE UPRAVNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
prof. JANEZ MIHELIČ
Upravni odbor ČZS je imel svojo drugo redno sejo 14. oktobra 1996 v prostorih CZS v Ljubljani. Navzoči so bili skoraj vsi člani UO, poleg njih pa še nekaj vabljenih. Sejo je začel predsednik g. Lojze Peterle in se najprej zahvalil za številčno udeležbo. Na sejo so bili vabljeni tudi predsedniki komisij, in sicer zaradi sprejema programa dela komisij za prihodnje leto. Navzoči so nato z večino glasov sprejeli naslednji dnevni red:
1. Pregled zapisnika in potrditev sklepov zadnje seje.
2. Poročilo o delu ČZS za obdobje devetih mesecev.
3. Imenovanje članov komisij in pregled delovnih načrtov le-teh.
4. Višina članarine za leto 1997:
- devetmesečno finančno poročilo,
- osnutek finančnega načrta ČZS za leto 1997,
- osnutek delovnega načrta ČZS za leto 1997.
5. Ugotovitveni sklep o vstopu novega člana.
6. Imenovanje inventurne komisije.
7. Odločanje o dajanju podatkov in izbiri logotipa.
8. Razno.
S prvim sklepom, ki so ga sprejeli, so potrdili sklepe in zapisnik prve redne seje ČZS, 20. 6. 1996, kot je bilo predlagano. Sledila je razprava o delitvi regresiranega sladkorja za zimsko krmljenje čebel. Povečini je vse potekalo dobro, ponekod pa je bilo nekaj težav. Nekatera društva so del denarja namenila za delo društev. Čebelarji s Ptuja predlagajo, da bi bilo bolje, če bi prevoz organizirala ČZS, ki bi morala imeti v prihodnje večji vpliv na delitev sladkorja, saj bi tako preprečili nepravilnosti.
Nato je delegat iz Nove Gorice g. Jug vprašal, zakaj je ČZS posredovala ob pojavu hude gnilobe in zapori pasišč v delu Primorske med akacijevo pašo. Odgovorili so mu podpredsed-
nik g. Seražin, opazovalec paš g. Zdešar in predsednik komisije za čebelje bolezni g. Šnaj-der. Zadnji je podprl mnenje prvih dveh in njuno mnenje vključili tudi v predlog delovnega načrta komisije. Z zaposlitvijo devetih veterinarjev -specialistov za čebelje bolezni, ki ju plačuje država, je dolgotrajna zapora pasišč akacije neupravičena, čeprav veterinarskim inšpektorjem zakon to omogoča. S tem ukrepom, to je z zaporo pasišča akacije na Primorskem, so slovenski čebelarji prevažalci izgubili najmanj 150 ton medu, čeprav je devet veterinarjev v tednu dni pregledalo vse čebele na tem območju.
Takoj po končanem medenju akacije na tem območju pa so domači čebelarji prevažalci z domnevno "okuženega" območja prepeljali svoje čebele na druga pasišča v državi. Takšna praksa se na tem območju pojavlja že desetletja.
Navzoči so z večino glasov podprli predlog komisije za zdravstveno varstvo o tem, da bo komisija izdelala predlog, država pa uzakonila postopek preventivnega zatiranja hude gnilobe z analizo vzorcev medu na spore hude gnilobe, posledica tega pa bo krajši čas zapore ob pojavu hude gnilobe. Po razpravi so sprejeli naslednji sklep: Komisija za zdravstveno varstvo čebel naj čim prej pripravi predlog zgodnejšega odkrivanja hude gnilobe in predlog o odpravi ali skrajšanju zapor pasišč zaradi te in drugih kužnih bolezni.
Nato so potrdili delovne načrte komisij in člane posameznih komisij, ki so jih predlagali njihovi predsedniki. Namesto g. Francija Marolta -ta je s položaja predsednika komisije za čebelarske krožke odstopil zaradi pomanjkanja časa
-	so za predsednika te komisije imenovali g. Franca Prezlja.
V	zvezi z iskanjem virov dodatnega financiranja strokovnih nalog komisij pa so tajniku naložili, da preveri možnost sofinanciranja zlasti izobraževalnih programov in mentorskega dela iz sredstev Ekološkega sklada, predsedniku pa, da naveže
stike in skuša pridobiti pomoč ministrstva za kulturo za varstvo čebelarske kulturne dediščine. Ob razpravi o četrti točki, to je o višini članarine za leto 1997, so bila mnenja deljena. Del članov je zagovarjal višjo članarino, saj bi ČZS to omogočilo izvedbo načrtovanih nalog. Če bi članarina ostala enaka, pa seveda ne bi bilo mogoče opraviti vseh nalog iz programa dela, tako da ga bo treba precej skrčiti. Predstavnik iz koroške regije je predlagal, naj bi ločili članarino za ČZS in naročnino na Slovenskega čebelaija in uvedli prispevek po panju. Večina članov UO ni podprla tega predloga. Ob glasovanju je za nespremenjeno članarino glasovalo 13 članov, za povečanje na 4.600 SIT pa le dva člana UO. Tako je bil sprejet sklep: Članarina za leto 1997 je 4.000 SIT, naročnina je 4.500 SIT, za tujino pa 50 DEM. Še naprej velja, da ČZS čebelarju za vsakega novega člana prizna 20 odstotkov popusta pri plačilu njegove članarine.
Nato se je razvila polemika o Pravilniku o izkoriščanju čebeljih paš. Popravki le-tega so sicer v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ČZS mora vztrajati pri čimprejšnjih popravkih in dopolnitvah omenjenega pravilnika, saj ne ustreza več stanju na pasiščih in je zastarel.
Nato so člani med članice ČZS sprejeli ČD Kranjska Gora, saj izpolnjuje zahtevana merila, predložila pa je tudi potrebne dokumente. Ime-
novali so tudi inventurno komisijo. Sprejeli so tudi sklep, da se zunanjim uporabnikom dajejo le skupni statistični podatki o stanju čebelarstva, ne pa interni seznami društev in podobno.
Izbrali so tudi osnutek novega znaka ČZS. Gre za znak pod zaporedno številko 2, katerega predlagatelj je g. Debeljak. V njem je zemljevid Slovenije, sestavljen iz čebeljih celic, čebela in napis ČZS. Osnutek mora avtor še dodelati. Sledila je razprava o vsebini in kraju prihodnjega posvetovanja čebelarjev. Sprejeli so sklep, da bo posvetovanje 15. februarja 1997 na Celjskem sejmu, njegova osrednja tema pa bo pomen matice v sodobnem čebelarstvu. Na posvetovanje bomo povabili znanega nemškega strokovnjaka na tem področju, dipl. inž. Tislerja. ČZS bo organizirala tudi veliko čebelarsko razstavo s prodajo in degustacijo čebeljih pridelkov.
Sprejeli so tudi sklep, da bo strokovni posvet mentorjev čebelarskih krožkov 30. novembra 1996 na Brdu pri Kranju. Za organizacijo je odgovoren tajnik ČZS. Naslednji sklep, ki so ga sprejeli, je, da ČZS lahko kupi nejpotrebnejše računalniške programe takoj, ko bodo na voljo sredstva.
Sprejeli so tudi sklep, da se zaščitna znamka za slovenski med poceni na 6,- SIT, odličja A. J. pa po novem stanejo 3.000 SIT. Sklenili so še, in to je bil tudi zadnji sklep te seje, da bodo regijski posveti samo na izrecno željo posameznih regij.
OBDAVČITVE ČEBELARSTVA
MILAN RUNTAS
Ob koncu leta nas številni čebelarji sprašujejo, kako poravnati davčno obveznost, ki izhaja iz čebelarske dejavnosti.
Čeprav smo vas o obdavčevanju čebe-larejv podrobno seznanili v Slovenskem čebelarju št. 3/92, to je bilo kmalu po uveljavitvi zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), vas bomo na kratko še enkrat seznanili z najpomembnejšimi zahtevami popravljenega zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 in 5/95) in z uredbo o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (Uradni list RS, št. 15/95), saj ta predpisuje vodenje poslovnih evidenc tudi za čebelarje.
Najprej pa najpomembnejše: OBDAVČEN JE LE DOBIČEK, PRI-DOBLJEN S PRODAJO ČEBELJIH PRI-DELKOV, NE PA POSEST OZIROMA ŠTEVILO ČEBELJIH DRUŽIN, KI JIH IMA ČEBELAR!!! Če medu oziroma drugih čebeljih pridelkov niste prodajali in na svoj žiro račun oziroma hranilno knjižico niste prejeli nobenega de-
narja, potem v davčni napovedi NE NAVAJAJTE NOBENEGA DOHODKA IZ ČEBELARSKE DEJAVNOSTI. Popolnoma drugače pa je, če ste na svoj žiro račun (to je javni račun) prejeli nakazilo za prodane čebelje (ali druge) pridelke. V tem primeru morate v davčni napovedi take prihodke navesti. Še pred tem pa se morate odločiti, kako boste poravnali svoje davčne obveznosti iz čebelarske dejavnosti ali glede na normirane stroške v razmerju 60:40 ali boste vodili evidenco prejetih in izdanih poslovnih listin. Svojo odločitev morate v skladu s 100. čelnom omenjenega zakona pred začetkom poslovnega leta sporočiti pristojni izpostavi Republiške uprave za javne prihodke (nekdanji občini, ki je za to pristojna glede na sedež vašega čebelarstva oziroma glede na vaše stalno prebivališče). Velikim čebelarjem, ki svoje pridelke prodajate trgovskim in drugim p ravnim osebam, svetujemo, da se odloči za vodenje poslovnih evidenc. V njih boste kot iz-
datke lahko prikazali stroške za čebelarski repromaterial, zdravila, veterinarske storitve, gorivo in rezervne dele za prevozne čebelnjake, kilometrino, amortizacijo itd., kot prihodke pa vplačila za prodane čebelje pridelke, morebitne subvencije in redke regrese, ki jih država skopo odmerja čebelarjem. Brez velikih naporov boste skoraj za vsako leto lahko prikazali izgubo ali le minimalen dobiček, obdavčen po zakonu.
Sistem normalnih stroškov je zlasti za velike pridelovalce čebeljih pridelkov manj ugoden, čeprav je za vodenje precej bolj preprost. Od ugotovljenega prihodka, ki ste ga prejeli na svoj račun, vam za stroške gospodarjenja s čebelami priznajo 60 odstotkov, od dobička v višini 40 odstotkov pa vam bodo obračunali 25-odstotno dohodnino (davek).
Čebelarjem, ki svoje pridelke prodajajo pravnim osebam in ne vodijo poslovnih knjig, lahko plačuje davek iz dejavnosti ta pravna oseba, in sicer od vsake prodaje čebeljih pridelkov posebej. O tem se morajo ob prodaji svojih pridelkov dogovoriti, kupec (pravna oseba) pa mora te čebelarje o poravnavi davka iz dejavnosti pri plačilu kupnine posebej obvestiti.
Upamo, da smo vas s kratkim izvlečkom iz veljavnih predpisov o obdavčevanju čebelarstva spomnili, da se poslovno leto končuje in da bo treba državi položiti račun. Podrobnejše informacije lahko poiščete v SČ 3/92, na naši Zvezi in seveda na vaši "davkariji". To velja le za čebelarje, ki nimajo svojega podjetja oziroma obrti in so iz naslova čebelarske dejavnosti prejeli kakršno koli plačilo na žiro račun. Vsi drugi "mali" čebelarji pa si s tem ne razbijajte glave.
MUZEJ RAZSTAVLJA NAŠE IZDELKE
Osnovna šola Bršljan je na obrobju Novega mesta, ob robu gozda in travnikov, ki se raztezajo od Marofa do Trške Gore. Zelena okolica šole je idealen prostor za igro, sprostitev in različne interesne dejavnosti 615-ih učencev, ki obiskujejo našo šolo.
Na hribčku nad šolo imamo svoj čebelnjak, v katerem radi delamo in raziskujemo. Svoje delo smo tudi projektno zasnovali in se s projektom Šolski čebelnjak predstavili na letošnjem sejmu učil v Ljubljani.
Razstavljali smo izdelke iz čebeljih pridelkov, ki smo jih naredili sami, čebelarstvo pa smo tudi strokovno obdelali. Pri delu so poleg šolskih mentorjev sodelovali tudi zunanji sodelavci. Pri odkrivanju bolezni v čebelnjaku nam je pomagal veterinar. Zakaj so med, propolis in drugi pridelki zdravilni, pa nam je pojasnil zdravik.
Prijetno smo bili presenečeni, ko smo prejeli vabilo Čebelarskega muzeja v Radovljici, da naše izdelke postavimo na ogled tudi v tem znanem slovenskem muzeju.
Ob odprtju razstave smo pripravili kratek kulturni program, predstavili svoje delo, na koncu pa navzoče pogostili z medenimi dobrotami in obdarovali s svečicami iz čebeljega voska.
Dragi bralci, če boste kaj hodili po Radovljici, le stopite v muzej, saj smo k pestri
Obiskali smo tudi vzrejevalca matic g. Ladislava Vozlja, ki nam je pokazal zaščiten matičnik za dodajanje z alufolijo.
Prestavitev našega dela v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Foto: F. Marolt
Vzrejevalec L. Vozeij nam je pokazal tudi kako odvzema matice iz plemenilčkov. Foto: F. Marolt
Učenci naravoslovnega krožka OŠ Bršljin Mentorica: Majda Dobravc
Obiskali smo tudi čebelarja Lojzeta Kastelica v Vrhpeči pri Mirni peči, še posebno smo bili navdušeni nad panji latobiki. Foto: F. Marolt
Lepo poslikani panji so v ponos vsakemu čebelarju. Te je poslikal g. Andrej Prah iz Vesele gore pri Šempetru.	Foto:	F.	Marolt
muzejski ponudbi tudi mi prispevali svoj delček.
STROKOVNA EKSKURZIJA CD MOSTE-POLJE
Na splošno željo čebelarjev našega društva, da bi obiskali čebelarje na Kočevskem in si ogledali njihov način čebelarjenja, smo se v začetku julija letos z avtobu-
som podjetja Myland res odpravili tja.
Na pot je odpeljal polen avtobus, saj se nas je kar 50 odpeljalo na izlet. Naša prva postaja je bila na Raščici - Trubarjevi do-
Tone Fabjan nam je veliko povedal o njegovem zani-ivem delu.
mačiji. Krajevni vodič nam je lepo prikazal življenje tega velikega slovenskega moža. Seveda smo se na ekskurzijo dobro pripravili in s seboj povabili tudi vodiča g. Edvarda Svetka. Vso pot nam je pripovedoval o naravnih in zgodovinskih znamenitostih krajev, skozi katere smo se vozili.
Naša naslednja postaja je bila v vasi Seč, kjer nas je lepo sprejel g. Tone Fabjan s soprogo. Znan je po pridelavi sirupa rdeče pese, stabiliziranega z medom, pro-polisom in C vitaminom.
Posedli smo v gozdič nad hišo, kjer ima "predavalnico na prostem" , in ga z zanimanjem poslušali polni dve uri. Prikazal nam je zdravilno moč tega pripravka, govoril je tudi o tem, kako prideluje peso brez vseh kemikalij in umetnih gnojil. Po-
kazal nam je tudi, kako ta postopek poteka pri čebelah.
Po vsem tem sta nas s soprogo pogostila z dobrotami in pijačo, katere sestavine
Čebelnjak g. Toneta Fabjana je v neokrnjeni naravi.
Čebelnjak našega člana g. Jožeta Marege v dolini Kolpe.
%,
so čebelji pridelki. Pri njem smo lahko kupili tudi zdravila.
Ko smo se poslovili od gostoljubnega g. Fabjana in njegove soproge, smo nadaljevali pot do gostišča Jasnica. Tam smo obedovali, nato pa smo se odpravili v dolino Kolpe, kjer smo si ogledali grad Kostel, ki ga prav zdaj obnavljajo.
Obiskali smo tudi čebelarja, ki živi v bližini tega gradu. To je sicer član našega društva g. Jože Marega. Povabil nas je na ogled svojega čebelarstva v dolini Kolpe, kjer je lep pogled na skalnate pečine na naši in hrvaški strani reke. G. Marega če-belari z AŽ panji, poleg tega pa tudi z graj-ševimi in nakladnimi panji. To smo si z zanimanjem ogledali.
Vsi panji so postavljeni na posebni terasi, saj obiski medvedov tam niso tako redki. Njegova žena nam je tudi gostoljubno
postregla. Od tod smo nadaljevali pot proti mejnemu prehodu s Hrvaško. Po krajšem postanku smo prek Kočevske Reke prispeli še v Gotenico - Grčarice. Nato smo se prek Turjaka peljali v Ljubljano. Ustavili smo se še v gostišču Čot, se tam še malo okrepčali in pogovorili o naši uspešni ekskurziji. Ob tem smo vsi udeleženci izrazili željo, da bi tudi prihodnje leto pripravili podobno ekskurzijo.
Zahvalo zasluži tudi podjetje, ki je poskrbelo, da smo se na poti prijetno počutili, še zlasti pa voznik, ki nas je varno pripeljal domov. Seveda pa je k našemu zadovoljstvu veliko prispeval tudi vodič, sicer predsednik Turističnega društva g. Svetek in v imenu društva se mu za to iskreno zahvaljujemo.
ČD Moste-Polje B. F.
CEBELARKO DRUŠTVO LUKOVICA JE RAZVILO PRAPOR
prof. JANEZ MIHELIČ
Čebelarsko društvo Lukovica je 17. avgusta letos pripravilo slovesnost ob razvitju društvenega prapora. Prireditev je bila v rokovnjaškem gozdičku nad Lukovico v neposredni bližini nedokončanega Čebelarskega izobraževalnega centra.
Na zelo lepo urejenem prireditvenem prostoru se je zbralo kar lepo število čebelarjev iz sosednjih društev in seveda iz domačega društva. Domači čebelarji s predsednikom društva Lukovica g. Albinom Zajcem na čelu so se potrudili in pripravili resnično lepo prireditev, ki bo vsem udeležencem še dolgo ostala v prijetnem spominu. Na proslavi so namreč sodelovali številne narodne noše, praporščaki čebelarskih in drugih društev in nastopajoči v kulturnem sporedu.
Osrednji del prireditve je bil namenjen razvitju čebelarskega prapora Čebelarskega društva Lukovica. Za prapor so prispevali skoraj vsi člani društva, seveda pa sta največ prispevala botrica g. Francka Jemec in boter, župan občine Lukovica g. Anastazij Živko Burja, ki je bil ob tej priložnosti tudi slavnostni govornik. Poudaril je, da ceni prizadevanja čebelarjev za ohranitev te stare in za okolje tako koristne kmetijske panoge. Za slovenski narod pa je iz-
jemno pomembna tudi kulturna dediščina čebelarstva, saj se po njenem bogastvu z nami lahko primerja le redko kateri evropski narod. Zaradi teh razlogov bo tudi v prihodnje sam osebno podpiral razvoj čebelarstva v občini in delo Čebelarskega društva Lukovica. Prapor je nato blagoslovil domači župnik ter ob tem zaželel čebelarjem in društvu uspešno čebelarjenje.
Po razvitju prapora, ki ga je prevzel društveni praporščak, in po pobratenju s prapori sosednjih društev so na prapor pripeli številne spominske trakove, ki so jih darovale različne organizacije in posamezniki. Prapor krasijo tudi srebrni in zlati žebljički vseh darovalcev finančnih sredstev. Tudi izdelovalci prapora so se zelo potrudili, saj je izdelan zelo natančno in lično. Čestitke ČD Lukovica so nato izrekli tudi predstavniki sosednjih čebelarskih društev Domžale, Mengeš in Moravče. Predsednik ČD Domžale, v okviru katerega so čebelarji iz Lukovice delovali do konca leta 1995, g. Franc Gajzar pa je g. Zajcu izročil spominsko darilo, z željo, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali.
Nato sta predsednik društva g. Albin Zajc in tajnik g. Henrik Omahen podelila odličja Antona Janše II. in III. stopnje naj-
Prapor ČD Lukovica.
Foto: J. Mihelič
zaslužnejšim članom društva. Po podelitvi pa je predsednik društva spregovoril o dosedanjem delu društva in prihodnjih nalogah. Med drugim je dejal:
"Čebelarsko društvo Lukovica je bilo ustanovljeno 9. decembra 1995. Temu je delno botrovala tudi sprememba v lokalni samoupravi, saj je na območju Črnega grabna nastala nova občina Lukovica.
Čebelarstvo ima v tem kraju in širši okolici dolgoletno tradicijo. Že 9. marca 1919 je bila ustanovljena čebelarska podružnica za Brdski sodni okraj, s sedežem v Krtini. Ustanovni zbor je bil v "Gostilni pri Slaparju" v Lukovici. Podružnica je takrat štela kar 132 članov. Prvi predsednik je postal Janko Rahne, notar na Brdu pri Lukovici. Delovala je vse do 10. avgusta 1941, ko jo je razpustila nemška oblast.
Ohranjena knjiga zapisnikov za celotno obdobje delovanja je dragocen zgodovinski dokument o čebelarstvu na področju Brdskega sodnega okraja.
Po vojni je bila 28. oktobra 1945 ustanovljena Čebelarska družin Lukovica, vendar je imela le 15 članov. Predsednik je postal Franc Kralj-Serša, pobudnik pa je bil Viktor Sotenšek, tedanji veliki čebelar, učitelj in ravnatelj šole na Brdu.
Poglavitna naloga družine je bila takrat obnova čebelarstva po vojni. Delovala je v okviru Čebelarskega društva Kamnik-Domžale, do konca leta 1995 pa v okviru Čebelarskega društva Domžale.
V	tem obdobju ne smemo pozabiti društveno aktivnih čebelarjev, ki so vodili to
družino. Naj omenimo le nekaj imen: Franc Urbanija, Rudolf Gostič, Anton Raspotnik, Leopold Kotnik, Franc Omahna, Anton Kos, Jože Vilar, Franc Novak.
V	letih od 1968 do 1970 je takratna Zveza čebelarskih društev Slovenije začutila potrebo po boljšem izobraževanju slovenskih čebelarjev, zato so začeli graditi Čebelarsko izobraževalni center. Najboljša izbrana
Priznanje je prejel eden najstarejših članov ČD Lukovica g. Franc Omahen
%
lokacija je bila na Brdu pri Lukovici.
Kakšen pa je Čebelarski izobraževalni center slovenskih čebelarjev danes, si lahko ogledate kar v živo!
V	Evropi taki centri uspešno delujejo, zato s tega mesta pozivamo novo vodstvo slovenskih čebelarjev, da ta objekt usposobi za to, za kar je bil zgrajen, tudi s prostovoljnimi prispevki čebelarjev!
Na novo ustanovljeno Čebelarsko društvo Lukovica ima zdaj 46 članov, v svojem prizadevanju za napredek čebelarstva pa se bo lahko opiralo tudi na bogato tradicijo čebelarjenja v naših krajih. V svojem programu dela si je naložilo odgovorne naloge, najpomembnejša med njimi pa je usposabljanje članov za sodoben razvoj čebelarstva.
Prapor sta praporščaku izročila boter g. Živko Burja in botra g. Francka Jemec. Foto: J. Mihelič
Društvo si predvsem želi zglednega sodelovanja s sadjarji na Brdu, kmetovalci in vrtičkarji na področju varstva rastlin s kemičnimi sredstvi. Že leta 1965 je namreč zaradi škropljenja sadnih nasadov na Brdu s strupenimi kemikalijami pomrlo veliko čebel, škode, ki je nastala, pa čebelarjem ni povrnil nihče. Škropljenje je povzročilo veliko škode tudi leta 1970, saj je bilo zastrupljenih do 55 odstotkov čebel. Kmetijski inštitut Slovenije je čebelarjem poravnal le polovico nastale škode.
Društvo obnavlja sodelovanje z osnovno šolo Janko Kersnik na Brdu, saj bo tudi na ta način poskrbelo za čebelarski podmladek.
Da smo sposobni in vredni te nove organiziranosti, ni treba posebej poudarjati.
Člani ČD Lukovica so pripravili tudi pregled dosedanje dejavnosti organizacije.
Predsednik društva ČD Lukovica g. Zajc je orisal zgodovino delovanja organizacije za svoje delo pa je prejel tudi odlikovanje A. Janše.	Foto:	J.	Mihelič
Poslanstvo čebelarjev je veliko, posebno še, če se tudi celotna družba zaveda, kako pomembno nalogo imajo čebele v naravi."
V	drugem delu prireditve je sledil kulturni program, ki so ga pripravili domači čebelarji. Poleg tega so pripravili tudi manjšo razstavo, v okviru katere so na panojih prikazali zgodovino graditve Čebelarskega izobraževalnega centra, ki ni zgrajen do konca in, žal, žalostno propada. Brez dvo-
Priznanja in odlikovanja je prejelo več zaslužnih članov društva.
Foto: J. Mihelič
ma to ni v čast slovenskim čebelarjem. Prikazali pa so tudi zgodovino čebelarjenja v teh krajih. Po koncu slovesnosti so organizatorji za svoje goste pripravili tudi izdaten prigrizek, za zabavo pa je igral domači ansambel, tako da so se čebelarji lahko poveselili in zaplesali. Vse čestitke gredo torej vodstvu mladega društva, saj je z dobro organizacijo dokazalo, da je sposobno uspešno delovati za razvoj čebelarstva.
POCENI prodam kolektorske motorje za pogon točila in osem AŽ 8-satnih trietažnih panjev. Telefon (064) 874-063
KUPIM stare panjske končnice in ostalo starinsko čebelarsko opremo. Telefon (062) 608-168 PRODAM sveče iz čebeljega voska in modele zanje ter stroj za izdelavo sveč. Telefon (064) 242-331 PRODAM dvoletne sadike amorfe po 100 SIT komad. Za naročilo nad 50 sadik dam 20% popusta. Pristava 26a, Ljutomer, telefon (069) 83-229.
KUPIM tehtnico za pod panj. Telefon (061) 800-234.
PRODAM akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in hojev med. Telefon (065) 69-346.
PRODAM 30 enakih AŽ desetsatarjev z notranjimi osmukalniki. Telefon (069) 41-338.
PRODAM prevozni čebelnjak - kontejner z 42 naseljenimi AŽ panji, več dobrih kot slabih, cena je
91.000	SIT (1000 DEM). Telefon (067) 73-518.
PRODAM 36 naseljenih AŽ panjev na tovornjaku 2001, registriran do maja 1997 (B kategorija). Čebele so zdrave, avto dobro ohranjen. Prevzem marca ali aprila 1997. Telefon (061) 144-167. KUPIM čebelji vosek. Telefon (064) 411-663.
KUPIM knjigo sodobne čebelarstvo (I in II del) tel. (061) 722-890 zvečer.
ANGLEŠKA knjižnica IBRA, ki je naš partner pri izmenjavi revij, nas prosi za manjkajoče številke Slovenskega čebelarja: 4/84, 6/85, 3/87. Na ČZS jih nimamo in prosimo, če nam jih lahko kdo odstopi. Telefon (061) 210-992.	ČZS
HACKLER LUKNJALO			
Najbolj učinkovita	Model širina valja v mm 50.8	Cena SIT 5.800	
naprava za odkrivanje medu.	108	6.800	
Luknjalni obročki so narejeni iz ustrezne	130	7.500	
plastike, držalo iz nerjavečega jekla.	152	8.400	J. ŠIMEC
Na razpolago so 4 dolžine (tipi):	203	9.000	Ljubljana, Prešernova 15 Telefon: (061) 125 94 61
Čebelarji - čebelarske družine
ČEBELARJI - LJUBITELJI NARAVE
Nace Sotlar, Pšatnik 20, 61211 Šmartno pod Šmarno goro
Nudimo sadike AMORFE in KÜBLERJEVE vrbe ter lepo cvetočih dreves EVODIJE in KERLATERIJE!
Pošiljamo tudi po pošti!
Tel.: popoldan (061) 59-610
SONARAVNO ČEBELARJENJE - SETVENI KOLEDAR MARIJE THUN, ZANESLJIV IN POTREBEN PRIPOMOČEK
V trgovini ali pri Društvu AJDA, 1354 Horjul
API LIFE VAR
HLAPNE PLOŠČICE VERMIKULITA ZA UPORABO V ČEBELARSTVU
SESTAVA: ZDRAVILO VSEBUJE
74,08 % NARAVNEGA TIMOLA
16,00	% EVCALIPTUSOVEGA OLJA
3.7 % KRISTALNEGA MENTOLA
3.7 % KRISTALNEGA KAMFORA DO 100 % NOSILCA
ZDRAVILO UPORABLJAMO OD JESENI DO SPOMLADI, KO JE ZUNANJA TEMPERATURA OD 10 DO 12 STOPINJ CELZIJA. PLOŠČICO POLOŽIMO NA SATE NAD ZADNJO ZALEGO. ČE JE TEMPERATURA POD 10 STOPINJ CELZIJA, PLOŠČICO ZDROBIMO NA 4 DO 6 DELOV IN S TEM OLAJŠAMO IZHLAPEVANJE. POSTOPEK PONOVIMO ČEZ 8 DO 10 DNI. PRIPOROČLJIVO JE NA DNO PANJA, V KASETO VLOŽITI LIST PAPIRJA NAMAZAN Z VAZELINOM, NA KATEREGA SE PARAZIT PRILEPI.
POSTOPEK ZDRAVLJENJA PREKINEMO 30 DNI PRED PAŠO.
INDIKACIJE: VAROZA PRI ČEBELAH.
KONTRAINDIKACIJE: NISO ZNANE.
NAČIN DAJANJA: BREZ RECEPTA.
NAČIN HRANJENJA: V ORIGINALNEM ZAVOJU V SUHEM IN HLADNEM PROSTORU.
ROK TRAJANJA: 2 LETI OD DATUMA PROIZVODNJE.
OPREMA: ŠKATLA Z DESETIMI PLOŠČICAMI.
PROIZVAJA: CHEMICALS LAIF, VIGONZA, ITALIJA.
ZASTOPA: VETCONSULT D.O.O. GOSPOSVETSKA 13, LJUBLJANA.
TEL. (061)302-856, 302-792, 131-0-134, FAX. (061) 131-0-132
ZA ČEBELARSKA DRUŠTVA ORGANIZIRAMO TUDI PREDAVANJA
O	UPORABI APILIFEVARA ČE SE PREJ O TEM DOGOVORIMO.
Čebelarska zadruga
M 8 K
Avsečeva 5
1	122 Ljubljana
^(061) 484 842 ( Švigelj Anton) tel.inf, pred 8 uro in po 20 uri ® (061) 159 08 94(Seražin Boris)
Ponudba velja do odprodaje zalog.
Na zalogi
- Kozarci za med velikosti:	
720 mil	32 Sit
370 mil	23 Sit
- Kovinski pokrovi Twist OFF	
ß 82 mm	11 Sit
ß 66 mm	9 Sit
- Kartoni za kozarce	60 Sit
- Vreče za 200 I sode za med, za higiensko spravljanje medu v kovinskih sodih. Prevzem kozarcev in pokrovov samo ob torkih
RAKOVEC GUNCELJSKA 28/a 1210 LJUBLJANA ŠENTVID
Telefon - fax: (061) 51-076
IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME
IZDELUJEMO:
- točila za med z ročnim ali električnim pogonom iz aluminija ali nerjaveče pločevine
- kadilnike
- lovilce rojev AŽ, LR, smukalce cvetnega prahu 330/280, matičnice
- cedila za med - enojna in dvojna
- posode za med 30, 50, 80 I
- posode in stojala za odkrivanje satja
- čebelarski pribor (vilice, univerzalne klešče, klešče za satnike, matične klešče)
- oprema za panje (razstojišča AŽ 5 do 15 - nosilci matičnih rešetk, matične rešetke
-	matične rešetke haneman - LR sponke - zapahi - žica za žičenje satnikov
NOVO! SMUKALCI ZA CVETNI PRAH Cene so konkurenčne	se	priporočamo!
ČEBELARSKA TRGOVINA
Olajšajte si delo pri shranjevanju sadnih sokov in vina. Shranjevanje v posodah iz nerjaveče pločevine je praktično, hitro in preprosto.
Izdelujemo vse vrste nerjavečih posod.
Losar
Delovni čas:
vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure.
LOGAR TRADE, d.o.o., Čebelarstvo, proizvodnja in trgovina Zupanova 1, 4208 Šenčur, tel. (064) 411-663, faks: (064) 411- 499
APIS M & D.D.O.O. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7 61360 VRHNIKA telefon: (061) 751-282 Odprto: od 9.-12. in 16.-18. ure
APIS
PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA VOŠČIN ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V NEPRODUŠNIH PLASTIČNIH VREČAH
Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive satnice vseh velikosti:
•	Urejeno imamo vso dokumentacijo in pogoje za izdelavo
•	Satnice izdelujemo na novih sodobnih strojih, velikost celic popolnoma	ustreza naši kranjski
čebeli
• Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 126 °C
• Priporočamo vam, da se za nakup satnic dogovorite v okviru čebelarskih društev (ugodnejša cena), po dogovoru pa pridemo po vosek tudi sami (nad 300 kg)
• Iz enega kilograma voska izdelamo po dogovoru od enajst do dvanajst AŽ satnic
• Cene za predelavo voska v satnice so zelo ugodne
• Po ugodni ceni odkupujemo pretopljen čebelji vosek
• Nudimo satnike vrtane 6x, limane, zbite
• Cena predelave voska je od 210 do 240 SIT/kg
ODPRTO IMAMO VSAK DELOVNIK OD 9.-12. IN OD 16.-18. URE, OB SOBOTAH PA OD 9.-12. URE.
PRIZNANO VZREJALIŠČE MATIC APIS M & D.D.O.O. VRHNIKA
sprejema prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in	junija so na voljo čebelje družine na petih, sedmih in desetih satih.
•	izdelujemo beljakovinske povnovredne pogače za krmljenje čebel,	po	želji z	dodatkom
zdravil.
Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko Koroško in Primorsko« leta 1898.
Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Cankarjeva 3/II, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992, fax: 126-13-35.
Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: Lojze Peterle, inž. Marjan Debelak, prof. Janez Mihelič, dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar, dr. Aleš Gregorc.
Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, dr. Jurij Senegačnik, dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko-Rogelj, inž. Marjan Debelak, dr. Aleš Gregorc in dr. Janko Božič.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič.
Lektorica: prof. Nuša Radinja.
Letna naročnina za nečlane je za leto 1996 4.550,00 SIT. Posamezna številka stane 450,00 SIT. Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar, je 4.000,00 SIT.
Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase.
Cene reklamnih oglasov: cela barvna stran na ovitku 50.000,00 SIT, v sredini 30.000,00 SIT, pol strani 15.000,00 SIT, četrt strani 7.000,00 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 40,00 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka tolarskega žiro računa pri APP v Ljubljani je: 50101-678-48636.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije (23/39-92) je mesečnik Slovenski čebelar proizvod informativnega značaja (13. točka tarifne številke 3), za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.
Tiska KURIR p.o. Ljubljana, Parmova 39.
Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak.
Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.
- NOVO! -
Nudimo vam ves čebelarski repro material.  
ZAŠČITENA KAKOVOST SLOVENSKEGA MEDU
ČEBELARJI, ZAŠČITITE KAKOVOSTEN SLOVENSKI MED
Vsi proizvodi na tržišču, ki so opremljeni z znamko kakovosti, dosegajo višje cene. Zakaj tudi čebelarji ne bi svojega pridelka opremljali z zaščitno znamko in mu dvignili ceno? Naučimo kupce, da bodo ločili in kupovali le pristen slovenski med, za katerega poleg poštenega in strokovnega čebelarja jamči še neodvisna znanstveno-strokovna organizacija z izvidom o opravljeni analizi medu.
Cena analize vzorca je znižana na 2.000 SIT, nalepka z zaščitno znamko stane 6 SIT za kozarec, na vsakih 100 plačanih nalepk pa dobite brezplačni barvni plakat za reklamiranje vašega, medu.
VABILO NA AMBROŽEV PLES
Slovensko akademsko čebelarsko društvo prireja v soboto, 7. decembra ob 18. uri, Ambrožev ples v hotelu Lev v Ljubljani. Igral bo ansambel Šaleški fantje, prireditev bo vodil Jože Logar. Vstopnina vključuje vse stroške prireditve vključno z večerjo in znaša 4.000 SIT na osebo. Prijave z vplačilom vstopnine sprejema Čebelarska zveza Slovenije vsak dan od 8. do 14. ure. Pridite, veselo bo!
Predsednik: dr. Janez Poklukar
DOGOVOR O CENAH MEDU
V	organizaciji ČZS je bil 15. novembra 1996 sestanek prodajalcev medu na tržnicah v Ljubljani. Na sestanku smo ugotovili, da zaradi nekaterih prodajalcev, ki prodajajo med na tržnicah, nismo uresničili dogovora iz prejšnjega sestanka. Cvetlični med (katerega uporabljamo za osnovo pri dogovoru) je namreč mogoče dobiti na tržnicah po 570.- SIT za kg. Zato smo sklenili, da bomo v decembru poizkusili uveljaviti dogovor iz meseca novembra.
Tako določene cene so:
	minimalna cena	zaželena cena
Cvetlični med	650 SIT	710 SIT
Akacijev med	700 SIT	764 SIT
Kostanjev med	750 SIT	820 SIT
Hojev med	850 SIT	930 SIT
Gozdni med	750 SIT	820 SIT
Smrekov med	850 SIT	930 SIT
Ker smo dobili pritožbo, da tako oblikovane cene pomagajo samo prodajalcem medu smo ugotovili, da v določenem času cenam na trgu sledijo tudi prodajne cene na domu, zato mislimo, da je dogovor o cenah medu na trgu koristen tudi za čebelarje.
Podpredsednik ČZS: Boris Seražin, dipl. org.
»i-ikolulonCiu. «kava k' >’	ncpovcdno./
0c*>ctn)«U.
• pn-tcf pnddei. ki «o p debele pndcUlc v okolju
pndclek, ta.«,,	^
neodvisen	Utawwnj
Aup jtt «Mi	JmrnUi
''•m, ki jt rarogi /.ui./rnrt» «*■*«/,U	w*a*r
.1 trudi umjkmt />»r*br me Im hi\iituo /um«! KrwM#. M ««rf» prvkra**