Tedenske novice. t Vsl cenjeni naroCnlk!, ki imajo naročnino za, ^Slov. Goapodarja" piačano samo do 1. julijja, dobijo soduj modri križ na ovitku in polo^.nioo. db onoin jjih prosinio, da po prUožanih položnioah v najkrajšem fcasu obnove naroonino, kajti drugače srao piimo rani vsled provelike dra^-uj« ustaviti llst. ^Slovenski Gospodar-4 Rtano do nvega l«ta 20 Ji. za 6elrt leta 10 K. t Fozor na vozni redt Ta številka »Gospodarja« pnnaša v inseratnem delu vozni red. Čitatelji našega lista, ki se veliko vozijo po železnicah. naj ga izrežejo in dobro shranijo, ker je vozni red težko dobiti in je tudi precej drag. p"Shod~SLS v™La6kem. V nedeljo iine 2'J. t. m., po rani maši, se vrši v Lašken politiOno zborovanje Slovenske ljudvko stranke. Poslaneo g. Dav. Krajnc bo poročal 0 političnem položaju a posebnim ozirom na izstop Jugoslovanskega kluba iz konstituante. Vabimj našo somišljeniko lz okolioe, da 8e omenjeoega shoda udeleže v feastuem Stevilu! t Nova pi*©siiiijan]a. Po poro^ilu iz Ljubljane jo posebna komialja izdelala in dne 17. t. m. izročila ministrelemu svetu nafirt 0 nredu in radu", ti-kozvana Mobznana", ki ne pomeni nitesar drugega, nego nov naftin pre panjanja, kazenskega postbpanja ter tdcnega tevrševanja kazni zoper osebe, ki 30 po mnenju sedanje straho viode protidržavno. Po dolofillih tega nartrta so morejo kazni podaljSati do A0 lot, denarne globe pa povecati do J00.000 dinarjev. Po tem no\fom zakoou bi n. pr. že bllo kaznjivo, ako bi komunisli razobesili rdefo zastavo. t Kovo naslljo deželno vlade proti uaŠlm (lomacim obrfnikom. Sedanja deJifclna vTeda, v kateri sedijo demokrati in 8amoslojneži, je izdala na podrejena pt.tlitična oblastva okrožnico, v kateri narofia, da morajo okrajna gla« varst/a strogo zasledovati vse one domaca obflnike in rokodeloe na deželi. Vatari brez obrtnepa lista opravljajo pri kmotih ln bajtarjih popravila pri ^tavbau in dru^ih gospodarskih na pravah. Sama nasilja proti naSemu IJudslvu oa deželu In kljub temn se So nn/lejo zaslepljenci, kateri greck 6&v. drn in strn z goljuftvo samostoiiH kmet stranko. t Uspebe naših poslanonv ai lasttjo samostoiaaži. Citateliem .,Gotpo» darja* so So gotovo v živcm s>pomlna zahteve uaši-h poslancev: o upeljavi davcntli knjižio (tozadevno je interpeliral vlado poslanec dr. Hohnjee), glede poinanjkanja tobaka za pipe sta zautevala posianoa Roškar in Pišak, da se odpravi ta nedostatek. Za skraj žanje voiaške službe naših kmetskia • antov pa se jo boril nai^ celotui Jugoslovanski klub. Naenkrai pa je pnš*y pal za našimi posHanci 4. samostojni: Urek iu vložii na vlado intarpelaoija za uvedbo davčnili knjižiOj da se od~ pravi pomanjka.;}« tobaka po dožeii in skrajža službeui rok za kmctsko laute. Sevo, g. Urek razglaia sedaj t ,.Kmet. l;stu", da j6 ou vso $0 rlosagel kar so žo davno tzposlovali naši po~ slanci. Urekovo zavzeraai.jc za krnat« bku koristi ja uavadna iux iu Uitvina ititslug ter delo posiaocev Jugoslovaa* bKCga kluba. t Sainostoini poslancl in Turki * pninijo žepe. Od Pašifieve centralisfrftoe ustavc imajo največ proiita sanrosfojneži in Turki. Paži6evi vladi i» aaivefl na tem, da spravi za viook© r vno pod oentcalistifini klobuk ustavo, \ Jadna vefiina Je presneto neznatna 1b tega dejstva so zavedajo tudi samostoj> l; in Turki, ki se vedno vrtijo okrog Pašiea m mu pretijo z izstopom m vlade, ako ne ugodi njihovlm nenasif»jivim zahtevam. Vlada že Izplaču]« Turkom one milijone, ki jiJh je oblin!jila kot odkupnino za turško velaposcst, samostojni poslanca pa dobivaie izvoznice vseh vrst, samo da ne zaj.usto Pašiča v odloftilnem trenutku, ko se bo vršilo glasovanje za sprejem nstave. Pašičevo barantije s Turki in samostojneži ee vršijo in izgla^ujeic i,a račun davkoplačevaloev. t Samostojna lumpariia. Liberaiec hi Kedanji ,,samosto4ui" trgoveo Jarnovic ima v Uramljali pri Celja vlnograd, katerega je drža.va popr^ im^ela v na.iemu.K6r je sedai" Banri)stojna kmet. stranka v viadi, b\ Jarnovič ta vinograd rad prodal državi za visoko ceno, ker upa, -ia M mu rainister Puoelj pri tem pouiagal. Ker je pa vinograd malo vroden iri da bš bila kupčlja bolj sigurna, j3 JaruoviiV pisal nekemu drž, vinarikeinii ravuatelju, da j6 v tej zadevi že govovil 1 nar. poslanoem Droleuikoin, ki hiti i* obljubil, da bo sedaj s pomocjo niini slra Puclja že šlo. Jasno ]a kot beti dan, da boče tu slabostojua dmžba f> pehai"Iti državo (davkoplačavalce, op. »ut>d,j za tožka t,totiso*ake. V tioseg* svojib namenov se jim zdi doba Puoljevega ministrovanja najholj primerua, Kakor znano, je. avoiaoasuo šla jerski deželni odbor tudi kujjovai in urejeval takozvane Solsko ali poloval-. ne vinograde, ki se pa nikjer niso ob nesli. Cemu naj bi država nakupila Jarnovifejv vinograd? Morcla radi tega, ker bi se ga rad izncbil? Zares ^čedne" stvari se odigravajo za saraostojuimi zastori! t SjuuostoSnlm so odpirajo oii. Sa jnostojni poslanci Urek, Drolenik, Mrmolja in dohtar Voftnjak v Beogradri zahtevajo centralizem in tako izdajajo iilovensko Ijudstvo. Njihovi dosedanji pristaši v domovini pa obsojajo oen .ralizom in se v sejah obfeinskih odiiorov izjavljajo za avtonomijo nedeJjone iilovenije, kakor jo ima v svolem proi<ramu Slov. ljudska stranka, Tako s>ta izjavo za avtonomljo v občini Gololnnok (sodiii okraj Ševnioa) podpisala i Jva saaiostojneža, v obfiini 8t. Vid n. Valdekoin je podplsalo to izjavo 7 odhornikov, ki so bili izvoljenl na programu Šamostolne, pa zrfaj svo.;o veliko zmoto obžalujojo; v obftini T?azbor 1 n Slovcnjgradcu pa 4 samostoini. Pozdravljeni novi sobojevniki za avtonomijo! S tem. da ste se izjavili *¦* avtononujo nedeliene Slovonije, sto th» hah biti člani Samostojne, ki zahtevn i:a. Slovcnce snznlost in tlafianstvo. — razbitost in razkosanost. t Liboralnl adtelll, ki iso prelc vijo v fifimostojncže. Kac;i blofta na vadno spomladi svoTo zlinsko kožo. Prl liberalnih učiteljih pa ooažamo % da slači'0 svojo prvotno pc-iiti^no kt^ žo in 80*za siio, da skrljoio svojo ^ru moto, 0grnej0'8 B8amcwlojDO" baLo « Na okrajnih glavarstvih so uftiteite občinske odbortiike vpisaii za SK.S. Sedaj bo slOvonsko ljudsivo gotovo kar drlo v tabor ,,Samostoinj', ko s« vnjej nahajajo tudi libsruuu učilelji, kakor so Vauda od Sv. Marjcte, Gselsnan iz Smartiua, SkrbinMjk iz Hanice itti. t Za samoupravo Sioveniie so se irjaviie še naslednje obcme: 131, Partinje, 132. Zamarkova, 133. Pivola, 134. Seloe, 135. Crmlenšak, 130. Gočovu, 137. Zg. Voliftina, 138. Salovci, 136. Rogoznica, 140. Sp- Volieina, 141. Selnioa ob Muri, 142. Smartno ob Paki, 143. Sv. Andraž v Slov. gor., 144, Smolinci, 145. Rošpoh, 146. Bistrica pn Limbušu, 147. Maiavas, 148. Biš, 149. Bišeeki vrb, 150. Trnovska va3, 161. Sji. Hoče, 152. Mestni vrb, 153. 6v, Mdrjeta niže Ptuja, 154. Lahonci, 166. Hermanci, 156. Brebrovnik, 157. Stanovsko, 158. Poljčane, 159. Lušečka vas, 160. Zitoice, 161. Malna, 162 Sv, Jarij v Slov. gor,, 163. Oezanjevci, 164, Branoslavci, 165, Sentovea, 166. Ritoznoj, 167. Sp. Novavas, 168,. Kovacavas, 169. Sv. Tomaž ipri Ormožu, 17U. Braton«čioe, 171, Trnovci. 172. bavei, 173. Sv. Marko pri Ptuju, 114. Rft7.tež, 175, Gajevoi. i Ponovno prosiino naše zaupnife, čla poSljejo vsaj do dne 1. julija iz vseh oočin izjave za avtonomijo Slovetrije in iajave odbomikov, da so prissaSi Slovenske ljudake stranke. — iTajnlStvo SLS v Mariboru in Celju. t Novi župani. Za >-,upane so še tzvoljeni naši pristaši : JnrkloStor Blataik Jakob, Trgovišco pri Vol. iNe•delji Filip Kumer, Terbegovei Franc liorvat, MajŠperk Janez Turkuš, Pclj •Jane Simou Prešeren, Stanovsko Arabroš, Kog Antoa Borko, Jastrobci Pe Jter Orešnik, Vodranci Jcžel Munda, jDrensko rebro Anton Bati, Oplotnica Anton jLeskovar, Dol pri Hrastriiku lAntou Brinar, Sy. Krištof rsad Laš Mm Jož, Bluga, Bučo Fr. SinkovlS, fjrajska vas Fr, Rezar, Prese.&io Mart. Vrečko, Sv. Florijan pri Soštanju Matevž Bacovnik, JDobria Jan. Kiolob, Vel. Pire&oa Mart. Iržan, Lu Se Jaiu Letnar, Vel, Kauieo Iv» Serbcc» Lusečka vas Rober Fra.io, Slapttnci Josip Topolnikt Zolehuečiči Fr. Plavec, Kraljevci N. Fla]si;igar, Krafconoš Frana Keigl, Stanelinei IjOvvo (Vamberger, Murgftak Lovro Divjak. t Res zavedna občinal Vefcja ob*3ina v Slov, goi-ioah si je pri volitvi žnpana izvolila mladega poscstnika xa župana. Odborniki so pri prvi scji podpisali izjavo za avtonomijo in iz* |avo, da so vsi 16 pristaži SLS. Ob koncu se]e pa so si še vsi naročili MSlov. Gospoda^ja". Ko dobimo Se "več takih slftajev, jih boino unenoma objavili v «olov, Gospodariu" kot -vzgled vrlih na.ših občin. t Kollko Je verjetl ,,KruetUskerau Iistu'? Iz Zavrča se naua poroča: Laži-MKon3tijski list" pi&e, da sta bila v aaSt ob&ni izvoljena za župana ia jpodžupana zvesta prisiaSa samostojnežev. K temu bi dodait slcdoče: Zupan ie nilad zmožen. ki'iž, ki labko zre v bodočnost in ne vafi'»ii se, ako tr<limo, da bo morda rvvnc on nekoo ctopil na vrat saavostCjiieiTiu zmaju . Kakgnega podžupana Troharja pa nimamo, sioer se klati pri nas noko čloT6če s siličuim iraenom, toda ni po ssestnik, ampak Sprican Solmaslor. Sar mostojneži ste laliko ponosui na take etebre. ua katem se opiratf, Do ve*ine ste prišli s pomočjo naših Ijudi, ki so postali Judeži. Sicor pa svetuJemo našim samostojnežom, naj ne iioflijo na solnce, sicer bi so Jlm uteg uilo topitl maslo na glavah^ t Za koga skrbijo naši ministri? >JaS želczniški nainister Jankovid ie lopo poskrbel za svoje raii ustro prednike. Kot bivši minister ix»i:edelstva Je g, Velizar Jankovifi odredil, da fcodo dobivali vsi bivSi pnijcddlsk: toiailstri iz državne posesti na Topčicleru pri Beogradu živila ]yo najni>.iih cenaii. Kot sedanji minister železnic pa odreja g. JankoviB, da se bodo do smrti vsi bivgi riaši- železn^ki ministri ivtizili po državnth žotezaioab v J. raz redu zastonj. t Drava dela zadnji čas silno vet*ko škode med Starši in Zlatoiicami na Dravskom polju. Voda cduaša kar po 10 ra zemlje na Sirok^ in po 100 ra iia dolgo. V ravnokar omenjctiih kra Jih je resna nevarnost, da l>odo sCa«otn izginili gozdovi in travniki. Se jp©, naSa beograjska vlada tma roili - jone za nakup lurških glocov ia bo izdala kar oelib 20 railiionov za sokolski dirindai v Osijeku, zu regulacijo rek pa uoce dati uič. Cuat.o, da g. slabostojni vladinov^o Kn*biž noce videti, kako mu odnaša vo»ia domačo zemljo izpred nosa. Seve ^.amostojna ima posiance ^amo zato, ^a zajaniajo iz vladnega kcita za s-.oj žop, drugi kmetski trpini pa so jim cleveta btiga. t izjava. Preprieal sera se, da zapeljuje socijaldemokratska stranka naše kmetsko ljudstvo s svojimi krivimi nauki. Obžalujem, da sem bil pristaS omenjene stranke ter izjavljam, 6!a o; odslej v vrstah Slov. ijudske slranke. Auton Ubel, posestnik iu gostiin ear v Starem trgu pri Slpvenjgradcu. t Nove maSe v lavantinski ško{i]i. Trije gospodje iz 4. letnika bodo darovali mesca julija svoje prve sv. maše in sicer: č. g. Breznik Janez due 17. julija pri Sv. Trojici v Slov. gor., slavnostni pridigar 6. g. Jožef JanžekoviS, dekanijski upravitelj pri St. Lenartu v Slov. gor. C. g. Leber Janto, dne 10. julija v Dramljah pri Sv. Juriju ob južni žel., slavnostni govornik 6. g. prof. dr. Anton Medved iz Maribora. C. g. Mak Ivan, dne 10. jv lija pri Sv. Jožefu nad Celjem, pridigar univ. pcot dr. Matjaž Slavič iz Ljubljano. — Cestitamo! t UmrLi sta 17, in 18. t. m. dva vpokojena župnika naše školije in slcer: 91 let stari Mihael Koro^ec, ypokojeni loškl župnik, ki je umrl in bil pokopan v Ljubljani in vpokojeni žup uik od Sv. Andreja v Belih vodah , Matija Frece, ki Je živel kot poiizijonist iu tudi umrl v 73 lotu v Petiovčah. Svetila jima vefina lučl t Poroka. V Št. IIju v Slov. gor. Sta se dne 20. junija poročila Avgust Hernah, posestnik v Ceršaku z Ančiko Žebot « Selnice. Nevesta je sestra tajnika SLS v Mariboru. Novoporočencema obilo sreče! t Prekomejni promet med Mariborom in Ljutomerom so otvorili, ako ne bo onemogočilo kaj nepričakovanega — dne 20. L m. Vlak v Ljutomer ho irael dva voza. Na vlaku se bodo nahajali naši in avstrijski železničarji ter orožništvo. Ko bo dospel vlak v Št. Ilj, ga bodo zaprli in bodo spremljali vlak samo avstrijski železničarji, dočim bodo naši zaprti v vozu. Svojo službo bodo naši nastopili šele v Radgoni. Jugoslovanski potniki ne smejo ".ed celo vožnjo nikjer izstopiti. Vozila bosta dnevno dva vlaka. Odhod xz Maribora ob 6. uri 11 min. in ob 12. uri 41 min. Prihod v Maribor ob 13. uri 20 min. in ob 20. uri 52 minut. t Prekmurie v nevarnosti. Fo po robilih jz Beograda bi radi naši de mokrati in samostoineži si^ravili nažt Prekraurje, ki je se.daj združeno s SJovenijo^ pod kako hrvatsko oblast. Ze enkrat se Je pripetilo. in sicer za časa, ko je bil mariborski okrajni gla var dr. Lajnšič civilni komi3ar za Prekmurje, da so mu hrvatske oblasti iijeie njegove orožnike in uiu botelc znbraniti uradovauje. Takrat se Je podalo posebno odposlanslvo Prekmur cev v Beograd, kjer so vladi- obrazložili svojte zahtev-e, da hoče Prekmur j9 biti združeno s Slovenijio in ne •/. Hrvatsko. Vlada je to odločno zahtevn iu željo uvaževala in takratai notra nji aunister Pribičevic je odredil, dsi oslane Prekmurje v slovonski uprav". Šedanja demokratska vlada je storil;: v Prekmurju mnogo napak ia. nero<lnosti in se.ni Suditi, da posiaja iiaž< dobro prekniursko ljudsitvo vedno bol. nezadovoljno. Na opravičcno željo in zahteve i-rekmurcev se sadanja vla da prav malo ozira. Naslavlja y Prek murjii liberalne uradnike in ucitolje . ki zasmehufejo kaitoliške duhovnikeii drugo rodoljul«) tor jih blatijo na pra^ deniokratski na^in. Nezadovoljnost Prekmurcev narašča od dne do dne Vrhutega jo pa za6el v Budunpešti Prekmureo prolesor Mikola izdajal; list »Domovina', kr Je sovražon nafe državi. Tega časopisa se samo v Ra goai proda nad 2000 izvodov. Vfe lJr«kmurje je poplavljono s tom ftaso pisom, a naSa demokratska vlada niti z uSesom no gane, da bi zatrla raz Sirjevanje tcga lista, paft pa zaiir i katoliški časopis nNovine". V Beogi"; (iu so govci, da namerava vlad združrti Prekinurje z Medjimurjom i . za ti dve pokrajinl ustanoviti pos«b no upraviio oblast, kar pa bi izzval > veUko nevolje med Ppektcurcl. Vss korak, ki M bil storjeu v namon, da se Prekmurj« odcepi od drugih Slovenoev, bi bil pogresen in usodepoln. Vladi y Beogradu bodi povedano, da tisti, ki bi spravljal Prekmuria pod kuko brvatsko upravno oblast, bi ga spravljal v madžarsko žrelo, kajti Madžarska proži kakor kanja ua piSče^ na Prekinurie in Medjiiunt-ia. t Zupaik jKlokl reSen iz ujetniš. tva. Na opotovaiio posreciovanjo Jugoslovanskega kluba zlasti poslanca dok tor Hoiinjieca, so je dne 1(3. t. m. vrnil iz maolžarskega ujetiilštva zuani prekinurski rodoljub in narodin n\učenik župnik KlekL V v]etniš!vu se je nahajal ceilb. 15 mescev. Tirali so ga v seaci bajonetov iz ječ9 v ječo, od sodišča do sodišča. Zupnik KLekl ]e pretrpol duševne in telesna lauke, ki so nepopisljive. Ves čas ajutništva mu je bilo zabranjono brati sv. mažo. V zaporih je bil zaprt z najhniširiu j:ločlnci* razbojuiki in tatovi. llrana i« bila skrajno slaba in uezado.jtna in kubati si je moral sam. Fenlo si je liioral sam prati. V zaporih je bilo vse polno uši in druge aesnage. Ves <Sas vjetništva ni smei pisati mti enega plsma. Vpraša se, zakaj jo moral župnik Klekl prestaU v 15 raeseciiem vjetništvu UJiko gorja? Bil je župnik v fari, ki meji na Ogrskc. Deloval lo vselej za združanje Prekmurja z Jugoslavijo, vsled 6esar so ga Madžari srnrtno sovražili, Ugrabili so ga in da se mašfiujejo nad njim, so ga tako cVjigo trpinčilu Dolžili so ga vseh mo ^očih dudodelstov, toda dokazati mu niso mogli ničesar, fteprav ie zoper njega med drugiuii pričeval tudi demokrat, nek čilut iz Lendavo, U^w*jeni snio, da i'« v očeh naših doraokra tov tudi ta narodni mučonik naši dr • ž-avi nevAren alement, kar ni demo krat, t iVa di'ž. gimnazlji v Murski So boti se bodo vrSili sprejerani izpiti v j,rvi razred dne 30. junija, 1. in^ 2. julija, vsakokrat od osmih naprej. Sprejemajo se defiki in deklice, ki so dovršili 10. leto, ali ga bodo v tekočem letu 1921. Učenci in učenke, ki žele fciti sprojeti, naj se zglase te dni in v spremstvu svojih staršev pri gimnaz ravnateljstvu ter. naj prinesejo s sebo* krstni (rojstni) Hst ter zadnje šolsko izpričevalo. t S.rokovna pomoč večjim kmeto valcem. Nekaj odlifinih letošnjih absol ventov drž. vinarske in sadjareke Sole v Mariboru želi meseoa avgusta ali septembra t. ). vstopiti v kmetijsko prakso na primernih boljših posesiviii ter se zadovoljuje v splošnem samo a prosiim stanovanjem in hrano brez kake plače v gotovinu So stan lb do i-.l let, med njimi taki, ki ne reilektirajo ua stalno šlužbe, ampak se povrnejo na svoje domove, da prevzamejo vodstvo iaslnega gospodarstva. Dmgi reHektirajo na stalne službe za pozneje kjerkoli. Zanimanoi za take izborne, cniade strokovrne mofii naj izvolijo stopiii v zvezo z ravnateljstvom navedena §ole, ki preyzame brezplafino posredovanje v tnteresu absolventov in stvani. t Urad krajnega komisaria za ag rarske operaci}e za Stpjersko v Mariboru se radi pomanikanta uradnih prostorov v Mariboru zaoosno preme&ti v Ljubljano na Poijansko ceslo ftt28 (MarijaniS6a\ t To ie centralizem. Marsikdo si ni prav na jasnem, kaj pomeni bosteda centralizem. Pristaši naš« stranke, kl se zavedajo njegovih poslcdic, ga Imenujejo naravnoat z ozna&bo: een tralizem. SJliabostcvneJKi govorijo vedno o »edinstveni državi in o narain«m edinstvu". Pri tej priliki mislijo seveda na centralizem. Bratct demokratov pač po morejo drugačo. Gantralizem pomeni osrodotoConje vse o blasti na eno mesto, v naSem slufiajir je ta osrfldnja točka raesto Beograd . Za mali primer, kakšen je blagoslov centralizma, naj služi naSim čitate ljem sledeči dogodek: V bližini sodanje italijanske m«je }e 28. avgusita 1920 zaprflgel neki posestnlk voz, da se roP^J^ na božjo pot na Dobrovo. V bližini Vrhnike pri LJubljani ga je dohitel ftlovek, ki je nes^l v roM i.avoj. Popotnik le posestnika prosil, 6e 8mo na voz, ker je bila Vrlinika še precej oddaljena. Posestnik ga le po stari kraniski gostoljubni navadi sprfi fel na voz. Na Vrhniki pa w nabaja oarinarna. Tam so pre^I^aii \oz \v aažli v zavoju neziianega popotniki: Uhoiapsko Mago. Kaj se jo z Carinski uradniki so zaplouili zavo --voz in konja. Drugi dau i»o pe^ vse skupaj v Ljubtjano, kjur m> tafa pripoznali, da jo voz s konjftin ^ krivicno zaplenjen, Kljub toitu p% rekli, da obojega ne smejo vraitt pj prej, dokler v Beogradu ne raBvejjj vi.o zaplembe,, Konja so dali pogftst niku-lastniku v rojo, voz vrodo« tisofi kron pa je obležal v LjoMrtj na solncu in dežju, Na i-eSUev ia Bj grada je moral ubogi posostulk 6a kajti. Pred tremi mešci je povpn-agai prijatelj prizatletega posestaika pP oddelku za krivično zaplocjtiiio blago če je zadeva že reSena. 'i«itn so n^ povedali, Ua je zadeva že pri ministr. stvu in da &e 6aka rešitvoi, Voa pa raedtem razpada in predea bo zadev^ rešena, bo voz popolnonitt tazpatl^ .To ja tisto ndržaviio ediiiatvo io eoot na ali cantrataa uprava (,cci:traJ.izora kateremu uas je prodaiu ^lcJaoeiolaa za Judeževe groše. t Cnden prlzor v Gilobokdmt Dm 12. t m, je samosfojni agitator Frain Kene tako dolgo izzival Hotko Jožela, da sta se sprijela in valjala po trati kakor dva važka iantalina. Hotko j( sicer precej manjši in starejgi, pa j>| \endar po svoji gibcnosti obvladal | Keneja, ga iirmai in mazilil po svoj li in dragi vcflji, dokler ga riiso re6ili njegovi trauanti. Kaj takega si m. ia seveda tudi g. Kene, ki hQ&A imet dalec naokoii vse v strahu, Bismo m kdar mislili. Škoda le za Keu^jevebt ie Mačei Lahko jih da za zelftno zastavn globoške Samostojne, ali pa jih ohrani za razstavo Samostojn©, daba do pred SirSim svetom pt-ieaio u b-amo b;o,ai »liki t,- Keneja. Urek pa, ki sc toliko potognje za koristi kiuefskegB stanu, bo luoial ua. mesafja Puclja tložiti inlerpelacijo, da se psvrne go6t<iničarju škoda ua travi, ki jo ie or> nesel g. Keue na svojib hlafiah. Pri tem barbarskem dogodku H /praSaB saiio šc g. Ureka, ki je pisai v ,,Km* tijskem. hstu •, a.o su cine 5. cMobra l 1919 Samostoini z divjo silo ntastopiS proti dr, Ogrizeku, da se je ediui F Podvinski jokai: Kdo inm pa ždaj varoka dovolj jokati se? Kdo se je ime) vzrok jokatli ko Jc je sedanji globofik) župan kot \'ao UabaJit v Pištanju m iVašem žalostnf-in shodu tako skupil, da je šepal po Globokem? Tako se godi prej ali slej Ijudem, kl hoftejo dnh gim po giavaii hodili. t Izpi-cd iiorotnega sodi&ča. Preo mariborsko poroto se jo rnor-iL zago varjati 19. letni kočarsKl siu IvaE Svarc iz Zgornje Voličiue raxti rope 100 cigaret, katere je s silo odvzel ne J:emu štirmajslletnemu lauticu. Porotniki so vprašanje radi ro{)a potrdili« Kljub Jomu, da je obtoženec deianje popolnoma priznal, so ga obsodili na 3 leta tožke je6e in v povrn tev 16 }L — Vinceno Lovše, loveo v Zg, Vcjjftčini in pokojaa Antonija Malek, posestV nica istotuiu, t>ia se tako ueumoruo tožarila, da sta eden proii drugemn naperila v petuajst letih (ih tožb. Dn* 3. labruarja pa je Lovšo v kratkeni prepiiu ustrelil Malekovo v bližini meja njegovega posestva. Obsodili sc ga na 8 mesecov strogega za|-ora. Izredno nizko kazen so mu prisodili re. di toga, ker so porotuiki zauikali vpra šanje na umor in uboj, potraili ps vprašanje na prestopek zoper varoos življerija, Obtoženec se je uamreč za govarjal, da ni vedel kaj poftenja. zlasti pu, da je bila puska uabasana — Trgovskemu poinoSniku Antoni. Verstovšek, ki je na zviti na$iu ukanil trgovca Sereca v Mariboru. za 3f vre6 bele moke, katero je prodaJ pe ku Misleju zu 36.975 K, so piHsmoli! radi goljulijo dve leti težka jefto« t Starček samomorllec. V Brez]rt pri Mariboru si je dne 20, t. in, po pnal Olletni iprevžitkar Sirnon Bedon kroglo v glavo in se težko ranil, Ce noc je bil brez zdiavniško pomočl h Sele zintraj drugega dne so ga sprp vili z rošilnim vozom v bolnišnico. Vzrok poskušenega samomorft Se : znan. t Surovost v CTein. Pii Sv. .Iurj ob oocvvnici r)*?kateri divjaki ue tno rojo mirovati pr3j, dokler ne tefie kri. Zrlev take neverjetne poclhianogtt i" postal viničar Rep na Sovjaku. Hu dobneži m ga zvabili ponofii iz hii»e ter ga do srarli pretepli. Ni^ boljŽB se ni godilo Mafiniču, ki }o io tzku pil prl Sv. Dubn. kjer ga j« n»kifr tafeo rdrttei, da bo nosil posiooHcfl, Ce jiti sploh preboli celo živlleuje. t Kaf pijanost dela? titrašna noS je fcfla uo6 od 0. na r. t- :n. V Suijevl ^sb&bi j© vsled neprevidaosti nijaae defcit) izbrahnil požar, da ga oeividoi gTDKaftjfcoga ce porittijijo., Vated mo6oega vetra je «>ilo pri fcj-itju v nekaj Aiiuutuii v«e v planienih, da nlso mogli tiitf vso živine rešiti. Trija lepi tonji iij 13 svinj Je zgorelo s skoraj vsfcra pohištvom in gospodd rskim orod jea tred, Skocte, Je ogromua. I Trnplo neznane utopljdnka so p^egpili dno 17, t. m. pri Sv. Marku nrže Piuja iz Dravo. Stara ie okoli 30 let, Pokopali so io ua taaikaiiiiiein pQ*copaaiS6a. R ijbrže gro za siužki njp, ki je nedavno skočlla raz mari fcorskega mosl¦». v Dravo. ( ličerka rsgorela. V Košnjl na JL>rarsk<eui polju jo zgorela poofcotniku K, Vratišu devet moscey slara bčor ka. Ogsnj je zaiietila bržkoue ujena 6(irU«toa aestrica, ki ,q rztAuila vžigal.ce. Sosedje so kooiaj zaor amii, da nl zgorela tudi bisa In Ua ni na stal veiik požar. t TatTine. V Loki na Dravskem pot]a ao pred par dnevi ukradli nez . oani zlikovci nied 2. In i. uro popold. posastniku Ant. Bezjaku vso otLeko, periio, obuvalo iu denac. — l'n Sy. Marjett ua Dravskem polju pa so d»e 10, t m. vlomili drzoi uziuovioi skozi okno v trro iuo Antou Mac^ino, m odaesti po zatrdilu g. Maouua raznega biaga t vreduosti 20.000 kron. t Tutvinft lesa. Tz St. Vida pri Ftuju sa nam poroda: Orožništvo je friSio na sled veliki tatvini lesa iz gozdov graSčaka Lipita iz Turniš. V fc faivirio je tudl zaraotan z velikim detežem milijonar gostilniCar Peniat pti St Viilu, T6 |e oni nemSkutar, pri kateremu so bili zadnji oas gospoilj6 od OKrajnega glavarstva stalnizasebni gdstfe. t JugKMiiov. gasllska zveza v 2alctt aažtfanja, tfa imajo pravico do potovifcne vožnje na juzni železnioi in na držftvnili železnioah Slovenije in Hrvatske vsi gasilci v kroju, ki se namdravajo udeležtti obcnega zbora Jugostovanrfke gasilske zveze v Zalcu, io« 10. jjulija t. 1. Natančn«jša pojasnila daje Imenovana zveza v Zalou. t Volna odSkodnlua za naSo dr žavo." Vrbovni svet v Panzu jo iolo *H» da dobi naša država & h od Nem«?ii6 vptaftaae vojii« odSkodnnie,. Kot prvi obrok dobi Jugoslavija t>00 railiio n0v zlatih mai'k, Naša od^oilanoa, ki »a ae v t«i zadevi mudila v Parizu , sta dne 21. junija zapusiila Pariz. t PovodenJ ui nalivi v Bosni. — [Valed velikoga deževja zadnjih dni so «ara»le bosanske reke VrJoas, Sana, BosDa in Ukrina tako silno, da so polilavilo ceJe oVraje in doline. Cela sola in mesta so po(l vodo. Povodenj je odnesla mnogo živine, Kraj Usora je pod /odjD, iStutako severni del mesta Sarajeva, Doboj, Banjaluka itd. Na amogiii krajih so ljadie splezalikar n; Hrevje, da si rešijo življcuie. Zelezniaki promet i« tutoro docela ustavljen. Povodenj Je fadi odneala veS mostov. N^sreča, ki je zadela Bosno, je zares cgromna, kajti škoda se ceni na vefatrilijonOT. Doseda] Se ni dbgnano, koUko SloveSkih žrtev je zahtevala ta po- vodonj. t BozbolnlStvo v ji.žnr Srblji. Varuostne razuiei^ v južni Srbiji so fie vedno zelo ^alostne. Prcd dnevi je priglo ˇ vas Javor 30 Haidukc \ ki so polO'/ili mnogo oseb in jih ztiprli v tnoAaJžnjo carinarnico. Oropali so tucll pošto. Po oesti ]e prišel ivok orožafk, ki Jo siJr^rnljal neko žono in rijenoga otroka^ Hajduki so zaprli yai tori Popoldiie 5» Hajduki sostavili svo j« »aodiSCo'', ki je obsodilo doset vjetnikov na, smrt, ba]e iz vzroka, ker 60 rodbine hajdukov še votlno zaprte. Dcrvet vjetnlkoV so ustrelili, eaa osetifa, le obležala težko ranjoaa. (jrožalka oo siekli, inu izkopaii oči iu ga razsekali. liazbojnilci so za^rozili, dVi fcodo svoja grozodbjstva nadaljevali tako dolgo, do) !or ue bc>do »bhiati npnstile z zaporov vse haJduSka r».dbi ne. Zaiostne razmere' t Kako se bo]njejo italijanski fa»ist» zopGr drugin'o? Po italijanskilv ¦»estih, kjon vlada velika draginja, vpr^arjajo Ualiianski tolovaji, takozvabi faSlKfl, prav Cuden bojni uafiin proH veatfaUcom in ])ovzro^iteljem draginjr. H Rftau n. pp. »o poavali Irgovoe, ds» naj SimpreJ znižajo cene, sioer ]bn 8e razbijejo vse prodajalne. Ker so se tr> govci tega zelo ustrašili, so cene padale z brzino. Pravijo, da se ta način pobijanja draginje ne bo mogel tnajnc uveljaviti. t Dottedanje delovanja italijanskih ,ašistov. Halijanski sooijalni derno krati &o priobftili seznuin Cloveških žrtev, katera so dosedaj zaiitovala ra vno iz vrst sooijaluih damokratov fa Sistovska nasilstva in podivjanOStr Od 1, Januarja do 31. maroa tega leta ia bilo nbitih v boiih med faSisti in sooijalnimi demokrati 205, ranjenib je pa bilo 1144. V teh ravnokar omonieniii bojih je ublla policija 4i socijalistov, ranila pa 258. Požgaji iu uni6ih so fašisti 120 delavskih domov in 240 drugih, prostorov delavskUi «rganizacij. t N«t1 načrtl bivSoga cesaria Karla. ,JS"er»ško in dunajško časopisia zalrjuje, da se nameravra bivši av« strijski cesar in kralj ogrski Karel vrniti na Madžarsko na prazuik &v . Stefana etne 20. avgusta. Nfidalje se porofia, da so Jngoslavija, Cebostovaš ka in Ruinunija sklenile za sluooj, ato se bivši cesar Karel vrue dne 20. avgusta t. 1. na Madžarsko, da bodo. fcete teh držav zasedle Maazursko in bo bivšega Očsarja Karla lu^oVavija r«.pravila na kjk djliaali.iski otok, kjer bo tako za^arovan in za.;t:ažou, da sa ne bo več uir gel .povriiili na Madžartko. Tozad^ e pr\prave so 1wj3 Se ^rže. Ni naa znano, kollko ja r8smce na tej vesil* t Nentcl morajo popravllatl razne franooske in belgijske kraje, katere so opustošili in razacjali za časa vojske. Strofiki za popravo teh po vojni razdejanih pokrajin znašajo za Nemoe letno 160 milijard mark. t 300 rudarjev. zasutih. Blizu mesta Herne na Nemškeiu so sq v rovu nMoht Cems" užgali tre^kavi plini. V rovu je bilo nad 300 rudarjev« Eksplozija je biTa tako silua, da Je za sulo tri nadstropja v rova. Od za3utih rudarjev so jih dosedaj rešili samo 120 mož. Med temi je bi!o 28 mrtvih, veliko število pa lahko ranienib. Rešilna dela so zelo otežkočena in se je bati, da so vsi ostali /rtov nesrefie t Kako izgleda danes v Petrogradu? Pred nedavniru časoin se je vrni! iz ruske prestolioe nemSki parnik in mornarji te ladje pripovedujejo kakor očividoi, da je glavno mešto Rusije sedaj pod boljSeviSko vlado strašno propadlo. Lesene hige, katerih je dovol; po rneslu, se vse podirajo. Tudi zidana poslopja so v razpadu. Pristaništi je tako, da ne mono nikdo re6i na prvi pogled, to je pristaniSfie ruske pre sfonce. Trgovln sploh ni, po cestah s< pa plazijo raztrgani ljudje. Funt mae la stane 15.000 rubljev, funt kruha.pi 12.000 rubljev. Dela se sploh ne, ker je delavstvo zaposleno z vednimi punti, Strajki, poboji ia ropi. t Srditi boji so izbrulnuli krog Kijeva med boljševi-ki lu ukr<uinskim> uporniki, V zadnjem boju so bili bo!JSeviki močiiejši od vstaSev, katere sp porazili in jim nieli njlhovoga ataraana (poglavarja) Stuka. BoliSOviki so Sluka takoj ko so ga vjeli obsodili ne s.rart in ga tudi obesili. t jRuskl bollševlšld poglavarjl s< zopet dovolili, da se sniejo cerkve «pcrabljati v bogoslužno namene. Povsod se vrafiajo nazaj k oerkvi in veri, le pri nas v Jugoslaviji bi radi do mokratsko samosfojni samodržoi cerkvo zaprli in katoliško duhovšftino p ¦<¦ vtaknili pod_klju&^ ..^^««^.^. t Med amerikanskimi trgovci žpoka. Vsled padanja cen se zelo mno žijo konkurzi v Ameriki. Do 1. april;i 1921 se je otvorilo 4870 konkurzov ¦> skupnim zneskom 178 milijonov 589.98'» dolarjev. V istem četrtletju prejšnjegn leta je bilo 1627 konkurzov s skupniiK zneskom 29702.499 dolarjev. Ta poja>kOnkurzov v trgovskih krogih Amerikf. je tolažljiv za našega kmeta, ki inu lahko up, da bo začelo romati na b( ben tudi veliko število naših verižniškili trgo^cev in da se bo ublažila neznosni draginja.