Poštnina plačana v gotovini lchaja v ponedeljek in petefe ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Račun uri poštno-čekovnem zavodu Št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritiičje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujcjo le po možnosti. Stev. 91. Celje, petek 11. novembra 1932. Leto XIV. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza V 89. številki »Nove Dobe« sem po- vršno opUal pomanjkljivosti pri gojitvi našega sadne^a drevjn, danes pa ho- čem času primerno podati prepotrebna pojasniia, kako se naj satle sadna dre- vesca, da bo posestnik imel dobiček in veselje. Vsi, ki boste sadili sedaj dre- vesca, pomnite: da bo drevo dobro u- spevalo in obilno lepo sadje rodüo, morate izbirati dobre in stalne sorte, kakor so n. pr. žlahtni štajerski mo- šancelj, bobovec, rdeče štetinke in bel- lefleur, zadnje okoli hiš, kjer se steka gnojnica. Ta sorta letno roci, ako se ji dovaja gnojnica, in je ena najtrpež- nejših sort, ima največjo težo, lepo o- bliko in zelo prijeten okus. Kanada se naj sadi v zavetmh prostoiih, je redko rodna, rada jo napada krvna ušica (Schironeura lanigera) in že na dreve- su rada gnije. Za vse sorte se mora skopati primerna jürna, do dva metra v obsegu in globoka do 70 cm. Pri sajenju je treba dati spodnjo plast najnižje, zgornjo v sredino in srednjo na vrh. , o'nojiti s svežim gnoiem ni priporoč- ljivo, nego vsaj z enoletn'rn kornpo- stom; kdor tega nima, naj gnoji tako, da gnoj ne pride preblizu korenin. Sadi se pa v vsaki legi drugače, v hriboviti do 20 cm pod površino, na malo po- ložni 10 cm, na ravnid, posebno na vlažni, pa na površini. Tu se mora na- voziti nekaj voz zemlje ter narediti kolobar, da se drevesce lahko dobro vkorenini,kolobar pa mora biti tako vi- sok, da je vsaj 20 cm zemlje na ko~ reninami. Da se mora tudi tukaj pod drevesom obSiino zrigolati do 50 cm globoko, je samo ob sebi razumliwo, iz razloga, da se ob deževnem vreme- nu voda izceja pod korenirie, ob suši pa korenje izčrpava potrebno; vlago izpod korenin. Predno se drevo vsadi, se moraio vse koreninice na koncih gladko obrezati, sicer bi drevo ne u- spevalo; tam se pri gladko obrezani koreninici naredi gobica in iz nje se izcimijo mladi poganjki, ki rinejo v zemlji na vse strani in preživljajo mlado drevesre- Tu morarn še enkrat resno opozo- riti na dejstvo, da jame pri sajenju nikoli niso preobSirne, četudi so do 5 rnetrov velike. Vsakemu mora biti znano, da moramo za mali trsek do 120 m obširno rigolati, ako hočemo da nam uspeva, drevo je pa vendar mnogo večje in potrebuje tudi mnogo obširnejSe rahljanje prostora, kjer ga posadimo. Ravno pri sajenju dreves se največ greši, in to je vzrök, da imamo toliko slabih sadovnjakov; posebno sadjarstvo v Savinjski dolini je z malo izjemo zelo zanemarjeno. vzortn sa- dovnjak pa ima g. Andrej Goršek v Drešinji vas>, kjer si ga naj ogleda vsakdo, ki hose imeti dobiček in ve- selje 1 Pri sajenju drevesca naj vsak pomni: drevescu se mora prav močno pogno- jiti, vsaj ob strani korenine in pod njo. Drevo bo raslo petdeset in morda sto let in ni gotovo, da se ga bo kdo pozneje spomnil in usmilil ter s po- novnim rahljanjem pripornogel koreni- nicam do bujne rasti in raz5irjenja. BoIjSe je vsaditi praviino deset dreves, ki bodo bogato rodila, kakor eno sto- tino površno, od katerih se bo polo- vica pred rodom posušila, druga po- lovica pa bo rodila maio slabega ali pa sploh nikakega sadja. Drevje t. j. drevesca se nikoli ne smejo pregosto saditi, jabolka 10 m, hruske in orehi pa 15 ni drugo od drugega. Zelo priporočljivo je, da se zaradi potrebne svetlobe in solnčnih žsrkov sadijo v trikolu in ne v kva- dratu, ker v trikotu fiziologično mnogo bolje dozorevajo. Kako se naj ali, bolje receuo, bi se moraio sadno drevje prva in vsa nadaljna leta oskrbovati, da ga ne bodo napadale razne bolezni in 5te- vilna mrčesa, bom pojasnil prihodnjič, zaenkrat pa prosirn: Bodite prijatelji sadnega drevesa, svoje družine in — žepa! Koliko sto milijonov dinarjev gre po nevednosti in malomareosti letno na našo žkodo v fzgubo, to je treba resno pomisliti! Vatroslav Kosi, strok. ekonom na Gorici pri Celju. Razpis ustanov trgovca Äntona Kolenca v Celju za dijake visoklh In srednjih šol za Solsko leto 1932/1933. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celiu razpisuje dijiiške u- stanove za šolsko leto 1932/1933: I. Splošna določlia 1. Prednost pri prejemanju Stipendij imajo v vsakcm primeru taki marljivi | potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Autonom Koloncem, veletr- govcem v Celju v sorod:;tvu ali sva- štvu, za njimi domačini iz gornjegiaj- skega sreza, sicer pa Slovenci sploh, ne^glede na spol. 2. Za posamezne Stipendije ni dolo- čena gotova vsota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stauju i dohodkov iz glavničine imovine viSino v,.., .. ,, ,.. .. ¦ *¦ „Novo? Ne, samo videti je nova." • Samo videti? Kaj res ni nova? ®,sKaj še, jaz sem jo samo opraSa, da je kakor nova9 in sicer « T> posarneznih naklonitev in osebe žti- pendistov. DijaStvo se opozarja, da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnej^i in najvrednejši, ker bo kuratorij v teko- čem Šolskem letu oddal bistveno manj- Še Stevilo stipendij, negö v prejšnjih letih. II. Posebne določbe glede ustanov za dijake visokih šol Ustanova je namenjena dijakom vi- sokih Sol, kakor univerze, tehnike, vi- sokih trgovinskih 5ol, umetniških aka- demij in dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali inozemstvu 111. Posebne določbe glede ustanove za dijake srednjih šol Ta ustanova je nameujena dijakom gimnazije, trgovske sole, meščanske Sole ali drugin srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na tak h šolah izven Celja. IV. Predpisi glede prošenj 1. Prošnje naj se vlože izključno plsmeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke pred- sednika dr. Ernesta Kalana, odvokata v Celju«, do 30. novembra 1932. 2. Prošnjam je treba priložiti zadnje spričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prcsücih, ki se sklicuiejo na sorodstvo alt svjažtvo z zapustn'kom ali na to, da so doma iz gomjegrajskega sreza, pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski iz- kaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.) Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosiiec študira V. GABERSKI: Glad (Iz zbirke »Brez slave«) Na tista štiri lačna leta v vojni se vsakdo, ki jih ie l\\ deležen, spominja z nekakim prijetnim zadoščenjem, da so minila. Kako lep občutek je, biti sit; in kako huda je lakota. Vojna je bila za velikansho večino prebivalstva doba bede, žalosti in vseh nevolj; naj- hujSi pa je bil glad. Za bridkost ni zrela vsaka duäa, da bi se je dojmila, in ni vsako srce, da bi se ga mogla lotiti kaKa koli stiska. Za glad pa je občutljiv vsak želodec. In to je važno; kajti če je malo src in du5, želodcev, samogoltnih in požrešnih, je vse polno. Mladi ne vedo, kaka in koükSna je slast kruha; ni jim znano, kako hudo je, če ga ni. DanaSnje mračne dni in temni dnevi, ki nam grozijo, so le me- dia senca onih minolih v dim zavitih in v krvi zalitih, ki so za nami. Da se ne bi ponovili! Matere in žene, ki so se takrat 5e v trdi temi nastavljals pred pekarnami ali mesnicami, da bi dobile svoj del natanko odmerjene revščine, bi znale povedati, kako so prečakale po ure in ure, da je priSla vrsta da njih. Bilo je tako, kakor se gnete občinstvo na kolodvoru pred lino, kjer se dobivajo zastonj listki za vožnjo na kako do- moljubno prireditev, da Di se jih zbralo čim več. Zdelo se je tako, kakor da silijo trume ljudi v malo romarsko cerkvico, kjer deli slovit govornik dobre nauke, pa je božji hrarn pre- tesen za vse, In doma so č&kali otroci in bolniki in stari ljudje, da bi prinesla mati in gospodinja küj za pod zob; karkoli že. Čakali so lačni in opešani; kar pride danes na mizo, bi bilo že za včeraj premalo ; predvčerajšnjim bi še bilo morda toliko zaleglo, da moči ne bi ginile tako vidoma. Je li potern čudno, da so otroci krneli in zaostajali v rasti, bolniki pa umirali prav brez potrebe? Dvojno nü.cllogo je imel vojak. Ra- zen napora §e glad. Za vojake v za- ledju se je gladovanje začelo že sredi leta 1915.; vojak na fronti, ki so mu nekoliko radodarnej5e stregli, je pa gladoval leta 1917. že prav povsod. Kruh, takczvani komis, je bil iz neke strahovite zmesi. Bila je v tjjem ko- ruzna moka pomešana s fižolovo; zdelo se je, da je v njem tudi zrnleta slama. In bil je tako krhek, da se je hieb ob padcu na tla razletel na drobce in drobtine. Seveda taka hrana ni za- legla, zlasti ker je bilo vse drugo, kar je vojščak dobival, tudi slabo in ne- zadostno. Že sredi vojne ie bilo vse razen mesa bedno nadomestilo prist- nih zivü, surogat. Za kavo je bila ci- korija, za čaj listje jagode, robide ali raznih drugih rastlin, za prikuho pa najCeŠče slabo oprano in včasi s pe- skom name§ano olupje repe in korenja, po katerem so gomazeli ostudni črvi; vino so delali kemiki iz vode, špirita in barv, rum so meSali po svoje, ma- linovec je bil neki čudežen ekstrakt, na kratko, vse je bilo pokvarjeno in popačeno. Kako se je ob tem živelo, si more misliti tudi oni, ki take oskrbe ni bil deležen. Pa da bi bile vsaj te porcije redne in res izdatne l Kaj vse je povzroči! glad, vedo tisti, ki so ga čutili ali vsaj gledali v za- Ičdju, Še prav posebno. Cena kosu kruha se je silno dvignila. Kaj se'je dobilo za kos kruha! Ta si je oskrbel za hlebec uraden podpis, ki ga morda drugače ne bi nikoli bilo, oni je dobil za to od meščana ponošeno obleko, tretji si je naklonil žensko voljo in marsikatera krepost je oslabela za- voljo lačnega želodca. Kdo bo močen, če ie lačen ? Žalostno je poglavje vojnih jetnikov. Njim se ni niti toiiko streglo kakor vojakom v zaiedju ali pa civilnemu prebivalstvu. vSam sem nad leto dni bil priča, kako so gladovali in od la- kote umirali ujeti Rusi v taboru v Harthu pri Amstettenu. Bil sem njihov tolmač, pa mi je bilo očito marsikaj, kar je drugim ostalo skrito. Oskrba je bila Se slabSa nego sem jo bil prej opisal. V jutro so jim dajali odcedek robidovega listja, opoldne neko pod- meteno kalno tekočino za juho, h ka- teri so dobivali po nekaj krat na teden slanika, zvečer so pa imeli toplo pre- kuhano cikorijo. Kruh, Še slabši in manjši nego lastni vojaki, sta dobivala leta 1916. dva po hlebec, leta 1917., ko je vsega še bolj nedostajalo, pa so imeli po Stirje komad. Jasno je, da so ob tej oskrbi vidno pešali ; kajti Rus zahteva svoj hieb in se za drugo hrano toliko ne poteza. Ko sem gledal to bedo, mi je bilo silno hudo. Ne bi verjeli, da so stikali tačni ljudje, ki so že pozabili na svoje uničeno človeško dostojanstvo, okoü gnojišč za škrgami in plavutmi slanikov, ki so jih bili kuharji tja zavrgli, ka- dar so pripravljali neko strašno juho iz slanikov. Zato so Rusi silno radi hodili v transporte in z njimi na poljsko delo; tam so vsaj dobivali hrano pri dobrih ljudeh, A ravno po zimi, ko so najbolj trpeli, take pomoči ni bilo, ker je bilo delo ponehalo. Te- daj so jih vojaške oblasti rade gonile kam na Tirolsko, kjer so morali ki- dati plazove s cest. Tam je premno- gega zasulo- Besede »Tirol« se je vsak Rus zbal, čim jo je začul. Pa kaj češ, nekdo je moral Its. Stran 2. »Nova Doba« 11. XI. 1932. Štev. 91. Nega las psri otrokih. pn otro- kih je potrebna posebno skrbna nega las. Uporablja naj se mehak Shampon kakor je pri »črni glavi«, kateri je priloženo tu- di idealno sredstvo »Haarglanz«, ki ohrani lase prožne in zdrave. Pri umi- vanju las s tem aredstvom pa otroke posebno veselijo priložena očala, ki obvarujejo oči pred vo- do in peno ter je tako otrokom umivanje las in glave v veliko veselje. 12 na dotični Šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študlje. Nadalje je treba priložiti popis osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino o premoženjskih raztne- rah (ubožnim spričevalom). Ta mora vsebovati točne podatke o premoženj- skih razmerah prosilčevih in njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo skupine, kategorije in place), eventual- nega premoženja ali drugih dohodkov, število otrok, pri posestnikih obseg posestva razpredeljeno po njivah, trav- nikih, gozdovih itd., število živine, vi- šino davkov, dolgov, sploh vse okol- Sčine, ki so važne za presojo imovin- skega stanja. Upoštevale se bodo iz- ključno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno in katerim so priloženi izkazi in listine v smislu gornjih zahtev. Vse druge prošnje se bodo zavrgle brez obravnavanja. Pri- pustne so samo pismene proSnje. 0- sebna intervencija je brezpogojno iz- ključena. 3. Prosilci, ki že vživajo kako usta- novo, podporo ali pomoč, ki imajo sta- novanje ali hrano bodisi pri sorodni- kih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd., morajo to v prošnji na- vesti in natančno razložiti obseg pod- pore, odnosno dajatve in ali je brez- plačna, ali pa morajo za njo kaj pla- čevati. Prošnjiki, ki zatajijo kakršno- koli denarno ali naturalno podporo, katero že uživajo od koderkoli, se bodo brezpogojno zavrnili, če tudi bi bili še tako potrebni. 4. Prošnje je napisati na celo polo. V vsaki prošnji je navesti naslov, na kateri naj se vrnejo dokumenti in po- šljejo obvestila. Tudi je navesti v pro- šnji, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadostno frankirane. Celje, 7. novembra 1932. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca: dr. Ernest Kalan, predsednik. DOMAČE VESTI d Novi občinski zakon. Notranji minister je 7. t. m. predložil Narcdni skupščini v proučevanje načrt zakona o obČinah. Ta načrt vsebuje m. dr. določilo, da mora imeti občina vsaj 2000 prebivalcev, sicer se mora spojiti z drugo občino. Izjeme so dovoljene le v krajih, kjer to zahtevajo terenske razmere in redka naseljenost. Vsaka občina mora imeti na svojem sedežu primerno poslopje za občinsko upravo, v katerem morajo biti prostori za pi- sarno občinske uprave in za čakalnico, soba za seje, prostor za občinsko stražo in občinski zapor. Domovinska pravica se lahko dobi po 10 letih stalnega bi- vanja v občini. Občino upravlja odbor, sestoječ iz 12 do 24 odbornikov. Od- bor v občinah z manj kakor 2000 pre- bivalci ima 12 članov, v občinah z 2000 do 4000 prebivalci 18, v občinah s 4000 do 8000 prebivalci 24 članov. Občinski odbor se voli s splošnimi, enakimi in neposrednimi iavnimi vo- litvami na štiri leta. Kandidati za ob- činske odbornike morajo biti stari naj- mani 30 let. Župan postane oni odbor- nik, ki je bil izvoljen kot nosilec kan- didatne liste, ki je dobila največ gla- sov. Načrt zakona vsebuje tudi določbe o delokrogu občine, občinskih usluž- bencih, občinskem proračunu, krajevnih odborih in starešinah ter nadzorstvu državne uprave. Predpisi tega zakona ne veljajo za avtonomna mesta. Za ta mesta veljajo dosedanji predpisi, dokler ne bo za te sprejet poseben zakon za avtonomna mesta. d Na sejl Narodne skupščine, ki se je vršila v četrtek 10. t. m., se je nova vlada živahno pozdravljena predstavila Narodni skupščini, nato pa je bil po stvarni razpravi sprejet zakon o zobo- zdravnikih in zobnih tehnikih. d Banovinsko tajništvo JRKD v Ljubljani posluje od 10. t. m. dalje v Dalmatinovi ulici štev. 11, pritličje, desno, nasproti Delniške tiskarne. U- radne lire so od 9. do pol 13. in od 15. do 18. Telefon št. 34-99. Sresko tajništvo JRKD za mesto Ljubljano posluje še nadalje v starih prostorih Kazine v II. nadstropju. Tel. St. 21-23. Dorna v taborišču so Ijudje naj- rajSi polegali. Tako so čutili manj la- kote. Bolj ješči Ijudje, ki jim ne- dostatna hrana ni nič zalegla, so bili živi okostnjaki. In zgodilo se nam je bilo tisto zirno nekajkrat, da so moža zvečer v baraki Se živega preSteli, v jutro pa ga niso mogli več prebuditi. Bil je mrtev in trd. Lačen je zmrznil. Ker pa je bilo prepovedano v barakah umreti, in se mora tudi jetnik držati vojaške discipline, smo ga morali mrt- vega spraviti v oddelek za bolnike, kjer so službeno dognali, da je prišel ob tej in tej uri, in da je takoj po prihodu urnrl. Najčešče je bila vzrok smrti čahotka (sušica) kot posledica trpljenja in stradanja in pa neuteše- nega hrepenenja po matjuSki Rusiji, kjer je bilo toliko lepe svobode in dobrega hleba. (Konec prih.) d Osebna vest. S kraljevim ukszom. je imenovan za rudarskega računskega inspektorja g. Anton Kurnil:, šef raču- novocjstva pri drž. rudniku v Velenju. Odličnemu sokolskemu in narodnemu delavcu iskreno Čestitarno k imenova- nju ! d Koledar Družbe sv. Cirila In Me- toda za leto 1933. je ravnokar izSel. Ima zanimivo vsebino in stane 15 Din. Dobi se pri vodstvu družbe v Liublja- ni. Vsem članom in prijateljem te važ- ne narodno-obrambne organizacije to- j plo priporočamo nabavo koledarja CMD. d Kakor skrornnost poveliča lepoto, tako se poveliča nasmeh z lepimi be- limi zobmi, ki so negovani z divno osvežujočo Chlorodont zobno paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. d Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklili manclljih, živčnih bo- lcčinah, trganju v udih storite do- bi'o, Ce poskrbite za vsakdanje iz- praznjenje črevesa s tem, da popije- te pol Case naravno »Franc Jožefo- ve« grenčice. Po sortbah univerzitet- nih klinik se odlikuje »Franc Jožefo- vava« voda s sigurnim učinkom pri prijetni uporabi. »Franc Jožefova« grenčica so dobi v vseh lokarnah, (Irogcrijah in specerijskih trgovinah. (1 Važno za vse, ki iščejo delo! Opozarjamo na današnji oglas tvrd- ke J. Kalis, Maribor, Trubarjeva 2. Noppa damske in moške rokavice v prvovrstni kvaliteti. Kramar & Mislej — Celje d Ditnajska vremenska napoved za soboto 12. novembra: Milo, mirno vreme bo trajaloi ponekod megleno in oblačno, na gorah milo vreme z najbrŽ zopet pojemajočo oblačnostjo. Celje in okolica c Krajevna organizacija JRKD za mesto Celje je otvorila vrsto rednih članskih sestankov v sredo 9. t. m. zvečer z lepo obiskanim sestankom v zelo posrečeno renovirani klubovi sobi v Celjskem domu. Predsednik krajevne organizacije g. dr. Ernest Kalan je uvo- doma omenil namen in važnost član- skih sestankov, ki se bodo vršili de- loma po določenem dnevnim redu, de- loma pa le kot družabni sestanki. Na sestankih bodo obravnavane splošne in tudi lokalne politične in gospodarske zadeve. Krajevna organizacija bo otvo- rila Iastno pisarno v klubovi sobi v Celjskem domu. Na seji banovinskega odbora JRKD, ki se je vršila 6. t. m. v Mariboru, sta bila ustanovljeni okrož- ni organizaciji s sedežema v Mariboru in Celju. Eksekutiva obeh olcrožnih organizacij bo zastopala interese obeh okrožij. Narodni poslanec g. Ivan Pre- koršek je v temeljitem poročilu obrav- naval izvršeno ukinitev žitnega mono- pola, izpremembo trošarinskega zako- na, ukinitev troSarine na vino in žga- nje, ki jo bo najbrž s 1. aprilom 1933. reguliral okvirni zakon, znižanje ze- mljarine za 20 odstotkov, odpravo ku- uka v obliki ročnega dela, državni proračun, znižanje plač državnih ria- rneSčencev, nameravano redukcijo 5ol- stva, razne od Narodne skuoščine spre- jete konvencije, ureditev strokovnega šolstva, načrt zakona o zaščiti kmetov in odpomoči denarnim zavodom glede dviganja vlog, Narodni skupščini rav- nokar predloženi zakon o občmah, ki predvideva komasacijo občin, ter zakon o decentralizaciji državne uprave v močne samouprave, ki bo v doglednem času predložen Narodni skupSčim. Kon- čno se je dotaknil tudi nekaterih po- litičnih in organizacijskih vprašanj. Se- stanek je zaključila zanimiva debata o organizaciji stranke v Celju. c Članski sestanki krajevne orga- nizacije JRKD za mesto Celje se bodo vrSili odslej vsako sredo ob 20. v klu- bovi sobi v Celjskem domu. Prihodnii sestanek bo v sredo 16. t. m. Na teh sestankih se tudi sprejemajo novi člani. c Pisarna krajevne organizacije JRKD za mesto Celje bo pričela po- slovati v ponedeljek 14. t. m. v klubo- vi sobi v Celjskem domu in bo zaen- krat odprta vsak dan od 16. do 17,, izvzemši sobote, nedelje in praznike. c Ljudsko vseučillšče. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval v risal- nici meščanske sole docent ljubljanske univerze g. dr. R ak o v ec »o postan- k Li naüe z e m 1 j e in o d a v n o i z- umrlih predpotopnih žival- skih velikanih«. Predavanje se bo vrSilo na podlagi mnogih zanimivih skiopričnih s>lik. c Celjsko pevsko društvo in Celj- sko godbeno društvo priredita 1. de- cembra velik vokalno instrumentalni koncert. Program obsega Griegovo poklonitveno koračnico«, I. stavek Schubertove simfonije v h-molu ter ve- liko Sattnerjevo kantato »Soči« za soli, zbor in orkester. cevlje: otroške od Din 22— naprcj ženske od Din 65— naprej moške od Din 135*— naprcj Strasek, Celje, Kovaška ulica 1 c Celjska obrtna nadaljevalna sola šteje v Solskem letu 1932/33 skupno 327 članov obrtnega naraščaja in s'cer 280 vajencev ter 47 vajenk. Od teh jih je iz mesta Ceija 239, in občine Celje-okolica 85 in iz štorske livarne 3. Po obrtih je razdelitev naslednja: stavbni obrti 95 vajencev, mehaniSko- tehniSki 47, umetni obrti 20, živilni 31, oblačilni 108 in od drugih obrtov 26 učencev in učenk. Po narodnosti je 327 Slovencev, 8 Hrvatov in 2 Nemki. Po veroizpovedi so vsi katoliki. 280 vajencev je razvrščenih po strokah v 11 razredih t. j. v 5 prvih, 3 drugih in 3 tretjih strokovnih razredih. Važno je omeniti, da sta s tem šolskim letom ukinjena 2 stara pripravljalna razreda; namer,to njiju se je ustanovil še 1 prvi razred E in 1 tretji strokovni razred C za krojače in krojačice. V vseh prvih in drugih razredih poučujejo učitelji iz mestne in okoliške narodne ter me- ščanske sole; kvalifikacijo za ta pouk so si pridobili s tečajnim izpitom na tehniški srednji Soli v Ljubljana. V tre- tjih razredih A, B in C pa poučujejo priznani strokovnjaki iz obrtnih kro- gov ter 1 inženjer, 1 profesor, 1 zdrav- nik in 1 akademik krojne stroke. — Sola bo v pomladi prihodnjega leta praznovala zlati jubilej svojega obsto- ja. Celjski obrtni krogi, ki so bili za to svojo Šolo vedno vneti, naj bi izvo- lili tudi v tem šolskem letu, ko pre- življamo hude in težke case, podpirati šolo z rednim pošiljanjem svojih va- jencev in vajenk k pouku in tudi skr- beti za točno plačevanje mesečne uko- vine po 20 Din. Da je sola po 50 letih danes na taki stopnji, je zasluga naših spoštovanih obrtnikov; zato bo ta Sol- ski jubilej obenem tudi častni jubilej obrtnih stanov v Celju in okolici. Uprava sole. c K mojstrsklm izpitom, ki so pred- pisani po novem obrtnem zakonu in se vršijo pred novo mojstrsko izpitno komisijo v Celju, se je doslej prigla- silo 55 kandidatov. Izpit je delalo že 29 kandidatov, od teh jih je napra- vilo izpit 25, 4 pa imajo popravni iz- pit iz teorije. Mojstrski izpit so na- pravili: čevljarji: Anton BorSčak z Bre- ga pri Celju, Franc Kač iz Celja, Franc Matko iz Braslovč, Franc Leben iz Laškega, Franc Meserko iz Artič, Jouemberska stevijlta uFOTO-Pss}QTLRJQ" edinega lista zafito-RinojQ izsla Ysakamohr mora fa list imeti r SPOROČITČ n,Qs1 SVOJ s1ASL0V~~ Is1 POŠLJEMO VAM 0A PA OGLED. LETMK 1932 (IRI SstVILM) STAtil Li DIH 10.' UPRMu*ufOAMAKRJA' UUBLJA,,.-PRSŠSRs10VA UL.5/L Josip Volčanšek iz Št. Lenarta pri Brežicah in Vincenc Vodeb iz Celja; peki: Karol PauČič z Brega pri Celju, Josip Tof iz Celja in Alojzij EmerSič iz Gaberja; mesarji: Alojzij Savinc iz Gaberja, Franc Sovinc iz Gaberja, Jo- sip Plausteiner iz Slivnice in Franc Romih iz Vitanja; mizarja: Joško Mal- gaj z Ljubečne in Josin KropivSek iz Št. Jurija ob Taboru; krojači: Anton Uršič iz Celja, Franc Lapornik iz Ce- lja, Andrej VodiČar iz Celja in Janez Filej iz Loč; mehaniki: Franc Mežek iz Celia; ključavničarja: Ivan Jereb in Jak. Možina, oba iz Trbovelj; urar; Her- man Loibnegger iz Celja; lončar: Andrej Stante iz Št. Jurija ob juž. žel. Mojstrski izpitni komisiji predseduje magistratni koncipist g. Josip Pogač- nik, izprašujeta pa po dva strokovna mojstrp. c Kongres sodarskih mojstrov Ju- goslavije bo v nedelio 20. t. m. s pričetkom ob 9. dopoldne v mali dvo- rani Celjskega doma v Celju. c Zveza obrtnih društev dravske banovine bo imela redni letni občni zbor v tiedeljo 20. t. m. ob 15. v dvo- rani Obrtnega doma v Celju. c Družba »Svetloton« filma tudi v Celju. ZagreDško podjetje »Svetloton«, ki je izdelalo prvi slovenski zvočni film »Bela Ljubljana« in pretekli te- den posnelo za zvočni film tudi obrat tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, je poslalo v sredo 9. t. m. svoje osobje tudi v Celje, da filma iz- delovalnico radiatorjev v Westnovi to- varni v Gaberju in napravi po mož- nosti tudi nekoliko zvočnih posnetkov Celja. V sredo zvečer se je vršilo v Mestnem kinu poskusno predvajanje v jeseniški tovarni posnetega svetlob- nega zvočne^a filma, ki se odlikuje po izredno lepih slikah in dovršeno re- produciranem zvoku c Komemoracija društva »Soče«. Javljeno je bilo, da se bo vršila ko- memoracija v spornin Gortana in ba- zoviških žrtev v soboto 12. t. m. Na splošno željo pa je bila ta komemora- cija preložena na nedelio in se bo to- rej vršila v nedeljo 13. t. m. dopoldne točno ob 11. v veliki dvorani Narod- nega doma. Vabljena je vsa narodna javnost, zlasti mladina. c Martinov večer priredi v soboto 12. t. m. Društvo jugosl. obrtnikov v Celju v spodniih prostorih Narodnega doma. Za dobro zabavo in izvrstno postrežbo je noskrbljeno. c Uboj v St. Rupertu nad Laškim. V nedeljo 6. t. m. zvečer so neki fantje v Št. Rupertu nad Laškim na- padli 231etnega brezposelnega čevljarja Pavla Baumkircherja in ga tako obde- lali, da je dobil smrtno nevarne po- škodbe na glavi. Baumkircherja so prepeljali v celjsko bolnico. Zanj pa ni bi!o več pomoči in v četrtek 10. t. m. je nesrečnež podlegel poSkodbam. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli : v torek 8. t. m. 30 letni Ivan Zupanc iz Čreta, delavec v Westno- vi tovarni v Gaberju, v sredo 9. t. m. 63 letni občinski revež Gabriel Jezer- nik z Velike Pirešice, v četrtek 10. t. m. pa 451etna kuharica Neža KoSa- kova iz Beograda in 23 letni Pavel Baumkirc.her, o kaierem poročamo na drugem tnestu. V petek 11. t. m. je umrla v Celju (Slomškov trg 5) 69 letna delavka Marija Vrečarjeva. N. p. v m.! c Žrtve nesreč. V sredo 9. t. m. okrog 2150 je na postaji v Šmartnem ob Paki prihajajoči osebni vlak povo- zil 56letnega kretnika Matevža Jero- mela ter mu odrezal levo nogo pod kolenom in zmečkal prste na desni Grenčlca Hunyadl Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Ötev. 91. »Nova Doba« 11. XI. 1932. Stran 3. Damske plašče, kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celjc, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. nogi. — 45 letni Vinko Majdič, šef pisarne tviake Peter Majdič na Sp. Hudinji, si je 7. t m. opoldne pri padcu s kolesa zlomil levo nogo. — 11 letni rudarjev sin Josip Miakar iz Petrovč si je 10 t. m. pri padcu zlo- mil desno ključnico. — 23 letnega delavca Albina Vanovška iz Celja je 10. novembra neki deček po nesreči ustrelil s flobertovko v levi podlaket. — 40 letni dninar Franc Uratnik od Sv. Andraža pri Velenju je 9 t. m. spodrsnil na cesti in padel tako nesrečno na neki kamen, da si je zlomil hrbtenico. — 22 letni Janez Drofenik, steklarski vaienec v steklar- ni pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, si je 10. t. m. pri padcu zlomil desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Upokojitev. S kraljevim ukazom je upokojen višji zdravstveni svetnik g. dr. Anton Schwab, sreski zdravstveni referent pri sreskem načelstvu v Celju. c Iz vojaške službe. Konjeniški ka- petan 2. razreda g. Zdenko Strelec je prideljen na službovanje poveljstvu vo- jaškega okrožja v Celju. c Poroka. Dne 6. t. m. se je po- ročil v Celju cestni nadzornik v p. g. Rafael Krušič z Anskega vrha pri Celju z gostilničarko Ano Vrbovškovo z An- skega vrha. Čestitamo! c Vodovod od Mariborske ceste do Komenskega ulice na Dolgem polju, ki ga je gradila mestna občina, je bil v četrtek dograjen. c Celjski delovnl trg. Pri ekspo- zituri javiie borze dela v Celiu se je od 1. do 10- t. m. na novo prijavilo 131 brezposelnih (93 moških in 38 žensk), posredovanje je bilo izvršeno za 37 oseb (28 moških in 9 žensk), 10. t. m. pa je ostalo v evidenci 578 brezposelnih (463 moških in 115 žensk). Delo dobe : 5 čevljarskih pomočnikov, 2 težaka, 1 brivski pomočnik in 1 mi- zarski vajenec, 2 služkinji, 1 podna- tekarica in 1 kmečka dekla. c Dan mini so v petek 11. i. m. ob 11. dopoldne proslavilo tudi celjske Sole s predavanji o miru in z dve- minutnim molkom. c »Več trgovcev v Savinjski dolSni«. Tako se glasi podpis naanonimnem pi- smu, ki je bilo poslano priporočeno na naslov »Gremij trgovcev v Celju« in ki vsebuje denuncijacijo, naperjeno proti neki osebi trgovskega poklica. Uprava združenja trgovcev za sreze Celie, Gor- nji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju opozarja dotične »trgovce«, da je ano- nimno ovaduštvo nečastno ravnanje in da gredo vsa pisma anonimnih dopis- nikov v koš. Uprava združenja podčr- tava to opozorilo, ker so slucaji ano- nimnega ovaduštva prav pogosti. in svetuje vsem, ki se poslužujejo ano- nimnega dopisovanja, da rajši to opu- ste, ker s tem ne opravijo ničesar. Če se primer» komurkoli kakšna krivica, škoda, žalitev ali kaj sličnega, četudi povsem lokalnega ali celo zasebnega značaja, nai se vsakdo obrne na upra- vo združenja trgovcev, toda s polnim imenom, da prejme vse potrebne in- formacije. Toliko v vednost in ravna- nje. — Uprava združ^nja. c Društvo absolventov trgovsklh šol v Celju bo priredilo tečaj nem- škega jezika. Tečaj se bo pričel v po- nedeljek 14. t. m. ob 19. v drž. dvo- razredni trgovski šoli v Celju. Poleg članov so vabljeni tudi vsi drugi inte- resenti. c Tečaj za železno ondulacljo, ki ga bo priredila zveza brivskih in las- ničarskih pomočnikov in pomočnic Ju- goslavije, podružnica v Celju, se bo pričel v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v prostorih Delavske zbornice. Tečaj bo trajal tri mesece in se bo vršil dvakrat na teden. Ob koncutečaja bo zaključno friziranje, pri katerem se bodo delile ocene. Vsi frizerski pomočniki in po- Pri odebelelosti, težkočah dihanja, protinu, revmatizmu in boleznih krv- nih posod je Saxlchnerjeva naravna grenCica HUNYADI JANOS najide- alnejše sredstvo za pospeševanje presnove, obtoka krvi in Crevosnih iunkeij. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in bo'ljsih trgovinah. Pa- Kito na ctiketo z rdečim srednjim po- Ijem! močnice, ki žele obiskovati ta tečaj, naj se ga udeleže že prvi večer. Pri- jave za tečaj sprejema še nadalje tov. Josip Kučan. c Ujela se je. Celjska policija je 10. t. m. aretirala 26-letno, zaradi tat- vine že predkaznovano postrežnico Jo- sipino Duhovo, ker je na račun svoje gospodinje v Celju kupila pri nekem mesarju in v neki trgovini meso, klo- base in kruh ter vse dala nekim znan- cem. Na policiji so ugotovili, da je v policijskem dnevniku zasledovana za- radi tatvine blaga v vrednosti 400 Din, izvršene letos v maju v Kočevju, in tatvine blaga v vrednosti 1573 Din, izvršene v oktobru v Mokronogu. Du- hovo so izročili okrožnemu sodišču. c Tatvina kolesa. V četrtek 10. t. m. dopoldne je bilo iz neke veže na Bregu ukradeno 600 do 700 Din vredno, čr- no pleskano kolo znamke »Nerad«. c Ženska In mcškapodr. Družbe sv. CirDa In Metoda v Celju sta podarili polovico čistega dobička družabnega večera v znesku 500 Din fondu po- možne akcije za zaposlitev in podpi- ranje brezposelnih ter pomoč siromaŠ- nim slojem v mestu Celju in celjski okolici, za kar se jima eksekutivni od- bor pomožne akcije najprisrčnejezahva- ljuje. Š vicars fee ure, zlato, srebro, razna da- rila optiKa, orfiginalna ZaiSS-OVa OČala« prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK, CELJE, Glavni trg 4. c Kratka zimska duble suknja »Mi- kado« 240 Din. Tovarna oblek, Ster- mecki. c NoČno lekarnlško službo ima od sobote 12. t. ni. do vštetega petka18. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 13. t. m. do vštete sobote 19. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. PristoSka. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Petek 11. novembra ob 20«: »Celjski grofje«. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Povišane cene. * Nocojšnja predstava v celjskern gledališču razprodana. Za gostovanje mariborskega Narodnega gtedališča, ki bo drevi v Mestnem gledališču upri- zorilo noviteto slovenskega pisatelja in režiserja Bratka Krefta »Celjske grofe«, vlada v Celju in okolici tolikšno za- nimanje, da so bile že včeraj vse vstopnice razprodane. To je za naše gledališke razmere gotovo zelo razve- seljivo dejstvo. Sport Malo statistike o našem lokalnem nogometu Cel j e, 11. novembra Menda je letos bilo prviČ v celjskem nogometu, da smo igrali tudi preko cele zime, v snegu in mrazu. Če po- mislimo, je to že razveseljiv pojav ob naših skromnih in primitivnih razmerah. Saj ni dolgo tega, ko je Se marsikdo zmajal z rameni ob sami misH, da bi tudi po zimi igrali nogomet. Nezasli- šana stvar, si je mislil dobri meščan, sedeč v topli, zakajeni kavarni ali na zapečku. Tod Čas hiti in ni dobro priti s tira, zato smo sledili razvoju in v lahkih dresah nastopili na igrišču ob hudem mrazu. In glej, nikdo se ni pre- hladil. Samo v decembru je bil mal odmor, po Novem letu smo pa takoj začeli in tako smo do vštete pretekle nedelje odigrali 22 tekem, od teh 7 prvenstvenih, 9 prijateljskih, 6 kvali- fikacijskih ter 4 ali 6 trening tekem med I. in II. garnituro SSK Celja. lgralo se je torej povprečno vsako drugo ne- deljo, kar pomeni že prav lep razvoj nogometne sekcije SSK Celja. V 7 pr- venstvenih tekmah nismo izgubili no- bene igre, neodločeno smo igrali 2, dobili pa smo 5 iger z razliko golov j 22:10 za nas. Izmed 6 doslej igranih 1 kvalifikacijskih tekem smo 2 izgubili, 4 pa odločili v na§ prid s 15:13 toč- kam. Devet prijateljskih iger, in to samo z zunanjimi klubi, nam je dalo 30:20 točk, 4 izgubljene igre, 1 neod- ločeno ter 4 zmage. Najbolje smo odre- zali v prvenstvenem tekmovanju, naj- slabše v kvalifikacijskem, kar znači, da težkim tekmam še nismo dorasli. Manjka nam trener, manjka tehnike v igri in predvsem taktike. In ker ničesar navedenega nimamo, bi morali imeti vsaj elan, ambicijo — in izdržnost do konca, za vsako ceno. Toda tudi tega ni. — V 22 tekmah smo torej 13 iger dobili, 6 izgubili in 3 igrali neodločeno, z razliko golov 67:43zanas. Najtežje tekme so bile tekme za prvenstvo Celja s SK Atletiko, ki smo jih odločili s pičlo razliko s 10:8 za svoje barve. To dokazuje, da je SK Atletik Se vedno naš resen rival na zelenem polju in da bo tudi bodoči boj z njim še vedno prav težak, kajti moštvo tega kluba zna v slučaju potrebe še vedno zaigrati tako, da do zadnjoga ogroža naslov prvaka. Izid druge odločilne kvalifikacijske tekme v nedeljo 13. t. m. z Rapidom je še povsem negotov, toda po vseh znakih sodeč je zmaga za SSK Celje skoro nemogoča in dasi je žogaokrogla, je vendarle skrajno težko odpraviti ciobro razpoloženi SK Rapid z razliko najmanj 5 golov. Tu bi moral priti naSemu moštvu na pomoč naravnost čudež — poleg izvrstne igre. Če pa se bo odigralo v tej tekmi vse ob »normalnih« prilikah, bo pač moral SSK Celje nastopiti zopet žaltavo pot v II. razredu. Da to po 12 kvalifikacijskih tekmah ne zasluži, je povsem jasno, četudi moramo priznati, da je SK Ra- pid za razred boljši od nas. Nismo ozkosrčni in vsakomur privošČirno vse najboljše, toda da bi bili tako občutno zapostavljeni v Celju in pri lepem §te- vilu 6 klubov ne bi bili zastopani v ligi, ni pravilno. Četudi smo letos res še Sibki v znanju in hotenju, pa bi si po vrsli absolviranih težkih tekem brez dvoma pridobili znanja, taktike in rutine in tako upravičili obstoj v I. razredu. Ker je torej možnost zmage nad SK' Rapidom minimalna, ie Medklubski odbor v Celju izžrebal tudi že terrnine za tekmovanje v II. razredu. Tako bi SSK Celje rgral 27. t. m. s SK Olim- pom, 4. decembra s SK Atletiko, 11. decembra s SK Laškim, 18. decembra pa s SK Jugoslavijo. SK Šoštanj je med tem izstopil iz tekmovanja. Od- praviti nasprotnike v II. r^zredu menda ne bo pretežka stvar, dasiravno vodi Atletika nad ostalimi. izvzemši Olimp, z 18:1, Olimp z 8:3 izvzemši SK At- letiko in Laško, ter Laško s 6:2. SK LaSko pa mora tekmovati še z Olim- pom in Atletiko. Po vsem tem sodeč, je skoro gotovo, da bo SSK Celje ostal tudi v tekoči seziii na vrhuncu tabele, razen če bi se SK Atletik pripravil to- liko, da bi SSK Celju iztrgal naslov prvaka celjskega okrožja, kar pri da- našnjih razmerah ni nemogoče. —c. Kino t SK Rapid : SSK Celje. V nedeljo 13. t. m. ob 14.30 se bo prlčela na sportnem igrišču SSK Celja na Glaziji druga, odločilna kvalifikacijska nogo- metna tekma med mariborskim SK Rapidom in SSK Celjem. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta, saj se bo v nedeljo odločilo, kateri izmed obeh klubov bo prišel v podsavezno ligo. Sodil bo g. Dolinar iz Ljubljane. t SK OUmp : SK Laško. Na sport- nem igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela v nedeljo 13. t m. ob pol 11. dopoldne drugorazredna prvenstvena tekma med celjskim SK Olimpom in SK Laškim. t Važno opozorllo! Vse prijatelje in pristaSe SSK Celja in nogometnega sporta prosimo, da se pri nedeljski tekmi s SK Rapidom vedejo dostojno. Resno opozarjamo, da bomo vsakogar, ki bi se ne znal vesti človeka vredno, brezpogojno pustili po policiji odstra- niti z igrišča. — Odbor SSK Celja. t Poverjeništvo s ikclje zbora no- KOrnetnlh sodnikov JNS v Celju. Skli- cujem za petek 11. t. m. ob 20. v klu- bovo sobo hotela »Evrope« obvezen plenarni sestanek vseh gg. saveznih in podsaveznih sodnikov. Proti sodnikom, ki bi se sestanka ne udeležili ali iz- ostanka ne opravičili tehtno, se bo po- stopalo po § 5. kazenskega pravilntka ZNS. — Poverjenik. »Kaj boš postal, ko boš končal svo- je študije?« — »Postal bo.m star!« Mestnl kino Celje. Petek 11., so- boia 12. in nedelja 13. novembra: »Pojoče mesto«. Sijajen zvočni film s posnetki Napolja, Caprija, Pompejev in Dunaja. V glavnih ulogah slavni poljski tenorist Jan Kiepura, na- zvan »drugi Caruso«, in Brigita Helm. Film očarljivega petja in slad- kih melodij. Predigra: Foxov zvočni žurnal. — Od ponedeljka 14. t. m. dalje se bo predvajal krasni zvočni film »Luči velemesta« s svetovno znanim umetnikom, komikom Char- lie j e m Chaplinom. — Oba pro- grama sta zares prvovrstna in bi ju bilo škoda zamuditi. Domače koSina V soboto 12. in nedeljo 13. novembra se vabijo vsi prijatelji domačih kolin v gostilno »Pri KoroŠcu« na Poiulah. Točilo se bo izbrano haloško in bistriško vino. Domača zabava z godbo. - Se priporoča M. Belaj »Franc Jožefova« grenčica je sta- lo prcizkušeno sredstvo proti mot- njani pi-ebave, želodčnim bolečinam' in gorečici. Dopisi Konjice Nov cerkveno-konkurenčnl odbor za župnijo Konjice so izvolili preteklo nedeljo odborniki občm Konjice trg, Konjice okolica, Bezina in Tepanje, ki spadajo v Konjiško župnijo. Soglasno so bili izvcljeni naslednji gg.: Alojzij Križnič, zasebnik v Konjicah, Ciril Vr- hovšek, trgovec v konjicah, Jakob Mla- kar, posestnik na Zg. Pristavi, Pavel Konec, župan in posestnik v Prelogah in Franc Ungar, mizar v Tepanju. Z izvolitvijo novega odbora je pričako- vati, da se bo vendarle uredilo naše silno zapuščeno pokopališče z mrtvaš- nico ter druge nujno potrebne zadeve, ki spadajo v delokrog tega odbora. Novo ležišče premoga so odkrili v KonjiŠki vasi. Premog ima po mnenju strokovnjakov 7000 kalorij. Siroka plast se pričenja nad Konjiško vasjo in sega bržkone daleč pod Konjiško goro. Z izkopavanjem so že pričeli. Pričakovati je, da bodo predvsem naši revni de- lavci v Konjiški vasi prišli do zaslužka. Novi premogovnik je za srez velikega gospodarskega pomena in želimo pod- jetju mnogo uspeha. Sestanek sokolsklh delavcev iz dra- vinjskega okrožja se je vrSil preteklo nedeljo. Sestanka se niso udeležile edi- nice Zreče, Oplotnica in Vitanje. Dele- gati so poročali o stanju edinic, nakar se je razvila živahna, stvarna debata. Večina edinic se ima boriti s skrajno predrzno protiagitaeijo sokolskih na- sprotnikov. V zadnjem času se tudi opaža, da mojstri in gospodarji druge narodnosti ovirajo svoje uslužbence pri sokoiskem delu. Sklenjeno je, da bo Sokolstvo nastopilo proti dotičnim ose- bam. Določilo se je v glavnih obrisih prosvetno delo za zimsko dobo. Glede prtreditev in posebej glede okrožnega zleta v prihodnjem letu so bili dani nasveti, ki bodo sporočeni zboru dru- štvenih načelnikov okrožja. Velikega shoda JRKD v Marlboru preteklo nedeljo so se poleg članov banovinskega odbora udeležili tudi šte- vilni pristaši vsedržavne stranke iz vsega sreza. Poročilo o shodu bo po- dano na prihodnji seji sreskega odbora JRKD, ki se bo vršlla v kratkem. Sokolsko društvo v Konjicah in tudi druge nacijonalne organizaeije je zadel hud udarec s smrtjo vaditelja in odbornika br. Alojzija Sterguljca, učitelja tukajšnje narodne sole. Pokojnik je bil povsod priljubljen zaradi svojega blagega značaja, požrtvovalnosti in agil- nosti v nacionalni javnosti. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlep- šem spominu. Pogreb dragega pokoj- nika se je vrSil preteklo nedeljo v Ce- lju ob številni udeležbi Konjičanov in drugih znancev. Na grobu je pelo pev- sko društvo »Oljka«, govorila sta g. Ivan Nemec in Solski upravitel g. Schell iz Konjic. Žalec. Kmetijska podružnica v Žalcu priredi v nedeljo 13. t. m. v prostorih g. Rudolfa Janiča razstavo sadja in Stran 4. »Nova Doba« 11. XI. 1932. Štev. 91. I gaum. ii\ u*adi\icfa 6 V Trggovski dom STERMECKI - CELJE kjer se dobi dobro in poceni vsakovrstno blago Posetite trgovino tudi Vi! predavanje o sadjarstvu. Ob 8. bo otvo- ritev sadne razstave in pregled raz- stavljenega blaga, nato predavanje kme- tijskega strokovnjaka g. Frana Kafola, tajnika Kmetijske druŽbe iz Ljuoljane. Ob 14. bo v žalski osnovni Soli pre- davanje s skioptičnimi slikarni Agri- kulturnega zavoda iz Zagreba. Zavcdni sadjarji in prijatelji sadja. obiščite raz- stavo ! Laško. Čajanka bo na Martinovo soboto 12. t. rn. ob 8. zvečer. Priredi jo tukajSnje žensko društvo »Blago srce« v prid revežem. Spored bo iz- bran in zabava prisrčna. Sevnica. Dne 7. t. m, smo imeli v prostorih restavracije g. Merca v Sev- nici ponovni izredni občni zbor elek- trične zadruge. Načelnik g. ing. Krulej je otvoril dobro obiskani občni zbor in po prečitariju zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora, ki se je vršil letos 24. oktobra, otvoril debato o načinu sanacije zadruge. Za sanacijo težko zadolžene zadruge sta bila pred- ložena dva glavna načrta, In to načrt načelstva ter drugi načrt rednega ob- čnega zbora, ki je bil soglasno sprejet že na izrednem občnem zboru dne 24. oktobra. Tudi tokrat je izredni občni zbor zopet soglasno odklonil natn na- čelstva. Vsi zadrugarji so si na jasnem, da ob priblizn'i letni porabi 10.000 kilovatov ne morejo brez silno težkih bremen odplačati do!g 312.000 Din. Iz- redni občni zbor je apeliral na prisotnega g. Jakila, dobavitelja električnega toka, naj prevzame vse sevniško omrežje z vso izgubo in dobičkom. Sklenjeno je bilo, da se iiaj vršijo pogajanja med zadrugo in g. Jakiiom ter naj se na prihodnjem rednem občnem zboru po- roča o izidu pogajanj. ~ LOKAL ~~ in še en stranski prostor, poraben za vsako obrt aii trgovino se takoj odda v Obrtnem domu v Celju, Vodnikova ulica. Vpraša se pri tv. R. Z. Pajk, Celjc, Vodnikova ul. 11/1. Prodata se 2 dobro ohranjeni Luixowi peLi, emajli- rani, vsaka greje po ^00 m3. Ogleda se ju lahko v detajlni trgovini P. Majdič „Merkur"', Celjc. SfJtNOVANJE 2 sobi, kuhinja in pritikline v občinski hiSi na Teharju 31, v I. nadstropju, se da v najem. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNi DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'~ Kupuje in pro« ciaja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga ¦ ¦¦anuHauuaiHU m a ¦ iimih Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudl za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj JBL Ä \T O PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavža, Božič in Novo leto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovšek, Ceije, Glavnitrg 16 Proda se v mestu Celju krasna hiša, 6 stanovanj po 3 sobe, kom- fort, velik vrt za 550.000 Din, polovico knjiga Mestne hranilnice v Ljubljani. Dalje enonadstropna trgovska hiša 320.000 Din, vile itd- Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. swi»ovo in vedno sveže pvaženo jn.sL lastn« m I>o zmepnih c e n »Ji Ivan Ravnikap, Celje^ Preprlčajle se! Ribolov v Ložnici se da dražbenim potom za dobo 3 let v najem. Dražba se bo vršila 13. 11. 1932 ob 10. dopoldne v občinski pisarni na Teharju 31. Dvosobno stanovanje lepo, v vili, Celje, Jurčičeva 5, se odda s 1. februarjern starejšemu solidnem paru. Eedka prilika Prazno zemljišče na najboljšem kraju v Beogradu nasproti kolodvora, na skveru Wilsonovega trga med Okrožnim ura- dom in pošto, velikost 1 000 m2, z 80 metri lica, pripravno za gradniO hotela ali za rento, se proda. Obrniti , se je treba na Jugoslovensko Rudolf > Mosse A. D., Be:grüd, poštni predal 409, pod »251«. Dnevno sveže prazena kava, praži se v novem modernem eiektrič- nem pražariu. KaroQ Loibner, Celje Krslja Petra o- 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji nisi v CELJÜ, KRHLJÄ PETBH c. 37 laslno mesartjo, prekaievalnico in gosfAlno pri 9Jelenu'* z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja bloga na drobno in debelo. Za obiien obisk se priporoča loslp Gorenfak« D E L O v ten tcžkih časih lahko najde vsakdo Senajbo- Ije z ureditvijo flouiače pletilnicevhiši.Dnjemo V V-.V-."¦•¦¦¦: -;-:¦]-,-,..-,-ji- mi/ i.'.iMMn,j, ,,...- |>:. L- nine, dobavljamo prejo in plačujemo niezde za plet.enje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjcin obrniti glede brezplačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Izšla je Blasnilcova \jlUU pBBTlHfl za nauadno leto 1933 ki iina 365 dni. „VEL1KÄ PRstTlKA" je najstarejSl slovenski koledar, ki je bil že od naSih pradedov najbolj upoštevan in je Se danes najbolj obiajlan. V „Veliki Prstiki" najdoS vse, kar Clovek potrebuje vsak dan: KalodSki koledar z nebesnimi, solnčiiimi, luiiinimi, vremen- skiini in drievriiini ztianu'iiji ; solnCne in luninc mrkc; — lunine spremeinbe; ~ poStnc določbe zn Jugoslavijo ; — lestvlce zu kolke, za pobotnice, kupue pogodbe In račune; — konzulate tiijih držav v Ljublja»! in Zacjrebu; — vse sejnic na Kraiijskctn, KoroSkeiii, Slajerskem, Prpk- murju, Mi'dzlniurju in v Julijski BcncCiji; — prccjled o kqncu brejosti živine; — popis vseh važnih (ioitiafüi in tujifi do- godkov v prcteklcin letn ; — tabele za raCtinanje obrestl; — življetijepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predtuctov, kl jih rabi kmctovtilec in 2cna v hiši. — Ccua 5 Din- „VELIKst PKATIKA" st- dobi v vseh veCjih trgoyliiah in se lahlto naručl tudi * pisniono pri zalozniku: tiskarn! 1 Blasniha nasl. d. d. v Oglašujte! prvo obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, drugo obstoječc iz 3 sob, kuhi- nje, kopalnice in pritiklin, tretje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kabineta in pritiklin, se od- dajo takoj. Nasiov v upravi lista. Služkinia zrnožna kuhe in vseh hišnih del, pridna in zelo snažna se sprejme k starejši gospe. Vprašati pri ge. Tatjani Med- vešek, palača Hrv. Stedionice v Celju. Odda se stanovanje v vili na Jožefovem hribu, obstoječe iz 2 sob s štedilnikom, mirni stranki brez otrok. Vprašati pri ge. Tatjani Medvešek, palača Hrv. štedionice, Celie. Franjo Dolžan U!:^ kleparstvo, vodovodne inštaiacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj navedene stroke spada]o(a dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toJna In solidna Vinho KuhDBEC, obt. feonces.mestni tesarshi moisten na Law! nnj rnjill izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |li I ULljU hišc, vile, tovarne in cerkvc, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna frgoyina, Lava pri Celju. Cekovni račun Stev. 14.737 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E I J E prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- Če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banOVina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno moöjo zzz Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. - Öba v Čelju.