Leto LXXI
štev. 149 a
V LJubljani, f nedeljo, 4. julija 1943-XXI
Prezzo - Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnina meieSn« 18 Lir, ca (nožem* »tTO 31.50 Lir • nedeljska izdala celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 69 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina in 10.349 ca Imerate. PodrnIni eai, Noto mesto.
Izključna poobIaS?en1f» ta «rg!a8eran7fl HaTIJansfega hi {nJega izvora) Union o Pubbllciti Italiana 8. A, Milana.
Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka ta dneva po praznika.
g Uredništvo la •privit Kopitarjeva t, LJubljana, i Redazione, Amministraxiooet Kopitarjeva 6, Labiana. g	Telefon 4001—4005,
Abbuuamvntt; M«»«
18 Lir«. Eitero, mete 31 50 Lir«. Edi-
done domenica. • Tino 34 Lire. Eitero 65 Lir«. C C. P.l Lublana 10 650 per jfll »bbonamentl, 10 349 per I« in-■•rzioni.
Filial«! Novo <n«<to«
ConeeMlonarta esclnslva per (a ptibbTleftS 3! provenienr.a italiana ed estera: Union« PubblicIU Italiana S. A, Milana
BoIIettino No 1134
Violenti azioni aeree
30 velivoli nemici abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-mnnica:
Formazioni aeree avversarie hanno agito su varie localita della penisola salernitana e su alcuni centri della Sicilia e della Sardegna, causando danni e vit t i m e.
Keparti ili caccintori delPAsse abhattcvano 21 velivoli, di cui 12 quadrimotori del lipo »Libera-tor« tra Lecce e Grottaglie, cd i riinanenti a sud e a sud-ovest dciia Sicilia.
Le arliglierie della dilcsa colpivano e face-vano precipitare tre aerei a Tra pa ni ed uno ad 01 b i a.
Due altri apparecrhi risultann distrutti dalle batterie contracree delle isole Jonie.
Alcuni degli eqnipaggi, lanciatisi eol para-cadute, sono stati catturati.
NOTA AL BOLLETTINO:
Lo incursioni citate dal bollettino odierno hanno causato le scguenti vittime finora accertate tra le popolazioni civili: A Lecce 4 morti e 25 ieriti; a Galatino (Lecce) 15 morti e 17 feriti; a Grot-taglie (Taranto) 13 morti e 24 Ieriti; a San Pancrazio Salentino (Brindisi) 5 morti e G feriti; a C a s t c I v c t r a n o (Trapani) 8 morti e 22 Ieriti.
Le perdite della popolazione di Palermo per 1'azione aerca nemira della notte sul 2 m. c. ascen-dono a 23 morti e 68 feriti.
Vojno poročilo št. 1134
Močno letalsko delovanje
30 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Nasprotne letalsko sile so delovale nad raznimi kraji Salernskega polotoka ter nad nekaterimi središči v Siciliji in Sardiniji povzročile škodo in žrtve.
Oddelki osnih lovcev so zbili 24 letal. Od tega 12 štiriniotornikov vrste »Liberator« med krajema Lezze in Grotaglie, ostala letala pa južno in jugozahodno od Sicilije.
Obrambno topništvo je zadelo in sestrelilo tri ietala pri T r a p a n i j u in eno pri OI b i j i.
Dve nadaljnji letali je sestrelilo protiletalsko topništvo nad Jonskimi otoki.
Nekaj članov posadk, ki so se spustili s padali, je bilo ujetih.	,
DODATEK K VOJNEMU POROČILU:
Napadi, omenjeni v današnjem vojnenf poročilu, so povzročili naslednje, doslej naštete žrtve med civilnim prebivalstvom: Lezze: 4 mrtvi in 26 ranjenih; Galatino (Lezze): 15 mrtvih in 17 ranjenih; Grottaglie (Taranto): 13 mrtvih in 24 ranjenih; San P an era zi o S a I e n t i n o (Brindisi): 5 mrtvih in 6 ranjenih; Ca s t e 1 v e t r a n o (Trapani): 8 mrtvih in 22 ranjenih. Izgube med prebivalstvom v Palermu pri sovražnem napadu v noči na 2. julij znašajo 32 mrtvih in 68 ranjenih.
Moralni in narodni pomen razširjenja delovne službe v Italiji
I
Rim, 3. jul. AS. Vojno stanje, zlasti pa moderno vojno stanje, zaposluje vse narodne sile za obrambo in za napad ter daje največjo podporo delovne sile vojnim naporom, brez česar bi vojaška organizacija ne mogla dolgo uspešno obstajati ter bi morala omahniti in se zrušiti. I/, tega se da razlagati, zakaj so vse vojskujoče se države morale preučevati in naglo rešiti vprašanje o delovnih silah, s tem ko so' pod različnimi naslovi in po različnih organizacijskih načelih izvedle mobilizacijo delovnih sil.
Italjanom in fašistom se nujnost delovne službe ter njena, v bistvu moralna utemeljenost, zdita prav tako jasni in določni, kakor so jasna in določna načela, na katerih temeljita fašistovska država ter korporativna ureditev. Eašistovska revolucija je delo dejansko postavila za temelj politične in pravne organizacije naroda. V vladavini, kakor je ta, ki je iz dela naredila merilo za socialno koristnost posameznika in za bistvo gospodarstva, delovna služba ni navadno prisilno orodje, čigar uporabo nalagajo vojne potrebe. V taki vladavini ima ta služba dosti višji in temcljitejši moralni pomen, ker jo gledamo v luči tistih osnovnih načel fa-šistovskega nauka, ki so zdaj prodrla že v narodno vest.
Iz tega izvira, da je delovna služba vredna, da jo postavljamo na isto moralno raven kakor vojaško službo. Kmet, ki ljubi zemljo, de-delavec v delavnici in tovarni, vsi, od najvišjih do najnižjih, ki pomagajo pri izdelovalnem naporu naroda pod orožjem, stoje dnnes ju-na-škim vojakom ob boku ter si z njimi delijo čast služiti domovini. Prvi in drugi so tvorci zmage. Opravljanje delovne službe je treba torej smatrati za enega na j plemenitejših zunanjih izrazov v razmerju, ki veže posameznika z državo.
Z razglasom o tem, da so v delovno službo poklicani štirje moški in ženski letniki, in sicer od 192"2 do 1925 (katerim utegnejo slediti še drugi) , je zakon o disciplini v vojnem času stopil v novo izvajalno razdobje. Poseji pristojnih ustanov se je zdaj v pretežni meri obračal k tistim panogam delavcev, ki so poklicno in strokovno usposobljeni. Temeljna zamisel novega razdobja, v katero stopa danes delovna služba, pa je, da je treba v tem za državo odločilnem času zaposliti tudi »nestrokovnjake«, to je tiste, ki nimajo kvalificirane delovne stroke, določene obrti ali sploh niso navajeni delati, da bodo po svojih primernih zmožnostih sodelovali pri tistem, kar zahtevata vojna iu delovna služba.
Današnji ukrep je sad dolgih in podrobnih priprav pristojnih organov za organizacijo delovne službe. V tej zvezi je treba opozoriti tudi na dragoceno delo, ki ga je opravila stranka preko zveznih središč, ki so bila nalašč zato ustanovljena, ker je to delo omogočilo, da se tedanji ukrepi postavijo na trdne organizacijske temelje ob popolnem poznavanju položaja, v katerem se morajo izvesti. Ukrep 6e nanaša tako na moške kakor tudi na ženske, vendar hoče izkoristiti predvsem žensko delo, ki predstavlja velik rezervoar delovnih sil. Glede moških količinskih doprinosov ne bi mogel biti znaten, ker je večina sposobnih moških pod orožjem ali zaposlenih v proizvajalnem procesu,
Angleški vojni »cilji«
Jasna izjava »Economista«, (la se Anglija bori proti vsemu italijanskemu
ljudstvu
Rim, 3. julija. Angleška propaganda vsak dan vedno natančneje govori o svojih vojnih ciljih do Italije. Neka znana angleška revija trdi, da »mora Italija prenehati biti velika vojaška sila« in da mora biti zato »ozemeljsko, politično in gospodarsko zmanjšana, v kolikor bo to potrebno za razorožitev ter za nadaljevanje razorožitve«. Ta revija je sledila reviji »Economist«, ki sicer priznava civilizacijske izasluge Italije v Afriki in Tripo-litaniji, pa piše: »Jasni vojaški razlogi govore proti vrnitvi kakršne koli italijanske posesti, če-
Prvo priznanje
Lizbona, 3. julija. Severnoameriško mornariško ministrstvo je začelo s poročili o hudem udarcu, ki ga je zadalo japonsko letalstvo ameriškemu brodovju v Tihem morju. Sporočeno je bilo, da so torpeda japonskih letal potopila veliko prevozno ladjo »Macaulay« v osrednjih salomonskih vodah in da je nekaj sto japonskih letal silovito napadlo ameriške vojne ladje. Dodatno poročilo pravi, da poročila o tej bitki še niso popolna, iz česar se da sklepati, tla bodo bodoče dni priznali še več izguu. (»11 Piccolo«.)
20 milijonov na prisilnem delu v SSSR
Berlin, 3. julija. AS. Po poročilih iz Moskve je sovjetska vlada prisilila iiad 20 mijijonov ljudi k prisilnemu delu. Zadošča le majhna de-nunciacija na vodstvo GPU in denuncirani mora takoj na prisilno delo.
Sikorski je moral pozabiti na Katin
Budimpešta, 5. julija. Tukajšnji večerni listi prinašajo poročiio o razgovorih, ki jih je imel v Kairu general Siskorski z angleškimi in severnoameriškimi predstavniki, kjer je bilo sklenjeno, da bodo ustanovili do konca sepv tembra dve poljski armadi, Del potrebnih vojakov za ti dve ar mar); naj bi priiel iz sovjet-
tudi bi se naj vrnila liberalni demokratski vladi, popolnoma očiščeni fašističnih elementov,«
Čeprav ti »jasni razlogi« niso povedani, jih je vendar lahko razložiti kot izključne interese angleškega imperializma. Dragocena pa je izjava, da bi ne bile vrnjene kolonije niti kaki demoliberalni vladi brez fašističnih elementov. Ta izjava je potrdilo, da se Anglija ne bori le proti italijanskemu režimu, marveč proti vsemu italijanskemu ljudstvu, ki je Anglijo popolnoma razumelo in je trdno odločeno, upirati se vsem laskanjem, grožnjam in terorizmu ter se boriti do zmage. (»II Piccolo«.)
ske Rusije, to je Rusi naj osvobode številne poljske vojake, nahajajoče se v tamkajšnjih koncentracijskih taboriščih. Ti dve armadi bo tvorilo 6 divizij. Prva bo imela sedež v Aleppu, druga v Beyruthu, tretja v Tripoliju, četrta v nekem nedoločenem kraju, pota v Mossulu in šesta v Teheranu. l'o ameriškem računu znašajo sile generala Sikorskega 40.000 mož. (»11 Piccolo«.)
Nemške oborožene sile na egejskih obalah
Berlin, 3. julija. Narodnosocialistični listi objavljajo nekaj fotografij, iz katerih je razvidno, da so nemške oborožene sile zbrane ob obalah Egej-skega morja ter na področju Soluna. Slike kažejo dolge vrste velikih najmodernejših tankov. (»11 Piccolo«.)
medlem ko je na drugi strani zelo malo poklicno obeleženih moških. Kar se tiče moških, se bo torej delovna služba opirala na korisine namene, da izvrši tem prunerhejšo, umnejšo in koristnejšo razporeditev razpoložljivih sil. Mobilizacija delovne službe se izvede v dveh ločenih obdobjih. Najprej bo izveden kontrolni vpoklic, da ee ugotove elementi, ki bi se mogli koristno uporabiti za delo na raznih sektorjih. Način teh kontrolnih vpoklicev je določen v posebnem proglasu. Drugo obdobje mobilizacije se tiče izvežbanosti in dodelitve k delu po poklicih tistih elementov, katerih zaposlitve smatra za potrebno.
Praktično bodo ti ukrepi izvedeni takoj, ven-
dar postopoma. Ne smemo pa splošno izključiti, ako izvzamemo najnujneja dela, možnosti, da so 1k> mobilizacija morala izvesti na širši podlagi in z drugačnimi ukrepi. Poleg vprašanj tehnično-organizaci jskega značaja in tistih, ki se nanašajo na profesionalno usmeritev in izvežbanost posameznih elementov, postavlja delovna služba celo vrsto širših vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, ki tvorijo predmet pozornih proučevanj pristojnihi organov, Popolna in organizacijska rešitev teh vprašanj bo nedvomno lažja po Osredotočenju dela te organizacije v enem samein ministrskem organu, ki bo odločal o vsem, kar je v zvezi z delovnimi silami v vojnem času.
Organizacija delovne službe
Rim, 3. julija. AS. V pojasnilo uredb glede vpoklica k pregledu za delovno službo letnikov 1922, 1923, 1924 in 1923 so bile objavljene tele natančnejše določbe:
1. Delovne službe so oproščeni, niso pa od pregleda izvzeti: a) vojaki v službi, b) vojaški vpoklicanci, c) vsi, ki so dodeljeni nrmadnim zborom v državi, pokrajinah in občinnh, d) bol" ničarske prostovoljke italijansKC"! Rdečega križa, ki opravljajo dejansko službo, e) bolničarke prostovoljke vojaškega malteškega reda vladarjevega, f) duhovniki, g) redovniki, h) bo-goslovci, i) gojenci katoliških zavodov, j) vsi, ki so zaradi slabega zdravja potrebni posebnega zdravljenja, k) vsi, ki jih ovirajo posebne družinske okoliščine, in sicer 1. ženske, ki so za|>oslcne v domačem gospodinjstvu, a nimajo drugih družinskih članov, ki bi jih nadomestili, 2. vsi tisti, ki negujejo bolne družinske člane.
Vsi oproščenci l>odo morali dokazati, da sodijo v kateri izmed omenjenih razredov s posebnimi listinami, ki jih bodo izdajale pristojne oblasti. Zdravniško spričevala za oprostitev delovne službe po točki 1. in 2. bodo pregledali posebni vojaški zdravniki pri zvezali bojnih fa-sijev, krajevne vojaške oblasti ali poseben zdravnik, ki ga bo določil zvezni tajnik. Kar zadeva vojake v službi, velja točka 9. uredbe, da namreč morajo namesto državljanov v vojaški službi priti k uradom za delovuo službo
kateri od njihovih najbližjih svojcev ter podati potrebne podatke, ki jih bodo uradi poleni pregledali. Oproščenci po odstavku k) bodo morali dokazati, da izpolnjujejo navedene pogoje. Služkinje bodo morale poleg tega dokaza prinesti še potrdilo o bolniškem zavarovanju.
2.	Poleg naštetih bodo izvzeti od delovno službe: a) ženske z mladoletnimi otroki, b) ženske od petega meseca nosečnosti dalje, c) dojilje, d> uslužbenci ustanov, ki «o bil<- mobilizirane za delovno službo, e) tisti, ki imajo ojirav-ka z delovno slu/bo. Vsi ti bodo morali pri v|io-klicu pokazati naslednje listine, ki jim bodo dule pravico do oprostitve: za one pod točko a) dokazilo o družinskem stanju, za one pod točko b) zdravniško spričevalo, ki ga bodo izdajali tudi zdravniki |>o ustanovah zn materinstvo, za one pod točko c) zdravniško spričevalo, za one. pod točko d) izjava, podpisana od uprave jtoiI-jetja, pri katerem so taki nameščenci uslužbeni. la izjuva mora biti osebna in torej označiti ime, priimek in očetovo ime oproščenca. Za one t>od točko e) je potrebna prav taka i/.java kakor pri prejšnji točki.
3.	Uprave, javni uradi, podjetja, ustanovo in tvrdke. ki so mobilizirane za delovno službo, bodo morale napraviti seznam vsega moškega in ženskega osebja ter izstaviti podpisano izjavo, ki bo izpričala, da so bile mobilizirane.
Miren dan na vzhodu
Težko topniško obstreljevanje Petrograda - V juniju je bilo sestreljenih
416 angloameriških letal
Hitlerjev glavni stan, 3. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem bojišču je potekel dan brez posebnega bojnega delovanja.
Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z opazovanim dobrim učinkom važne vojaške cilje v Petrogradu.
V	Sredozemlju so sestrelili včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo 24 sovražnih letal, med njimi številne težke Stirimotorne bombnike. Vsega je sovražnik izgubil včeraj na tem področju 30 letal.
Posamezna sovražna letala so preteklo noč priletela nad zapadno nemško obmejno ozemlje. Zaradi nekaterih maloštevilnih odvrženih bomb je nastala Skoda na poslopjih.
V	mesecu juniju sta letalstvo in vojna mornarica nad Nemčijo in zasedenim ozemljem sestrelila skupno 614 angleških in ameriških letal, med njimi 408 štirimotornih bombnikov,
Berlin, 3. julija. AS. Vojaški sodelavec nemške uradne poročevalske agencije poroča
o liojili na jiodročju Porogobuša, o katerih govori včerajšnje nemško vojno poročilo in navaja nekatere posebno zanimive primere o različnih taktičnih posebnostih na bojišču. Od 800 sovjetskih vojakov, ki so skušali v številnih iu doslej vedno neuspelih napadih doseči nekaj krajevnih uspehov, je "00 mož oble/alo na bojišču, 120 pa so jih nemški vojaki ranili ali ujeli. Nemci so v tem času in v bojih s temi ljudmi izgubili samo 9 mož. Te številke — jiri-pominja sodelavec DNB-ja — dokazujejo jire-inoč nemške vojne tehnike, temelječe na po-|x>lni izurjenosti nemškega vojaštva.
Z zvezi z novimi uspešnimi borbami proti boljševiškim tolpam v zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča pravi dopisnik, da so morali boljševiki. ki z vsemi sredstvi |>od|>ira-jo te tolpe, spoznati neuspešnost svojega prizadevanja. To je za sovražnika tembolj očitno, ker se tudi domače prebivalstvo krepko upira boljševiškim tolpam.
Južnovzhodna obramba evropske trdnjave
Berlin, 3. julija. »Nacion«, list, ki je v angleški službi, je napisal, da bo izveden vdor v Evrojio samo ]>reko Turčije, oziroma Balkana. Iz tega se torej vidi, kolikšnega pomena je za Angleže »Solunski koni|ileks< gos|ioda Churchilla. Dr. Ronneberge, ki dobro po/na jugovzhod, piše v »Viilkisclier Beooachter«-ju: Vedno domišljavi Churchill še vedno inisli, da se vprašanje evropskega jugovzhoda lahko reši s političnimi sredstvi. Toda njegove karte so že davno padle. Lahko je vesel, če lahko vpliva na begunske vlade. Toda kakor v Grčiji, tako tudi drugod bi naletel na odpor s svojimi nemoralnimi predlogi. Turški ^politiki na primer izjavljajo, da hočejo resno ostati nevtralni.
Če angleški in ameriški generali smatrajo za lahko nalogo priti preko Turčije, bodo kaj jiresenečeni, ko bodo sprejeti kot napadalci in ne kot zavezniki. Kako bi v tem primeru nastopili Bolgarija in Romunija, ni treba govoriti. Tukaj je stvar zgodovinsko, politično in zemljepisno jasna. Angleži se bodo morali prepričati, da Romuni in Bolgari ne marajo, da iii njihovo narodno ozemlje postalo bojišče med angleškim in sovjetskim imperializmom. Stalin" sc ne bo vmešal in bo čakal, če bo Anglija stopila na Dardanele in na črnomorsko obalo. Revija »Statesman and Nation« je i)i"

Stalin čaka na drugo bojišče
Stockholm, 3. julija. Minili so štirje meseci od bliskovite in zmagovite nemške protiofenzive na vzhodnem bojišču. Od takrat je ostal vojaški položaj nespremenjen. Izpodleteli so ruski poskusi za zavzetje kubanjskega mostišča in vse praske so le krajevnega značaja in neznatnega pomena.
Tudi napadi zadnjih dni na srednjem odseku so se hitro izčrpali. Bolj kakor kdaj prevladuje vtis. da pričakuje sovjetsko poveljstvo, preden bo
začelo^ z novimi ofenzivami, iniciativo Anglosasov ter uresničenje toliko obljubovanega drugega bojišča. Pričakuje iniciative, ki je še verjetno kmalu ne bo, če je moral Churchill obljubiti nepotrpežlji-vim Angležem, »da se bo nekaj zgodilo, preden bo odpadlo listje«. Stalin je zelo nezaupen do svojih zaveznikov, obljube mu ne zadoščajo in zato oči-vidno pričakuje dejstev, preden bo poslal svoje, že težko prizadete vojske v nove boje. |
sala v zvezi z angleško-ameriškimi načrti proti Evropi: »Upajmo, da načrti za napad na Evropo iz jugu ne bodo Stalinu le predloženi, marveč da jih bo tudi odobril. Je namreč nevarno, da bi Stalin no videl v zavezniški invaziji na Balkan namen za zaustavitev sovjetskega vpliva na tem odseku.« To je torej kočljiva točka, ki bi utegnila še poglobiti nasprotstva in razdore med zavezniki. Ni ti treba biti velik jx>-litik ali prerok, če hočeš razumeti, kakšne po-litične in vojaške posledice bi rodila angleško-ameriška izkrcevalna pustolovščinu v razmerju s Sovjeti.
Osno vojaško poveljstvo v dveh letih po zasedbi Balkana ni ostalo križem rok. ampak je utrjevalo tudi ta steber evro|>*ke obrambe. Kreta je postala utrjena in spremenjena v velik sredozemski branik. Spretno zakrinkano postojanke z novimi mogočnimi zidovi so pripravljene. Okoli Krete in turške obale je ti velikih in 70 majhnih otokov z Dodek,me/oni. Nemci so utrdili tudi Ciklade v Grčiji. Nemška vojna zastava vihra tudi na severnih Sporadih in na Egejskih otokih v ustju Dardanel. Zlasti Lemnos, ki ga imenuje Stennvvedel »Dardanel-sko Malto« je spremenjen v mogočno oporišče. Ti otoki so velika obrambna sila ob obalah južnovzhodne Evrope. Tudi tukaj je organizacija Tod t zgradila velike obrambne naprave. Botru Churchill in Roosevelt lahko kujeta svoje politične in vojaške račune, lahko izvajata propagando, obljube in pritiske na Balkanee, naj se dvignejo, mi pa vemo, da je Evropa hranjena tudi na svojem južnovzhodnem boku in evropski jugovzhod ne bo prijetno vzletišče.
Osma armada v Siriji in Iranu
Soiija, 3 julija »Zora« poroča, da je velik del angleške osme armade, ki je bil doslej v Tunisu, že nekaj dni v Iraku, Iranu in Siriji. Povelinik osme armade Montgomery je v Bagdadu. (»11 Piccolo«.]
Razne novine na ljubljanskem živilskem trgu
Ljubljana, 3. julija.
Prva julijska sobota, na tržni dan, je pokazala .prav pisano življenje in vrvenje na živilskem trgu. Za opazovalcu prijeten pogled je bil od mesarskih tržnic na drugi in tretji živilski otok, kjer so se vrstile razne pisane rute žensk v najrazličnejših barvah in niansah. Sobotni trg je bil mala razstava vseh pridelkov, ki so zrastli konec junija. Marljive in agilne Trnovčanke, Krakovčanke in okoličanke so se pač postavile z vsemi svojimi pridelki. Živilski trg je pokazal iuuogo zanimivosti in novin.
Na irgu je bilo v prvi vrsti precej domačega novega krompirja. Neki branjevec je prejel iz Sneberij več vreč novega krompirja, ki ga je v dobri uri vsega prodal in so se gospodinje podvizal** z nakupom. Zu stari krompir ni bilo nikakega zanimanja.
Nekatere Trnovčanke so pripeljale na trg tudi lepe plave zgodnjega zelja. Glava je bila po 4 lire. Zelje je res imenitno. Bilo je kmalu prodano. Poleg zelja je bilo v večji izbiri mnogo ohrovta, zelene kolerabiee, pese, solate na pretek, domačega korenja in pctoršilja. Neka prodajalka iz Trnovega je pripeljala na trg zelo lepo cvetačo, ki jo ni bilo veliko na izbiro. Mnogo je domačih kumar in jedilnih buč.
ŠPORT
športni spored danes
Lahka atletika. Ob 9.30 bodo začeli danes na stadionu z dvojnim atletskim sporedom. Vršilo se bo izbirno tekmovanje moških v teku na 100 m, hkrati pa bo tudi žensko klubsko prvenstvo.
Nogomet. Kakor znano, je danes na vrsti 11. ali predzadnje kolo domačega nogometnega prvenstva. Tekmovanje za 1. razred bo na igrišču Ljubljane, kjer bosta nastopila Mara in Hcrmes, tekmovanje za II razred pa na igrišču Korotana s tekmo Korotan:Mladika. Podrobni nogometni spored je tale:
Igrišče Ljubljane: ob 15.30 Marsdlermes (mladina), ob 16.30 Mars:Žabjak (rezervni moštvi), ob 18 Mars:Hermes (I. razred).
Igrišče Korotana: ob 16.30 Korotan:Vič (rezerve), ob 18 Korotan:Mladika (II. razred).
Igrišče Mladike: ob 9.30 Mladika:Žabjak (mladina), ob 10.30 Mladikaljublja na (rezervni moštvi).
Igriče Marsa: ob 10.30 Dopolavoro t. t.: SK
Vič (tekma mladinskih moštev).
*
SK Žabjak. V nedeljo igra rezerva prvenstveno tekmo s SK Marsom. Ob 16 naj bodo na igrišču Ljubljane sledeči igralci: Nabernik, Sintič, Lah, Štergelj, Remic, Kerč, Suhadolnik, Slak, Kurent, Forjanič, Jenko, Simončič, Pušner. — Mladina igra ob pol 10 na igrišču Mladike z SK Mladiko.
Treba je zlasti omeniti, da imamo na trgu že prvi visoki stročji fižol domačega pridelka. Neka branjevka ga je prodajala po 10 lir kg.
Veliko je bilo zanimanje za domači grah. Kmetice so ga pripeljale polne ročne vozičke.
Branjevci so bili dobro založeni z uvoženo čebulo in uvoženim korenjem, ki je dober tudi kot prikului. Imeli so naprodaj tudi nekaj zabojev limon, ki so bile po liro komad.
V dober kup je šlo tudi posušeno lipovo cvetje. Borovnic je bilo na trgu malo. Borov-ničarke so ta gozdni sadež prodajale ob Ljudski knjigarni ter so se tja preselile s starega prostora za gozdne sadeže med semeniščem in škofijsko palačo.
Tržno vrvenje je še poživljalo lepo, sončno vreme, ko je zadnje dneve zaradi slabega vremena vladalo nekako mrtvilo. Dobro so bili z zelenjavo in raznimi potrebščinami založeni tudi branjevci ua Pogačarjevein trgu.
Opozorilo trgovcem in potrošnikom
Prehranjevalni zavod Visokega komisariatu za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z racioniranimi živili in zadruge v Ljubljani, naj dvignejo dne 5. in 6. julija nakazila za sir, muslo, marmelado in milo v Gosposki ulici 12, I. nadstr. Trgovci naj pridejo po nakazila že v prvih jutranjih urah.
Potrošniki mesta Ljubljane morejo dobiti do 9. t. m. pri svojih trgovcih na odrezek »104« 100 gr mehkega sira in 60 gr parmezana ter na že določene odrezke 120 gr masla. Dotični, ki si ne bi nabavili živil v prej omenjenem roku, bodo izgubili pravico do nakupa.
Ostala količina masla se bo delila uaknadno.
Najvišje cene na živilskem trgu
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špitfiča 3.35 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35 L; kolerabiee 3 L; rdeča in bela redkvica 4 L; grah 0 L; rabarbara 4 L; rdeča pesa brez listov 3 L; nova repa brez listov 2 L; buče 2 L; bučke 4 L; kumare 6 L; novi krompir 3 L; peteršilj 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; osnaženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; gozdne rdeče jagode liter 10 L; čeišnje I. vrele 6 L; češnje II. vrste 5 L; jajca kos 2.50 L.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 stotink.
Križanka št. 94
1	2	J	4	5	0	1	d	9	10	U	12	13	14	lb	10	17	13	19
40			21					22			23	24				25		
26					27					38					29			
30		31		32				iJ	34			35						30
37	3d		3y		4U	41			42	43			44	45	40			
47				48					49						50	51		
52					53					54					55			
i8						57												
Vodoravno: 1. slovenski zgodovinski roman, 10. slikar, 16. del obraza, 20. iglasto drevo, 21. kraj pri Logatcu, 22. dušni madež, 24. azijsko vi-višavje, 25. kralj zveri, 26. prvina, 27. reka v Srbiji, 28. priprava za mletev, 29. južnoameriška država, 30. reka na Madžarskem, 32. špansko moško ime, 33. flamski pisatelj, 35. odpadek, 37. pristanišče na Joponskem, 40. drget, strah, pas, 42. moško ime, stiskalo, 46. del noge, 47. del ure, 48. podnožišče, 49, svetopisemska oseba, 50 pripovednik, 52. postaja na Gorenjskem, 53 strdenje, 54. del maše, 55. vzrok bolečine, 56. nosilnost ladje, 57. pisatelj romana pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. pristanišče na Finskem, 2. padavina, 3. pritlikavo drevo, 4 mesto pri Brindisiju v Italiji, 5. afriška žival, 6. prevozno sredstvo, 7. impresija, 8. voda na Dolenjskem, 9. jarem, 10. prebivalec Grčije, 11. mesto v Italiji (San), 12. začetek abecede, 13. žensko ime, 14. starogrška boginja, 15. nemški modrijan, 16. stara utež, 17. ustna tekočina, 18. vrsta mesa, 19. starokrščanski pozdrav, 23. kar-tažanski vojskovodja, 30. umetni človek, 31, zrakoplov, 32. zdravilna rastlina, 33. listnato drevo, 34.
nosila, preramnice, 36. obrski glavar, 38. mlinarska priprava, 39. hiša, 40. reka na Madžarskem, 41, del gledališča, 43. vrsta domačih zajcev, 44. vez, 45. izraz iz slikarstva, 46, južnoameriška država, 51. reka v Italiji.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 93
Vodoravno: 1. Franc Šaleški Finžgar, 20. Rod, 21. ion, 22. Tobruk, 23. Eva, 24. gora, 25. akut, 26. Loire, 27. anatema, 28. ban, 29. natrij, 32. kanja, 33. ris, 34. enica, 36. cvet, 38. zlatar, 43. Košir, 46. Jair, 48. izlet, 51. akademik, 54. KA, 53. Erna, 57. jez, 58. rosa, 59. re, 60. Lesar, 61. pogin, 63. Ala, 64. oko, 65. Dane, 66. tema, 67. sloka.
Navpično: 1. Francija, 2. rokav, 3. adut, 4. nit, 5. Col, 6. Snoj, 7. Atika, 8. Lora, 9. eben, 10. Šraj, 11. kuna, 12. Ikar, 13. fetiš, 14. Ives, 15. namera, 16. žganje, 17. Gobi, 18. ara, 19. ranar, 30. rt, 31, Iztok, 35. cinik, 37. Elza, 39. laso, 40. tara, 41. Aden, 42. rele, 43. kmet, 44. Oise, 45. ikra, 47. Argo. 49. zel, 50. Ero, 52. kad, 53. Kam, 56. Ana, 61. PS, 62. ol.
»Prima linea« it. 35
Najnovejša številka ljubljanskega tedenskega glasila Zveze bojevniških fašijev prinaša na prvi strani uvodnik, ki gu je napisal odgovorni urednik Luigi Pietrantonio pod naslovom »Vojnu in delo«. Na drugi strani je lep spominski članek posvečen ltulu Balbu. Zaupnica ženskega fašija Ida de Vecchi piše o razstavi fašistične revolucije. Tretja stran ima več literarnih člankov. Na četrti struni je upoštevanja vreden članek o racionalizaciji. Peta stran prinaša sliko Eksc. Loinbrassa o izmenjavi straže v Zvezi bojevniških fašijev, dalje spominski članek, posvečen cap. inagg. Luigi de Vecchiju, sinu zaupnice ženskega fašija v Ljubljani, ki je padel pred letom dni pri El Alaineinu. Kakor vedno, je tudi to pot tednik lepo ilustriran.

Promenadni koncert v Tivoliju
Glasbeni spored polkovne godbe 52. pehotnega polka »Alpinskih lovcev«, ki jo vodi dirigent Carmelo Sangiorgi in ki se bo izvajal v nedeljo, 4. t. m. od 11.15 do 12.15 ob vhodu v tivolski park, obsega sledeče skladbe:
Loži: »Italija na Piavi« (simfonična koračnica), Donizzetti: »Favorita« (fantazija), Ma-scagni: »Cavaleria rusticana« (fantazija), Verdi: *Contc oberto di S. Bonifacio (simfonia), Di /.enzo: »V Ljubljani« (vojaška koračnica).
Zadnji rok za osebne izkaznice
Opozarjamo, da je rok za vložitev prošenj za zamenjavo osebnih izkaznic potekel 30. junija za one, ki morajo imeti izkaznice, t. j. za moške od 15. do 50. leta, ter bodo oni, ki prošenj niso vložili, morali sami nositi posledice, če ne bodo imeli novih osebnih izkaznic. Poslovalnice za sprejemanje prošenj bodo zaključile poslovanje 10. iulija Do tega časa (tudi v nedeljo, f. t. m., od 8 do 13) lahko predlože prošnje še oni, ki zadnje dni meseca junija zaradi prevelikega navala niso prišli na vrsto ali pa so bili zaradi bolezni ali drugega upravičenega razloga zadržani Pač pa bodo odprte nove poslovalnice za mestne okraje onkraj kontrolne črte, a čas in kraj bo objavljen o pravem času.
Razdeljevanje novega krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dnevih od 5. do 9. julija sledeče tvrdke: A. Nicklsbncher, Pražakova, Kmetijska družba, Novi trg, I. delavsko konzumno društvo, Kongresni
trg.
Konzumno društvo Vič, Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic in
A. šarabon, Zaloška cesta, potrošnikom prvo pošiljko novega krompirja, in sicer 1 kg na odrezek »103« na navadne živilske nakaznice (modre), izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Prodajna cena krompirja je določena na 2.40 lire za kilogram.
Dodatne živilske lakaznice za težake
Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec julij bo mestni preekrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v torek, 6. julija, številke 1 do 100, v sredo, 7. julija, številke 101 do 200, v četrtek, 8. julija, številke 201 do 300, v petek, 9. julija, številke 301 do 400, v 6oboto, 10. julija, številke 401 do 500, v ponedeljek 12. julija, številke 501 do 600, v torek 13. julija, številke 601 do 700, v sredo, 14. julija, številke 701 do 800, v četrtek, 15. julija, številke 801 do 900, v petek, 16. julija, številke 901 do 1000, v soboto, 17. julija, številke 1001 do 1100 in v ponedeljek, 19. julija, številke 1101 do 1200.
Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom, in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še v juliju vrniti potrjene sezname št. III. Pripominjamo, da morajo delodajalci prijaviti 6vo.je delavce mestnemu pre-skrbovalnenui uradu v Ljubljani v času od 20. do 25., v ostali pokrajini pa od 15. do 20. v mesecu za naslednji mesec.
KINO MATICA
Predstave: ob delavnikih ob
16. 18"30, 20'30
ob nedeljah in praznikih ob
10'30, 14'30. 16'30, 18'30, 20'30

Vremenska napoved. 4. julija (nedelja): po močnem dežju, v toku dneva izboljšanje.
5. julija (ponedeljek): večinoma jasno, a nekako ponoči spet dež.
Andrej Anton t	14
Robo postanem javen delavec
Včusih je treba popustiti, a drugič ostati neizprosen. Kdaj eno, kdaj drugo? lo mora presoditi sam. Če se prav odloči, dokaže svojo politično sposobnost, če napačno, da mu manjka pravega političnega instinkta. Naučiti se tega ne da.
Naj ga pa ne bo sram, vprašati včasih prijatelje za svet. Politik naj se posvetuje tu in tum tudi z učenimi možmi, ki sicer nimajo s politiko nič opravka Politik mora poznati deželo in ljudi, med katerimi živi. Pogovori z nepolitičnimi krogi mu utegnejo prav tako koristiti kot posvet s politiki. Osvežil si bo duha z novimi silami.
V spoštovanju zakonov naj bo s seboj strožji, kakor nasproti drugim. Včasih pride pisana pravica v . nasprotje s pravico, kakor je v zavesti vseh ljudi. V takih primerih je treba biti velikodušen in ne oboževati zapisane besede. Treba se je znati prilagoditi, ko se še božje vladurstvo prilagoduje človeškim slabostim.
Previden v sodbah o ljudeh
O ljudeh si je težko ustvariti pravilno sodbo. Človek se spreminja; vsakdo ima polno osebnih doživljajev, ki vplivajo na njegovo zadržanje in na njegove odločitve. Pa tudi dnevni dogodki in splošne razmere, v katerih živimo, ne vpjivajo na slehernega med nami na enak način: drugače jih sprejema veren ali neveren človek, drugače izobraženec ali neuk človek, čisto različno pol^ik, trgovec, pustolovec ali skromen podeželan. Tudi ne smemo pozabili, da je »Bog ustvaril ljudi ozdravljive«, to se pravi, da se tudi s slabe poti more človek, dokler živi, obrniti k boljšemu življenju. Zato jo zelo tvegano, izrekati o živih ljudeh dokončne sodbe in obsodbe. Čim ugodnejši je naš položaj in čim večjo važnost polagajo ljudje na naše besede, tein zadržanejši in previdnejši moramo biti v svojih sodbah.
Odločnost.
Vsak javen delavec, a posebno politik mora trdno zaupati v stvar, ki jo zastopa. Dobro naj prej premisli, česa se bo lotil. Ako pa se je za neko stvar odločil, potem jo mora pogumno izvesti do konca. Na njem počiva mnogo pogledov. On je kakor kapitan ladje na viharnem morju. Vsako oklevanje, bojazljivo ozira-nje na vse strani, vsako nihanje v odločitvah bi zmedlo javnost, ki mu sledi. On je voditelj in mora vedeti za pot. Odločnost mora biti ena poglavitnih lastnosti vsakega političnega voditelja. Lahko, da je izbral napačno pot, morda se je zmotil, toda če tio trden v svojih sklepih, mu bodo ljudje manj zamerili kakor če cinca, neodločno omahuje in se ne more na nobeno stran odločiti.
Politik mora biti cel človek. Zaupati mora v stvar, ki jo zastopa. Premagujoč vse težave naj s krepko voljo izpelje začeto stvar do konca.
Pametno ocenjevanje lastnih zmožnosti.
Javen delavec ne sme biti preveč skromen. Od mož, ki stoje na javni pozornici, hočejo ljudje odločnosti in vodstva. Čezmerna skromnost ' pri voditeljih javnega življenja torej ni nn mestu. Ako ima javen delavec, posebno politik vodstvene sposobnosti, ni treba, da bi svoje darove skrival in bi napačno ravnal, ko bi rekel, da jih nima. Vedno naj bo preprost in naraven, toda pretirana skromnost ni združ- ' ljiva ne z enim ne z drugim. Prevzetnež pretirava v eno smer. Skromnež pretirava v drugo skrajnost. Ako se sami ponižujemo in zaničujemo, ali nas mar ne bodo zaničevali in prezirali tudi drugi? To pa ne bi koristilo stvari, ki jo imamo dolžnost v javnosti zastopati.
Bodimo, kakor smo. Ako nas je Bog obdaril z lepimi, voditeljskimi lastnostmi, zakaj bi jih skrivali? Ob pravem času in na pravem mestu jih le porabimo. Pomislimo: če si sami dajemo videz povprečneža, bo res nekaj bistrih in prodornih duhov, ki bodo spoznali krivico, ki si jo sami delamo. Toda velikanska večina bo naše besede sprejela kot najmero-da.jnejši izraz čiste resnice. Velikanska večina pravimo, ker bistrih in samostojno mislečih ljudi je zelo malo. Nikar si torej sami sebi ne delajmo krivice. Kažimo pravo uravnovešenost, ki se ogiblje nadutega samohvalisanja pa tudi pretirane skromnosti. Vedno si prizadevajmo, da ostanemo preprosti in kar moč naravni. Ako se pa jami imamo za nekaj manj kakor smo, se izpostavljamo nevarnosti, da si bodo tudi drugi ustvarili o nas isto sodbo. Za ljudi ne more biti boljšega pričevan ja o nas, kakor smo mi sami. Morda se bo kdo našel, ki nas bo pravilno ocenil in našo skromnost prikazal kot izredno krepost. Toda tudi še potem ostane vprašanje, če si ljudje na javnin, odgovornih in voditeljskih mestih žele ravno takega skroin-neža ...
Bodimo, kakor smo. Spoštujmo tudi napram samim sebi naravni red stvari. Ne več, ne man j I Če se upravičeno zavedamo svoje vrednosti, ne oznanjajmo je na vse štiri vetrove, pa je tudi ne mečimo pod mizo.
Nekdanji moskovski knezi, ki so združili rusko zemljo in ustvarili centralistično državo, so imeli približno isto vlogo kakor Kapeli v Franciji. Kakor so se ti naslanjali na občine, da so zlomili odpor velikih vazalov, tako so moskovski vladarji morali pogostokrat računati na podporo naroda in cerkve v boju proti krajevnim knezom. Kakor so pozneje Valois in Borboni potrebovali podporo plemstva proti tretjemu stanu, čigar moč je znatno narasla, tako 60 morali carji organizirati svojo državo, opirajoč se na veleposestnike, kajti le-ti so mogli oskrbeti državi ljudi in denarna sredstva. Toda ker se je Rusija neprestano razširila in zato ni bila mogoča dokončna stalna ureditev, zato carju ni bilo treba, da bi se stalno držal določene oblike vlade. Bil je najvišji odločevalec v deželi in njegove koristi so se bolj pogostokrat približale ljudstvu kakor pa višjemu sloju. Sicer pa je na.jodličnejše plemstvo zlomil in deloma pokončal Ivan Grozni. Boljarji 17. stoletja so bili posestniki, ki so v stalnem stiku s kmečkim ljudstvom. Vsa Rusija je bila še prežeta s starimi običaji in tudi na dvoru v Moskvi so vladali običaji, ki so spominjali na dobo očakov. Zemski sabor, ki je sicer bil sklican le redkokdaj, je iincl res značaj posvetovanja carja' s svojim ljudstvom, ki je vedno ostalo v neposrednem stiku z vladarjem. V teh zborovanjih pa ni bilo prave urejenosti Nobenih ločnih določil ni bilo o načinu sklicanja, niti o pravicah zastopnikov, ki so bili pozvaui
v ta zbor. S tega vidika so bila taka zborovanja možna samo v državi, ki se je šele razvijala in kjer družabne plasti še niso bile popolnoma ustaljene.
Reforme Petra Velikega so spremenile to brezoblično državo v veliko birokratsko državo, v kateri so privilegiji službe nadomestili prednosti rojstva. Ta preosnova pa gotovo ni bila po godu staremu plemstvu. To plemstvo je večkrat skušalo omejiti oblast države s tem, da je postavilo na prestol kneze, ki bi bili slepo orodje v njegovih rokah. Monarhija pa je izšla zmagoslavno iz teh bojev, opirajoč se na armado in birokracijo. Ostanki stare aristokracije so se kmalu strnili v birokracijo. Videli smo že, da je v 19. stoletju velik del visoke družbe bil postavljen iz potomcev visokih uradnikov prejšnjega stoletja. Če je kdo nosil znano zgodovinsko ime, se zaradi tega še ni mogel uveljaviti, 5e s tem imenom ni bila v zvezi visoka uradna stopnja. Temeljni zakoni, ki so bili izdani ob času vlade Nikolaja I., so izpopolnili ta vladavinski sistem, ki ga je omi-ljevala birokracija.
Vendar pa ni bila pozabljena misel na predstavništvo, ki bi zagotovilo zakoniti izraz ljudske volje. Narejenih je bilo mnogo načrtov v tem smislu, toda nemogoče je bilo govoriti o socialni pravičnosti in zakonitosti, dokler se ni odpravilo tlačanstvo, zarpdi katerega je bila velika večina naroda brez svojih pravic. Nova Rusija se začenja z letom 1861 z odpravo tlačanstva. Tedaj pa je nenadoma nastalo novo vprašanje o juridičnem temelju življenja osvobojenega ljudstva.
Odpravi tlačanstva, ki je najlepše dejanje Aleksandra II., Je takoj sledila organizacija podeželskih zborov. »Zemstva« naj bi bila trden temelj, na katerem bi bilo mogoče zgraditi vlado, ki bi bila v skladu s koristmi poljedelske deželo. Ta »zemstva«, ki so imela zelo široko gospodarsko avtonomijo, so bila poklicana, da popravijo napake centralizacije, ki je zaradi neizmernega obsega dežele, poslala nemogoča. Nižjo stopnjo tega velikega orj^iiuzina so tvorile
kmečke občine, tako imenovani »mir«, ki so imele precejšnjo samostojnost. Ves sistem pa se je bližal raznim oviram, ki so bile prav tako težke kakor nepredvidene. Predvsem je ta sistem bilo mogoče obdržati le v pretežno poljedelski deželi. Rusija pa zdaj že ni bila več zgolj poljedelska. Videli sino le, da se je industrija ie precej razvila in ustvarila nove družabne plasti, ki v tako urejeni državi niso imele pravega mesta. Tudi stan posestnikov se je temeljito spremenil: 1. velik del plemiških posestnikov je prevzel državna uradniška mesta in tako izgubil vsak stik z zemljo; 2. posestva ple-menilašev so postajala vedno manjša in prehajala povečini v roke kmetov. Nove gospodarske okoliščine so popolnoma spremenile rusko podeželje. Temu položaju pa se je priključil še hiter razmah Rusije. Pojavile so se v državi narodne manjšine, katerih zgodovinske tradicije in gospodarski položaj je bil popolnoma različen od ostale deželo. Vsemu temu je treba dodati še sloj intelektualnega prole-tariata, ki je bil v tesni zvezi z obubožanim plemstvom in z vsemi nezadovoljneži iz vseh slojev.
Ponovno smo morali opisati ta položaj, da poudarimo razliko med Rusijo za časa Nikolaja II. in Francijo Ludvika XVI. Tudi načrti za ustavno preureditev so se med seboj zelo razlikovali, kakor si je pač kdo predstavljal rusko evolucijo. V Franciji je zmago tretjega stanu nad tedanjo vladavino doprinesel počasen razvoj, ki je osredotočil v tretjem stanu vse sile dežele, medtem ko je plemstvo izgubljalo svoj pomen in ni moglo z ničemer opravičevati svojih dotedanjih privilegijev. V Rusiji pa je zgodovinska evolucija bila neenakomerna in ni dosegla osredotočenja najboljših sil v enem izmed družabnih slojev, pač pa je te sile še bolj razpršila. >Inteligencija< je hotela obvladati vse javno mnenje in je to tudi lahko dosegla, ker je bil tisk v njenih rokah. Kljub temu pa ni predstavljala dejavnih sil dežele. Nasprotniki parlamentarne ustave so upravičeno trdili, da bi tak^ustava ne imela drugega uspeha kot da bi zaupala usodo dežele sloju, v katerem je prevladoval neruski živel j, predvsem Judje in predstavniki, narodnih manjšin.
I
I
Ob stoletnici Kmetijskih in rokodelskih novic
Pred slo leti je na jutrišnji dan izšla prva številka »Kmetijskih in rokodelskih novic« kot glasilo c. kr. Kmetijske družbe v Ljubljani in pod uredništvom tajnika družbe dr. Janeza Bleivveisa, in sicer v nakladi 1000 izvodov. Natisnil in naložil jih je tiskarnar Jožef Blaznik.
Ta dogodek je bil za tedanji čas velik, kajti po tolikih naporih, ki so jih podvzeLi tedanji slovenski rodoljubi, smo Slovenci vendar lo zopet po 43 letih prišli do slovenskega časopisja, ki je odslej ostalo vedno živo do današnjih dni. Ne praznujemo danes stoletnice slovenskega Časopisja, temveč bo vsak čas že 150 let, odkar je Vodnik z Ljubljanskimi novicami (1797—1800) ustanovil prvi slovenski časopis; toda danes praznujemo stoletnico nepretrgane kontinuitete ter hitrega razvoja in napredka slovenskega časopisja, kateremu Kmetijske novice pomenijo samo prvo otroško dobo in uspeh mnogih prizadevanj za slovenski list že dvajset let pred njimi.
Kakor vemo, so že 1. 1824 nekateri duhovniki (Cigler, Andrioli, Holzapfel) hoteli izdajati svoj list, pozneje Čop, kakor je razpravljal s Čehi leta 1835., pa tudi štajerski graški krog z Miklošičem in Vrazom, ali Ljubljančan Kordeš, urednik nemške Carniole. Toda ti listi bi bili več ali manj literarnega značaja, kakor tudi tisti, za katerega je prosil trgovec Smolej in mu določil Prešerna za urednika. Prošnje so hodile do samega cesarja in bile — odbite. Šele tista prošnja, ki jo je Blaznik poslal 1. 1841. na nadvojvodo Ivana preko gra-žkega »Društva za pospeševanje obrti in industrije«, je bila ugodno rešena. In tako so »5. malega srpana« lahko izšle Kmetijske in obrtne novice, izrazito strokovni list, ki pa je pod vodstvom dr. Bleivveisa postal glasilo vsega slovenskega narodnega preporoda. Tako se je iz skromnih počet-kov začelo delo »pri temeljih« ter budila narodna zavest, naučili so se Slovenci brati, in sicer — v enotnem pravopisu, ko 60 Novice kmalu prevzele gajico, ter se zavedeli, da niso samo Štajerci in Kranjci, temveč — Slovenci, narod.
Ko se danes spominjamo teh delavcev, ki 60 z napori ustanavljali novo nepretrgano časopisno tradicijo, se spominjamo tudi vseh tistih, ki so v zadnjih sto letih dvignili gladino našega časopisja na evropsko gladino ter ustvarjali našo časopisno kulturo, ki ne zaostaja za najboljšo v svetu. Danes si naroda brez časopisja ne -moremo misliti.
"K SLIKI NA DESNI:
Prva stran prve številke Novic. »Skerbno naj vsak-kteri Krajnez saj osnanilo prebere.«
Kmetij fkc in rokodelfke novize.
Na fvetlobo dane od z. k. kmetijfke drushbe.
JI? t.
V fredo 5. Maliya §erpana.
1343.
Osnanilo.
IT,
i zhenoftl, umetnoftl to »najdenj« fo fe v kratkih letali tako rasfMrlte, de krtnrbnll ■ njimi naprej ne kiti, ne pofoema, tiar fo drugI korilluign aaajdti, ampak fe terdovratno (tanga der»hl, gre rakovo pot, vftiki Jon mrjn »on, fe v 8dojnim obraaenjl fvetti no aonjde, v fredl fvi»jib rojakov, aaanzov lito prijatlov II oCMino ptnj deahele« adl, In fi DO moro nikakor pomagati.
Siulll krojnCkim kmelam Ino rokndelzsm, kterl fo ptujih jtrlko* alfo or.lilM, fe tnko gnitl Kar vlilll«, ftlfl.ljn tli l>erejo, «nujo pnfnenmtl, tod« ninlii, kir II po redkim »vuonj detltele »rejo, In mol,, berejo, kir ptujili je«ll<iiv n* rniumljtt, Is v krajnfkim jcnlkti »vuuuj luolitvlz uir.h pifr\aic» nI. Sladl le lituanit a vllin , kar f.i uzlunolti in uiuetuolli n.iim koriflniga »najdile, jim pukaint In jili nnpoljat, kako fe a oar mnjnrhim pertadianjitn vT.ik« delo opravi, kako lo kje »Dajo tvoj perdelk a pridan, v dnar fpriivit, kalin in kjo aoajo »a fe potrebne rez hI, to jc orodje, alilvecli, oblako In I. it. po ženi (i prevldili, kako verle obdeinvatl, — drevje ravnati, laditi, zbediti, In zepHI, kliku thhill/e. aliidoe gofenze (fvlloprrjk«), doiuatliii ahivlno In perotno ravnali, Iplolt jim pot kasat, po kteri bodlvflil bojo brei veliklgn pcrtailjauiit I - litija 11, fclil in fvnjl drut-ltitil bolj ohlapno ahivlenjo pervoritill »»mogli, — krnelo in rokodelzo opomnili oeinaruoll, nerodnuft iu riiktnllirih navad, Itlero njilt flan nar ve/h greni', jiin navod dnli, kako annjo tvoje adrnvje, Iti nar ifzltl dar boahjl perhranill, In fi milo »hlvleuje dolgo obvnrvnti, je namen teb novi*. Kmetovfk« In rokodelfk« iljania, kierit fc v drugih deslielalt drugailil, kultur per nttf opr.-tvlnjo, bo,In rn«fo|ene, knriflno nafvcluiii«, mejil knriftoo otlfvclvant. Nove «piydenja bodo milimi nannnjcne, pa tn.lt raafojene, zlie fo pofneninnja vredne ali ne.
Kmetijfko In rokodelfke v rioveofkiin nuiifneoe hukve (knige) bodo (vrlin pregledan«, In njih vreitnnft pofhlMtn prevdarjenn. Vre vikfbl poftuve Iu povelja kiuetijflvo iu rokodelftvo fadevajo/.ke, lutll monoliti » tek rezkek bodo tukej raaglafeoe.	*
,Skerbno D ahetl vfakktlrl Krajnez potnatl fvojn knunfko debelo, fe lainanitl • Ipiegltolnl rojaki, Ino (vedl'i Imenitne prlgodke tvojih fpredalkor. Te »helje »polnili bo pufehna fkerb naflta.
Sa fklep bo naNedval ahllnl kup vfaklgn tjedna v l.jlibljnnl Ino » Krojno.
I« lega tnpopndkn je liiblui f|itnnitll namen, rllj In koti/, leh novi/., nnmrvrh poduk In nnpeljevttij« kmetravzov In oncrtnlkov nll riikndelr.iiv a fvoj Ran kolikor je mogo/ho aboljfliall j nn pa dolii/lilre a njimi Ifkntl. pa lta.lt n« fiuno krntofhine uzhitl, nll krnjnl ki jeiik zhiftill. V pomnukanji krnjnfkili bcfedi fi liomo enako llitu/uni* Nemram. In.li'/.hc-ham, llttlam, Poljakom pluje befed« apiiftidill. Sulorej ho njih kop prav nltek, pa tudi nb kode inogozhe perjajniin pomaga v/t,m Iruda obilno plazhvatl, nmpnk ».. k. Ilrnsliba krnjnfkili ktnrivivzov. klern fe je Pogojenja teh noviz lotila, iu njih fpe/hnnje nare »fela, I mu vfe upanj« do fvojih zhaAitih deletlinikov, kttrim pohnljflianj« flami kntel»iivzu» In oberlnikov na fertru let h I, do ji Imdn v vfim pripomogli, namenjeo zilj tlofeihl. Vfaka piimozb ho bvalcthno vtela, In po vreduoftl • imenam pifarja nnlifnenii.
Vfnkkierl poduk v zhiftenju jcilk« ali » drugI rezbl oar bode rasvefclll, In nam ta loaraloje veljat, it f« fl uovt/.e pr(ja<oih deleihuikuv ratvrfele.
Te novfze pridejo vfako fredo nn dvih iketertnlh tlrtih » Ijnhljaal na Mu«. PUzhniojt. fc w ptfhrnUl fc k trmehiflie druihltt v klfhl 193 , .Salendro.l itlizl bll.o llrega; ta l.juhljano m .a lifle, ki jih n,- dobivajo po pifhll, «,01.
! ,1 n V 7 ** r"'	n ; ",rti"",ie> " ""» >•" nailfkovavzn na Bregu Nr. ino. r0 nofbil ,cljajn 1» zelo
J 3o - P»l i«'« i a. i5 kr. fo »th ». h pofkub f« »«»j» 4,1,1,1 .	J _
V Ljubljani fl. Maliga Serpana iO^J*
V spomin dvema žrtvama iz vrsl časnikarjev
0b obletnici smrti Frana Straha
V Stožicah, severnem delu Ljubljane, je na praznik sv. Petra in Pavla pred letom dni od zavratne morilčeve krogle zadet padel daleč okrog znani in obče priljubljeni novinar Franc Strah. Zaplakala je vdova s tremi nepreskrbljenimi otroki ob bridki izgubi vzornega miža in očeta, Zeplakali so mati, brat in sestra in z njimi vse Posovje. V grozečo praznino, ki je kakor mora zajela zapuščeno družino, je odjeknil klic: Zakaj tak strašen umor?
Prisluhnili smo vprašanju in slišali nanj kot odgovor: »Osvobodilna« fronta, ki jo vodi brezbožni komunizem, je segla po Tvojem življenju ter Te odtrgala družini, kateri si bil vseskozi dober mož in skrben oče. Komunizem Te je vzel Posavju, za katerega kulturni in gospodarski napredek si posvetil svoje življenje. Od mladih nog
si se na Ježici udejstvoval v katoliških organizacijah. Pri vestnem opravljanju svojega poklica in vzorni skrbi za dom in družino si še vedno našel čas za javno delo. Kdo naj prešteje večere, ki 61 jih žrtvoval knjižnici, Tvoji posebni negovanki. Koliko različnim sejam si predsedoval, v koliko odborih sodeloval, kolikokrat si fantom predaval, koliko podrobnega dela si si napravil s hranilnico, koliko prošertj, potov in posredovanj si v teku svojega delovanja napravil, koliko podpor razdal, koliko posojil in koliko služb preskrbeli »Naš dom«, otroško zavetišče in nova fara naj bi po Tvoji zamisli bili program našega bodočega dela. Koliko njih, ki 6i jim preskrbel kruh, Te je zatajilo! Prav zaradi naštetih del, zaradi svojega izživljanja za dobro, si bil trn v peti »osvobodi-teljemit. Ti so hoteli Tvojo smrt zaradi tega, ker si bil cel in odločen katoliški mož, ki se ni bal svoje prepričanje tudi javno izpovedati.
Verujemo in trdno upamo, da si pri Bogu rejel plačilo za svoje delo in mučeniško smrt. aj bo Tvoja dragocena žrtev nam v vzpodbudo, onim pa, ki zaslepljeni in zapeljani še niso spregledali, v-resen opomin, kakšni so cilji komunizma. Zaupamo v Božjo pomoč in pravičnost in obljubljamo, da bomo delo, ki si ga Ti začel za boljšo bodočnost Tvoje in naše ožje in širše domovine, po Tvojih stopinjah nadaljevali. Tvoj duh
E
naj spremlja in vodi naše delol Ti pa uživa) pri Bogu večno plačilol
Ob Debeljakovi obletnici
Leto dni poteče 4. julija, kar se je prvim vrstam muče-nikov po enajstdnev-nem trpljenju v gozdovih pridružil s tragično smrtjo tam pri Kompoljah časnikar Jože Debeljak. Tragičen je njegov konec, kajti s krvjo je orosil zemljo, ki mu je bila najdražje v življenju; njegovo ljubezen in priklenje-nost na rodno grudo mu je usoda vračala s kupo, napolnjeno z grenkobo In trpljenjem. — Reven, brez beliča, je sejal dobrolo s prijazno besedo do vsakogar, poln idealizma in vere v lepoto. S kroglo so mu izkazali hvaležnost.
Mirno sniva med mučeniki na dobrepoljskem pokopališču, molčeč opomin, ostro svarilo sinovom svoje domovine. Duša pa za Kajne prosi pri Bogu: Oče, odpusti jim krivico, ki so mi jo 6torilil
Pot zmote
Razvojna črta zmote je vodno dolga in zelo la-motana. Iz nejasnih in nedoločnih začetkov se počasi razvija v vedno določnejše obrise, dokler 110 nastopi kot odločna negacija resnice. Zalo je razumljivo, zakaj mnogokrat dobri niso pravočasno nastopili in nevarne zmote zatrli že v kali. Lastnost skoraj vsake zmoto jo namreč la, tla nastopa vedno pod videzom resnico in prehaja lo Htopnjoma tlo svojo dokončno obliko, študij zgodovino nam nudi veliko takih primerov, ko so jo iz malenkostnih in 11» zunaj nedolžnih začetkov razvila stnpnjo-ma velika zmota. Tako ima moderno brezbolniško gibanje svoj idejni začetek v na videz neprizadetem racionalizmu in poznejšem pozitivizmu. In je v tisti tilozitiji. ki jo že dolgo skušala odtrgati znanost ml vero in življenje od Cerkve. A še preden pretehtamo razvoj brezbožniškega gibanja, so spomnimo nekoga drugega idejnega trenja, ki jo dovedlo velik del Evropo v odpad od katoliškega občestva. Omenili ga dr. J. Turk v svojem delu »Pola in cilji sholastike«.
Oh konru trinajstega stoletja so je v krščanskem miselnem svelu pojavila posebna filoiotska strtija, notninalizein, ki je nastala v ghivnem kot odpor proti realistirni filozofiji svetega Tomaža. So danes so mnogi mišljenja, da je šlo takrat le za besedno borbo, šo bolj pa so bili prepričani o praznoti trenja med nominalizmom in Tomaževim realizmom takratni duhovi. Na več krajih se jo zgodilo, da so po univerzah z ostrimi ukrepi zatrli tako eno kot drugo mišljenje, ker so pač videli v obeh le nepotrebno prepiranje in dlakorepljenje. Nomi-nalizeni pa jc počasi zorel in se vodno bolj razvijal svoji usodi nasproti. Ko jo potom v štirinajstem stoletju nastopil angleški frančiškan Viljem Ockhatn in nauk noniinalistov še stopnjeval, jo bilo žo skoraj prepozno. Ockhamovi nauki so bili sirer obsojeni, toda no javno. Razlos, zakaj si niso skoraj vrč upali obsoditi okamističnih zmot, jo bil pač razumljiv. Razvojna pol okamizma vodi namreč od posebnih naukov Škota, ki je la plaz nekako sprožil, preko Duranila in Aureoiijn do Orkhama samega, a lo stopnjoma, a no skokoma. Ako se niso preganjali nauki prvih treh, jc bilo ložko kar naenkrat obsoditi Ockliaina, ki jo nauke prejšnjih lo povzel in po svoje izpopolnil. Na tlruui strani pa so so okamistične zmote udomačile lutli zalo, ker so jih izoltraaeni duhovi sprejeli bolj nekako iz politično pripadnosti, niso pa iz njih takoj izvajali pogubnih posledic. To so šele storili poznejši rodovi ter z nastopom Martina Lutra, ki je bil iz Oka-movo šole, prišli v protestanlizem iu lako odtrgali velik del Evrope od katolicizma.
Podobno pot jo imelo tudi gibanje, ki jo končno privedlo do modernega borbenega lirezboštva ali boljševizma. Pota zmot so v vseli dobah v glnv-neni enaka. Zato se je (udi boljševizem najprej pojavil v nedoločnih obrisih v filozofiji racionalizma, ki je božje razodetje nadomeščala z dognanji čistega razuma. Malokdo jo mogel takrat sluliii, da bo la stranpot pozneje pripeljala tlo tako hudih posledic. Toda zmota 110 ostane nikoli pri svojem prvem začclku, temveč se razvija po lastnih zakonih do svojega konca. Racionalizem so zlasti v osemnajstem stoletju vodilni duh ovi, tudi mnogi katoliški, kar na splošno sprejeli kot osnovo evropske kulture. Kantovsko filozofijo pa so predavali tudi po mnogih bogoslovnih semeniščih in mnogi bogoslovni profesorji so kar tekmovali, kdo bo bolj prepojil duhovniški naraščaj s kantovsko, krščanstvu lako tujo miselnostjo. Iz vse le miselnosti se je potem razvil pozitivizem, ki jo odrezal človekov pogled oil nadnaravne in ga usmeril na zgolj tvarni napredek. Ko so bili duhovi tako pripravljeni in t materializmu dobro utrjeni, je nastopilo brezboštvo v obliki komunizma ter začelo neposredno pobijali temeljne vrednoto krščanstva.
Tako so katoličani sami pomagali pri razvoju brezboštva, ko so podpirali njegove idejno začetke. Seveda je težko presoditi, kam ho šla ta ali ona stranpot in ali bo imela tako pogubno posledice. A to je lo en razlog več, da se jc treba vedno držati celotno resniro in nikoli odstopali od njeno ravne poti. Poleni pa je tudi v bistvu zmoto samo, da vodno bolj raslo in gre svoji skrajnosti nasproti, če so le dani še tako neznatni in malenkostni začetki. To volja vedeti tudi za sodobne razmere, ki jo zanje značilno odstopanje od katoliško resnico na ljubo nekaterim drngini sistemom. Tako vlada pri nekaterih duhovih šo vedno mišljenje, da jo mogočo Marxa pokristjanili nn la način, kakor jo Tomaž Akvinec pokristjanil grškega Aristotela in na njem zgradil svojo filozofijo in teologijo. Drugi pa spet po metodi dialektičnega materializma trdijo, da predstavlja komunizem v sodobnem življenju neknko tezo, katolicizem antitezo, oni pa tla skušajo združili zahteve obeh v eno ter s lom ustvariti sintezo. Pristaši tega sintetirizma v svojem prizadevanju žo niso sicer dosledni, a zmota ni nikoli v začetku dosledna. Selo pozneje pokalo pogubnost svojih posledic, ko so duhovi žo po njej osvojeni in ko so zdravilni ukrepi žo tnalo učinkoviti, če no sploh prekasni.
KULTURNI OBZORNIK
Stoletnica »Novic«
Danes, 5. julija, je minilo sto let, kar je zagledala beli dan prva številka »Kmetijskih in rokodelskih novic«, ki zavzemajo v naši kulturni in politični zgodovini važno mesto. »Kmetijske in rokodelske novice sicer niso bile prvi slovenski list, saj je že Valentin Vodnik izdajal v letih 1797—1800 »Lublanske novize«, vendar tvorijo vprav Novice neprekinjeno verigo med prvimi stopinjami slovenskega časnikarstva z novejšo dobo, ko smo tudi na tem področju stopili v krog najkulturnejših narodov.
Naš narod je v dobi pred 1. 1848. bil predmet zaničevanja. Izobraženci in meščani, kolikor smo jih imeli, so se nam večinoma odtujili. Samo slovenska duhovščina je poleg malega števila dijakov, redkih meščanov in svetnih izobražencev tvorila slovenski izobraženi stan. Razumljivo je, da Prešernova poezija v takih raz.merah ni mogla najti mnogo odmeva.
»Slovenskih knjig ne kupuje nikdo,« 60 rekli Slomšku knjigarnarji, ko je hotel izdati slovenski molitvemik. Jezikoslovec Kopitar je tožil nad težkim položajem: »Kmet ne piše, omikanec je nemški izobražen in renegat, s slovenskim jezikoslovjem se bavi zatore samo kak dilelant, ki mora svoje rojake malome oproščenja prositi za zabavo.«
Tudi glede šolstva je bil niš položaj slab. Marija Terezija in zlasti Jožef II. sta smatrala šolstvo kot sredstup za ponemčevanje. Zato so začeli od 1. 1830. dalje duhovniki poučevati v narodnem jeziku. Nastale so nedeljske šole, ki jih je zlasti uvajal lavanlinski škof Slomšek, ki je pred slo leti izdal »Blnžeta in Nežiro«. Na srednjih šolah pa so bili učitelji, ki so poučevali tudi slovensko, kakor Čop, Krsnik, Martinjak, Uloboč-
nik, i* bel« jrta«,	•
Naše moči pa je cepila starodavna razcepljenost, ki je ustvarila separatistične interesne kroge in nam slabila zavest narodne skupnosti, ustvarila celo nasprotovanja in zbadanja med brati istega jezika, a različnih kronovin, v katere smo bili brez lastnega pristanka razdeljeni. V kolikor enot so nas razbili, na toliko delov so nas vlekli v imgnu interesov različnih vrst.
»V teh razmerah je bila sv. cerkev«, kakor je zapisal škof Slomšek, »edina varuhinja, dojnica in mati naše narodnosti in jezika. Le ona je nam ohranila in otela iskrico mile slovenščine.«
Slovenski rodoljubi so v tej dobi poskušali ustanoviti politični in literarni list po zgledu Gajevih zagrebških »Ilirskih Narodnih Novin« in »Danice Ilirske«. Kljub številnim prošnjam pa nikakor niso mogli dobiti dovoljenje. Šele 1843. se je mogel na priprošnjo nadvojvode Ivana, ki je bil predsednik graškega Društva za pospeševanje in podpiranje industrije za Notranjo Avstrijo, ustanoviti list, ki pa se ni smel baviti s politiko in leposlovjem, pač pa s kmetijstvom in obrtjo. Tako so bile v petek 5. julija 1843. »Kmetijske in rokodelske novice na svitlobo dane od c. kr. kranjske kmetijske družbe, v red devane od doktorja Janeza Bleivveisa«, ki je kot tajnik Kmetijske družbe postal urednik in po njih pozneje »oče naroda«.
Kdor koli lista po sivkastih listih častitljivih »Novic«, ima vtis kot bi bral kroniko slovenskega naroda. Danes 6e bralcu zde starodavne »Novice« kot zaseben zapisnik. Da, to je kronika našega preporoda, v teh listih je z vso navdušenostjo in negotovostjo pisana njegova zgodovina. Slovenski preporod sicer ni bil zasluga »Novic«, pač pa so bile »Novice« njegovo glasilo in gibalo, ki je vzniknilo prav iz preporodnih idej. Čeprav je moral nositi okorni naslov »Kmetijskih in rokodelskih Novic«, je bil to spričo dejanskih razmer do 1848. edini slovenski list. Led je bil znova prebit, slovensko prerodno gibanje ie dobilo svoje glasilo in odsle j nihče "več ni mogel popolnoma zadušiti slovenskega časopisja.
Ako imenujemo Vodnikove »Lublanske novize« samo poskus, potem moramo smatrati »Kmetijske in rokodelske novice« za otroške stopinje slovenskega časnikarstva sploh. Kljub naslovu kmetijskega in obrtniškega glasila so bile vendar »Novice« mogočen glasnik naše narodne zavesti in branih naših pravic in teženj, ker so se samo v z.ačetku res bavile s kmetijstvom in obrtjo, a nato vedno bolj z literaturo, jezikoslovjem in politiko.
Z »Novicami« se je odprla pot do enotnega slovenskega pravopisa, enotnega knjižnega jezika in enotno narodne ideje. Ljubljana je postala središče slovenske tiskane besede. Pod okriljem »Novic« so se združili pisatelji in pesniki iz vseh slovenskih pokrajin, ki so bili doslej brez glasila.
Zanimivo je opaziti, kako so »Novice« polagamo prehajale od kranjščine k slovenščini. A ustavile so se tudi jezikovni mešanici ilirščine, sprejemale pa so polagoma gajico in tako napravile odločilen korak do združitve Slovencev v enem pravopisu.
Poezija »Novic« je bila v začetku, bolj roko-delsko-kmetijska«. Tudi v poeziji so se javljale utilitaristične ideje poučevanja kmečkega ljudstva, zlasti pa je Koseski s svojimi visokodone-čimi, a marsikdaj nerazumljivimi verzi navduševal v »Novicah« za sodobne politične ideje. Pri »Novicah« pa je sodeloval tudi Prešeren, čeprav je v njih objavil samo nekaj prigodnic. Vendar so »Novice« ponatisnile tudi Krst pri Savici. S svojimi pesmimi so sodelovali tudi Malavašič, Potočnik, Žakelj-Ledinski, Svetličič, Toman, Cim-perman, Valjavec in Tomšič. Poezija pa Novicam ni bila najvišja vrednota. Urednik Bleivveis je jasno povedal svoje nazore glede pesništva: »Pesem je sicer krasna stvar, ali le ena cvetlica je med družim cvetjem na narodnem polju.«
»Novice« so bile do ustanovitve Slovenskega Glasnika v Celovcu (1858) središče našega slovstva in. glavno zbirališče vseh pisateljev dobe narodnega prebujenja. Tedaj pa, ko so se začeli , pojavljati drugi listi, je začela toniti slava >No- I
vic«. Leta 1884. pa je Kmetijska družba začela izdajati »Kmetovalca« in tedaj so »Novice« dobilo tekmeca še na strokovnem področju. »Novice«, ki so svoj čas vodilno usmerjale slovensko javno mnenje, so tako izgubljale svoj pomen, dokler 26. decembra 1902. niso prenehale izhajati.
Ob stoletnici »Novic« se bomo spominjali, koliko dela je bilo treba, da se je naš narod prebudil k življenju, spomnili se bomo, s kakimi težavami so se morali boriti naši kulturni delavci pred sto leti, da so nam zgradili temelje narodnega kulturno-prosvetnega dela, na čigar dediščini gradi stavbo slov. kulture sodobni rod. K-č.
Slovaški državni nagrajenci. — Zadnjič smo poročali o hrvatskih državnih nagrajencih za umetnostno uveljavljanje. Morda bo koga zanimalo, kateri so bili letošnji slovaški državni laureati, ki so dobili nagrado o priliki četrte obletnice samostojne Slovaške. Izmed pisateljev je dobil to nagrado Konštantin Culen (roj. 1904) za svoje delo »Zgodovina Slovakov v Ameriki«. Pisatelj je sedaj časnikar ter poslanec v slovaškem parlamentu, znan pa je predvsem kot zgodovinar slovaške preteklosti doma (Slovaška dijaška tragedija) ter v Ameriki (poleg nagrajene knjige jc važna knjiga o Pittsbur-ški pogodbi). — Na področju glasbe je dobil nagrado Mikulaš Moyzes (1872), ki spada med najvidnejše slovaške glasbenike ter je dobil nagrado za celpkupno delo za svojo 60 letnico. Najbolj jo znan po svojih zbirkah slovaških narodnih pesmi. — Izmed igralcev je dobil nagrado dr. Janko Bla-ho (1901), ki sc je po pravnih študijah posvetil gledališču ter je eden najboljših slovaških opernih pevcev sploh, ki nastopa od 1. 1923 dalje ter vsebuje njegov repertoar 120 oper in operet. V svetu je vpčkrat pel slovaške narodne pesmi. Izmed likovnih umetnikov je nosilec državne nagrade Franjo Stefunko (1903), ki spada med kiparje monumen. talnih del, kakor sla spomenika Hviezdosiavu in Hlinki ter portreti Škultetyja in drugih. On je tudi izdelal model za 20 ki kovance y novi državi,
te §tO¥A£&
Koledar
Nedelja, '4. mal. srpana: Prokop, opat; Urh,
škof; Berta, devica.
Ponedeljek, 5. malega Rrpana: Ciril ln Metod, Škota in apostola; Ant. Zakarija, spoznavalec in ustanovitelj reda.
Torek, (>. malega srpana: Bogomila, sveta žena; Dominika, devica in inučenica; lliksij, mu-čenec.
Zgodovinski paberkl
4. malega srpana:
I. 1540. je umrl v Triesteju škof Bonom o
Peter, humanist in prijatelj reformacije. Rodil se je 1. 1458., odšel na študij v Bologno, se 1. 1485. oženil in iinel sina Ludovika. Po rani ženini smrti je vstopil v semenišče in postal duhovnik; največ jo živel in delal na avstrijskem dvoru. L. 1502. je bil imenovan za triestinskega škofa, pa ostal še dalje na dvoru in opravljal razne službe, tako je postal za vlade Ferdinanda veliki kancler nižjeavstrijskih dežel. Šele potem, ko je propadla njegova kandidatura za dunajsko nadškofijsko stolico, je odšel v Trieste, kjer si je uredil sijajni dvor. Bonomo je ponovno posegel v razmere južnoslovan. dežel in opozarjal vladarja zlasti na turško nevarnost. Bil je navdušen humanist, pa se je kljub temu živo zanimal za ljudsko govorico in razlagal svojim klerikom Vergila ne samo v italijanskem in nemškem, ampak tudi v slovenskem jeziku. Z reformacijo se je seznanil iz spisov Erasma Rottcrdamskega, naglo se je oprijel njenih gesel in misli ter postal glavna opora protestantizma ob Adriatiku. V slovenski kulturni razvoj je posegel s svojim vplivom na Primoža Trubarja, ki mu je dal versko orientacijo in najbrž tudi potrebo za razmišljanje o potrebi slovenskega pisanja —
1. 17"(». so se upric Angležem njihove kolonije v Severni Ameriki in proglasile neodvisnost; to je začetek Združenih držav. Angleži so proti upornikom nastopili z vojaško silo, začel se je boj na življenje in smrt med mogočno ter bogato Anglijo in za vojno nepripravljeno Ameriko. Toda Angleži, ki so kupovali za drag denar nemško najemnike, niso bili posebno navdušeni za to vojno, niti niso izrabili izpočetka svoje premoči; manjkalo jim je namreč spretnih poveljnikov.,Nasprotno pa je ustvaril vztrajni Jurij Washington, ki so mu uporne kolonije zaupale vodstvo, hrabro armado, ki je angleške čete pondovno porazila in jih končno zaprla pri Saratogi. Ta poraz je imel važne politične posledice; izpremenil je kolonijal-ni boj v svetovno vojno med Angleži in Francozi, ki so se zvezali z uporniki in priznali neodvisnost ,USA (1778). Tej zvezi sta se pridružili še Španija in Nizozemska. Vse tri države so upale, da bodo omejile angleško pomorsko in kolonialno premoč. Boj se je vršil na kopnem in na morju, v Evropi, Aziji in Ameriki. Po porazu pri York-towna so priznali Angleži v Parizu (1782) neodvisnost Združenih držav in jim odstopili ozemlje vzhodno od Mississipija ter do južnega roba Velikih jezer. Prihodnje leto so se v Versaillesu pogodili tudi z ostalimi sovražniki.
Novi grobovi
+ V ljubljanski bolnišnic! je umrl 2. julija
f<0 hudem trpljenju v 68. letu starosti g. B e 6 a j Anton, hišni posestnik iz Salezijanske ul. 7. Pogreb bo v nedeljo, 4. t. m., ob 4 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na šiepanjsko pokopališče.
Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Smrt najstarejše stiške župljanke
1. julija letos je umrla najstarejša stiska žup-ljanka Marija Koščak. Rodila se je 7. marca 1846. v Troščinah poliške župnije št. 3, iz družine Dre-melj. Poročena je bila dvakrat. Prvič se je poro-
Mite se lezikev
Naročite naše odlične slovarje:
Bajec K a 1 a n ; ItalltOnShO SlOVenShl
Slovar. Vez. L 48 — Grad: siovensfto lfai!|anshl slo-
varce«. Broš. L 8 — .vez. Lil — Breznik Ramovš: SIOVCnSKI prUVOptS.
Broš. Tj 11-—. vez. 171— Piskernik: NemŠhO SlOVCIlShl In SlOV.
nem. siovarCeh. Broš.L20—, vez. 26 —
Pretnar: TranCOSKO SlOVCIlShl SlO-
var. Vez. L 46 — Kotnik: siovensho froncoshl slovar. Vez. L 31 — Muiaček J.: Ltbenih angieShrga lezlho
Broš Lir-. vez. L 27 — Bradač: Slovar tUjK. II. pomnožena iz-' daja. Broš. L 86'—, vez. L 44"—
LJUDSKA KNJIGARNA
V LJUBLJANI — PRED ŠKOFIJO 5
MikloSifieva cesta 5 - Podružnica v Novem mesto
čila z vdovcem Jožetom Mifilič v Metnaj na it. 28, v februarju leta 1867. Iz tega zakona je bilo pet otrok. Od teh živita Se dva sinova: Alojzij, ki je vse življenje ostal zvest varuh svoje matere, in Janez, ki z družino gospodari na domu prvega moža v Metnaju. Mož Jože ji je umrl 22. marca 1896. Potem se je 1. oktobra 1911, stara že 65 let, vdrugič poročila z Jožetom Koščakom, zopet z vdovcem, v Stično št. 19. Drugi mož ji je umrl čez 7 let. Od takrat je ostala s sinom Alojzijem sama. Vsa stara leta je sama gospodinjila, delala na polju, živino odpravljala, šivala, prala. Do lanskega leta je čitala in šivala brez očal. Saj se je hvalila, da z lahkoto vtakne nit v živanko. Od leta 1826. je med vsemi župljani dočakala največjo starost. Od ustanovitve župnije — po razpustu samostana L 1784 — jih je le šest dočakalo večjo starost. 27. septembra 1790. je umrla v Stransk« va«i it. 9 Katarina Zupančič, stara 109 let. Dne 9. marca 1797. je umrl v Stični št. 32 Jakob Anžlovar, star 98 let. Dne 8. septembra 1799 je umrla na Mležče-vem St. 14 Marija Zupančič, stara prav tako 98 let. Dne 8. avgusta 1805. je umrl na Viru štev. 7 Anton Jerič, star točno sto let. Dne 5. oktobra 1821. je umrl v Dragi št. 18 Martin Dremelj, star 104 leta. Dne 5. novembra 1826. je umrl v Stični št. 4 Franc Grajžar, star 106 let. — Počivaj v mirul
k*,«, PRVI PETEK
spisal D.Jakob Zibert D. J. se spet dobi. Izšla je v drugem natisu. Prva izdaja je bila razprodana v treh tednih. Knjiga ima 240 sir.; stane hroMrana 10 lir, v plaino vezana 18 lir, po pošti 1 liro več. — Naročila sprejema:
Upravo Glasnika srco Jezusovega,
Ljubljana — Zrinjskega 9 Dobi se tudi po kn|igarnah
. . . . ----------------- — „e pre
lja s svojo pametjo in svojimi rokami. Od do-je odšla z 11 letom, služila pri dveh dru-n, v aprilu 1919 pa je stopila v službo k
ma
žina
Lep jubilej poštenih rok
Kdo bi si mislil, da je Marija Kra-šovec, ali z domačim imenom »Mica«, dopolnila te dni 60 let svojega delavnega življenja! Nihče, ki jo vidi s trdnim korakom iti vsak dan na trg, bi ji ne prisodil te dobe, niti ne, da ji je vsa ta življenjska doba minula v trdem delu, kakor ga hišnim poslom prinaša dan za dnem. In v duhu, ki ga kmečki otroci nesejo s svojih domov v svet, je k svojemu življenjskemu jubileju pridružila še jubilej svojega dela in svojih poštenih rok: praznuje namreč obenem 25 letnico, odkar je v službi pri isti družini! Svojega doma v Vrhniki pri Starem trgu ni dolgo uživala; kakor mnogim kmečkim otrokom, je trdo življenje tudi njej kmalu pokazalo pot v svet, da se preži v
li rc" ila
f - -t°P>
svoji današnji gospodinji pej. Pavli Čop, ženi art. podpolkovnika v p., ki ga mnogi njegovi li vrstnikov poznajo zlasti iz leta 1918-1920. Službo je nastopila v Ljubljani, nato pa s to družino delila prijetno in neprijetno tistih let in z njo prepotovala skoraj ves »slovanski jug«: pozna Ko=ovsko Mitrovico, Prištino, Banialuko, Herceg Novi, prišla je s to družino slednjič, nazaj pod domače nebo, v Babno polje in se z njo po I. 1941 preselila tudi v Ljubljano, kjer še vedno_ v nekdanji čilosti, urnosti in praktičnosti, ki jo da dolga življenjska izkušnja, predvsem pa v neoporečeni poštenosti, opravlja svoje posle. Povsod, kjer koli ie bila, je pustila za seboj najboljši vtis, najbolj pa se je seveda vrastla v družino, v kateri ji je minilo toliko tako pisanih in dogodkov polnih let.
Ko danes praznuje svojo 60letnico in v družini jubilej svojega dela, se vrsti njenih vrstnic in znancev in številnih gostov družine, ki jo vsi poznajo kot vedno enako pridno, vedno enako urno »našo Mico«, pridružujemo tudi mi in ji k temu pošteno prisluženemu prazniku od srca čestitamo in ji želimo, da bi še dolgo vrsto let z današnjim trdnim, kmečko samozavestnim korakom merila pot od Mirja na trg in nazaj in po mestu sem in tja in si nabrala še ča-stitljivejših življenjskih praznikov!
Cerkveni vestnik
Praznovanje sv. Cirila in Metoda v bežigrajski ! cerkvi. V ponedeljek, 5. aprila bodo Bežigrajčani j slovesno proslavili svoja farna patrona sv. Cirila • in Metoda v župnijski cerkvi, ki je edina v naših krajih posvečena velikima slovanskima blagovest-1 nikoma. Svete maše bodo kakor ob nedeljah in
praznikih ob 6, 7, 8, 9 in 10. Pri ivetem opravilu ob sedmih in pri večernicah ob pol osmih zvečer bosta tudi cerkvena govora. Ves dan bo izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Vse vernike vljudno vabimo, da ga pridejo počastit z molitvijo ter 6e priporočit njegovi močni zaščiti in obema blagovest-nikoma, da bi s svojim blagoslovom varovala in ščitila ie nadalje župnijo in njene župljane. Praznik se prenese tudi še na nedeljo, 11. julija. Tega dne bo ob desetih slovesna sv. maša, pri kateri bo pel mešani cerkveni pevski zbor Tomčevo mašo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu.
—	Mašniško posvečenje. Dane«, v nedeljo 4. julija, bo prevzvišeni g. škof ob 7 zjutraj v stolnici posvetil 21 diakonov ljubljanske škofije v duhovnike.
—	Novo mašo bo imel v karmeličanski cerkvi na Selu g. novomašnik Stanko Perčič v ponedeljek, 5. julija, na praznik sv. bratov Cirila in Metoda. Pričitek slovesnosti ob 10. Slavnostni govor bo imel g. stolni kanonik dr. Jan. Kraljič. — Lepo povabljeni!
—	Duhovne vaje ca učiteljice. Zveza katoliških učiteljic obvešča cenjene gospodične učiteljice, da bodo posebne stanovske duhovne vaje od 3. avgusta ob 6 zvečer do 7. avgusta ob 9 zjutraj v Lichtcnturnovem zavodu v Ljubljani. Duhovne vaje bodo odprte s 3 govori dnevno. Vodstvo zavoda bi izjemoma sprejelo kako gospodično tudi na hrano in stanovanje (proti pogojem). Prav vse gospodične učiteljice najlepše vabimo k obilni udeležbil
—	Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije naznanja, da bodo sprejemni izpiti za prvi razred dne 20. in 21. julija ob 9.
—	Za prvi letnik uršulinskega učiteljišča v Ljubljani naj se vpošljejo prošnje do 1. avgusta.
—	Domovinski urad mestnega poglavarstva v ponedeljek in torek 5. in 6. julija zaradi snu-ženja prostorov ne bo posloval za stranke.
—	Personalno prAvni odsek mestnega poglavarstva v ponedeljek, torek in sredo, 5., 6. in 7. julija zaradi snaženja in slikanja prostorov ne bo posloval za stranke.
—	Umetniška razstava Miloša šušteršiča v
izložbi trgovine gospoda Antona Kosa v prehodu nebotičnika pod naslovom »Moja pomlad« vzbuja splošno občudovanje občinstva, ki v ve-
likem številu prihaja gledat teh 15 čudovitih olj, sestavljajočih po večini krajine iz okolice Velikih Lašč. Razstava bo le še nekaj dni odprta in zato vabimo občinstvo, naj izkoristi priliko in razstavljena delij ogledal
—	Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 6.
—	Izšla je knjižica: »Sveto mašniško posveče-nje«. Vernike, ki se bodo udeležili slovesnosti posvetitve novomašnikov v stolnici, 4. julija ob sedmih zjutraj, opozarjamo, da si te knjižice lahko nabavijo tudi pred mašo v nedeljo zjutraj pred stolnico. V tem primeru bodo vse obrede posvetitve mnogo laže razumeli.
—	Rdeči križ sporoča. V poizvedovalnem oddelku Rdečega križa, Ljubljana, Via Ariella Rea 2-II., naj se med uradnimi urami od 8 do 12 javijo naslednje osebe: svojci Cerne Andrejke, Kolan Jo-sipina, zobotehnik Muhar Hinko, Pezdirc Pepca, Slapar Franc.
—	O vrtovih in vrtni umetnosti. Nova inž. Je-gličeva knjiga je vzbudila veliko zanimanje. Vsebina je tehtna in 6odobno, tekst se odlikuje z močno, jedrnatp besedo, učinkovite so tudi mnoge lepe slike. Cena 36 lir. Dobi se v vseh knjigarnah.
—	Kino Kodeljevo obvešča svoje obiskovalce, da so odslej predstave ob nedeljah ob pol 3, ob 5 in ob pol 8 ob delavnikh pa ob pol 7.
—	Sinu in hčerki za branje med počitnicami kupite Erjavčeve živalske podobe, ki so izšle v Cvetju iz domačih in tujih logov pri Mohorjevi družbi. Hvaležna vam bosta za dobro izbiro. Naročniki Cvetja imajo 25% popusta. Oglasite se v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19.
Dentlst KOVAČ JOSIP
Resljeva cesta 6 — zopet redno sprejema
—	Gospa Justina Čekada, soproga pred kratkim zaradi kopičenja blaga obsojenega trgovca Andreja Čekada, nas prosi, da svoje poročilo o sodni razpravi popravimo v toliko, da je bilo njenemu možu zaplenjeno 4118 kg industrijske maščobe za predelavo kož (nečiščfeno ribje olje in de-gras) in le 1300m bombažastega blaga za podlogo za čevlje.
—	Tschamba Fii vam napravi pri sončenju iz pordečele kože krasno rjavo poft. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
—	Še vedno hladna jutra. V petek proti večeru se je nad Ljubljano in okolico vlila huda, kratkotrajna ploha. Spet je bilo Trnovo kraj, kjer je padlo sila mnogo dežja. Trnovska vremenska opazovalnica je zaznamovala, da je med petkovo ploho padlo vsega 3.3 mm dežja, ko je bilo v sre-diču mesta po podatkih meteorološkega zavoda samo 0.8mm dežja. Torej znatna razlika na tako majhni razdalji! Barometer in temperatura se počasi dvigata. Barometer je v soboto zjutraj dosegel stanje 764.3 mm. Jutranja temperatura v soboto je bila nekoliko višja od petkove jutranje temperature. Bilo je +10.5°. V petek temperaturni maksimum v mestu + 23.4°, v Trnovem + 24° C. V soboto zjutraj je nad Barjem valovila gosta, nizka
Izšla ie nova knjiga Slovenčeve knjižnice
težko pričakovani
JALENOVI
SOBR
II. DEL	i
s podnaslovom
Rod
Na5 najboljši pisatelj Janez Jalen nam v tej knjigi pokaže razvoj redu Ostrorogega Jelena, ' rezinah njegove veljave, njegova pota v širni svet proti Donavi in proti morju. V stiku z drugimi rodovi spozna razne novosti, ki jih ' j s pridom presaia v življenje svojega rodu. 1 Njegov rod postane naimogočnejši med koli-ščarji na velikem jezeru — ljubljanskem J
barju, kakor tudi v njegovi okolici. Po mneniu mnogih, ki so knjigo že prebrali te ta del boljši od prvega, bolj živo prikazuje žitje in bilje takratnih prebiva'cev ljubljanskega barja, zato smo prepričani, da bodo < bralci z veseljem segali po tej knjigi, ki je • tako velik donos k naši domači književnosti. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah
megla, ki se je kmalu razpršila. Bilo je že dopoldne lepo jasno.
—	Nesreče na deiell. Šestletni sin sluge na Rudniku Valentinčič France je padel in si zlomil desno ključnico. — V Velikih Laščah se je 49-letna posestnica Peterlin Rozalija močno opekla po desni nogi. Opeklina je zelo nevarna — V Prečni je 18-letna posestnikova hčerka Jožica Osolnikova padla in si zlomila desno nogo.
—	Še nekaj vremenske bilance. Kako deževen ali suh je bil junij v zadnjih desetih letih, nam pokaže kratek pregled padavin za dobo od 1932 do leto*. Junij 1. 1932. je bil vroč, suh in reven na dežju. V 15 dneh je padlo 82.1 mm dežja, mnogo manj pod junijskim mesečnim povprečnikom. ki znaša za ljubljanski padavinski pas 146 mm. Naslednje leto 1933 je bilo 22 deževnih dni in 149.9 mm dežja. To ieto je toča napravila mnogo škode. Izredno deževen, za polja naravnost katastrofalen je bil junij leta 1934., ko je v 16 dneh padlo 303.5 mm dežja. Takrat so bile po mnogih krajih velike povodnji. Izredno suh pa je bil junij naslednjega leta 1935., ko je v 12 dneh padlo samo 27 8 mm dežja. Takrat smo dosegli tudi rekordno višino temperature + 38° na 28. junija. Leto 1936. je zaznamovalo 21 deževnih dni in 168.7 mm dežja. Junij leta 1937. je bil zelo moker. V 18 dneh je padlo 234.5 mm dežja. Nasprotno jo bil junij 1938. izredno vroč in suh, Pritiskala jo po mnogih krajih suša. V 9 dneh je ta junij padlo le 27.5 mm dežja, to je najmanjša junijska padavina v zadnjih desetih letih. Leta 1939. je v 15 dneh bilo 192.1 mm dežja, leta 1940. pa v 16 dneh 127.7 mm. Junij leta 1941. je bil primerno moker, ko je v 18 dneh padlo 148.8 mm dežja. Reven na dežju je bil lanski junij, ko je v 11 dneh bilo samo 78.8 mm dežja. Letonji junij, kakor smo že poročali, pa smo imeli v 20 dneh 211.9 mm dežja.
Iz Novega mesta
Dvomesečni tečaj iz stenografije In strojepisja po desetprstnem sistemu otvori Enoletni trgovski tečaj 12. julija. Pojasnila in prijave pri vodstvu.
IMMINENTE — PRIHODNJI SPORED
al Cine-vkinu UNION
Un forte dramma che vi commuoverft Pretresljiva drama
ln ime del suitgue
Sfns kwi
Premiato alla XI Mostra Cinematografica di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi. Con -t- Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN
Režija ?' EDMUND HEMBERGER
Produzione - Produkcija: GOTTHARD FILM Esclusivita - Izposojevanje: LUX-F1LM
Drobna ljubljanska kronika
Praznovanje Srca Jezusovega
v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani
Slovesen sklep junijske pobožnosti (vrtnic) bo v nedeljo, 4. julija- Ta dan bo zjutraj ob 8 slovesna pontifikalna sv. maša z orkestrom pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvečer ob pol 8 pa bo kratek govor in slovesna procesija z Najsvetejšim po bližnjih ulicah. Obe sveti opravili bo opravil presv. lavan-tinski gen- vikar in prošt msgr. Vraber. Ta dan prejmejo lahko vsi verniki, ki so se vsaj desetkrat udeležili junijske večerne pobožnosti, porcijunkulski odpustek, to je večkraten popolni odpustek, kolikorkrat obiščejo cerkev in zmolijo po 6 očenašev, zravamarij in čast bodi v papežev namen. Zvečer po procesiji bo darovanje sveč, ki se bodo dobivale v cerkveni veži, ali darov za sveče okrog glavnega oltarja. K obilni udeležbi so vabljeni vsi verniki, zlasti pa kongreganisti in kongrega-uistinje.
Knnprfipafilla vnanodlčen ln Vnnjrreffiipl-
ja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redili shod v ponedeljek, i. julija. Pridite vse!
II. vnanja Mitrljlna kongregadja pri uršullnkali v LJubljani ima danes ob 2 popoldne shod. — Voditelj.	;
Krlžanskl moški kongreganlstl 1 m n j n
svoj redni mesečni shod dnncs, v nedeljo,
4.	julija, ob 5 popoldne. Vljudno vabljeni vsi I Po govoru darovanje za Apostolstvo sv, Cirila in Metoda.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanje stenografije ln strojepisja. Novi poletni tečaji se prično v ponedeljek, dne
5.	julija. — Pouk je dopoldne, popoldne nli 7.večer po Spi jI obiskovalcev. — Zahtevajte prospekt. Učnina zmerna. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko nčlllSče »Chrl-stofov učni zavod«. Domobranska 15.
Na ieljo starSev bo v uršulinskem samostanu pripravljalni tečaj za sprejemne Izpite od 5,—18. julija. Učenke, ki žele posečati tečni, naj pridejo 3. julija ob 9 dopoldne. Pouk bo dnevno od 9—13.
Na nrStilinskl vadnlcl tn v otroškem vrten bo vpisovanje 16. In 17. julija. V otročki vrtoo se sprejemajo samo petletni fantki in deklice.
Mali gospodar — Žeeoz« obveSčnta evo-jo člane, da bodo izgotovljone kunčje kožice na razpolago njih lastnikom samo ta teden v četrtek In petek, dopoldne In popoldne, v prodajalni, Gallusovo nnbrežje 33.
Glasbena fiola »Sloga« priredi leto5n,io V. produkcijo v ponedeljek. 5. julija, ob iS v svoji glasbeni dvorani. Nnatopi.io gojenci pevskega in instrumentalnih oddelkov.
DMakl-lnje srednjih, Rtrokovnlh In me. ičansklh iot imajo ugodno priliko, da se
I mod počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenogrnfije, ki sta najvažnejša praktična predmeta, vsakomur koristna. Novi tečaji se prično v ponedeljek, dne S. julija. Informacije in prijavo dnevno: Trgovsko učlUSčo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Žegoza — Mali gospodar obveščata vse člane, da je bilo 2. julija t 1. zaključeno razdeljevanje krmil za junijski obrok. Krmila snma bomo delili počenši s 5. julijem, in sicer: 1. teden (5. julija) od St. 1—1000, drugi teden (12. julija) od 10U1—2500, tretji teden (19. julija) od 2501-4000. Za vse dneve velja sledeči abecedni red: ponedeljek od A—O, torek II—L. sreda M—K. četrtek S do Z. Kdor no pride oh določenem času, mu krmila zapadejo. Vsak član dobi pri prejemu krmil novo popisno polo. ki nnj jo vestno izpolni in takoj oddn v pisarni. Pri komur bo ugotovila kontrola, dn je prijavil več živali, kot jih ima v resnici, bo izgubil pravico do prejemanja krmil.
V LJubljani so umrli od 25. junija de 1. Julija: Lipov/. Anton, 84 let, drž. cestar v p., ftudnik 48: Hraslnik Antonija, seslrn Sinkletikn, 311 let. usmiljena sestra sv. Vin-cenclja P.. Slomškova 20: AvSIč Janez. 47 let, znsebnik, Sneherje 9. obč. M. D. v P.: ftkerl Janez, ll let, sin ključ.. Cesta v zo-leni log 7; Colnro Franc, (19 let. delavec, .Inpl.ieva 2; Skopec Viktorija roj. Skalar, 31 let. ženn krznar.ia in frizerka. Splitska ulica 6: Pavčnik Marija roj. Vodnik, lil let, vdovn mizarja. Vldovdanska 9; Križ-mnn UrSula, 83 let. delavka. Japljeva 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Šinkovec Anton, 21 let. čevlj. potn., Streliška 24; Ki-ferle Ivan, 87 let. nadučitelj v p.. Itimska cesta 5: Jneer Ivana. 48 let. delavkn. Cig-larjeva 32: Klančar Jožefa, 1 lefo, hči do-l«vca, Gradišče 9, obč. Vel, Laščo; Zupau.
čič Ivan. 71 let. Šolski upravitelj v p.. Dolenjska cesta 23 a; Treven Frančiška, 69 let, trgovka, Gerbičeva 1.
Ponesrečnecl v Ljubljani. Drago Ko. stanjšek, 18 letni vrtnar, je ljubitelj nogometnega športa. Tred dnevi je igral nogomet. Soigralec pa ga je z nogo tnko močno sunil v trebuh, da jo dobil notrnnje- poškodbe. — Torezijn Kejžarjeva. 13 letna dijakinja, je padla in si zlomila desno nogo.
ROMAN V SLIKAH
Izide v lepi, veliki knjigi (obseg
216 strani) In bo veljal: mehko vezana Izdaja ... 32 lir za naročnike Slov. doma . 2S lir v polplatno vezan .... 45 lir v ceio platno vezan na najboljšem papirju «... 89 Ur
Cas za prednaročbo do S. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma«
Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t, III. nadstropje.
Gledališče
D r a m a s
Nedelja. 4. Julija, ob 19.30: »Deseti hrHt«.
Izven. Zadnjič v sezoni. Zolo znižanu cone od 12 lir navzdol. Sreda. 7. Julija ob 19.30: »Jesen«. Red A. Četrtek, 8. julija. Zaprto (generalka). Petek, j. julija oh 19.30: »Nevesta s krono«. Premiera. Ited Premierski.
O p e r a t
Nedelja. 4. Julija, ob 19: »Don Pasqnalo«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 8. julija oh 19: »Tiha voda«. Opereta Ited Sreda. Četrtek, 9. julija ob 19: »Prodana nevesta«.
Hod Četrtek. Petek, 10. Julija: Zaprto (generalka). Sobota, 11. julija ob 19: »Mrtve oči«. Premiera. Kod Premierski.
Naznanila
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
v nedeljo: dr. Piccoll, Bleiweisovn cesta 0; mr. Hočevar. Celovškn cesta 62; mr. Gnrtus, Moste, Zaloška cesta 47; v ponedeljek: i! Kmet. Bleiweisovn cesta 43: mr. Trnkoezv ded.. Mestni trg 4, ln mr. Ustar. šeleubur-gova ulica 7.
Poizvedovanja
Izgubila se le v trnmvnjn rpmTinmnrlrr, dežna pelerina. Najditelj nnj jo proti uradi odda upravi »Slovencu«,
EIAR - Radio Ljubljana
RADIO. Nedelj«, 4. julija: 8 Napoved ča-«a. poročila v ItaliJnnSčlnL — 8.15 Orgelski konoert Uvaja Marija AirTalin Pardinl — 11 Pronos pete maše iz bazilike »v. Pavla v P.'.m.u	R"jlaf.a evangelija v Italijan-
ščini (o O. B. Marino! — 12.15 Rnzlnga eviingollja v slovonSčlnl (o. K. Sekovanifl
—	12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in nnpevi — 13 Napoved Časa, poročila v tnlijnnSčinl — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva ohoroJpiiih sil v slovenščini — 18.12 Simfonična glasba — 13.30 Pesmi in nnpovi na ploSčnh — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncort radijskega orkestra ln Komornega zbora vodi dirigent D M. ftijnnec, slovenska glasba — 15 Poročila v slovenSči-ni — 17 15 Kmetijska Soln na Grmu- prak tična navodila za kmctovnlce, predavanj« v slovnnSčIni — 17.35 Turnir pesmi, orkester vodi dirigent Rizza — 19 30 Poročila v slo-von«čini — 19.45 Politični komentar v slo. vonSčinl — 20 Napoved časa poročila v italijanščini — 20.20 Orkester »Cetra> vodi dirigent Banlzza - 2t Koncert tria Šls.is. Burgcr-LlpovSek — 21.45 Predavanje v slo-venŠčini — 21.55 Koncert radijskega orke. dtra vodt dirigent I). M. Sijanee. sodeluje soprnnistkn Valerija lteyhal, onerna glnsha
—	22.30 Orkester vodi dirigent Zorne — 22 45 Toročila v italijanščini.
Ponedeljek, 5. juliju: 7.30 Pisana glasba
—	8 Napoved času. poročila v italijanščini 12.50 PlnSče — 12.30 Poročila v slovenščini
—	12 45 Pesmi in nnpevi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Pe-tralla — 14 Poročila v Italijanščini - 14.10 Koncert radijskega orkestra vodt dirigent P M Sljancc, orkestralna glasba — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini
—	17 Napovod časa, poročila v Italijanščini
— 17.15 Konoert sopranlstke Štefanije Vu. kove — 17.35 Koncert soprnuUlke Marie NVeiss — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr 81. Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa poročila v Italijanščini - 21120 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 21 Predavanje v slovonSči-nl — 21.10 Četrti Monteverdijev koncert — 21.55 Koncert tria »Emona« — 22.20 Venčck pesmi, orkester Cetra vodi dirigent llar. zizza — 22.45 Poročila v italijanščini.
Parliamo fitaliano!
Schema della XX lezlone che verrfc te-nuta dal prof dott. Stanko Leben lunodi, U 4 luglio 1943.XXI", ore 19.
LEZIONE VKNTESIMA.
Un glovane eoine >1 deve. Un giorno. un signoro e una slgnorina parlavano in tri-no
»Avete haniMnl, signoral« »SI signnre, ho un figlio.« »E buonot« »Oh! «t. molto buono. Si comporta be. nlssimo, e non mi risponde mal quaudo gll faccio delle osscrvazioni.« »Oioca alle cnrtet« »Mai, signoro.« »Fumat«
»Ohl questo pol noj non cl mancherebbe altrol«
»Va al cafffc, la serat« »Non. non esce mal senza dl me. Va sem pre a letto presto, subito dopo cena.« »Rove l^rra, sidro, o vinot« »No. slgnore; rnio figlio non beve cho ' latte.«
| >Ma č meravlglloso, slgnora; non ho mal ■entlto parlare di nualcosa di simile; vostro
fljrllo A un glovane oome si deve; t un mo-dello dl vlrtu. A proposito, quantl anni bat« »Uuuttro rnoal, »iguore.«
Argett/lvl e pronoml possesslvl.
It mio libro 11 tuo libro il suo libro
11 nostro libro il vostro libro il loro libro
t mlai librl t tu o i lihri i suol librl
i n ostri librl i vostri librl 1 loro librl
la mla cass la tua časa la sua časa
la nostra časa la vostra časa la lura časa
le mie čase le tuo rase le sue čase
le nostre čase le vostre čase le loro čase
NB.I — mio padre; mla tnadre: 11 padre mio; la maHre min ; il mio caro padre: la min cara madre; t nostri padrl: le nostre madrl; mio zio (II mio zio). figlia. figlio, fratcllo, aorella. zia, nipote, marito, moglie, cognato, coguata. eugino. cugina, suocero, suocora eco.
2. — 11 mio habho, II mla mamma. II suo figliuolo. la sua figliuola, il nostro nonno, la noslra nonna
I, Spendo 11 mio proprio danaro. — Ven-do la propria časa.
Eserclzl.
1. Camblate 11 singolare In plurale e vlceversa: II mio cane. — La nostra ahl-tazione. — Le loro sorelle. — 11 suo p«n-siero. — ] loro amlci. — II mio professore e 11 tuo — La loro nnova automoblle. — I nostri occhl e In vostri. — II mio dovere.
—	Aspetto la visita di un certo mio amleo
—	La sua lunga assenza mi preoeeupava.
—	Ho veduto eol mio pronrio occhlo. — Quosto omhrelto č mio. — II tuo eonsiglio era prezioso. — II coutadino ritorna al suo lavoro.
I. Oonlugate eol posseastvo le •egusntl f rasi: ltiveiter« U. .. puese natlvo. — A ve. ro veduto un . .. amlco. — Fare II ... proprio dovere. — Andare a prendere la . . . sorella. — Io avere I... difettt. — Voler bone a ... fratcllo.
Tu natisnjeno besedilo J« samo ključ za vse one, lil sitni« pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob po-nedeljkih in sredah r.a začetnike, ob petkih pa za tiste, ki io iinaji gotovo predznanje, vodno ob 19.
PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA
njisoveznka
LJUDSKE TISKARNE
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v tvoji ort&luici raz. ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako itvrii tndi
vsa droga knjigo-veSka dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah, 1'onebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, Šolskih torbic in sličnih. pasov, de-narnio, kovčkov in dragega UBttjenega galanterij blaga
Vam nudi le predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLDŽITE SE JIH!
Andersson hitrejši od Haegga?
Včeraj smo na kratko poročali, da je postavil Švedski tekač Arne Andersson nov svetovni rekord rio 1 miljo (1609 m). Ko je lansko leto dosegel Gundar Haegg na tej progi najprej čas 4:06.2 in potem celo 4:04.6 min., se je zdelo, da pomeni njegov rekord že višek človeške zmogljivosti. Strokovnjak, ki je o pojavu Haegga pisal v »Obisku«, je opravičeno vzkliknil: »Hitre noge, kje so vaše meje!«
Pri ocenjevanji! rekordov je treba upoštevati, da se pulijo zanje najurnejši športniki vseh narodov in da traja borba zanje že dobrih pet desetletij. Pred vojno so se zbrali najhitrejši tekači z vseh delov zemeljske skorje vsaka štiri leta k olimpijskim igram. Vselej so mislili, da so dosegli že višek možnega, in V6elej so padle spet nove znamke, ki so jih vpisali v razpredelnico svetovnih rekordov.
Gundarju Haeggu je treba vsekakor priznati, da je vzbudil z lanskimi uspehi v tekih na srednje in dolge proge veliko pozornost po vsem športnem svetu. Nekateri so ga postavljali nad Nurmiia, čigar ime je med športniki že naravnost legendarno. Resnično se je posrečilo Haeggu, da je postavil 11 svetovnih rekordov ravno v dobi, ko smo mislili, da so »hitre nojje že dosegle svoje meje« in da se bo le redkokdaj posrečilo izboljšati to ali ono znamko v tekih od 1500 do 5000 m.
Z zanimanjem smo pričakovali, kako se bo letos uveljavil fant, ki se je v letih dozorevanja uril z drvarskim delom v švedskih gozdovih. Kakor znano, je odpotoval Haegg pred nekaj tedni na gostovanje v Ameriko, od koder pa še ni poročil o morebitnih novih uspehih, ki bi prekašali znamke, ki jih je dosegel v teku lanskega leta. Vsekakor je zelo problematično, če je ravnal
Haegg modro, ko se je odločil za gostovanje v daljnem svetu.
te v preteklem letu je imel enakovredno konkurenco sočno med domačimi tekači na Švedskem. Večkrat »mo čitali o Anderssonu, ki mu je na marsikateri prireditvi tekel za petami in se plasiral navadno na drugo mesto. Ždaj poročajo o istem Anderssonu, da je naskočil Haeggov svetovni rekord v teku na 1 miljo in da mu je poizkus uspel. Haegg osebno sicer ni bil premagan, pač pa je padla njegova znamka kar za 2 sekundi. Arne Andersson se je vpisal v zlato knjigo svetovnih rekordov s časom 4:02.6 min. za tek na 1609 m. Lahko bi rekli: »Se je že začelo...» V resnici gre za storitev, ki je dokazala, da je nekdo hitrejši od nepremagljivega Haegga. Prvi rekord je padel, kako pa bo z naslednjimi? Zdaj bomo z zanimanjem čakali novih poročil o An-derssonovih podvigih. Verjetno je, da se bo lotil kaj kmalu teka na 1500 m, potem pa bi prišla na vrsto proga na 2000 m.
IEL
lil NO UNION
un
Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto
prevajalke in tolmažinje italijanskega jezika
Zahteva se popolno znanje italijanskega jezika v govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so vešče stenegrafije m strojepisja.
Starost največ do 40 let.
Prošnje, katerim je priložiti vsa potrebna do-kazi'a (o rojstvu, pristojnosti in študijah), je vložiti do 10. julija t. 1. na upravo lista pod značko „Itali|anščinau.
INDUSTRIJSKE STROJE. ORODJE IN POTREBŠČINE dobavlja
Dipl. lehn. BRILLI
Ljubljana
Da Jo tudi med grofovsko hčerko ln navadnim meščanom mogoča zakonska zveza, hoče pokazati film
»Njegova visokost« "•c
V glavnih vlogah : Germana raolterl. Oretta
Flume, Adrlano Rlmoldl ln drugI. Predstavo: ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 20.30
IEU
17-10
KINO SLOGA
Visoka pesem tovarlske ljubezni v letalskem filmu
»Trije orli« "•i
Letalska visoka Sola, akrobacije, zabava, ljubezen, vojna. V glavni vlogi: Leonardo Cortrse, Mlchela Belmont«. PREDSTAVE ob 14, 16, 18 ln ob 20.
IEL
il-«1
lil NO MATICA
f!i m o življenju In tragičnem koncu slovito pevke preteklega stoletja
»Maria Malibran«
Marla Cebotarl poje arijo Iz oper Ros-sinija ln Belllnija. Sijajni Igralci: Rossunu Brazzl, Renato Clalente, Tina Lattanzi PREDSTAVE: ob delavnikih ob 1 6, 18.30. 20 30 ; ob nedcllnh ln praznikih ob 10.30, 14.30, IG 30, 18.80, 20.30
tlL KINO KODEUEVO
Krasen film o možu, ki nI mogel pozabiti
svojo ne
D«- »Živa slika«
Fosco Glachettl — Laura Solarl
Pwrf>an /V/
. }„ jJasOucC dvojčico
1 *
Nihče ni opazil, da ni sedanja princeska Marjetica, ker podobni sta si bili tako, da niti mamica ni opazila zamenjave; tudi sama ni vedela, da je zamenjana. Mislila je, da vse sanja.
i -; ■ *
V f i *;■■<•
& -jr
' v-'
f a\ <H '
d ■ 4 >A
A / * 'V
f o u,v~ \ 4
... * 33
Za dodatek zanimiv film
Jetnik iz Santa Cruz
Jtmn del Landa, Marla Mercader
A v nečem je bila sedanja princeska raz-ličn a od prejšnje: bila je vesela kot škrjanček in dobra kot kruhek.
Po težkem trpljenju, previden a tolažili svete vere, Je vdano v Gospodu zaspal nas nenadomestljivi soprog, brat, svak in stric, gospod
Bečaj Anton
Spremili ga bomo k večnemu počitku dne 4. julija 1943, ob 4 popoldne lz mrtvašnice SploSne bolnišnice na pokopališče v Stepanjo vas. — Sveta masa zaduSnlca zanj bo 9. t. m. ob pol osmih zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega.
V LJubljani, dne 1. julija 1943.
Žalujoča soproga amalija becaj ln sorodstvo.
'f
1 v- i	|
{ *
W3.	A
Kje je ostala prava princeska, ona, ki je padla z drevesa! Kaj je z njo, mar se je ubila? Ne, ni se ubila, drevesne veje so zadržale njen padec, tako je le vsa raztrgana in nezavestna obležala na tleh. Mraz jo je prebudil iz nezavesti, začela je jokati in kričati: »Boli, lačna, kje ste hlapci, jesti! Prinesite torte in police! Takoj, lačna, kje ste, potepuhi, z biči vas bom!«
Sonce je pripekalo vedno bolj vroče. Ko žurki niso našli več opore na zemlji, ki bi jih vpijala, so 6e odbijali z vročega skalovja ter greli na vse strani. Zdaj je začela Majda pešati in mož jo je posadil na osliča. Matevža e žgalo v gola pleča, ki so se svetli-ala, kakor da bi bila iz brona. Bilo

mu je zelo vroče. Poslušal ie Majdo, ki ga je opozarjala zdaj na drobne hišice ob morju, zdaj na delfine, ki so se tu pa tam pojavili na morski gladini in jo rezali kakor mlinska kolesa.
Potem je spet stopal tiho nnprej. Spomnil se je 6cnčnatih gozdnih poti, zelenih trat, vresja, sleča in še marsičesa, kar krasi domače planine. Tam je vse tako zeleno, sočno, bogato in veličastno, tu pa je samo žgoče pe-čevje; kako pusto bi bilo življenje tukaj, če ne bi bilo morja, ki nadome-stuje tem ljudem krasote naših krajev! Za hip se ga je polastilo doino-tožre.	i
Popotnika sta se zaustavila, da bi se razgledala po nosili otokih, ki so se prikazali daleč na obzorju. Zdaj je vzela Majda svoj robec iz torbice in
mu brisala pot s čela. Nato ga je namazala z oljem po razgreti koži. Ko sta spet krenila naprej, mu je začela pripovedovati pretresljivo zgodbo o Klari Gulleborgovi. Bližina morja jo je spomnila na povest o izgubljeni deklici in o njenem nesrečnem očetu. Knjiga je bila zadnja, ki jo je brala pred poroko.
Tako sta prišla do vrha kmalu potem, ko je Majda končala s pripovedovanjem. Zdaj sta bila bogato nagrajena za dolgo pot. Odprl se je razgled vse do Marjana, Klisa, Sinja, Kameš-nice in daleč naprej do Durmitorja, na drugi strani pa prek otokov na odprto morje. Tu pa tam se je kazala zelenkasta struga Neretve. Ko sta se razgledovala po svetit, se jima je zdelo, da uživata novo lepoto, ki vpliva podžigajoče na srce.
Vesela kakor otroka sta poiskala senco, privezala osla in se lotila obeda. Potem je Matevž zložil obleko in pripravil lp?išfn za ženo. Tudi njega je mikalo, da bi prisedel, dejal pa si je, da je revica potrebna miru in počitka. Majda je kmalu zadremala, Ma-
tevž pa jo je zapustil, stikajoč po skalovju za redkim planinskim cvetjem.
Tedaj je zaslišal motno brenčanje, kakor da bi bilo v bližini sršenovo gnezdo. Visoko v zraku je brnelo letalo. Mirno je plavalo daleč nad grebeni Mosorja. Ko se je približalo zeleni oinjski dolini, se je začelo polagoma spuščati. Polotila se ga je želja', na bi tudi sam splaval nad oblake in okusil slast take vožnje. Rnd bi jadral nad ljubo žemljico, da bi se je nagle-dal so sitega.
Domislil se je, da to prav za prav nt nemogoče. V tem trenutku je sklenil, da bo pripravil svoji ženi in samemu sebi za konec poročnega potovanja veliko presenečenje: domov bosta odpotovala z letalom.
Še istega večera ji je pravil, da ga mika nazaj k Sv. Lovrencu; rad bi videl, kako kaže trta v Limbušu in koliko drevja so posekali v gozdu. Majda ni bila za predlog navdušena; njej bi bilo pač ljubše, da bi nadaljevala z brezskrbnim življenjem, in je le nerada pristala na to, da se bosta vrnila nekaj dni prej kot sta bila namenjena.
Dan in noč sta še ostala na letovišču, in zjutraj je bila skoraj otožna, ko je pospravljala svoje obleke ter jih zlagala v kovčege. Z avtobusom sta 'se odpeljala ob obali do velikega mesta, kjer sta nakupila daril za domače.
»Se ti ljubi, da se popeljeva na izlet?« jo je vprašal Matevž in dodal, da imata ves dan čas.
»Zelo rada!« mu je odgovorila v nadi, da bosta še kak dun ostala na morju.
Uro pozneje sta spet sedela v avtobusu, ki je zdirjal po ravni cesti proti Sohnu in od tam v položnih ključih navkreber proti 6tari trdnjavi' nad K liso m.
Na nebu so se zbirali sivi oblaki, morje tam spodaj pa je dobivalo otožno obličje, kakor da bi pogrešalo sonca. S Kozjaka je pihala burja ter pometala cestni prah, ki se je dvigal proti skromnim gozdičem. Polja so bila podobna robatemu strnišču; povsod so ležali kupi kamenja: na ogo-nih, okrog njivic in tudi po travnikih. O pravem gozdu ni bilo ne dulia ne sluha. Moj Bog, kaj bi rekli ljudje, če bi jim pokazal smreke, ki rastejo pri nas na Stnolniku! Visoke so, da te znlioli v tilniku, če jim slediš s pogledom po brc/končnem deblu do vrlin: tu pa vidiš samo zveriženo mladje, od koz oskubljeno grmičevje, pa robi-dovje in ostre čeri.
Vozila sta se vedno naprej proti notranjosti pokrajine. Matevž je pri-(Nivedoval ženi o božjepotni cerkvi v Si n j u in o tamkajšnjih alkarili, ki prirejajo vsako leto svoje viteške turnirje na konjih.
Srce mu je zaigralo, ko je zagledal po enourni vožnji zeleno dolino z rodovitnim poljem. Pripeljala sta se naravnost do letališča.
Ljudje so se ozirali proti jugu, odkoder je brnelo nad gorami drobno, srebrno letalo.
»Počakajva, bova videla, kako bo pristalo,« je rekel.
Brnenje jo postajalo vedno bolj glasno. Tudi srebrna stvarca na nebu se je hitro približevala. Zdaj se že vidijo negibna krila in okenca na nizki hišici, podobni ribjemu trupu. V dolgem loku se spušča letalo proti negovanemu travniku. Rjovenje je tako glasno, da ni nikogar, ki bi poskušal govoriti. V silnem vetru valovi trava; kmalu potem se letalo spusti tla zemljo in se nekam nerodno premika naprej.
Nekaj potnikov je izstopilo. Tedaj je prijel Matevž svojo ženo pod roko in jo vodil k stopnicam. V naglici je pokazal dva vozna listka:
»Jadrala bova kakor ptice po zraku, če se ne Ivo j iš letala; glej, tule imava vozovnice!«
Ma jda ga je za hip prestrašeno pogledala, nato pa se mu je vsa srečna vrgla okrog vratu. Nenavadni prizor ni vzbujal pozornosti, zakaj ljudje so mislili, da se poslavljata.
J. Oliver C u r w o o d
23
Bila sta stražnik Carter, desna roka Kedsty-jeva v vojašnici in stari Sands, bolniški strežnik. Z isto naglico, s katero se je Kent razburil, se je tudi popolnoma obvladal in dobil svoio prejšnjo mirnost. Dvignil je roke. Carter mu je uklenil roke z jeklenimi okovi in Kent je videl no niih odsev zvezdne svetlobe. Sands se je sklonil k Mercerju, medtem pa je Carter tiho rekel:
»Res mi je zelo žal, Kent, toda jaz ne morem storiti drugače. Videl sem te z okna prav tedaj, ko je Mercer zakričal. Toda zakaj... zakaj si se radi njega ustavil?«
Med tem časom se je Mercer zopet zavedeli s Sandsovo pomočjo se je dvignil ter stokajoč in jecljajoč zmedeno gledal Kenta, boieč se novih udarcev. Carter je odvedel 6vojega jetnika stran.
»Ne vem, kaj naj drugega storim, kot da te odvedem v vojašnico. Moja dolžnost ni prijetna, toda zakon hoče tako!«
Kent ni odgovoril. Za trenutek je pogledal navzgor in globoko vdihoval nočni zrak kakor tedaj, ko se je splazil skozi okno. Igra jc bila izgubljena! In Mercer je povzročil njegov nepopravljivi poraz! Pri tej misli ga je zopet popadla jeza in Carter, ki ga ie držal za roko, je mogel začutiti, da so se mu kite napele, kot da so iz jekla, toda rekel ni ničesar in zazdelo se mu je, da sliši pri- ' dušen vzdih. Carterjevo srce je bilo polno usmi- I Ijenja. Tudi on je ljubil gozdove kakor Kent in je vse razumel. Le za las je manjkalo in drzni beg j bi se posrečil! Škoda!
V vojašnici je bil službujoči stražnik Pelly; on je .zaprl Kenta v eno izmed treh celic, ki so ležale za pisarno. Ko je ostal sam, se je usedel na rob preproste postelje in sedaj je prvič občutil pravo žalost nad svojim brezupnim položajem. 6e pred pol ure sta proti njemu iztegovala roke svet, ki ga je toliko ljubil, in svoboda; obema je šel Kent nasproti samo zato, da je sedaj čutd, kako težko ga je udarila strašna roka usodo, kajti sedaj je bilo vsako upanje izgubljeno Roka pravice ga je neusmiljeno pograbila in blazno bi bilo še vedno misliti na beg.
Neznosna mu ie bila misel, da je bil on sam tisti, ki je vodil delo pri zgradbi teh celici Ker je prav dobro pozna! vse zvijače jetnikov, ki si hočejo zopet pridobiti svobodo, je izvršil svoje delo tako, da ni bilo niti najmanjše možnosti za beg iz teh celic. Še enkrat je preklel Mercerja. Približal se je majhnemu in dobro zamreženemu oknu. Reka je tekla či6to blizu; mogel je slišati njeno šumenje in videti trepetajoči odsev zvezd v vodi in zdelo se mu je, da se posmehuje njegovi neodpustljivi blaznosti.
Vrnil se je k postelji in se spomnil vseh, ki jih je on sam bil privedel prav v isto celico; gotovo bi se mu vsi smejali, če bi ga mogli videti. Pred njim so se vrstili obrazi belcev in Indijancev, polni sovraštva ali upanja, odločnosti ali strahu pred smrtjo. Od vseh, ki se mu jih je posrečilo privesti v roke pravice, se je sedaj posebno spomnil samo enega, medtem ko so drugi obrazi izginili: zagledal je obraz Antona Fourneta, tistega Fourneta, ki ga je bil on sam privedel v to celico, Fourneta, velikega Francoza, črnih las in s črno brado, čigar smeh je bil — tudi ko je čakal na smrt — tako močan, da se je njegov odmev slišal po vsej vojašnici. Ta nesrečnež je ubil človeka in ker je bil pogumen, ni tega niti tajil. Ubil je belca, ki je vzel ženo svojega bližnjega; ne si-
cer Fournetovo, toda ženo njegovega bližnjega; Francoz je enostavno pomislil: »Storite drugim to, kar želite, da drugi store vam«, in on je ljubil svojega bljižnjega s tisto globoko ljubeznijo, s katero gozdovi navezujejo ljudi med seboj v skupnost. Prizadeti je bil šibek človek, toda Four-net je bil močan, izredno močan in ko je nastopil primeren trenutek, je orjak izvršil to, kar je na-zival »izvrševanje pravice«. V njegovem orjaškem telesu je bilo dekliško srce in Fournet je bil ponosen na to, kar je bil storil; v ječi je sam opeval svoj zločin. Kent se je spominjal dneva, ko ga je privedel v to celico Fournet se je najprej smejal majhnosti celice, nato njeni neverjetni utrjenosti, ki je izključevala vsako možnost bega, toda vendar je tisti kratek čas, ki ga je še preživel, vedno pel. In ko je nastopil smrtno kazen, je na njegovih ustnicah trepetal smehljaj, smehljaj človeka, ki je sam s seboj zadovoljen, ker je z majhnim trudom mogel popraviti veliko napako.
Kent ni nikdar pozabil dobrodušnega orjaka in hudo mu je bilo, da ga je prav on moral aretirati. Spomin na orjakov ponos je pomnožil njegov pogum Na žalost ni bil takšen možak kot Fournet, toda znal se je obvladati. Fournet je dokazal, da je pogumen in plemenit, vendar ga je pravica obesila; nikomur — niti moškemu, niti ženski, niti otroku — ni storil nič žalega, ampak ie stri kačo v človeški podobi, toda zato je njega samega strla pravica.
Ta misel je pomagala Kentu, da je laže preživel to strašno noč. Anton Fournet je umrl sme-joč se in pojoč — in o njem je sanjal Kent v svojem kratkem in nemirnem spanju, toda v teh sa-*' njah je videl tudi nekoga, ki so ga nazivali Dirty Fingers in to mu je drugo jutro navdahnilo novo misel..,
XI.
Tam, kjer koleno rek ustvarja v Athabasca Landingu nekakšen majhen zaliv, je bilo tisti čas
devet napol podrtih koč, ki jih je nekdo zgradil pred približno desetimi leti, predvidevajoč možnosti, da se bo dalo napraviti tu nekakšno majhno pristanišče. Peto od teh devetih koč so nazivali po njenem lastniku Dirty Fingers. Njena streha je bila pokrita z nakatranieno strešno lepenko; dve okni sta bili podobni fičem, ki pozorno gledajo proti reki, kot da bi bogve kaj pričakovali. Pred kočo si je Dirty Fingers napravil nekakšno stebrišče, ki ga je spomladi varovalo dežja, poleti sonca, pozimi pa snega, kajti pod tem stebriščem je Dirty Fingers preživel ves svoj čas, razen če je ležal v postelji.
k
Možak je bil zelo znana oseba; poznali so ga dva tisoč milj ob treh rekah navzgor in dva tisoč mili navzdol. Preprosti in praznoverni ljudje so mislili, da ga hodijo obiskovat vragi in čarovnice ter se z njim pogovarjajo pod njegovim stebriščem. Nihče v teh krajih ni bil tako izkušen kot Dirty Fingers, nihče tako zadovoljen sam s seboj kot on; marsikdo bi mnogo dal, če bi mogel vedeti in znati vse najraznovrstnejše stvari, ki jih je on vedel. Če bi ga kdo opazoval kako vedno sedi v svojem stebrišču, bi nikoli ne mogel pomisliti, da ima tako imenitne in sposobne možgane. Dirty Fingers je bil velike rasti, toda slabih mišic, torej nekakšen uveli orjak, tako da se je zdel — kadar je sedel v svojem lesenem naslonjaču — kot nekakšna brezoblična masa. Imel je veliko glavo, dolge in zanemarjene lase, gladek, okrogel in rejen obraz. Roke je vedno držal prekrižane na trebuhu, kjer se mu je svetila velika verižica, na kateri so visele kepice klondiškega zlata; njegovi prsti so neprestano mehanično drseli po tej verižici. Nihče ne bi vedel natančno povedati zakaj so ga ljudje nazivali Dirty Fingers, to je »umazani Fingers«, kajti njegovo pravo ime je bilo Alekjsan-der Topper Fingers; najbrže je dobil to ime radi svoje zanemarjene in zanikarne zunanjosti.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja pri Iskanja slnžbe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskib oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa Je beseda po j, 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase |» treba plačati takoj pri naročila.
j SUižbe j
istem:
Mlad zakonski par
brez otrok Išče mesto lilšnlka aH ulično. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4475.	(a
Abiturientka
lš?e zaposlitve — znam strojepisje, poučujem klavir, Krem k otrokom.. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4513.	(a
Gospodična
z dolgoletno prakso, lz-vežbana v cvetličarni, dobra prodajalka, zmožna blagajniških poslov In pisarniških del, želi kakršno koli namestitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3953.	(a
Uradnica
dobra tlpkarira ter veSfa vseh gospodinjskih del, išče kakršne koli zaposlitve za ves dan ali za nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4247.	(a
Gospodična
trff. naobražona želi kakršno koli zaposlitve. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 4543. a
Bivši podčastnik
trezen In pošten, želi za-poslenja. Rožanec, Parmo-va 48/6.	a
j Službe jI
EcfcBJ
Dekle
skremno ln pošteno sprejmemo takoj k dvočlanski rodbini. Kodeljevo, Pov-šetova 72.	(b
Služkinjo
pridno ln pošteno, ki bo tudi v pomoč v gostilni,
iščem za takoj. Poizve se Poljanska cesta št. 68. (b
Žensko moč
srednjih let, pošteno in zanesljivo, sposobno tudi kmečkih del, sprejmem v gostilno k pošteni, mali, krščanski družini na deželo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4404.
Služkinjo
za vsa hišna dela, neko-11 vo veščo kuhe, takoj sprejmem. — Kocjan, Sv. Petra cesta 67.	(b
Postrežnico
ali gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4526.	(b
Gospodinjsko pomočnico
mlajšo, zmožno vseh hišnih del, pošteno in pridno, Išče za takoj 2-član-ska družina. Prednost Imajo one, ki znajo nekoliko kuhati. Naslov v upravi »Slovenca« 4542.
Frizersko pomočnico
sprejmem takoj. - Frank Hllda, Zeljarska ulica 11 Kolczlja.	(b
Pošteno dekle
veščo nekoliko šivanja takoj sprejmem kot sobarico. Naslov v ori. odd. »Slovenca« št. 4501. b
Postrežnico
sprejmem takoj za vsako dopoldne. Naslov v ogl. odd. »Slov.« št. 4562. b
| Un}cmi"j
Učenko
sprejmem v salon dam-skih klobukov. Mirni Sark Ljubljana, Kreditna banka.
Frizersko vajenko
ln vajenca sprejme salon Ivanuša (pasaža). (v
|Kimlmp|
Rabljene gramofone
ln plošče zopet kupuje po zvlšanlh cenah tvrd-ka »Everest«, Prešernova ulica 44.	k
Čreslo, ježice
ln kostanjev les. vsako količino, kupuje usnjarna LAVRIO. LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje st. 1
Suhe gobe
najvišji dnevni cen! kupujo Sever_ & Komp.
i«o
BOE
lisičje, dehurjeve, nošeno
In nove, polhove kože v kakršnem koli stanju ln vsevrstne kože divjačine, domače zajčje kože, us-njate kovčego ln aktovko stare ln nove, Cobelnl voselt, polhove čepice v dobrem stanju ter šetlno In aroveo kupuje trgovina ZDRAV1C. LJubljana. Stari trg 6t. 30.	(k
Vajenca
iz poštene kmečke družine sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ilrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Logatec« št. 4445.	<v
Vajenca
za mizarsko obrt sprej mem. Sedej, Mala čolnar ska št. 5.	(v
Soboslikarskega učenca
iroti takojšnji plači lščo 3gidij šušteršič, Breg lt tel. 3101. Zgiasiti se od 1—2 popoldne.	(v
Fotografskega pomočnika
prvovrstno moč za retu-šo in kopirnico, nujno Iščem, Foto Rovšek, Kolodvorska ulica 35. (b
Postrežnico
pošteno, čisto, vajeno čiščenja ln pospravljanja za nekaj ur dnevno sprejmem. Poizve se: Jenko, Tavčarjeva 10. . .Jb
Kovaškega vajenca
in pomočnika sprejmem. Tanko Franc, kovač, Gorica vas 4 pri Ribnici, (b
Služkinjo
srednjih let za vsa hišna dela' išče meščanska družina v centru mesta. — Plača ln hrana dobra. Nastop takoj ali v nekaj dneh. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4519.
Dekle
pridna ln poštena, dobi službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 4500.	(b
Fanta
za domača dela sprejmem. Predovlč, Poljanska cesta 73.	(b
Gospodinjsko pomočnico
aH gospodinjo za stalno pri mali družini 2 oseb iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4 45 "
Služkinjo
vajeno tudi poljskega de la, sprejmem. Zaje, Po ljanska cesta 79.	(b
Krojaškega vajenca
(vajenko) takoj sprejme modni salon Ludvik Za noškar. Cesta Viktorja Iimanuela III. 15/1.	v
Vajenca
za mizarsko obrt z oskr bo v hiši sprejmem. Josip Goljar, mizarstvo, Gerbl čeva ulica 61.	>
Vajenko
za šteparico sprejme Mil-1 cj Lovro, Frančiškanska ulica 5.
Suhe gobe
po najvišji dnevni ceni kupuje tvrdka SLAMIC Ljubljani.	(k
Grenadin
In dunajsko na&eljčke, mačeho In druge cvetlico za poletno setev nudi Sever & Komp.	1
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Droeerl-Ja KANfi, židovska ul. 1.
Mrčes
(uSt, stenice, bolho tt<J.)
zanesljivo uničite s Toxlri praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1.
»Čistimadež«
• SMACCHIATORE« se jo za čiščenje oblek Izkazal za najboljše'sred-stvo, ker čisti hitro temeljito ln no pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah ln drogerljah. Navodilo uporabe je na steklenici. Glavna zaloga PETRONAFTA, LJubljana, Ciril-Metodova 35 a. Telefon 38-90.	(1
Pisalni stroj
hrozhiben, kupim. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Brez posrednika« št. 4518.	(1
Staro žimo kupimo
plačamo po kvaliteti od lir 30 do 50 za kg. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(k
Kupimo
snažne sobne in kuhinjske oprave, kakor tudi posamezne komade pohištva, preproge, kavče in druge uporabne predmete. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). (k
Sode
po 600—700 litrov kupi Produkta, tov. kisa, Ljub ljana.	(k
Stare kovance
srebrne, različno drago cenostl, umetnine, namizno orodje, starinske vrednosti kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	(d
Plačamo želo dobro
za stare biclklje, blcikelj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa Gasogeno - Merkur, Pu-harjeva ul. 6.	k
Staro žimo
kupimo, vsako količino. Plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo dobra kvaliteta 8771 c.
^Preij^
DRVA
I. POGAČNIK,
Ljubljana, Bohoričeva t. Tel. it 20-58.
Globok otroški voziček
ln pleteno košaro poceni prodam. Velebitska 4-1. (1
Prodamo
več otoman. hrastovo pisalno mizo, sobne kredence, otroško harmoniko kot novo, otroški avto, globok voziček In drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
Zgodovinsko skrinjo
prodam. Ogleda se: Demšar Anton, Kolodvorska ulica 30 trgovina »Umetnost«.	(1
Uši in muhe
polcončujte! - Inž. Prežel j, Wolfova ulica 3.
Globok otroški voziček
krem, avtomodel, prodam. Šmartno ob Savi 22. (1
Otroški voziček
temnoslv, dobro ohranjen prodam za 750 lir. Isto-tam damsko kolo ln pleteno košaro. Marenčlčeva ulica 3, Zore, Moste. (1
Omare za obleko
posteljo, železna pečica, ležalna mreža ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4483,
Prodam:
kompletno posteljo s pernico, nočno omarico, dobro ohranjeno dvojno omaro z ogledalom, mizo za 6 oseb, 2 stola, majhno zofo, zaboj za pepel, škaf, železno peč, gašpet 4 M. levi, kuhinjsko posodo v dobrem stanju, trboveljski premog, svetel, In bukova drva, razno železnino, ptimož, ga-šper, 1 par čevljev z gumijastimi podplati, jopič s kožuhom, šipo za vrtnarja, dijamant za rezanje šip, novo sivo Obleko za srednjo postavo, rjuhe ln prevleko za blazino, črno težko suknjo in razno moško perilo, dežnik. Prodajalo se bo od 4. julija naprej vsak dan od 9 do 4 popoldne, dokler bo kaj blaga. Stre-liška ulica 18, pritličje, levo, I. vrata.	(i
Baraka
lesena, razložljiva 4x4 m, naprodaj. Ciril Metodova št. 37-a.	(1
Samska soba
(omara, otomana, 4 stoli, miza) trd les, stari slog, naprodaj. Ogled od 10-16. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4532.	(š
BAvto-motorS šoferska šola
I. GABERŠČEK
bivši komisar za šoferske Izpite
Kolodvorska ulica 43
Izpit se lahko polaga že
z 18. letom.
Kupimo
motorna kolesa ln avtomobile v vsakem stanju ter gume. Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjova ulica 6.	f
2 motorja
125 In 350 ccm, najboljše znamke, v odličnem stanju, poceni naprodaj. -Šuštaršič, mehanična delavnica, Bleiweisova 13.
B ijjE i
Prazno sobo
(garsonjero) Išče mirna gospodična (uradnica). — ČenJ. ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Prazna soba« št. 4514.	(s
9lastM
Glasovir
dolg 1.S0 m, prodam. — Ljubljana, Vošnjakova ul. 10-1, od 13 do 15. (g
Pohištvo Malenšek
vam nudi z garancijo: spalnice, Jedilnice ln kuhinje. Lokal: Medvedova ulica št. 28. Odprto ob sredah in sobotah od 15 do 18._(š
Podrete
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 19
šivalni stroj
res Izvrsten prodam. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 4197.
jUBa|cm|
Iščem skladišče
Izvcrf mitnice. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Tudi v mestu« št. 4549.
tJim
Pozor stavbeniki
bi
hišni posestniki!
Dobavljam, polagam tn stružlm stare parketa
Josip Brleč
Kolodvorska 28. Ljubljana
1
Pohištvo
Kokljo
7. mladiči in posamezne mladiče, kokljo za valjenje, valilna jajca, pasem-ske petelince — Štajerce, prodam. Vič-Glince, čam-pova št. 6.	(j
elegantno Jesenovo spalnico, valovito, v najso-lidnejšl izdelavi, proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. - Ogleda se v skladišču : Ljubljana, Bleiwelsova 47 (poleg kavarne Majcen).
Konzervirajte sadje
In zelenjavo s praškom »Sadln«. Drogerija Kane. Židovska ulica 1.	(1
Prodam nove kapne
rjuhe, fino damsko fres blago za obleko, moško belo obleko, posteljo c modrocem, dobro ohranjene ženske čevlje št. 38 in 40. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4515.	(1
Koza mlekarica
In kožica mladica, napro-daj. Fužino št. 3.	(J
FiSateliia
Filatelisti!
Ugoden nakup raznlb filatelistlčnih novosti: znamk, ftlatellstlčne literature. katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri filatelijl »MLADINSKE ZALOŽBE« v Ljubljani, Stari trg 6t. 30.
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Alojzija Drame, Ljubljana — Gallusovo nabrežje 29. (k
Golazen
škodljivce: podgane, ščurke, stenice, moljo, grinje, lesne črve, mravlje, muhe, ribice, kočiče, miši, voluharje, bramorje, uši, vrabce, vrano itd. po-končujte! Strokovno sestavljeni ter praktično preizkušeni preparati, s katerimi dosežeto najvišji možni učinek, številne pohvalo ln priznanja! Pooblaščeni agronom Inž. Prežel j, Wolfova ulica' 3.
DRVA PREMOG G O H B A C
GLEDALIŠKA 14
Trgovcem
Tricikelj
šo nerabljen, prodam. Tovarniška izdelava, najnovejši model. Pellegrino, Kolodvorska ulica 8. 1
Vež tricikljev
nekaj rabljenih, nekaj novih, različne velikosti, zelo ugodno naprodaj. -šuštaršič, mehanična delavnica, Blelweisova 13 (Figovec, levo dvorišče).
Razprodaja bicikljev
nekaj damskih, nekaj moških, najboljšo znamke, zeio ugodno naprodaj. -šuštaršič, mehanična delavnica, Bleiweisova 13.
Doze od Mama mleka
in steklenice vseh vrst -kupim po najboljši ceni. B. Guštin, Vodnikov trg 2.
Plačamo zelo dobro
za stare biclklje, blcikelj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno - Merkur, Pu-harjeva ul. 6.	k
Tehtnico
od 5 do 10 kg kupim. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4580.	k
Naročajte in širite »Slovenca« 1
preprodajalcem na deželi nudim ovojo za osebne izkaznice. — Zahtevajte vzorec. Zupan, lirekuva št. 4.	(1
Blago
za dve moški obleki In elektromotor 55 ks 380 V naprodaj. Poljanski nasip 32.	(1
Hišna goba
Sedaj Jo pravi čas, da jo uničite ln so obvarujete nadaljnjo škode. Nasveti In vsa potrebna sredstva pri pooblaščenem agro normi Inž. P rezi ju, spe ciallstu za rastlinske bo leznl (fltopatolog), LJubljana, Wolfova ulica št. 3.
Leseno šupo
24x8 m, z opeko krito, prodam. Predovič, Poljanska cesta 73.	(i
Otroško posteljo
prodam. Zupane Ana. — Karlovška c. 20, LJublja na.	(i
Pisalni stroj
skoraj popolnoma nov, vendar še iz starega materiala, prodam. Gerovac Kolodvorska ulica 8.
Večjo množino
litrskih čistih steklenic
prodam najboljšemu pO' nudniku. Ponudbe na ogl. oddelek pod značko: »10 tisoč čistih steklenic« št. 4558.	1
Vrtne stole
zložljive, gostilniške, novo, proda Trihuč, Sodar-ska 2, nad cerkvijo sv Florfjana.
Trčalnico
novo, za trčenje medu na tii sate, prodam. Fontid-be na. »Slovenca« pod »Trčalnica« št. 4577. 1
Zaloga modern. pohištva
tvrdk Rok Berllč in Franc šenk se nahaja v Šiški na Gosposvetskl cesti 95. Skladišče Je odprto vsak dan samo od 14 do 15.
dobavlja in polaga nove struži. vošči. lika stare
PRRKETE
BOKAL ONTON
RESUEVA 33 - TEL 35 56
Več komadov stružnic
šeping strojev, najmodernejših lz Milana za takojšnjo dobavo pri Iler-šič, Ljubljana, Rimska c. št. 13.
Čevljarski stroj
(Flahšteparica) original Jax, prodam. Pred škofijo 19. — Viktor.
2 joha hriba
pod Toškim čelom prodam J ali oddam v sečnjo. Na-j slov v upravi »Slovenca« | pod št. 4431.	(p
Parcele
v Stabji vasi pri Novem mestu, stavbne in poljedelske, naprodaj. Povprašati v odvetniški pisarni dr. Vladimir šuklje, Ljubljana, Knafljeva 10-11. (p
Več stavbnih parcel
od 400 m! dalje ugodno naprodaj. Cena ugodna. »Globus«, Petrarcova ul. št. 26-1.	(P
Lepa vila
v neposredni bližini tramvaja z lepim vrtom naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ob Celovški« št. 4537. (p
Industrijske parcele
od 5000 m* dalje naprodaj v severnem delu mesta. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Industrija« št. 4538.	(p
Prodam:
Šivalni stroj
pogrezljiv, zelo ugodna cena, pripraven za domačo uporabo, naprodaj. — Pred škofijo 19, Adamič.
Šivalne stroje
stalno kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).
Šivalni stroj
»SInger« pogrezljiv, prodam. Jeršan, Bežigrad 14 I. nadstropje.
železostružnico
In vrtalni stroj kupim. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4541.	(k
Šivalni stroj
pogrezljiv z okroglim čol-ntčkom, boljše znamke — prodam. Mandelčeva l-II (Trnovo), Verstovšek.
Šivalni stroj
original »Singer« skoraj nov in šivalni stroj orig Jax v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Kamniška ulica 13.
Parcele: v vzhodnem delu po 55 do 75 lir; pri Sv. Jakobu po 450 lir; zal Bežigradom po 1S0 lir in 300 lir; v Rožni dolini po 180 in 250 lir; pri Sv. Petru po 500 lir. Reall-tetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ul. 10 (telefon 34-86 žo deluje).
Kupim:
Hišo do 5 nadstropij In
večje gozdno posestvo, event. kako večjo zemljišče. Višina kupnine ne Igra vloge. Ponudbe: Re-alltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10 (telefon 34-86 že deluje).
Šivalni stroji
Singer, Pfaff, C.rltzper, DUrkopp, Adler, Neccjil pogrezljiv!, ugodno naprodaj pri »Triglavu«, Resi jeva cesta 16.
I. FIGAR
Vošnjakova ul. 12
Izdelovanje ln popravila vsakovrstnih pil ln rašpol
Stalna zaloga!
Posameznike
ln manjše skupino poJ učujem italijanščino, nemščino, angleščino, korespondenco ter pripravljam za sprejemne in popravne izpite iz vseh predmetov na gimnaziji. Honorar ugoden. - Vrhovčeva 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor), (u
Gospa poučuje
Italijanščino in nemščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska c. 10-1, desno. (u
Francozinja
nudi francosko konverza-cijo samo damam. Naslov v vseh poslovalnicah Slovenca pod št. 4576. u
Vto denarne in trgovske posle
lxvršlm bltro Id tofino. Obrnit.« se na
RUDOLF ZORE
Gledališka al. 12. l eL 88-10
Kličite
telefon, štev.
da Vam ostruii in povošfii stare
»K parkete
dobavi in položi nove
BOKAL ANTON
Ljubljana, Rosljova cesta 23