UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 {tiskarna I. nadstr.). Uradna ure 7.a stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do C. pcj oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA : celolelnn po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avtlio-Ui'isko in Rosno K 21‘60, polletna K 10-80, četrtletna K 5*40, mesf uja K 1*80: za Nemčijo celoletno K 26,40; za : : oflalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 599. V Ljubljani, v petek dne 6. junija 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznitrov ob pol 11. dopoldne. •. / UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbnrgovi olici Stev. 6, II. ia uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. 2Ve«e Inserati: enostopna petitmtica SOvin., popojen prostor, poslan« ::: in reklame 40 vin. — Inserate »prejema upiavniStvo. Nefrankirana ali pr- malo frankirann pisma se ne sprejemajo —Reklamacije lista so poštnine proste. ----------- Leto 111. Redlova afera v parlamentu. D ti n a j, 5. junija. Brambovski minister podmaršal Georgi je danes odgovarjal kumulativno na interpelacije. ki so bile vložene v zadevi Redlove špio-naže in njegovega samomora. Kljub temu. da je bil Georgijev odgovor obširen, je vendar cela vrsta vprašanj ostala nepojasnjena, in javnost, ki ie zahtevala luči, bo z ministrovim ekspozejem prav tako nezadovoljna, kakor opozicija, ki je zahtevala, da se otvori debata o odgovoru. Stiirgkhova vlada, pohlevna služkinja militarizma, je hotela preprečiti, da bi se o tej kočljivi, za vso državo iti za prebivalstvo važni zadevi izpregovrilo kaj več nego je dovolil militarizem, lil večina, ki se ie v proračunski razpravi vedla, kakor da je prišla do zavesti parlamentovega dostojanstva, je zlezla pod klop natančno kakor ji je bil prerokoval sodrug Leuthner v svojem političnem govoru. Tudi slovenski klerikalci so pomagali vladi sestaviti večino, ki ie imela preprečiti debato in iasnost. Posebni, značilno je to z ozirom na Redlov čudni samomor, o katerem ni znal povedati Georgi nič druzega kakor »da ga nihče ni zakrivil«; to je gotovo nezadostno pojasnilo, če se vzamejo v poštev določne trditve, da so mu oficirji pred odhodom položijo revolver z inštrukcijo na mizo in da sam ni imel revolverja. Kako se to ujema s katoliško vestjo klerikalne gospode? Kaj se godi. da podpirajo vlado v momentih, ki so zan«. najbolj nevarni, ljudje, ki se doma igrajo najradikalnejše opo-zicionalce? Kakšne politične kupčije tiče za kulisami? *. Začetkom svojega govora je minister Georgi izvajal, kako mučno je zanj govoriti o dogodku, ki ga tako boh in katerega se tako sramuje, da bi ga najrajši zaodel z najgostejšim pajčolanom. Zavedajoč se svoje žalostne dolžnosti pa hoče govoriti povsem odkrito. Poleni obsoja minister Redlovo izdajstvo nasploh in po takem uvodu prehaja na stvarna pojasnila. "Vesti, da se je generalni advokat dr. Pollak udeležil urad nega postopanja, proti Rcdlu, niso resnične. Generalni štab je bil dobil zaupno naznanilo o gotovih faktih, iz katerih je bilo posneti. da mora nekdo izvrševati špionažo za neko tujo državo. Sele ob 6. zvečer dne 24. maja je prišel presenetljivi dokaz, da je polkovnik Redf Iskani zločinec. Od tega trenotka so strogo pazili nanj da mu morejo dokazati zločin. Tisto popoldne je prišel Redi z avtomobilom iz Prage na Dunaj. Svoj prihod je naznanil generalnemu advokatu dr. Pollaku. 1 a je bil dolgoleten znanec Redlov in je bil z njim skupaj na večerji, kjer mu je Redi zaupno priznal da je zagiesil velik zločin zopQr stanovsko čast. vsled cesar si mora končati življenje. Prosil ie dr. Pollaka v ta namen za revolver, kar pa je ta odklonil. Potem je Redi prosil, naj mu izposluje od policijskega predsedništva dovoljenje, da se sme vrniti v Prago. Dr- Pollak je dobil vtisk, da se je Redili zmešalo. Zato je po telefonu poklical policijo, ki ga je naprosila, naj spravi^ Redla v hotel. To je dr. Pollak storil in je spremil Rcdla v hotel Klomser. kjer se je poslovil ob 11. zvečer. Od tega časa ni Pollak več videl Redla. Šef generalnega štaba je medtem ob 10. zvečer sklical komisijo, da dožene Redlovo krivdo in ga aretira. Na podlagi Pollakovega telefoničnega obvestila je policijsko ravnateljstvo naznanilo vojaški oblasti, da se je Redi zelo razburjal in kazal namen samomora. (Klici: To so skrivnostne reči!) Vojaška komisija je prišla v hotel Klomser 30 minut čez polnoč in je videla, da je bil Redi pojx>lnoma pripravljen za samomor. (Klici: Kako je to spoznala? — Dr. Diamand: Brez revolverja se je hotel ustreliti?) Georgi: Na nočni mizici je ležal nož, podoben bodalu, na postelji pa vrv. (Klici: Zakaj tedaj niso preprečili samomora?) Georgi: Našli so tudi dvoje poslovilnih pisem; eno je bilo naslovljeno na praškega zbornega poveljnika, drugo pa na brata, oboje pa datirano o polnoči. Ko je komisija stopila v njegovo sobo, je Redi takoj izjavil, da ve, zakaj je prišla in da se čuti krivega. Priznal je svoj zločin v popolnem obsegu, na vprašanje, če ima sokrivce, je pa odgovoril da ne. (Klici: in komisija je tc meni nič tebi nič verjela?) V špionaž-nih zadevali je občeval samo s šifriranimi brzojavi, vsled česar ga tudi agenti niso poznali. Z vohunstvom se je začel baviti šele zadnji čas (Klici: To je dejal Redi!); na to pot so ga spravile materialne zadrege, v katere je prišel vsled svoje homoseksualnosti. Komisija je nato odšla iz hotela. (Klici: šef generalnega štaba pa Je bil ukazal, da ga aretira!), zastražila pa je hotel, da ne bi mogel uiti. (Klici: In vedela ie, da se hoče usmrtiti!) Zjutraj so našli Redla mrtvega. Poslanec Leuthner: Odkod pa je imel revolver? KHci: Kako da se ni zabodel ali obesil? — Ali je priletel revolver skozi okno? Georgi: Redlovega samomora ni nihče kriv. (Klici: Kaj pa tisti, ki ga niso preprečili? ln kdo mu je dal revolver?) Komisija mu ni dala povoda za samomor in ga ni prisilila. Klici: Nemara mu je še vzela nož in vrv! Revolver mu je pustila za igračo! Hillebrand: Preprečiti ga je imela! Georgi: Dne 25. maja je bila hišna preiskava v njegovem stanovanju v Pragi. Podala je nedvomne dokaze za Redlovo špionažo in Iiomoseksualnost. S pretveznim nečakom Horinko je kaznjivo občeval, kar mu je provzročalo velike izdatke. Redlova špionaža se je pričela marca 1912. (Klici: Kaj res?) Z najglobokejšim obžalovanjem moram konstatirati, da je Redi res prodal agentom tujih držav važne dokumente, ki se tičejo naše mobilizacije. Posl. Nemec: Agentom tujih držav! To je važno! Georgi: Ni pa mogel prodati konkretnih mobilizacijskih elaboratov, tičočih se zadnjih bojnih priprav, ker ni imel pristopa do takih dokumentov. Redlovi stroški so bili veliki, ker so deležniki njegovih nenormalnih spolnih stra- Atiica Rihla. (Dalje.) Ko mi ie pripovedoval o svojim prvem plamenu in mi ga pokazal, sem mu dejal: Z roko bi lahko tolkla kamen na cesti v gramoz — in Janovic je bil ozdravljen. Ko me je seznanil s številko drugo, sem zinil: Dobro vzgojena pu-nica; lahko se tako zredi, kakor njena mati, leh lieb nicht Frauen von plumper Form — sem mu zaticiral iz Byrona. In je bilo zopet konec. Bilo mi je jasno, zakaj je tako dolgo skrival, bal se je mojega jezika. V daljavi sta se prikazala iz lesa dva modra solnčnika. Videl sem, kako so se Janovicu oči zasvetile. — Številka tri? — sem ga vprašal. »Boš že sam videl«, je dejal plaho. No. starec, le oženi se. Jaz ti dam svoj blagoslov in ti želim pet grdih jeznoritih hčera. Oospa Rovbičkova ie bila iz Prage. Soproga nekega malega tovarnarja, suha, bleda, visoka, z malimi prevejanimi očmi, gospodična Adela je bila žoltega obraza, imela svetlomodre. duhovite oči in oblike njenega telesa so pričale, da inklinira k debelosti. Kopali sta se v železnati vodi Hovštke. stanovali sta pa v vasi. V Pisku, bržkone zaradi Sledljivosti. Janovičevo srce ie menda že pošteno go- felo. Z gospodično Adelo sva šla naprej, on aju je dohiteval vsak hip. puščaje za seboj Maro gospo. Adelo so požirali njegovi zaljubljeni pogledi. Ona je sprejemala njegovo dvorjenje z uljudnostjo dobro vzgojene hčerke, mirno se je smehljala in le časih ga je vzpodbodla z milostnim pogledom. Z menoj je govorila o poeziji, o lepoti in legi Brandejsa, o krasni tukajšnji naravi — zoprno prazno govoričenje! Videl sem. kako ji ie pravzaprav vse eno, kako govori, le da govori, in tiha jeza se mi je razlivala po krvi. ln za človeka, ki je v zadevah ljubezni nekako brezposeln, je pogled na dva le malo zaljubljena dosti neprijeten. Dospeli smo v gozd in hodili semtertja. V hipu pritajevane jeze sem se prvič zavedal, zakaj da imam naše gozde tako rad: zaradi vonja mačje dušice, mešanega z guliom smole, zaradi finega, kakor oddaljenega šumenja drevja, zaradi žametovih metuljev, ki plavajo v sunkovitem letu nad rdečimi cvetovi, zaradi večne njihove pravljice, katera pada neposlušana v naše efemerno življenje — in gospodična Adela je v tem pripovedovala in previdno izpraševala, kako Janovic živi, kakšne so njegove rodbinske razmere in denarne, in zakaj da ne sprejme kakšne službe in pod. Rdeči obok neba v preseku drevja se je že svetil, na zahodu, ko smo šli iz lesa. Ko sva potem sama korakala od Piska k Brandcisu, me je Janovic vprašal, kaj da pravim. — Ali naj Ti pokvarim veselje? sem odgovoril z vprašanjem. »Ne kvari«, je dejal tiho ... In drugega dne popoldne sva zopet korakala po logu in zopet sta se nasproti nama prikazala iz gozda dva modra solnčnika ... In Janovic — morda da bi jaz lahko popolnoma ocenil gospodično Adelo — se je priklopil stari gospej in šej z njo daleč za nama ... Zopet smo pohajali po lesu. in jaz sem čutil vonj mačje dušice in smole, drevje je šumelo in prasketalo in žametasti metulji so trepetali nad cveti... Začel sem proučevati gospodično Ade- lo. naenkrat me ie zanimala. Pa le tako, kot zanima prirodoslovca doslej neznan hrošč. Fra-zovitost in poza dobro vzgojene gospodične izza prejšnjega dne sta izginili; govorila je o Pragi, o svoji rodbini, o gledališču, o družbah, kamor zahaja, o zabavah, ki jih obiskuje, govorila je brez vse sentimentalnosti, brez navdušenja. pa tudi popolnoma brez čustva. Zgolj utelešena matematiška formula. Razum, goli razum... Opazil sem. da je pri nji odločeno, da postane gospa Janovičeva — pa ne iz lju- sti vedno izsiljevali denar od njega. Ni pa še bil v tuji službi pred marcem leta 1912, zlasti ne v časih, ko je zastopal vojno upravo pri špio-nažnih procesih. (Klici: Kako pa je to dokazano?) in ko je bil v evidenčnem uradu. Nobenih dokazov ni, da bi bil imel Redi sokrivce; tudi sum ni podprt. Ni res, da je aretirana neka dama in višji Častniki. Horinka je kompromitiran zaradi kaznjivega spolnega občevanja, ne pa zaradi špionaže. Redi tudi ni bil v zvezi s praškim ruskim konzulom Žukovskim. Njegova afera ni v zvezi z afero nadporočnika Jandriča. Vojaških tajnosti Nemčije Redi ni izdajal in jih ni mogel izdajati. Naposled je Oeorgi z velikim navdušenjem hvalil armado, katere ne more zadeti zločin posameznika. (Klici: Ne govori sc o armadi, ampak o sistemu.) Govornrk trdi, da je govo- Popolnoma odkrito in prosi poslance, naj vplivajo na prebivalstvo, da se poleže razburjenje, ker bo vojna uprava vse storila, da ostane ta žalostni slučaj osamljen in bo brezobzirno posegla vmes, kjer bo treba. Posl. Nemec predlaga, naj se otvori debata o ministrovem odgovoru, ker je ostalo v zadevi se mnogo nejasnega in ker so v ministrovih izvajanjih nasprotja. Predlog je bil 1 odklonjen. Zanj so glasovali socialisti, Rusinl, češke stranke in nekateri Jugoslovan), proti pa nemški nacionalci, krščanski socialcl, Poljaki in slovenski klerikalci. Vojaška ženialnost in diplomatične čednosti. (Konec.) Edini kriyci pa niso bil na levi strani. Drugi, nič manjši krivci, so na desnici. Jugoslovani in Cehi imajo za sabo dobo, katere se bomo morali kakor Nemci sramovati ves čas svojega političnega delovanja. Presenetljivo je bilo gledati, kako je bil za avstrijske razmer veliki in sicer tako krepki češki narod sedem mesecev quantitč negligeable. Čc bi bili boljši Cehi, pa slabcjši Slovani, bi bili morali dobiti partijo. Pa ste to partijo za Slovane kot slavisti izgubili. Svoje razmerje do Srbov zamenjujete z razmerjem, ki ga ima Nemec. Poljak, Italijan, Rusin. Srb, da soplcmenikov izven teh mej. Od vsega tega, kar giblje rusko dušo, nima češka duša ničesar. Ceh živi po malih hribih in po malih dolinah kakor srednji Nemec; on jc priden, po kulturi stremeč, dober poljedelec kakor srednjcnemški. In če ga velemesto in tovarna ne izgladita za modernega velikomestnega človeka, tedaj se razvije iz njega tip od piva še žarečega šosaka, prave slike in prilike nemškega špisarja. Neoslavizem torej ni nič druzega kakor sejmarski, s pisanimi cunjami odet možic, kanonizacija subjektov kot Bobrinskij in Stoljipin. Kar pri tem pridobite, je par časnikarskih fraz, kar izgubite, jc pa gotovost ravnanja v nasprotju z oficilcno avstrijsko politiko. To je prokletstvo, ki se je pokazalo zadnje mesece. Zakaj ni prišel dr. Kra-maf z govorom, ki ga jc imel pred štirimi dnevi, že novembra, y zvezi s tedanjim Adler-jevim ali mojim govorom? Zakaj ni imel takrat poguma, da bi bil dejal, kar je Cehu dolžnost da reče, kadar stopi na tla avstrijske politike? Zakaj ni Kramar takrat dejal: Kaj pa Vam prihaja na misel? Ne razumete li, da potrebujete složno voljo in sočuvstvovanje vseh narodov? Mislite II, da morete kar stopiti čez narod, ki jc v svojem številu drugi v tej državi? — Če bi iskali svojo nalogo v tem, da dokažete, da mora ta država v svoji pisani sestavi voditi najmiroljubnejšo politiko v Evropi, ker je to njena naravna konstitucija, tedaj bi bili izpolnili svojo nalogo in tedaj sc Vaš glas nc bi bil mogel prečuti. Od dne do dne očitneje opažamo, da nastopa bežni, ne iz nagnjenja, le iz matematike. Poznala je njegove napake, njegove kolerične izbruhe in fantastiko čustev, govorila je o njih mirno, trezno, kakor o kakšni hromi nogi. Pravila mi je. kje da*bi hotela stanovati in kako da bi rada imela opremljeno stanovanje. In da bi k njim moral prihajati, ko bi bila omožena. In vse to ie pripovedovala tako pametno, tako suhoparno. In sledečega popoldne smo bili zopet v gozdu in bili smo vsako prihodnje popoldne. Zakaj? Takrat nisem vedel. Danes vidim, da me je usoda porabila za orodje v življenju prijatelja, in da je tako moralo biti... Ce je deževalo, sva sedela pri njih v sobici. Adela je skuhala kavo. pa smo govorili, časih naju je stara gospa povabila na večerjo, in če sva hvalila jed, je ona hvalila Adelo, katera baje zna v kuhinji čudeže delati, kadar kuha za ljube ji goste. Čas jc potekal... izprehodi po gozdih. ?x>-govori in pogovori. Semtertja nas je stara gospa puščala same. zaupajoč »mlada« dva smehljaje mojemu nadzorstvu... Pa smo hodili do črnih gozdov k Jizeri. do travnikov in polj k vasi Vestnici. prepeljali se črez Labo in pili kavo v tovšenjskem kopališču — kako je bil moj prijatelj srečen na teh izletih!... In gosix>dična Adela jc bila vedno enaka: trezna, pametna — zgolj matematiška formula. Proti koncu avgusta se je takrat prezgodaj oglasila jesen. Bele megle so se vlačile po tratah, množina nagih podleskov se jc rdela v zarjaveli travi, modri metulji so poletavali h koreninam drevja in umirali. Oospa Rovbičkova se je pripravljala na odhod. Hodil sem v zadnjih dneh izključno le z njo. Imela je oster jezik, bistro sodbo o ljudeh, o svetu, o vsem. Tudi zato sem jo rad poslušal, ker mi ni bik) treba mnogo govoriti. Nekoč je stara gospa hotela od Janovica nekakšno pojasnilo. predsolferinski duh sablje zopet vlado. Kdo bi bil še pred desetimi leti mislil, da more vojaški list v imenu 30.000 ljudi zahtevati politiko po svojih junaških že-Jjicah in potrebah? Če si ti gospodje danes domišljajo. da so najmočnejši faktor po določanju zunanjih zadev, se prav močno približujejo resnici. Nismo H doživeli, da se je vpričo tega premogočnega militarizma ogrska ustava pogreznila v tla? In da vlada militaristična misel tako, da drže norca kakor Tiszo ter očeta iavne korupcije in lumpa na oblasti le zato, da dobita nagrado za službe, ki sta jih izkazala militarizmu? Nismo li videli, da so za vojaške predloge prodali cesarsko besedo in volilno reformo. — Torej ne smemo dati prav samo oficirjem, ampak tudi tistim, ki pravijo, da se v povišanju gospoda Kanije jasno izraža aristokratična ošabnost, s katero se postavlja zunanji urad nad ljudstvo. Seveda tiči v ustavi — celo na Ruskem ie to drugače — da je grof Berchtold visoko vzvišen nad vsemi parlmentarninii vladami in da ne prihaja z njimi vsak dan v dotiko. Seveda je bil enkrat neki Andrassy, ki je bil kot ogrski minister dovolj pogumen, da je onemogočil neumnosti Bcustove politike, ki so nas bile zapletle v poraze Napoleonovih vojsk. Zakaj pri nas še ni bilo ministrskega predsednika, ki bi bil pri onih svetovalcih krone kaj več kakor uradnik prvega činovnega razreda, ki je le izjemoma včasi po telefonu spojen z usodo? (Živahna veselost.) Ali si je mogoče misliti, da bi finančni minister iz razlogov avstrijskega narodnega gospodarstva in naših finančnih moči nastopil proti mobilizacijski politiki? Bismark je imel znamenito besedo za tisto lastnost, katere manjka gospodom; imenoval jo je civilno korajžo. Kje najdemo danes moža, ki jo ima? Nikar se ne motimo! Niti prenesti ga ne bi mogli. Takšni kakršni smo, ne moremo imeti pred sabo nič druzega kakor zbirko uradnikov prvega in drugega činovnega razreda, ki delajo politiko po ostankih vsakdanjih starejšinskih konferenc in koloarnih razgovorov. Kar je bilo leta 1873 za našega podjetniškega duha, to je bilo leto 1878. za večino me- »Izogibljete se me«, je začela. Nočem biti na poti prijatelju. — sem odgovoril. »Sicer pa — vedno ste z nama. Govori le o vas«, sc je zasmejala. »Bog ve, kakšen človek je to! Vaša kopija ie. vaša senca. Ko bi vi bili ženska, vzel bi vas«. Tako pa bržkone vzame vas, gospodična Adela. »Menda«. Kako pa govorite?! Rad vas ima. »To je vendar postransko. Če me on ne vzame, pa me kdo drugi. Omožiti se vendar moram. Ljubezen in poroka sta dve stvari, ki nista v zvezi. Vsaj pri nas ne!« Vprašal sem jo. če bi torej vzela človeka, katerega preje šc nikoli ni videla. Da bi ga, da se pri njih Često tako dogaja. Dva dni potem se je iz Prage pripeljal njen brat in se jako dolgo in temeljito razgovarjal z Janovicem. Janovic me je poiskal in zinil: Ženim naj se. Ponujajo mi jo. Kaj praviš?« Ponujajo ti plemensko kravo. Vrag vzemi tebe, ti pa njo — sem se razhudil. »Kaj bi ti storil? Ali bi )o vzel?« je vprašal osuplo. Ali noriš?, Oospa Rovbičkova ie ofohajala. Bili smo na postaji. Janovic s šopkom. Ko sta se odpeljali, mi je zaupal, da je dobil od Adele poljub. Baje mu je rekla, da mu .lih masrari da deset, da to zanjo ne pomenja nič drugega, nego stisniti roko... Odpeljali sta se. Janovic je bH melanholičen. Ko se je zavedel, mi Je rekel: »Ko bi mi ne bil zabrusil besed plemenska krava, bi io bil vzel...« (Dalje.) ščanskili strank. Ker so sc Nemci takrat vsled svojega nasprotja proti okupaciji urezali, velja sedaj neizrečeni zakon velikih strank, da je treba ubogati, kadar govori militarizem. (Socialisti živahno pritrjujejo.) V. juga in vzhoda pride zdaj petdesettisoč agitatorjev domov.'Oni se bodo vprašati: Smo li zato člani moderni države, da nas odtegnejo kar za sedem mesecev rodbini, delu in zaslužku, pa nas postavljajo tja kot oboro/ene gledalce, ker ne vedo. kai bi začeli z nami, a nekaj bi se vendar moralo zgoditi. Imamo li krila splošne volilne pravice, pa smo vendar obsojeni, da stvor splošne volilne pravice, parlament, nima poguma, da bi branil naše najprimitevnejše življenjske potrebe proti zanemarjanju in proti nesposobnosti upravnih sil? Prišlo bo do tega. da bodo stranke, ki so hotele za prazen nič razbiti parlament, pa so vendar slušale, ko je domobranski minister ukazal molk, da bodo stranke kakor krščansko socialna, ki hoče izpremeniti svoje razmerje do ministrskega predsednika zaradi študentovskega pretepa, ki pa ne najdejo nobenega razloga za politične izpremembe. če nimajo sinovi naroda kaj obleči in kaj jesti, odpilt-njene. dn bodo izginile stranke, ki obstruirajo v proračunskem odseku in v socialnih odsekih ljudske potrebe, potem pa aportirajo v bramb-nem odseku želje militarizma! (Živahno, dol gotrajno ploskanje in odobravanje.) Ljubljana in Kranjsko. — Kurtuazija in politično kurtizanstvo. Klerikalni strahovalci so se zapletli v nevarno zanjko: dr. Triller je mrežo razvezal, namesto da bi jo bil zadrgnil. Klerikalna kanalja je bila na tem. da pogine v lastnem smradu — dr. Triller je priskočil in pomaga javnost preslepiti. da je impresarijo klerikalne politike na Kranjskem rehabilitiran in da mu na tehtne obdolžitve ni treba odgovarjati. Rane. ki jih je prizadjala kampanja Kamile Theimerjeve raznim klerikalnim veljakom in predvsem dr. Šušteršiču, so smrtne in povsod drugod bi morul deželni glavar, kateremu so po izjavah njegovih lastnih pristašev dokazane take per-fidne intrige in politične kupčije, zbežati z javnega pozorišča — dr. Triller, zastopnik »liberalne opozicije«, pa suflira klerikalnemu deželnemu glavarju, naj se posadi v pozo užaljenega poštenjaka iti naj krepko molči. Da klerikalci molče na odkritja Theimerjeve, da molči di. Šušteršič, da molči dr. Krek, da molči Pov-se. prav lehko razumemo: Zakaj če eden odpre usta bodo govorili vsi in potem pride na dan se hujša nesnaga in rad vsemi se podere sttop. Ampak da daje dr. Triller pretvezo za molK. da opravičuje molk. jc političen škandal brejz primere. Učitelji, ki ste se držali liberalnega traka za škrice in se izstradani in preganjam ustavljali črni strahovladi, zanašajoč se da napoči dan obračuna, ko se zruši nemoralni klerikalni teror, ko dosežete svojo pravico. — vam naznanjamo, da ukazuje dr. Trillerju njegova »kurtaazija«. da olepšava gnojne klerikalne rane z obliži. Požarni brambovci ki ste stali pogumne, ne le na pogoriščih, temveč tudi zoper brutalna nasilstva klerikalnega deželnega odbora, — vam velja sporočilo, da je dr. Trillerju več do »nobiese« nego do vaše značajno-sti in hrabre požrtvovalnosti! Liberalni gostilničarji. trgovci in obrtniki, ki ste prostodušno manifestirali svoje politično prepričanje in ki vas je črna garda zato kaznovala s smrtonosnim ooikotom — vaš zastopnik je dober kristjan in odpušča klerikalcem smrtne grehe in mn rešuje večno življenje. Vodstvo liberalne stranke, v katere imenu izvršuje dr. Triller svoj mandat v deželnem odboru, odobrava njegov 5 . ‘knes ga ni še obsodilo, do danes dr I rillerja še m pozvalo da odloži deželno odbormstvo, da s tem odtegne nesrečni izjavi v deželnem dvorcu politično sankcijo in da deželnega, glavarja moratno prisili, da odstopi ako obdoizitev omajati ne more. Vodstvo liberalne stranke odobrava dr. Trillerjev nastop m s tem kaže svojo popolno politično nesposobnost. — Še deželni odbornik .|ožei A. Barbo. Do cesarja Napoleona so veljali kranjski plemiči za zelo ošabne posebno ponosni so bili najbrže na žulje svoji , tlačanov. Hudo jih je zadela osvoboditev kmeta-trpma 111 odprava mnogih gosposkih £ i ^ev. Od takrat ne pridejo več do miru. be dandanes tarnajo in vzdihujejo po minulih epsih casili. ne malokrat se ohrabrijo celo do blazne trditve, da je bilo kmetom bolje v času suženjstva nego dandanes. Saj ti gospodje nimajo pojma o gospodarskem razvoju naše dobe. A ne smemo bili prestrogi z njimi, kajti v istini danes slaba prede ubogim paberkom kranjske aristokracije. Do dela jim ni ravno, z odpravo vojska m »plmdranja« je usahni] skoro poslednji vir bogastva. Z nemo grozo zro v bodočnost Ko se jim bo ob uspešni konkurenci modernih policijskih psov zaprla še ta in ona sinekura v zaspani vladni službi, kjer je dosihmal našlo zavetje dokaj družabnih grofičev in barončkov. Revolucija leta 1907 jim je zaprla vstop do parlamenta splosne volilne pravice, kjer žalosten sameva v živ spomin na ponosnejše dneve ________ bas nas rojak grof Barbo-Waxensteinski kot zastopnik kočevskih purgarjev in krošnjarjev. Gospod Barbo je sam ob sebi ljubezniv in miroljuben nioz. Zato nas žalosti, da moramo pikro kritizirati pohtiški njegov nastop. Preslabotna so ramena njegova za težavno dedščino, kojo sta mu zapustila v dunajskem parlamentu razboriti knez Auersperški, v deželnem dvorcu pa nad vse nadarjeni in prekanjeni baron Schvvegel, nekdanji vodja kranjskih Nemcev in aristokratov Bogat, lovori v frak preoblečenega gorenjskega fanta niso dah s- M Krofu Barbu. Leto in dan je minulo, odkar se je grof Barbo dvignil iz poslančevega sedeža v državnem zboru, da bo ob kričavi asistenci vsenemškilt parlamentarcev slovesno bral levite kranjskim panamistom. Z vso silo se je zakadil v prvake S. L. S., očitajoč 'jim skrajno korupcijo in nedopustne manipulacije z deželnimi denarji. A takrat je slabo na-tletei. Pač je prinašal številko za številko in dokazoval je v potu svojega obličja brezvestnost klerikalne gosposke kranjske. Ni mu pomagalo. Obsuli so ga s ploho najnizkotneiših psovk, očitali mu laži in obrekovanja in pod smrdljivo tezo katoliške blatne retorike je mož umolknil Zavedel sc je naenkrat, da v istini ni dovolj informiran. da ne pozna vseh lumparij pobožnih svojih kolegov, spoznal je. da so ravno tako previdni kakor izprijeni. In dedič barona Schwegla obvisel je na svojem sedežu kakor mokra cunja. Od tedaj ga je nekaj peklo in čakal je primerne prilike, kako da bi zopet očedil grofovsko krono, oskrunjeno z nadčloveškim blatom klerikalnega gnojišča. Prežal je leto in dan. In prilika je prišla. Znano je danes, s kakimi vznesenimi ceremonijami sc je rehabilitirala v deželnem odboru osebna in politiška čast sv. Janeza Šušteršiča. Jurišu na gospodično Kamilo in istočasno na uredništvo »Slov. Naroda« — na-cel oval je sam gospod grof, na glavi svitlo krono z devetimi roglji. Stvar sc je godila menda tako: Najpreje je gospod grof konferiral z dr. Zajcem o vprašanjih dvorske etikete vobče in o kočljivih m težavnejših vprašanjih politiške honetno-s Posebej. Nato sta ta dva gospoda še povprašala za mnenje dr. Pegana kot izvedenca v prkanterijah in družabnih slaščicah. Ko jc bilo vprašanje v bistvu rešeno, se je dovolilo dr. Trii-lc'iu' da sc * °}} sme sohičiti v grofovski družbi f01R 1 llc frakariie. In tedaj je stisnil grof Barbo ves gnjev in srd. ki sta ga od lanskoletnega poraza sem tiščala v grlu, v kratek, a jedrnat manifest na čast in počeščenje kranjskega vojvode. Temeljito je obrcal kranj-'n.P°slanec dunajsko damo, ki jc bila pred kratkim globoko užaljena zapustila deželni tnnfrfo™0 V SV0*‘ ženski razburjenosti ni S • r*?1 druKace. nego da je zapostavila tr^viJU° , s^r,ctnost dobremu namenu ter repko zahvalila se tudi za zelo čudno gostoljubnost gospe glavaricc. Gospodu grofu pa vljudno nasvetujemo, naj se v prihodnjič uspešneje znosi nad klerikalnimi svojimi kolegi in naj Jim rajse milo za drago vrne vse one »lažnivce«« m .obrekovalec«, s kojimi so ga bili s\oj cas počastili. — Kje je baron Schwegel? ^elavst'r(* c- kr- tobačne tovarne se pritožuje, da se delovni prostori premalo zračijo ob zdajšnjem casu. ko vlada močna vročina. De-!!f\rL,CaS ? cb 7- 2*utraj in zračenje pro-fr^ Vo - tZurt' em) 11 ro Poprej; to je ob 6. zju-J* s‘*i ob 5. zjutraj bi bilo potreba, da sc začno zračiti prostori, ko je zrak nekoliko hladnejši hi bi zračenje bik* uspešneje kot tako. V1 rav? c-kr- tobačne tovarne bi naredila dobro njenoCC preuredila čas* kakor je gori ome- lični tečaj za mlajše sodriige priredi mizarska organizacija. Odbor vabi vse so-aruge. ki bi se radi udeleževali tega tečaja, da pridejo v petek dne 8. t. m. ob 8. zvečer na sestanek v društveni lokal. — Poštne razmere na Viču. Z Viča nam podajo: Na viski pošti vladajo čudne razmere glede dostavljanja pisem ali od strani poštne uprave ali od pismonoše, tega ne vemo. Ako je slučajno pismo oddati v bolj oddaljeno, na samem stoječo hiso. se dostavi dva do tri dni pozneie Za enkrat se s temi vrsticami obračamo na postno upraviteljico, naj napravi red, ker drugače bomo primorani storiti nadaljne korake Lahko se zgodi, da se napravi prejemniku s prepozno dostavljenim pismom večjo škodo. Torej upamo, da bodo te vrstice zadostovale. — Pri-zadeti. .. ^ nedeljo vsi na Fužine! Lokalna organizacija socialno demokratične stranke v Mostah priredi v nedeljo 8. t. m. v Fužinah pri »Štajercu« veliko vrtno veselico z bogatim sporedom m plesom. Vstopnina 30 vinarjev. Začetek ob treh popoldne. Sodrugi. agitirajte za obilno udeležbo! Vabimo tudi vše ljubljanske in okoliške sodruge k veselici — Zagorje ob Savi. V nedeljo’dne 1. t. m se jc vrsti pri nas izredni občni zbor občnega konsumnega društva z dnevnim redom: 1. volitev treh nadzornikov in enega namestnika; 2. volitev predstojništva. V nadzorništvo je predlagala organizacija sodruge: Franca Drnovška niU M t Franca. Josipa Repovža za nadzornike, Matevža Jelnikarja za namestnika. Izvoljeni so bili z vscini proti enemu glasu. V pred-stojmstvo so bili od nadzorništva predlagani v zimslu s 4 pravil: Mihael Čohal, ravnatelj; Franc Kraus. preglednik; Franc Skrabar, blagajnik, in so bili soglasno izvoljeni. Izvolitev menda do-vo j dokazuje, koliko da so vredna poročila v »Uov. Narodu« in »Dnevu«. Ker je občni zbor laznjivemu porocevalcu prisolil prav pošteno klofuto, zato se nam ne zdi umestno, da bi sploh se kdaj odgovarjali na napade v »Slov. Narodu« in »Dnevu«. — Rudarski shod v Idriji bo v nedeljo dne o. t. m. ob devetih dopoldne v bivšem rudniškem gledališču. Dnevni red: 1. stališče idrijskih rudarjev z ozirom na sedanji plačilni pravnik- j., vzroki sedanjih nezadostnih mezd. Na shodu poročata sodruga Štravs in Tokan. Kudarji. Zadeva je tako važna, da ne sme nihče izostati od shoda. Agitirajte za obilno udeležbo. ' Tombola v Idriji. Društvo za varstvo otrok v Idriji priredi na dan sv. Petra in Pavla 7 t ^dobrodelne namene veliko javno tombolo. Slavna vlada za Kranjsko je tozadevno dovoljenje ze izdala Zanimanje za to prireditev je vsestransko. Prijatelji one mladine, koji bi sicer pretila vsled zanemarjene vzgoje poguba, se s številnim odkupom tablic in na-ldonitvijo prav znatnih daril v igralne svrhe ze oglašajo. Trgovci nam naklanjajo v darilo vsakovrstno gospodinjsko blago in večji posestniki nam obljubujejo vsakovrstne pridelke kmetijstva. Slavno godbeno društvo v Idriji pa priredi po tomboli na prav okusno prenovljenem vrtu hotela »Orni orel« koncert ter prepusti vso vstopnino društvu za varstvo otrok. — Občni zbor zadružne bolniške blagajne na Bledu bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 2. popoldne v hotelu »Triglav« na Bledu. Dnevni red: l. poročilo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo o delovanju bolniške blagajne, 3. poročilo o računu za leto 1912. 4. raznoterosti. — Načelstvo. —- Zborovanje upnikov v konkurzu Glavne posojilnice. Vsled predloga upniškega odbora se je včeraj vršilo pri deželni sodniji v Ljubljani zborovanje vseh upnikov. Predsedoval je kon-kurzni komisar dež. sodni svetnik dr. Toplak. Poročal je konkurzni upravitelj dr. Oblak. Predloge je stavil v imenu upniškega odbora dr. V. Kukovec, v imenu likvidacijskega odbora pa višjesodni svetnik Višnikar. Več upnikov je stavilo vprašanja, na katera so dobili pojasnila. Glede vseh predlogov se je doseglo pojjolno soglasje upnikov. Vsi sklepi zasledujejo smoter, da se doseže kar najprej konec konkurza in ga je pričakovati na podlagi storjenih sklepov do konca tega leta. Sklenilo se je. da sc nove pravde ne bodo pričele. Prodaja posestev Pavšlerjvih porokov se ima! z vso možno na-glostjo izvršiti. Izterljive manjše terjatve se imajo vplačati v dvek mesecih, ostale pa po poteku tega roka na dražbi prodati. Neizterljive terjatve se ne bodo izterjavale. da se ne delajo brezplodni stroški. Zlasti terjatve proti dr. Hudniku. ki je vknjižena na hišah na Dunaju, proti Tomažu Pavšlerju glede vodnih sil in proti Andreju Mauerju glede mostavv St. Jakob se ne bodo prisilno izterjavale. Če sc s prodajo iz proste roke kaj doseže, si upniki do takega skupila seveda pridržijo vse pravice tudi v slučaju. če se to premoženje vnovči še le ix> za-ključenju konkurza. Razpoložljiva glavnica okolo 400.000 K se ima takoj razdeliti med upnike, ki utegnejo zdaj dobiti kakih 8% svojih terjate\r. Po prodaji posestev Pavšlerjevih porokov, kar utegne biti meseca avgusta, se ima predložiti končni račun in končni razdelilni sklep. Račun do konca leta 1912 se je odobril. Tudi se je storil za zadružnike važen in ugoden sklep, da se sodnija prosi, naj ne izda sklepa o zaključenju konkurza pred potekom treh mesecev po izdanju končnega razdelilnega sklepa. Ta čas lahko likvidacijski odbor s pomočjo sodnije izterjuje od zadružnikov odpadajoče deleže primanjkljaja, ne da bi bili zadružniki že izpostavljeni eksekuciji s strani upnikov. Prihodnjo nedeljo pa imajo zadružniki občni zbor. da na ti podlagi sklenejo potrebne korake zaradi poravnave z upniki m dobave denarja. — Umrli so v Ljubljani: Rudolf Klopčar, južne želcznicc revident, 34 let. —- Otilija Valenta, zasebnica. 62 let. — Karol Štrukelj, sin zidarskega pomočnika, 2 leti. — Fabijan Dragič. trgovski zastopnik. 35 let. — Ivan Kožar, konjski hlapec. 23 let. — V mestni klavnici so zaklali od 18. do 25. maja 70 volov. 6 bikov. 8 krav. 144 prašičev, 183 telet. 41 koštrunov in 100 kozličev; vpeljali pa so 337 kg mesa. I prašiča. 86 telet in 6 kozličev. — Iznajdba domačega obrtnika. Tukajšnji ključavničar Ivan Meglič na Prulah je v izložbenem oknu steklarske tvrdke Fr. Kollmann na Mestnem trgu razstavil model novih, jako praktičnih kurilnih vratič za peči in štedilnike. Pri štedilnikih, ki imajo taka vratiča, ne padajo ogorki in pepel na tla, ampak v predal za pepel. Kuhinjska tla ostanejo torej vedno snažna in se ne obžgo po izpadlih ogorkih. Iznajdba zbuja občno pozornost in jc priglašena pri patentnem uradu. — Ogenj v tovarni. Iz Radovljice poročajo: V četrtek ponoči okrog pol 2. je začela goreti Derničeva tovarna za pohištvo in žaga ob Savi na Lancovem. Ogenj je nastal v delavnici in se bliskoma razširil po vsej tovarni. Vkljub temu, da so delavci ogenj takoj opazili in da je bila takoj požarna bramba iz Radovljice na licu mesta, je bilo nemogoče kaj rešiti. Pozneje sta prišli gasit tudi požarni hrambi iz Mošenj in Kamne gorice. Z največjim naporom in s smrtno nevarnostjo nekaterih ognjegasccv iz Radovljice se je posrečilo rešiti samo veliko kolo na Savi. Vse drugo jc do tal pogorelo. Zgorela je delavnica, tovarna, dve žagi. mnogo izdelanega pohištva. 2 vagona narejenih parketov, vsi stroji in mnogo lesa. Škoda je ogromna: cenijo jo na 80.000 kron. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Kinematograf »Ideal«. V petek 6. junija: specialni večer. Garantirano prvovrsten spored. 1. Wirtenherško. (Potovalni film.) 2. Sveže pleskano. (Humoristično.) 3. Eclairski teden. Najnovejše, šport, moda itd.) 4. Rokavica, Drama.) Samo zvečer. 5. Leo in Tontolini v oblakihj (Komično.) Samo zvečer. 6. Katera je? Amer. veseloigra.) 7. Bilo je nekdaj... ali Srčna zadeva. (Učinkovita drama Nordiskfilm opoldne se jeV^ javen kovinarski shod v Gaberiah nri Ceh Shod je bil dobro obiskan. Poročala sta sodm{ Mihevc iz Trsta, v slovenskem jeziku in & drug Bock iz Gradca v nemškem ^JL.7 St drug Mihevc je navzočim slovenskinfdelavci prav živo naslikal žalostni položaf kovinarjv. zlasti celjskih, ki delajo po tovariaj za krono na dan ter pri vsem tem Itodijo ce1-ski delavci za narodnjaškimi rešiteliLkihočev. delavstvo v Celju s Pijančevanjem reiŽ - Shod v Štorah. V nedeljo I t m. je bj ob 6. zvečer javen shod v ŠtoraliV;' t7hil i> red.K) dobro obiskan. Večina Posllkaičev jebl Slovencev. V poldrugourncm govo™ ki Mihevc navzočim živo naslikal živliSiie oa, delavcev, ki so danes pravi konkurenti dela', cev. a ki se ne prištevajo delavcem to so nuu possstmki. h hodijo v štorsko tovarno za 2 V delat, zena in otroci pa doma polje obdelav^ Da je sodrug Mihevc zadel v ^vo ifb£V znati, ker so navzoči večkrat s niikSnT' pritrjevanjem prekinili njegova izvaSri? Sto je imel popoln uspeh in se je veHk^ddavS vpisalo v organizacijo. Vestnik organizacii. Društveni shod mizarjev se vrg: u . 1 t w sž-cvs: V manjkati noben mizar 2Cl° V8že"' * "k Goriško. VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na Bv kovem v prostorih Antona Čelika Pnro^ a drug dr. Henrik T u m a iz Gorice' V nedeljo 8. junija ob pol 4' nnnoldne . Hudajužni v prostorih hotela »pri £rS? prsii Poroča sodrug dr. Henrik T u m a iz Gork Sodrugi! Vojilci! Agitirajte po vseh S za obilno^ udeležbo. v ~ ^emPOlaj. Splošna delavska zve>, «Vzajemnost« za Goriško v NubreHnf skliciž za nedeljo 8 t m. ob pol 4 popoldni aii^i shod v gostilni sodr Ivana Grudna v W kiju. Dnevni red: 1. Namen in pomen izob« zevahega društva 2. Vpisovanje članov \ Volitev odbora. Sodrugi in sodružice v ŠemW aia ,n.$.°S Ako hočemo biti pripravljen:^ nas veliki boj. tedaj moramo biti razredno ». vedm proletarci. Čili na duhu in zvestf svoje^ prenriianiu. Zato pa nam ie cian?Sam spozSia80!^!1 % ^ na »m* —Veselica v Nabrežini, ki j0 je prire*10 v nedeljo 1. junija izobraževalno društvo Vfc/ jemnost«, je uspela kar najsijajnejše v moralnei.. 'n emotnem oziru Prostorni vrt Rusbacha videl še tohko občinstva kakor na nedelj^ veselici. In pogled na to množico, ki je napoj] mla vse kotičke vrta, je bil impozanten. Z obl udeležbo je občinstvo izkazalo svoje simpatij društvu »\ zajemnosti«. Veselica je podala V. jajen dokaz, da je »Vzajemnost« teh skupa^ vredna m da pozna nalogo, ki si jo je prevzel,. Na veselici je sodeloval nam dobro znani pc\.. ski zbor »Ljudskega odra« iz Sv. Križa, ki , pokazal izredno lep napredek, kar je le v ča’t m ponos kriškim sodrugom. Moški zbor je C pel izredno lepo staro »Hej, socialisti« in no\. »Zbujcnje duhov« in »Slava delu<^ Mešani zb f je pa zapel novo A. Nedvedo\'o »Naša zvezdi0 Hajdrihovro »Sirota« z altom solo. pri čem j je pokazala sodružica Cilka Maganja. da rae‘ polaga z nežnim in lepodonečim glsom, »Nazaj v planinski raj«. Imeli smo razun te/, se štiri deklamacije. Sodružica Tavčarjeva V, deklamirala »Kovač«; sodružica C. Maganja J deklamirala »Delavčevo pesem«, sodruii,;, Frandolič A. je deklamirala »Luči« in sodruu w Pavlino »Modernega sužnja«. Pevskemu zboM »Ljudskega odra« iz Sv. Križa kakor tudi trft^ sodružicam in sodrugu E. Pavlino, gre najiskr nejše priznanje za trud in uspeh, ki so ga dos£ gli. Veselici je sledil ples. ki je traja! živaliL. in ob zabavi vseh navzočih pozno v noč. Z v selico s tako raznovrstnim, bogatim in zarj! lepim programom je naša »Vzajemnost« pok^ zala. da hoče naprej in naprej ž veseljem £ cilja. Nabrežinskim sodrugom želimo še obij: lepih uspehov, kakor je bil nedeljski __ Gorica. Veselica, ki jo je priredila okrajna organizacija zidarjev v, Gorici pretečeno Nedeljo na vrtu gosp. Furlana v Podgori, je uspela tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru nad vse pričakovanje. Vršila se je »lirno in dostojno in vesela sloga je spajala Vlovenske in furlanske delavce do pozne noči. Veselica je bila prirejena v proslavo obletnice zmagoslavne stavke zidarjev lanskega leta. ki so si bili takrat 120 osemtedenskem štrajku priborili znatno izboljšanje delavnih razmer. Na tporedu veselice je bil tudi slavnostni govor ai siccr sta bila določena kot govornika sodru-ra Josipa Petejan, zidarski strokovni tajnik v trstu, in dr. Marij Todeschini, tajnik strokov-fle komisije v Irstu; ker jc bil pa sodi. Petejan 'adr/an zaradi volilnega gibanja v Trstu in se veselice ni mogel udeležiti, je slavnostni govor 1er odpadel in je sodrug flbdeschmi le na splošno željo italijanskih in slovenskih sodrugov, ki znajo italijanski jezik, na kratko očrtal razmere y zidarski stroki. — Veselica se je dovršila mirno in dostojno; ravno to je bilo vzrok, da so se podgorski narodnjaki razjezili in poslali na veselico vojaka, ki so ga preje močno upijanili. baje v gostilni g. Nemca. Pričel se je pričkati pred vrati veseličnega prostora s so* driigom Arčanom, ki je bil blagajnik. Vojak je dejal, da je v Podgori naša slovenska zemlja, nakar mu je sodrug Arčan odgovoril, če je njiohova ta zemlja, naj jo odneso proč. Dotič-nikom. ki so hoteli na ta način nadlegovati in provocirati na veselici, bi imeli marsikaj povedat, ampak, za sedaj ne izpregovorimo več kot toliko, ker menimo, da niso vredni našega odgovora. (a. s.) 1 j' k u ^Zadnje vesti: - 'v S Položaj na Balkanu. s ZAVEZNIKI MED SEBO.f. Grška za koniereneo. London, 6. »Daily Telegraph« poroča iz Soluna: Grška je sprejela predlog za sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih tiržav. da se določijo nove meje. Srbija in Bolgarska sta priporočili Solun za mesto sestanka. Grška je sprejela predlog. 1 ukaj pa mislijo, da 'e Solun z ozirom na razmere nevaren, pa ie mogoče, da bo konferenca v Londonu ali v Parizu, kjer bi bilo mogoče doseči tudi posredovanje poslanikov velesil, kar bi olajšalo mirno »pravo zaveznikov. Grško-bolgarsko razsodišče. Sofija, 6. V poučenih diplomatičnih krogih ppajo. da se bodo sporna vprašanja med Grško in Bolgarsko mirno rešila, zlasti ker m med pbema državama nobene pogodbe zaradi razdelitve ozemlja. Bolgarska sc ne moie odreči pli neče odreči Solunu; pripravljena pa je predložiti zadevo razsodišču, ki pa naj bi bilo sestavljeno iz vseh šestih velesil, ne pa le iz ene skupine kakor želi Grška. O grških zahtevah glede na Seres. Dramo in Kavalo pa bolgarska vlada ne pripušča razsodišča. Solun bo grški. Peterburg, 6. V »Dnevu« izjavlja neki ruski diplomat: Rok konference ministrskih predsednikov še ni določen. Pašič in Gešov morata imeti časa, da se sporazumeta s svojima kabinetoma, z zavezniškimi vladami in z ruskim zunanjim ministrom Sasonovom. Konferenci bodo predloženi vsi sporni problemi v definitivno rešitev. Solunsko vprašanje še ni oficidno rešeno. vendar se pa lahko smatra, da je Irk vi-(dirano. Iz čuvstvenih. rodbinskih 111 drugih Irazlogov je sklenjeno, da se Solun prizna ur-ški. Vprašanje mestnega ozadja se resi na Konferenci. Bolgarska ne bo užaljena, kajti razun solunskega ozadja dobi večji kos obrežja, tako (da ne bo imela izgube. ‘ Srbsko-bolgarska napetost. Soj/ja, C. »Agence Telegraphique Bulgarcf« iziavlia da ni bilo v Stipu, kjer so Si bi zbrali Lvoie U nobenega spopada z Bolgari. Bolgarske čete imajo odločen ukaz. da se izognejo spopadom. Mnenje ruskega zunanjega ministrstva. ' Berlin 6. »B. Tagebl.« poroča iz Peterburga: V ruskem ministrstvu za zunanje zadeve prevladuje mnenje, da se ic napetost med balkanskimi državami, zlasti med Srbijo 111 Bolgarsko zelo polegla. Ruski oficilcm krogi domnevajo da bodo ministrski predsedniki na •tvojem sestanku dosegli takšen kompromis, da njjt ne bo treba razsodišča. Zlasti Vcnizelosu zaupajo, ker delnic z vso inočjo na to, da ne razpade balkanska zveza. Glede odstopa^ Ge-gova menijo tukaj — o odstopu sploh se 111 oficielnih poročil — n' v sedanjem tre-notku nobenega povoda za odstop. V tem se peterburško oficlelnc) naziranje močno razlikuje od dunajskega in pariškega. Sestanek ministrskih predsednikov. Bel grad, 6. Ministrski predsedniki vseli štirih balkanskih držav se sestanejo v torek v So- DEMISIJA GEŠOV A. Kdo bo naslednik? Pariz, 6. »Matin« javlja iz Sofije: V sredo zvečer je kralj sprejel vodjo stambulovistov penadjeva na triurni avdienci in mu je naložil, haj poizve pri voditeljih opozicije za njih nine-fije o rešitvi krize. Včeraj so imeli vsi voditelji razun Malinova sestanek pri vodji liberalcev ?adoslavovu. Malinov in Radoslavov menita, la demisija Gešova iii umestna in j)ri))oročata, la ostane sedanja vlada na krmilu. Vkljub temu e mogoče, da se rekonstruira sedanji kabinet 1 Danevom na čelu. ali pa da se sestavi koalicijski kabinet z Malinovim. SLOVO TURŠKIH ČASTNIKOV. Sofija. 6. Turški oficirji, ki so tukaj v voj-pem ujetništvu, imajo namen pred svojim od-fiodom prirediti banket v Čast bolgarskim častnikom. da izrazijo svojo hvaležnost, ker so Bolgari z njimi lepo ravnali. BOLGARSKO-TURŠKE ŽELEZNICE. Carigrad, 6. Ravnateljstvo orientalnih železnic je naprosilo Porto, da popravi razdejane železniške mostove, da bo mogoče obnoviti železniški promet med Turčijo in Bolgarsko. Ministrski svet se je bavil s tem vprašanjem, pi pa znano, če je kaj sklenil. BALKANSKO BLAGO V TURČIJI. Carina. Carigrad. 5. Na predlog carinskega ravnateljstva je vlada ukazala, da je za blago^ iz balkanskih držav pobirati stoodstotno carino. RUMUNSKE UGANKE. Bukarešt. 6. V tukajšnjih političnih krogih smatralo demisiio Gešova in eventualno se- stavo koalicijske vlade za znamenje, da se pripravlja mirna rešitev balkanskih konfliktov. S kompetentne strani zavračajo trditve, da se hoče Rumunija odločiti za tega ali za onega izmed zaveznikov. Rumunska zasleduje dogodke v sosednih državah z dosedanjo rezervo, pripravljena pa je na vse eventualnosti. Če bi se vsled izpremembe bolgarske vlade zavlekla ali pa preprečila izvršitev peterburškega protokola, bo Rumunija vojaško zasedla ozemlje, ki ji je priznano. Zadnji rok. da sc ji izroči Sili-strija. je po peterburškem protokolu 26. juni. ALBANIJA. Izmajil Keniai na Dunaju. Valona, 5. Predsednik albanske provizorične vlade Izmajil Kemal je bil poklican na Dunaj. Albanci protestirajo. Milan, 6. Iz Valone poroča »Corr. d. Sera«: Pettisoč Albancev je v sredo na shodu protestiralo proti sklepu velesil, da se kosovski vila-jet loči od Albanije in proti namenu Grške, da si prisvoji Janino. Dcmonstrantje so odkorakali pred avstrijski in italijanski konzulat in so slavili konzula. VOJAKI IZ DALJINE. Carigrad, 5. Včeraj jc neka italijanska ladja pripeljala štiri turške častnike in 200 voiakov iz Rumunije. ODPUST TURŠKIH VOJAKOV. Carigrad, 6. »Terdžuman Hakikati« javlja, da bodo čete izpred Čataldže in Bulajira v najkrajšem času prepeljane v domovino. Vlada je že sklenila najeti parobrodc v ta namen. Uradno ta vest še ni potrjena. Prenagljene vesti. Carigrad, 5. Vesti, da v najkrajšem času odpuste čete izpred Čataldže in Galipolija kakor tudi vesti o zopetnem prometu na orient-skih železnicah, so pretiaglzene. Doslej so odpustili le pomožne čete in v nekaterih dneh odpuste tudi čete iz glavnega mesta in okolice. Popolna demobilizacija armade, ki šteje sedaj 200.000 mož, med temi 50.000 konjenikov, se izvrši šele ko odookliče Bolgarska svoje čete. Bolgarska je žc pričela z odpoklicanjem. Turčija ima že vse pripravljeno za prevoz čet po morju in železnicah. Vendar pa čaka še na odločitev konflikta V balkanski zvezi. Glede odpo-klicanja dveh štacijskih ladij pred Carigradom so poslaniki izrazili porti le želje svojih vlad. Ladji se odpokličeta šele po popolni demobilizaciji armad. ITALIJANSKO-GRŠKI SPOR. Pogajanje. Pariz, 6. »Echo de Pariš« poroča iz Carigrada: Po vesteh turške vlade se lahko pravi, da je pogajanje med Italijo in Grško zaradi vprašanja otokov in južne albanske meje zelo napredovalo in je kmalu pričakovati zaključek. Porta je storila primerne priprave. Egejski otoki. Pariz, 6. Iz Rima poroča »Echo de Pariš« V uradnih krogih so v zadevi egejskih otokov zelo rezervirani. Mnogo jih misli, da se to vprašanja ne more predložiti londonski kon ferenci. ker se tiče vprašanje od Italijanov okupiranih otokov samo Italije in Turčije. Usoda teli otokov je določena z lozansko pogodbo, ki pravi da bodo otoki šele tedaj povrnjeni Turčiji, kadar zapuste zadnje turške čete Tri-politanijo. Z druge strani se opaža struja, ki zahteva. da naj Italija pridrži nekatere otoke, zlasti Rod. Prezgodaj bi torej bilo trditi, da bo Italija brez vsega prepustila egejske otoke Grški Pravijo, da podpirajo ostale vlade tro-zvez;i italijansko stališče. GRŠKO BRODOVJE ODPLUJE V LEMNOS. Solun, 6. V solunskem pristanišču je velik del grškega brodovja. in sicer 13 oklopnic, med njimi »Averof« in več torpedovk. Del brodovja odpluje danes v Letmios, ki bo odslej služil kot oporišče grškega vojnega brodovja. Bolgarska generala Ivanov in Hesapšjev sta včeraj ogledala oklopnico »Averof«. FINANČNA KONFERENCA. Balkanski delegati. Milan, 6. »Corriere dclla Sera« poroča iz Pariza: Vprašanje, kakšno vlogo bodo imeli zastopniki balkanskih držav na konferenci, pride v pondeljek na dnevni red. Ena struja je za to. da se dovoli balkanskim delegatom le posvetovalen glas. Zagovorniki tega predloga pravijo. da ne bo mogoče soglasno sklepati, če se bodo tudi balkanski delegati udeleževali glasovanja, ker je gotovo, da bodo ugovarjali gotovim problemom. Verjetno pa je. da se doseže sporazum. Konferenca si bo pridržala, da sklepa brez balkanskih pooblaščencev o vprašanjih, ki se no tičejo balkanskih držav. Pariški časopisi naglašajo, da pričenja konferenca svoje delo v ozračju miru in ob splošni dobri volji, kar se lahko smatra za garancijo uspeha ŠKANDALI NA REDLOVEM GROBU, Dunaj, 5. Nekateri tukajšnji listi izročajo, 3a so se primerili na centralnen. pokopališču nad Redlovim grobom veliki škandali. Sorodniki v bližini tega groba pokopanih oseb so hrupno protestirali proti soseščini izdajniko-vega trupla. Eden izmed njih je pograbil vence, ki so ležali na grobu, ter jih je razmetal, kri-čoč besede žaljivke. Nekateri lastniki rezerviranih grobov so liri upravništvu pokopališča zahtevali. da se odstrani Redlovo truplo. Pokopan kot polkovnik. Dunaj, 5. Tukajšnji »Extrablatt« trdi, da je bil Redi pokopan v uniformi polkovnika. (To bo pač najbrže v redu, kajti v času svoje smrti je bil Redi po pravu ces. in kr. polkovnik, tudi če je podpisal prošnjo za odložitev šarže, ki je bila itak neveljavna, če je bil v kazenski preiskavi.) SAMOMOR RUSKEGA ČASTNIKA. Petetrburg, 5. Stotnik orožniškega štaba Kuzmin, osebni adjutant ministrskega predsednika, se je ustrelil. Samomor častnika, ki mu je bilo šele trideset let in ki je imel pričakovati sijajno karijero, je povzročil tem večjo senzacijo, ker je vzrok popolnoma neznan. Zaradi vohunstva. Peterburg, 5. Samomor štabnega ritmojstra Kuzmina je nedvomno v zvezi z odkritjem večje družbe vohunov, h kateri je pripadala večje število visokih častnikov. Vso korespondenco ritmojstra so zaplenili. . , NEURJE NA NEMŠKEM. Berlin, 6. Od vseh strani Nemčije poročajo o silnem neurju, v okolici KoMenca se je utrgal oblak, vse doline med Koblencom in Rebusom so opustošene: železniška proga je ponekod dva metra na debelo pokrita s kamenjem, vsled česar je ves promet ustavljen. Ceste v. Rehnsu so pod vodo. PANAMSKA AFERA V ITALIJI. Pet poslancev je odložilo mandate. Rim, 6. Predsednik Marcora je naznanil zbornici, da so poslanci Abignente, Tomaso, Mosca. Ricardo in Luzatto odložili mandate, ker je poslanska zbornica obsodila nečedne manipulacije navedenih poslancev pri zgradbi justične palače v Rimu in odstopila akte preiskovalne komisije državnemu pravdništvu. -m mestu. Obema pripisujejo v nasprotju s Tiszo miroljubne namene. Wekerle bi bil poklican uvesti spravo z opozicijo, ki mu priznava osebno dostojnost. Sicer so pa vse kombinacije zelo problematične, ker sploh še ni znano, koga misli vladar zaslišati. Brezbarvna začasna vlada. Budimpešta. 6. V političnih krogih se ventilira vprašanje, da prevzame po Lukacsu državne posle kabinet brez politične barve pod načelstvom politično neprononsrrane ose!,;: Berzevlczyj{i, ali sedanjega honvedskega ministra Hazaia, ali poljedelskega ministra grofa Serenylja, ali bivšega naučnega ministra grofa Zichvja, Slabi TIszovI (zgledi. Budimpešta, 6. Opozicija smatra imenovanje grofa Tisze .m Lukacsevega naslednika za popolnoma izklj(w£eno, ker žele visoki dvorni krogi spr*« a£ vsaj premirje z opozicijo. Kriza na Hrvaškem. Zagreb, 6. Vsled izpremembe na Ogrskem se tudi tešitev hrvaške krize ne bo dala dolgo zavlačiti. Madjaroni računajo s tem. da bo rešitev krize obstajala k večjemu v osebnih iz-premembah in da se bo tudi poslej vsaka vlada morala naslanjati na bivšo narodno stranko. Dvoboj. Budimpešta, 6. Poslanec Leher Heclervai y je poslal stotniku parlamentne straže Geroju, ki ga je posekal s sabljo, svoje sekundante. BOJ ZOPER HOMRULO. London. 5. V Belfastu so carinski uradniki zaplenili pošiljatev, v kateri je bilo pod napačno označbo 600 pušk. Pošiljatev je bila brez naslova. Vse vkup je ie reklama ulsterske stran-ke. ki je hotela pokazati, da se hoče tudi z orožzem boriti zoper neodvisnost Irske. 250.000 frankov namesto bomb. London, 6. Tajnik neke tukajšnje bolnišnice je našel na pisalni mizi v svojem uradu paket. Ko je že hotel razrezati omot, mu je nenadoma prišlo na misel, da bi utegnile biti v paketu bombe, ki so jih morda poslale sufra-žetke. Z največjo previdnostjo, da se je z rokami komaj dotikal, je razvezal paket. V njem Pa je našel kupček — čekov na ime donašalca skupaj na 250.000 frankov. Presenečeni tajnik je takoj začel poizvedovati in je dognal, da je prinesel paket navadno oblečen človek, ki je prišel in odšel, ne da bi bil komu dejal besedico. Ogrski škandali. Lukacseva demisija Budimpešta, 5. Z Dunaja brzojavljajo: Dahneš ob 9. dopoldne sta bila domobranski minister Hazai in hrvaški minister Josijx)vič pri Lukacsu in sta podpisala prošnjo za demisijo kabineta. Ob 11. ddpoldne je bil Lukacs na privatni avdienci v Schonbrunnu in je predložil vladarju demisijo. Domobranski minister Hazai se je i>opoldne vrnil v Budimepšto. Demisija sprejeta. Dunaj, 5. Vladar jc sprejel demisijo Lukacsevega kabineta. Avdience. Dunaj, 6. Cesar je pozval predsednika ogrske poslanske in gosposke zbornice na avdienco. Verjetno je, da bodo tudi druge politične osebe povabljene, vendar se te avdience ne iz vrše pred nedeljo in vsled tega dotlej tudi ni pričakovati rešitve krize. Kombinacije o nasledniku. Budimpešta, 6. O nasledniku Lukacsa se raznašajo vsakovrstne kombinacije. Resnica je, da je Tlsza kandidat vladne stranke, ki mu je prirejala na svoji konferenci po razglasitvi sodbe v Desyjevem procesu demonstrativne ovacije. Tudi brutalni nastop Tisze na zbornični seji in vedenje mamelukov je imelo demonstrativen namen. Lukacs je vladarju priporočil Tiszo za svojega naslednika, in prvi dan so se v krogih vladne stranke vedli, kakor da bi bila vsaka druga kombinacija izključena. Včeraj se je navdušenje zlasti po Lukacsevi avdienci precej ohladilo. Vladar bo zaslišal razne političarje, preden poveri komu sestavo nove vlade. In zdaj je slišati vsako uro ime kakšnega novega kandidata. Uvaževala se je vlada barona Fejer-varyja. ki pa sam noče niti slišati o tem, da bi sestavil kabinet. Med resnimi kandidati sta vsekakor Khuen-Hedervary in Wekerle na prvem Poslanska zbornica. Dunaj, 5. junija. Na začetku današnje seje je odgovarjal domobranski minister Georgi na interpelacijo o Redlovi aferi (poročilo o tem odgovoru prinašamo na uvodnem mestu); ostali čas sta zabila ukrajinska obstrukcionista dr. B u d z i n o v -skl} in dr. Holubovič in pa zloglasni Simon S t a r c k. Na koncu seje je posl. Ofner opozoril predsednika na sklep poslanske zbornice, d 1 stopi novi društveni zakon v veljavo s 1. majem t. I. Predloge gosposka zbornica še doslei ni rešila in vlada se prav nič ne zmeni za usodo svoje predloge. Prihodnja seja bo v torek; jutrišnji dan je posvečen zborovanju odsekov. * ŽELEZNIŠKI ODSEK. V železniškem odseku je izjavil danes železniški minister baron F o r s t e r, da vlada tk more poslanski zbornici predložiti zakonske predloge o zgradbi lokalnih železnic, dokler ne dobi za te zgradbe pokritja; ta odgovor je zbudil med meščanskimi poslanci veliko nejevoljo. Čisto primerno je sodr. dr. E 11 e n -b o g e n pripomnil, da je ogorčenje meščanskih poslancev hinavsko: Predloga o zgradbi lokalnih železnic se je zavlekla, ker je vlada ves razpoložljivi denar brez parlamentarnega dovoljenja zapravila za mobilizacijo in za oboroževanje. Dokler meščanske stranke tako preobračanje proračuna mirno gledajo, ne bo ?.c produktivne izdatke denarja! * PRORAČUNSKI ODSEK. »Sistem blamaž«. V proračunskem odseku je danes soUr S e i t z v velikem govoru obdeloval ves sistem naše notranje in vnanje politike, ki ga je označil za sistem blamaž. Vrhunec blamaže je v Redlovi aferi. Svoj govor je zaključil s sledečim vprašanjem: Ali parlament odobrava načelo, da se v Avstriji vdomačujeta dve vrsti kazenskega postopanja: Navadno kazensko posto-paje za civilno kanaljo in kazensko postopanje oficirske časti, ki pušča le dva izhoda: oprostitev ali samomor? Odgovor ministrov glede na Redlovo afero je pokončal slednje zaupanje v iskrenost vojne uprave. Odgovor domobranskega ministra je bil zahrbten, neresničen in ne-odkitosrčen. V njem ni bilo niti sledu glavne »vojaške čednosti«: poguma za resnico. Kamora na delu. Kar je v Trstu in okolici poštenega, se mora zgražati nad načinom, po katerem vodi volilni boj italijanska nacionalistična kamora. V mestu zasramuje in blati vse. kar ni italijan. nacionalističnega. Svoje emisarje j>ošilja zažigati Ciril-Metodovo šolo. Proti sodrugu Pittoniju je oborožila drhal z noži. Proti proletarijatu je napovedala boj v IV. mestnem volilnem razredu. Proti trditvam naših mestnih svetovalcev je falsificirala poročilo vodovodne komisije. V okolici pa nadaljuje najgnjusnejše korupcijsko volilno početje. Po vsej tržaški okolici je te dneve naraslo število pijancev. Opijanili so se in pijančujejo na stroške italijanske kamore. Ker bi bilo nemogoče, da bi dobili italijanski nacionalistični kandidatje v okolici mnogo glasov, ako bi bili vsi volilci pošteni in ako ne bi prodajali glasov, se obrača ta umazana drhal do vseh koruptnih elementov, od katerih kupuje glasove z denarjem, z vinom, s pijančevanjem. Nadaljevati hoče nekulturno delo v okolici. Dokazati hoče, da ima v okolici veliko somišljenikov. Potrebno je pa povedati, da so sestavljeni njeni okoHčanski volilci iz najpropadleiših elementov, iz elementov, ki jim je pijančevanje vsakdanji opravek, ki jim je neznačajnost ideal in ki jim je zapor najbolj priljubljen dom. Sodrugi! 1 Boj korupciji, kateri ni nobeno sredstvo grdo! Dantejabožanstvena komediia „Pekelw Ta največji kinematografski senzacljonelnl umotvor w bode predvajal samo 4 dni. Petek 18, soboto 14, nedeljo 15, pondeljek 10 v ,JCINO IDEAL“. Zvišane cene vsled visokih nabavnih stro5kov. Predstave 3—41/*, 4'/»—6, 6—71/% 7'/2—9, 9—10*/». Zadnje predstave na prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljeni Boj elementom, ki prodajajo glasove! Kdor prodaja svoje orožje, svoje glasovnice, ni vreden našega spoštovanja. Zato, sodrugi, izvršite nabrani takim volilcem dolžnost, ki vam jo veleva poštenje. Kamorističnim kupovalcem glasov pljunite v lice, volilcem, ki glasove prodajajo, pljunek! Občinske volitve v Trstu. NEKOLIKO POJASNILA. V sredo zvečer sc je vršil v tržaškem »Narodnem domu« shod, na katerem so bili proglašeni narodni kandidatje. Na tem shodu je govoril tudi dr. Rybaf in je med drugim dejal sledeče: »Socialni demokratje žele, da bi glasovali zanje takoj pri prvi volitvi.« Tu ie treba nekoliko pojasnila. Socialni demokratje nismo zahtevali kaj tacega še nikdar od voditeljev tržaške narodne stranke. Socialni demokratje niso šli k nobeni stranki z željo, naj bi glasovala za nas bodisi pri prvi ali pri ožji volitvi. pač je res, da smo pozvali vse tržaške slovenske volilce, naj sploh glasujejo samo za naše delavske socialne demokratične kandidate. In pravimo, da kdor glasuje protisocialistično, glasuje proti zahtevam in potrebam slovenskega naroda. Nihče ne more prepovedati slovenskim narodnjakom, da ne bi postavili v mestu svojih kandidatov. Imamo pa pravico in dolžnost pojasniti tržaškim slovenskim volilcem. da ne pomeni glasovati protisocialistično nič manj in nič več kakor glasovati proti slovenskim šoiam in proti uresničenju vseh upravičenih zahtev tržaških Slovencev. Ker je za danes nemogoče, da bi bili v mestu izvoljen kak slovenski narodni kandidat, ki bi povečal število opozicije in onemogočil dvetretjinsko italijansko nacionalistično večino, je dolžnost Slovencev, da glasujejo za socialne demokrate. S tem, da se onemogoči dvetretjinska večina italijanskih na-cionalcev, se ustvari podlaga za zgradbo slovenskih šol in za uresničenje drugih slovenskih zahtev. Kdor glasuje torej protisocialistično, glasuje proti temu, da bi se onemogočila dvetretjinska italijanska nacionalistična večina, glasuje proti slovenskim šolam, proti vsem interesom slovenskega naroda. Poleg tega je pa tudi res. da so samo socialni demokratje voljni m sposobni braniti in zastopati koriti vsega, t. i. tudi slovenskega delavstva. Zato pravimo še enkrat: Kdor glasuje za slovenske in ita-janske nacionalistične kandidate, zagreši zločin proti delavstvu in svojemu narodu. Skupno na delo za narodne stvari. Z ozirom na volilni boj in na posebno agitacijo proti socialni demokraciji je objavila »Edinost« zopet notico, v kateri pripoveduje, kako da so češki socialni demokratje za skupno delo v narodnih stvareh dočim, da se slovenski socialisti skupnemu delu odtegujemo. 1 o trditev »Edinosti« zahteva odgovora in ji ga damo seveda takoj! Pri zadnjem ljudskem štetju so socialni demokratje na svoji konferenci v Trstu sklenili, da so pripravljeni delati skupno z drugimi strankami za pravilno izvršitev ljudskega štetja. Narodnjaki se na ta naš sklep niso niti zme-Narodnjaki.se za ta naš sklep niso niti zme-za Italijane. Za slovenske šole smo sc vsiljevali k skupnemu delu. Zahajali smo na skupne seje z odborom pol. društva »Edinost« in odborom slovenskih staršev. Bili smo za skupno manifestacijo za slovenske šole. Enoglasno je ena teh skupnih sej sklenila poslati vsem slbvanskim in socialističnim državnozborskim poslancem spomenico o šolski mizeriji tržaških Slovencev in prošnjo, naj delajo vsi, da dosežejo tržaški Slovenci potreben pouk v materinščini. Dr. Rybaf je preprečil odpošiljatev te spomenice. Druga izjned teh sej je sklenila, da ne sine nobena stranka več prirediti samostojne akcije za šole. marveč da bo vodil vsako akcijo skupen odbor, sestavljen iz članov političnega odbora jugoslovanske socialno demokratične stranke, iz članov odbora pol. društva »Edinost« in iz odbora slovenskih staršev. Teden po tem sklepu je sklicalo politično društvo »Edinost« shod v Narodnem domu za slovenske šole, na katerem so narodni govorniki blatili socialno demokracijo, češ da je proti slovenskim šolam. Kdo, gospa »Edinost«, je torej proti skupnemu delu? Kdo? Tržaški slovenski narodnjaki! Socialno demokratični kandidatje: V MESTU : 1. MESTNI VOLILNI OKRAJ (Sv. Vid): ,/akob Nicolao, učitelj občinske ljudske šole. H. MESTNI VOLILNI OKRAJ (Staro mesto): Rudolf Cerniutz, uradnik in Viljem Pltz. mehanik. III. MESTNI VOLILNI OKRAJ (Novo mesto. Roian in kos Grete): Viktor Perez, uradnik in Augnst Gaspari, uradnik. IV. MESTNI VOLILNI OKRAJ (Barriera trnova in Škorklja): Franc Barba, tiskar. Edvard Gherghlch, trgovski pomočnik. Josip Petejan, tajnik zidarske oro-nnizacije. V. MESTNI VOLILNI OKRAJ (Barriera vechia in Kjadin): Franc Blasizza, kotlar. Josip Podgornik, tajnik organizacije prometnih delavcev, Gilbert Senlgaglia. zdravnik. Anton Simonetta, mesar. VI. MESTNI VOLILNI OKRAJ (Sr Inkob in zgornja Kjarbola): Ezlo Chiit&si, tajnik kovinarske organizacije. Arliangelj Doff-Sotta, učitelj. Valentin Plttonl, vodja delavskih konsum-nih zadrug, Edmund Pnecher, ravnatelj okrajne bolniške blagajne. V OKOLICI: I. VOLILNI OKRAJ (Skedenj, Sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja): Josip Petejan. tajnik zidarske organizacije. II. VOLILNI OKRAJ (Katinara, Rocol, Lonjev, Vrdela, Konkonel in Kolonja): Josip Kopač, tajnik železničarske organizacije. III. VOLILNI OKRAJ (Barkovlje, Rojan, Greta, Bazovica. Bane, Gropada, Trebče, PadriČ, Opčine, Prosek, Kontovelj in Sv. Križ): Ivan Sedmak, železničar, Valentin Pittoni, vodja tržaških delavskih konsumnih zadrug. Volilni odbor socialno demokratične stranke. NAPOVEDANI SHODI. V Rocolu se vrši danes v petek ob 8. zvečer vgostilni »Al Mercato« na trgu sena (vogal ulica Tesa). Poročevalci sodrugi Milost, Golouh in Kopač. Člani volilnih komisij in zaupniki so vabljeni na zborovanje, ki bo v soboto ob 8. zvečer v »Delavskem domu«. Tem članom in zaupnikom naznanjamo, da morajo biti v volilnih komisijah že ob 6. zjutraj. Kdor pride prepozno, ga lahko odklonijo. Volitve v nedeljo bodo trajale od 7. zjutraj do 1. popoldne. Sodrugi, volilci, potrudite se, da ne zamudite, da izvršite v teh urah gotovo svojo dolžnost. Statistika kovinskih obratov v Ljubljani. Organizacija kovinarjev je izdelala natančno statistiko vseh kovinskih obratov v Ljubljani, ugotovila ie število pomočnikov in vajencev v posameznih delavnicah; širši javnosti podajamo pregled, da se nekoliko bližje spozna s škandaloznimi razmerami, ki vladajo v tem pogledu med kovinsko stroko v Ljubljani. Ključarji: pomočniki vajenci povprečna plača v kronah Weibl J . . 11 20 2-4 Breskvar Anton . . . 0 3 Breskvar Ivan . . 1 4 350 Breme Franc . . . . 0 4 — 0 Drapek Vcnz . . . . 1 2 — 0 Geycr Rudolf . . . . 0 G —0 Furlan Franc . . . . 0 6 — 0 Florjančič Franc , . . 0 2 — 0 Jakopič Franc . . . . 0 2 —0 Irkič Ig 4 2— 3-80 Smoic Iv. ... 1 —•0 Škafar Peter. . . . . 0 3 —•0 Rebolj Jos. . . . 2 —0 Rebek Josip . . . . 1 4 4'— Pust Ivan . . . . . 0 I - . Luznar Ivan . . . . . 2 3 4 — Meglič Ivan . . . . 0 5 Martinčič Avgust . . 7 12 2-4 ir~ “ST” Demšar Ivan . . Kovači: . . i 3 2-30 Vrhove Gr. . . . . . 0 2 0 Weis M 3 4 — Urbančič Iv.. . . 2 3-20 Urbančič Val. . . 1 0 Poženel Jos.. . . . . 2 2 2 — Kunstler J. . . . 6 0 Titz Ivan .... 5 Kotlar: . . 1 -nr 1 2-60 Tehničar : Ferjan Maks . . . . 0 3 0 Schoffelner Karl . Pilar: . . 3 0 4 — Zadnikar H. . . . Pasarji: . 1 1 3-20 Tratnik Filip . . . . 0 1 0 Tratnik Leopold . . . 0 1 0 Kregar Ivan . . . 2 2-4 9 5 Puškarji: Kaiser F. K. . . . 2 2-2-90 Scvčik Fr 1 1 4 — 3 3 Kleparji in vodovodni inštalaterji: BOgel Leopold . . . I 2 čez 4-— Achtscbin Anton . . 1 2 čez 4’— Košar Jurij .... 0 2 0 Žitnik Peler .... 2 1 4 — Remžgar Ivan . . . 0 1 0 Korn Teodor . . . . 17 2 2-5 Pospišil Jožef . . . 0 2 0 Merhar Franc . . . n 1 0 Lenček Al 2 čez 4 Ekcr L. M • »J 3 3-3-50 Gradišar Lovro. . . ■t 1 2 ”3*5 19 Mehanične delavnl.ee: Jax J. in sin . . , 4 4 4 — Čamcrnik & Komp. . 1 2 3-50 Goreč Ana .... I 0 4 — Spcil Ernest.... 0 3 0 Klobčauer Emil . . . 0 2 0 Kolar, vdova . . . 1 1 2 — 7 12 Električni zavod Del gos & Komp. . . 9 <5 3-5 Kolinska tovarna . 3 0 3-4 Alpcniandlschc Baugc sellschaft (regulacija Ljubljanice . . . . 14 0 6'— Kranjska stavbinska družba . 13 0 3—4 Tovarna za lep . . 5 0 3-3-50 Tovarne: Žabkar Avgust . . . 57 35 1-20-4 Tdnnies G. . ... 63 49 1 40—4 Samassa M. . . . . 54 32 1 80-4 TTi ' 1 IG Skupaj 310 pom. 267 vajcnccv. To je torej skupno število delavcev in vajencev; najslabša obrt med kovinarji je stavbno ključarstvo. ki ima 25 pomočnikov in 84 vajencev, potem kovaška obrt. ki ima 5 pomočnikov in 19 vajencev, nekateri mojstri imajo kar po šest vajencev, pa nobenega pomočnika. Pri teh sramotnih razmerah se ne zgane nobena kompetentna oblast in v resnici ne vemo, zakaj imamo obrtne zakone in obrtnega nadzornika v Ljubljani. Kakor drugod, tako se tudi pri nas razmere ne bodo izpremenile dotlej, dokler s delavci ne bodo sprijaznili z mislijo, da morajo biti vsi v organizaciji; le močna organizacija lahko doseže, da se število vajencev zniža na tisto stopnjo, ki je potrebna, z znižanjem števila vajencev pa se zviša tudi mezda delavcev. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«, l iska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani r. z. z o. z. rabi več dobrih trgovski' Ponudbe z vsemi dokumenti do 10 t. m. na ::: ravnateljstvo. Maksim Gorki.j Vezana „Zarja“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Ceni* vsake knjige K 14*— Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski doma y Trbovljah. registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki se bo vršil v r' deljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbon • a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo: ci P010*-1*0 nadzorstva. , ^klepanje o prebitku. 4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil . . Vol'le.y devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 14. maja 1913. Načelstvo. Nadzorstvo. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. " Biljardi. -= Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani Slomškova ulica štev- 31 priporoča svojo na novo urejeno knjigoveznico S * knl'žmce in šolsko rabo se še posebno Pn,A , Ilaročila trgovskih knjig (protokfr nih kartn?* “If1*' VZOrčnih knjig in vsakovrst tout nrS’ Izdeluie tud» okvirje in passepar tout, pnklade za različne podobe, fotografije iti Cene nizke. Postrežba točna, Cena K 4*—. / To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo cd 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obicsti piost. Cez 30 dni do 6 nesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in siccr že od 30 dni naorei s Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12 dopoldne tet od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantna \ reir.oženjska in blagovna vrednost Vsak član nailaije zaupi J J J svoje prihranke svojemu zavodu. J Načelstvo. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico reaistrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani išče za svojo mlekarno liferanta = oziroma več liferantov, ki bi bili v stanu dnevno po 200—300—600 litrov mleka d 52 52 SS S 2 Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih H dni. Nova proga Trst-Kanada:----------------------- Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, — Kolodvorska ulica štev. 26. ---