7096 AA
OSREDNJA KNJ.Š. :>:N SREČKA MlLHAisJ-' rKG REMOLUU.LA. ' ’ , , u -nocrp
Št. 271 (15.999) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13.
maia 1<M-R hTa«............ RTIZANSKI
/asi Zakriž
600909.0 i ii 'Dober-18. sep-ii 'Slove-?45pa v številka. IK v za-

OLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
X___________________________
PETEK, 14. NOVEMBRA 1997
Zmagala
je
zdrava
pamet
Danilo Bizjak
Zaenkrat je propadel poskus rimskega tožilca Giuseppa Pititta, da bi sodili in obsodili tri že priletne hrvaške državljane zaradi domnevnih pokolov Italijanov med vojno in takoj po vojni ter kasneje še vse ostale, Slovence, Hrvate in celo nekaj Italijanov, ki jih ima na svojem dolgem seznamu. S tem je verjetno tudi konec procesa, na katerega so veliko računali zlasti tukajšnji nacionalisti, iredentisti in nostalgiki, ki so hoteli postaviti na zatožno klop tudi povojno »genocidno« Jugoslavijo, iz Cesar bi kovali svoj politični dobiček, kot so ga na raCun tedanjih tragedij kovali vsa povojna leta.
Odločitev rimskega sodnika Alberta Mac-chie je dosledna s tem, kar je povedal že pred Časom in zaradi Cesar so že zahtevali njegovo odstranitev: italijansko sodstvo se ne more ukvarjati s tem, kar se je v Istri dogajalo od leta 1943 do 1947. Pri tem se Macchia sklicuje tudi na stališče kasacijskega sodišča, ki je zapisalo, da Z9 zločine, storjene na delu državnega ozemlja, ki je kasneje pripadel drugi državi, ne velja v^c italijanska jurisdik-cija; izenačiti jih je treba s tistimi, ki so storjeni na tujem ozemlju.
Sodnik Macchia se je pri svoji odločitvi enostavno držal tega, cesar se mora držati vsak postan sodnik: veljavnih zakonov. Ob zakonu pa tudi zdrava pamet pra-N’ da je najbolje, ce tedanja dogajanja prepustimo zgodovinarjem. Ko se ena stran odloči, da začne s pogrevanjem zgodovine in prešte-yanjem svojih mrtvih, bo jsta naredila tudi druga. ^ izjemo Trsta pa povsod vedo, kdo je bil agresor in kdo je bila žrtev, ki pa je takoj po vojni pokazala svojo veliko-usnost: Jugoslavija je tedaj prav zaradi dobrososedskih odnosov pomilostila veliko italijan-skih vojnih zločincev.
Sodnik Giuseppe Pi-itto, ki je morebiti bolj kot na zakone mislil na Popularnost, pa je doži-yel nov udarec: minilo Je namreč komaj nekaj mesecev, kar so mu iz r°k enostavno vzeli Preiskavo o umoru Ila-ne Alpi in Mirana Hrovatina v Mogadišu 20. marca 1994. Vse kaže, a je njegova zvezda v zatonu.

RIM / SKLEP SODNIKA ZA PREDHODNE PREISKAVE MACCHIE
Italijanski sodniki niso pristojni za sodno obravnavo o fojbah
Gre zo zločine, ki so se dogodili na ozemlju tuje države - Razočaranje na desnici
CELOVEC / OBISK KOMISIJE DZ PRI KOROŠKIH SLOVENCIH
Manjšinam je treba dodeliti več sredstev
CELOVEC - Komisija slovenskega parlamenta za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo zavzela, da bo v državnem proračunu Slovenije postavka za zamejce povišana za 490 milijonov tolarjev in se samo za 100 milijonov, kot je v sredo sklenila slovenska vlada. Tako je med drugim povedal predsednik komisije Marijan Schiffrer po srečanju s predstavniki organizacij koroških Slovencev. Hkrati je tudi napovedal, da se bo komisija zavzela za sistemsko finansiranje dejavnosti slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Porabju.
Delegacija DZ je bila najprej na ge-
neralnem konzulatu Slovenije v Celovcu, nato je obiskala dvojezično trgovsko akademijo in center Sodalitas v Tinjah, popoldne pa se je pogovarjala s predstavniki slovenskih organizacij.
Generalni konzul Jože Jeraj, ki je v sredo prisostvoval pogovoru velepo-slanske Katje Boh z avstrijskim zunanjim ministrom, pa je povedal, da je minister Schuessel ob tej priložnosti ponovil, da Avstrija ne bo pogojevala vključitve Slovenije v EU z zahtevami v zvezi z »nemško govorečo manjšino«.
Na 3 strani
RIM - Sodnik za predhodne preiskave Alberto Macchia je sporočil, da se ne sme postopati proti trem hrvaškim državljanom, ki so obtoženi genocida, umora in drugih prekrškov v zvezi s fojbami. V tem primeru italijansko sodstvo ni pristojno, ker so ozemlja, na katerih so se dogodili zločini, že pripadla Jugoslaviji.
Razsodba ni kdovekako presenetila tržaškega župana Riccarda Illyja, zelo razočarana pa sta predsednik Pokrajine Renzo Codarin in vodja Lege Na-zionale odv. Paolo Sardos Albertini. Včerajšnji sklep sodnika Macchie zadovoljuje italijansko-sloven-sko-hrvaški odbor za zgodovinsko resnico.
Na 2.strani
OBISK / VČERAJ V RIMU
»Prijateljski« pogovori Dini-Granič
Bodoči sporazum o prijateljstvu naj bi rešil iz preteklosti podedovana vprašanja
RIM - »Iz preteklosti podedovane probleme, med katerimi tudi vprašanje ezulske imovine, bo moral premostiti sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Hrvaško«, je zapisano v sporočilu po srečanju med italijanskim zunanjim ministrom Dinijem in njegim hrvaškim kolegom Graničem. Komunike Famesine navaja, da sta »v prijateljskem ozračju« spregovorila o dvostranskih odnosih, o hrvaških evroan-tlantskih integracijskih željah, o day-tonskem miru in o zunanjepolitičnih vprašanjih. Minister Dini je obenem poudaril pomen, ki ga Italija pripisuje še nerešenim vprašanjem šolstva italijanske manjšine na Hrvaškem.
Na 9. strani
GORICA / 12. FILM VIDEO MONITOR
Otvoritev v znamenju spomina na Daika Bratino
GORICA - Četudi ni dočakal 12. izvedbe Film video monitorja, je bil Darko Bratina sinoči v Gorici simbolno prisoten ob odprtju vsakoletnega pregleda slovenske filmske, televizijske in video producije. Bil je prisoten v mislih in srcih navzočih, v knjigi njegovih spisov o filmu »Zakaj ne bi počakali jutra?«, ki je izšla za to priložnost, v besedah senatorke Vere Squarcialu-
pi, bivše evropske parlamentarke in Bratinove kolegice v italijanski parlamentarni delegaciji v Svetu Evrope, ki je v nagovoru poudarila dragocenost njegovega dela. Se najbolj živo pa se je Bratinova prisotnost “utelesila” na velikem ekranu. Prve podobe, ki so osvetlile temo v dvorani, so bile namreč namenjene utrinku iz njegovega uvoda v niz štirih polurnih televizijskih od-
» Tl*-"1- ...
Jv
J'.,
daj (v celoti jih bodo predstavili danes dopoldne), v katerem je Bratina leta 1983 po goriški retrospektivi slovenskega filma nakazoval potrebo po raziskovanju in preverjanju slovenske identitete prav skozi film.
To preverjanje se letos nadaljuje z zalogajem ker petih celovečercev in izborom televizijske, video in web produkcije, ki si jih bo mogoče ogledati še danes in jutri v Gorici. Sinočnji otvoritveni večer pa je poleg pozdravov številnih uglednih gostov ponudil prvo filmsko razmišljanje o slovenski osamosvojitveni vojni s filmom »Fe-lix« Boža Sprajca in srečanje z ustvarjalci tega kot tudi kratko-metražnega uvodnega filma »Vrtoglavi ptic« Saše Podgorška.
V Nabrežini konec volilne kampanje
NABREŽINA - Opolnoči se tudi v Nabrežini, kot drugod po državi, konca kampanja za nedeljske volitve. Predvolilno soočenje je bilo precej živahno, ni doseglo pa polemičnih ostrin, saj si nihče od kandidatov očitno ni hotel prejudicirati možnosti za morebitni drugi volilni krog.
Županski kandidat SSk Viktor Tanče bo imel zaključni shod drevi na nabrežinskem trgu, pristaši kandidature Marina Voccija (DSL, SKP, zeleni in gibanje za Oljko) pa se bodo pozno popoldne zbrali v nabrežinski knjižnici.
Na S.strani
SKGZ o volitvah v Zadrugi PD
ČEDAD - Deželno vodstvo SKGZ, ki se je sestalo v Čedadu, je ocenilo izid volitev v Zadrugi Primorski dnevnik. Menilo je, da množična udeležba potrjuje navezanost ljudi na Časopis, med upravitelji, ki so bili izvoljeni na dveh listah, pa bi bi morali vzpostaviti odnos sodelovanja in skupnega iskanja rešitev, da bo Primorski dnevnik res izraz raznolike manjšinske stvarnosti. Vodstvo SKGZ je z zaskrbljenostjo ocenilo dejstvo, da je slovenska vlada v proračunu dodelila manjšinam manj sredstev, kot sta predlagala komisija za manjšine in sam Urad za Slovence po svetu.
Na 3. strani
Proizvodni zagon se še nadaljuje
RIM - Italijanski statistični zavod ISTAT je včeraj objavil podatke o industrijski proizvodnji za mesec september, iz katerih izhaja, da se industrijska rast še vedno nadaljuje, pa Čeprav je v devetem letošnjem mesecu v primerjavi z avgustom poprečna dnevna proizvodnja zabeležila 0,7-odstotni padec. Toda na letni ravni je proizvodnja večja za 6,7 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih letih. Od začetka leta pa se je proizvodnja povečala za 1,1 odstotka.
Na 11. strani
Mladi slovenski pesniki v Vidmu
Stiki, ki jih mladi beneški pesnik in urednik Novega Matajurja Miha Obit tke med mlajšimi slovenskimi pesniki in furlanskimi kulturnimi krogi, so te dni obrodili pomembno srečanje v videmski knjigarni »Compralibro«, kjer so bili v gosteh pesniki Maja Kramberger, Matjaž Pikalo, Aleš Steger in Uroš Zupan, ki so številnim zbranim poslušalcem brali svoje pesmi v Obitovem prevodu. Uspešno gostovanje vliva upanje v trdnejše povezovanje med slovenskim in furlanskim pesniškim ustvarjanjem.
Na 8. strani
Gardossi srečno prijadral do cilja
TRST - Včeraj je prispel na cilj na otoku Marti-nique tržaški jadralec Claudio Gardossi, o katerem organizatorji Čezoceanske regate Minitransat niso imeli novic. Gardossi je prijadral na cilj deseti, drugi med Italijani.
Po izjavi tima, ki je jadralcu sledil med regato, se je Gardossiju pokvaril satelitski oddajnik »bali-ze«, zato organizatorjem regate ni mogel sporočati svojega položaja. Jadralec, ki ni nikoli izgubil hladne krvi, je povedal, da med regato ni imel težav, jadranje pa je bilo naporno.
Na 3. strani
RIM / SKLEP RIMSKEGA SODNIKA ALBERTA MACCHIE
Italijansko sodstvo ni pristojno za sojenje o domnevnih pobojih v Istri
Nov udarec preiskavi, ki jo vodi Giuseppe Pititfo in ki jo podpihujejo desničarski krogi
RIM - Rimski sodnik za predhodne preiskave Alberto Macchia je včeraj sporočil, da se ne sme postopati proti trem hrvaškim državljanom, ki so obtoženi genocida, umora in drugih kaznivih dejanj v zvezi s fojbami. Pri tem se sklicuje na 129. člen kazenskega postopnika, ki med drugim predvideva, da se postopek v kateremkoli trenutku zaključi, če sodišče nima jurisdikcije. V tem primeru italijansko sodstvo ni pristojno, ker so ozemlja, na katerih so se dogodili zločini, že pripadla Jugoslaviji.
Javni tožilec Giuseppe Pititto je na zatožno klop postavil 90-letnega Ivana Motiko, 77-letnega Ivana Piskuliča in 75-letno Avi-janko Margitič, ki naj bi bili, vsak v različni vlogi, krivi za pokole Italijanov v Dalmaciji in Istri v letih od 1943 do 1947. Sodnik Macchia pravi, da so se dogodki pripetili v Zminju in v Pazinu po 8. septembru 1943 in na Reki maja 1945, torej v krajih, ki so že dolgo pod suverenostjo druge države. V svoji razsodbi navaja tudi stališče združenih sekcij kasacijskega sodišča, ki prav tako trdi, da italijansko sodstvo ni pristojno za zločine, ki so se pripetili na delu državnega ozemlja, ki ne pripada več Italiji.
Preiskava se je začela že pred časom, sprožila jo je prijava svojcev nekaterih Italijanov, ki so izgubili življenje med leti 1943 in 1947. Prvotno jo je imel v rokah javni tožilec Gian-franco Mantelli, kateremu pa so dodelili drugo zadolžitev in jo je prevzel Giuseppe Pititto. Namera tistih, ki so jo sprožili, pa je
bila dalekosežnejša: če bi obsodili Motiko, Piskuliča in Margitičevo, bi lahko ista usoda doletela še številne druge hrvaške in slovenske državljane ter tudi nekaj Italijanov, ki so na Pitittovem seznamu, več kot 80 jih je. Vsa povojna kampanja o genocidih, ki naj bi se dogodili v Jugoslaviji, bi tako dobila tudi sodni pečat.
Na rimski preiskavi pa je do prvega zastoja prišlo že prejšnji mesec: obravnavo, na kateri bi morah odločati o zahtevi po sojenju trojici, so enostavno črtali z dnevnega reda, kar je pomenilo, da bi morah znova odposlati vsa sodna obvestila. Zapleti pa so se začeli že lani. Odvetniki civilnih strank so se Macchie na vse načine skušah znebiti, trdi-h so, da ni »primeren«, ker je že tedaj menil, da italijansko sodstvo ni pristojno. Njihovo stališče ni obveljalo, zato so znova vložih podobno zahtevo, o kateri bi moralo prizivno sodišče sklepati čez nekaj dni, v četrtek, 20. t.m. Časnikar Marzio Mian je zapisal, da je Macchia pripadal organizaciji »Soccorso Rosso«, v kateri so bili odvetniki in intelektualci, ki so simpatizirali s skrajno levico. Macchia je prijavil tako Mi-ana kot odgovornega urednika »Indipendenteja« Lucia Lamija. Na podlagi te prijave so se pritožili nad neprimernostjo sodnika. Ni znano, če bodo o tej zahtevi v četrtek tudi razpravljali. V primeru, da bi jo sprejeli, pa lahko potrdijo vse ali tudi samo nekatere ukrepe sodnika.
Ze včeraj pa sta tako Pititto kot eden od odvetnikov civilnih strank napovedala, da se bosta obrnila
na kasacijsko sodišče. Vendar zaenkrat kaže, da v Rimu prevladujeta previdnost in zdrava pamet. Pravijo tudi, da Pititto ni prav posebno v čislih: ukvarjal se je tudi s preiskavo o umoru novinarke italijanske TV Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hreovati-na leta 1994 v Somaliji, vendar so mu preiskavo vzeli iz rok zaradi nekaterih izjav (menda naj bi trdil, da umor ni bil povezan z malverzacijami ob pošiljanju pomoči Somaliji in trgovino z orožjem, temveč z afero italijanskih vojakov, ki naj bi mučili domačine). Nenazadnje: če bi bil kdo pristojen, to ne bi bilo rimsko sodišče, temveč tržaško, saj so fojbe pri nas. V Trstu sta bili tudi že vloženi dve priajvi, vendar se sodniki zanju ne zmenijo.
Zelo različni odmevi
TRST - »Odločitev rimskega sodnika me ne preseneča. Imel sem že dvome, ko je sodstvo začelo preiskavo o fojbah; žal mi je, da vprašanja ne bo mogoče razčistiti, a minilo je že toliko let in v teh krajih je nastopilo že toliko sprememb, začenši s spremembami državnih meja«, je razsodbo sodnika Alberta Macchie komentiral tržaški župan Riccardo Illy. V tiskovnem sporočilu je vsekakor poudaril, da se je mestna uprava predstavila kot civilna stranka v sodnem postopku.
Tajnik DSL Stelio Spadaro pravi, da je razsodba odraz samostojnosti sodstva. Eno pa so kazenske, drugo pa zgodovinske odgovornosti, ki ne brišejo tragedije fojb in množične izselitve Istranov. »De-
lo morajo sedaj nadaljevati zgodovinarji, mi pa se moramo zamisliti o številnih porazih politične demokracije v teh krajih. Najprej o 20-letni fašistični represiji, nato, po koncu vojne, tudi o jugoslovanskem nacionalističnem komunizmu«, je dejal še Spadaro.
Zadovoljstvo nad sklepom sodnika Macchie je izrekel italijan-sko-slovensko-hrvaški odbor za zgodovinsko resnico, po katerem je vsa preiskava temeljila na potvarjanju zgodovine, ki ga je spodbujala politična propaganda z desne in leve, v protislovenske in protihrvaške namene ob zavajanju italijanskega javnega mnenja. Koordinator odbora Paolo Parovel meni, da je sklep sodnika odvzel tem propagandam možnost na-
daljnega izkoriščanja te zadeve.
Na desnici so razočarani nad sklepom rimskega sodnika. Predsednik Pokrajine Renzo Codarin je prepričan, da bo Italija po tej poti ostala država brez zgodovinskega spomina. Takšni sklepi, dodaja Codarin, gotovo ne prispevajo h krepitvi sožitja in tudi ne sprave med narodi, prav nasprotno. To bo po njegovem ohranilo sovraštva in ustvarjalo vtis, da smo priča zgdovinski krivici.
V tem tonu je tudi izjava predsednika Lege Nazionale Paola Sardosa Albertinija, medtem ko je član vsedržavnega vodstva Nacionalnega zavezništva Gian-ni Alemanno prepričan, da gre za sramotno in nesprejemljivo razsodbo.
PRIMER DONATA CEPALA / PO SREDINI NAJDBI TRUPLA DIJAKA V OBCESTNEM JARKU
Štirje v zaporu zaradi ugrabitve in umora
Poleg zlatarnarja in njegovega pajdaša, ki sta ugrabitev izvedla, so karabinjerji zaprli še žensko in moškega
POTENZA - Zaradi ugrabitve in umora 16-letnega dijaka Donata Cefola iz kraja Barile v pokrajini Potenza so doslej priprli 4 osebe, 3 moške in 1 žensko, preiskovalci pa ne izključujejo, da je bil v ta gnusli zločin vpleten še kdo.
Kot kaže, je bila dinamika tega mračnega dogodka, ki je močno odjeknil v italijanskem javnem mnenju, približno naslednja. Donata Cefola sta ugrabila njegov 31-leni sosed Domenico D’Andrea in 26-letni Angelo Volonino v torek zjutraj, ko se je mladenič odpravljal v šolo. Fant se je očitno upiral, predvsem pa je prepo-
znal svoja ugrabitelja, tako da sta ga moška ubila s strelom v glavo, njegovo truplo pa odvrgla v obcetni ja-rek.Ugrabila pa sta ga zato, da bi od njegove družine izsilila odkupnino, s katero si je zlasti ,p’Andrea obetal, da se bo rešil iz hude finančne stiske, v katero je zabredel zaradi slabega poslovanja zlatarne, ki jo je vodil.
Načrt o ugrabitvi je bil sorazmerno star. Donata Cefola so namreč prvič skušali ugrabiti že dva tedna poprej. Mladeniča je po telefonu skušal izvabiti na samoti kraj zunaj vasi anonimni ženski glas. Donato Cefola se je po večkratnih klicih
anonimni ženski res odzval, vendar se je na kraj zmenka podal v družbi prijateljev. Tam ni bilo o ne duha ne sluha o ženski, pač pa je mlada družba zapazila kombi belečbarve, ki je takoj po njenem prihodu odbrzel.
No, karabinjerji, ki vodijo preiskave, so v sredo aretirali D’Andreo ter Volonina, ki sta zločin že priznala, v noči na četrtek pa še 45-le-tno Carmelo Lamorte in 25-letnega Raffaela Larotonda. Zenska naj bi bila tista, ki je skušla prek telefona zvabiti Domenica Cefala na samotni kraj, moški pa je dalj časa sodeloval z D’Andreo v zlatarni.
NOVICE
Že prihodnji teden nov kovanec za tisoč lir
RIM - Po kovancu z zgrešenimi nemškimi mejami, ki ga je zakladno ministrstvo v sredo že po dveh dneh moralo »upokojiti«, bo »popravljen« kovanec s točnim zemljevidom Evrope pripravljen za kovanje prihodnji teden. Osnutek pripravlja Uliana Pernazza, ki je izdelala tudi prejšnji sporni kovanec. Dokončni model bo Zakladno ministrstvo dobilo v ponedeljek ali v torek, takoj nato, če bo seveda ministrstvo prižgalo zeleno luč, pa se bo začelo kovanje novih tisočakov.
Po ocenah bančnikov je v obtoku ostalo približno 10 milijonov »napačnih« kovancev za ti- ' soč lir. Ti bodo skupaj z novim kovancem še naprej ostali veljavno plačilno sredstvo. Na ta način zakladno ministrstvo želi preprečiti, da bi »napačni« kovanci pridobili na numizmatični vrednosti.
Domnevni tajni agent Nata na procesu proti Andreottiju
PALERMO - Predstavil se je kot nekdanji tajni agent Nata in obtožil senatorja Giutia Andreottija, da je naročil umor generala karabinjerjev in palermskega prefekta Carla Alberta Dalla Chiese. Gaetana Sayo je poklical na pričevanje javni tožilec na procesu proti Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo. Domnevni agent je povezal delovanje Andreottija z rovarjenjem framazon-skih lož in kot dokaz, da sam pripada tem ložam, pokazal tetoviran znak pod levo roko.
Senatorja Andreottija ni pričevanje navidezno kaj dosti prizadelo in je ironično komentiral, da je Saya »serviral lepo mineštro«.
TUDI ENA ŽRTEV
Slabo vreme hudo prizadelo južno Italijo
RIM - Val slabega srednji Italiji, zlasti vremena je hudo priza- potresenem v Umbriji, del srednjo in južno ki živijo v zasilnih bi-Italijo. Posebno veliko vališčih. škodo je prizadel v V Benetkah so pono-Kampaniji, Apuliji in vno zabeležili pojav vi-Kalabriji. V kraju Lauro šoke vode. Le-ta se je v pokrajini Avellino je dvignila do 112 cm nad deroča voda celo zah te-	normalnim vodostajem,
vala življenje oziroma Zaradi razburkanega življenji. V njej je na- Jadranskega morja so mreč utonila 28-letna med drugim odložili za noseča ženska.	nedoločen čas vožnjo
Sicer pa iz omenje-1 ladje, ki bi morala iz nih treh južnih dežel Barija prepeljati v do-poročajo o poplavljenih mačo Albanijo posmr-cestah, izoliranih kme- tne ostanke 52 pribe-čkih hišah, porušenih žnikov, ki so se pogre-stavbah ipd. Veliko te- znili skupno z ladjo, na žav ima tudi železniški kateri so potovali, v promet. Nekateri vlaki Otranskem prelivu, so bili prisiljeni na dol- Slabo vreme je spra-ga čakanja, druge so vilo v hude težave tudi preuserili na alternati- jadralca pri Siciliji. Gre vne proge, nekatere vo- za kanadsko 25-letno žnje pa so ukinili. Na časnikarko Taraleo obalnem pasu pri VVebster Halifax in za Amalfiju je razsajal zra- njenega sopotnika, 42-čni vrtinec ter povzro- letnega avstralskega dr-čil precej škode.	žavljana Petra Dodda, ki
Nalivi pa so povzro- so ju rešili na razburka-čili veliko težav tudi v nem morju pred Licatg.
_______________________________________
RIM / OB KONCU VOLILNE KAMPANJE
Benigni v naročju D'Aleme
Tajnik DSL je presenetil toskanskega komika
RIM - Tajnik Demokratične stranke levice Mas-simo D’Alema ne velja ravno za hudomušnega človeka, toda včeraj si je ob koncu volilne kampanje tudi mračni D’Alema privoščil šalo. »Žrtev« je bil komik Roberto Beninigni, s katerim se je D’Alema srečal v kavarni Rosati v središču mesta.
D’Alema je nepričakovano vzel komika v naročje, podobno kot je Beninigni leta 1983 vzel v naročje tedanjega tajnika KPI Enrica Berlinguerja, ki zudi ni veljal za veseljaka.
Beningni je takoj izkoristil priložnost. »Petdeset let že čakam na ta trenutek. D’Alema si lep, boljši od Cindy Crowford,« je komik objel tajnika DSL. Toskanski igralec si je pred nekaj meseci privoščil podpredsednika vlade VValterja Veltronija, katerega je poljubil na usta, da bi na ta način podčrtal svoj pristop k Oljki.
_____CELOVEC / KOMISIJA DZ ZA MANJŠINE PRI KOROŠKIH SLOVENCIH_
Schiffrer: Več sredstev za manjšine v zamejstvu
Komisijo bo zahtevalo zakon za sistemsko finansiranje ustanov majšin
CELOVEC - Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo vztrajala pri svojem predlogu naj bo v proračunu za tekoče leto povišana finančna podpora Slovencem v zamejstvu za 490 milijonov SIT, kot je sklenil DZ na svoji seji. To je v luCi hude finančne stiske, v kateri so se znašle tudi slovenske organizacije in ustanove na Koroškem, po včerajšnjem celodnevnem obisku šestčlanske komisije pri koroških Slovencih, v pogovoru za novinarje zagotovil njen predsednik Marijan Schiffrer.
Vodja delegacije (pridružil se ji je tudi zastopnik Urada za Slovence pri ministrstvu za zunanje zadeve) Jure Žma-uc, je hkrati napovedal, da bo komisija vztrajala tudi pri zahtevi po sistemskem finansiranju slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in v Porabju. Predlog je komisija že posredovala vladi, od katere pa še ni dobila odgovora. Schiffrer se je dotaknil tudi v zadnjih dneh in tednih »nastalih senc v dobrososedskih odnosih med med Slovenijo in Koroško« in ob tem izrazil upanje, »da ti oblaki ne bodo negativno vplivali na življenje slovenske manjšine na Koroškem«.
Podpredsednik komisije Davorin TerCon (-LDS) je v zvezi s hudimi finančnimi težavami manjšinskih ustanov v zamejstvu in s tem v zvezi s proračunom R Slovenije za leto 1997
menil, da novi predlog vlade (100 dodatnih milijonov SIT za zamejske Slovence) ne rešuje problem v zadovoljivem obsegu. Zavzel se je za usklajevanje, »da bi le še dosegli primernejšo višino sredstev za Slovence v zamejstvu«. TerCon je še povedal, da je komisija izrazila svoje nezadovoljstvo tudi zaradi neuresniCevanja Resolucije o položaju avtohtonih manjšin v sosednjih državah, glede notranjih nesoglasij krovnih političnih organizaciji koroških Slovencev pa je dejal, da je komisija mnenja, da bi koroški Slovenci v vprašanju skupnega zastopstva »za začetek morali najti minimalen konsenz, kateremu naj bi nato sledili nadaljnji koraki«.
Kritično o politiki Slovenije do svojih manjšin v zamejstvu se je izrazil tud Samo Bevk. Poudaril je, da je po pogovorih s Slovenci v Italiji in v Avstriji prišel do spoznanja, »da slovenska država ne izpolnjuje ustavnih ob-vezosti do svojih manjšin«. Poslanec ZLSD se je jasno izrekel proti vsakršnemu nadaljnjemu krčenju finančnih sredstev za manjšinske ustanove v zamejstvu, menil pa je tudi, da bi morali manjšinsko problematiko obravnavati tudi v drugi odborih DZ, npr. v odboru za gospodarska vprašanja, itd.
Zelo ostro je odnos vlade do zamejskih Slovencev kritiziral Ivo Hvalica (SDS). Resoluci-
rT
SPETE R / DREVI
Prikaz življenja in kulture skupnosti, ki živijo v italijanskem alpskem loku
ČEDAD - V okvim tradicionalne prireditve »Spoznajmo se - Conosciamoci« je kulturno društvo Ivana Trinka iz Čedada pripravilo niz pobud, ki bodo v Spetru, Čedadu in Ažli od danes do konca meseca.
Nosilna prireditev je razstava Dragi v Alpah, ki jo bodo odprli danes v Spetru v, ob 19. uri. Razstava je prikaz manjšinskih skupnosti, ki živijo v italijanskem alpskem loku. Predstavljeni bodo Korošci, Cimbri, I rankoprovansalci, Furlani, Ladinci, Mokeni, Okci-lancd, Slovenci, Južni Tirolci in skupnost VValser.
Razstavo je pripravila tridentinska občina Peigine n\ je prvič na ogled v Furlaniji-Julijski krajini. S kra-Ikimi opisi in fotografskim gradivom ponazori obiskovalcu pestro stvarnost avtohtonih jezikovnih skupnosti (gre skupaj za več kot milijon ljudi), ki živijo v rtalijanskem alpskem loku in imajo bogato in staroda-vn° kulturno izročilo.
Od 22. novembra bo razstava v Čedadu v občinskem središču ob Hudičevem mostu.
Istega dne bo ob 20.30 v gledališču Ristori kon-£,ert z naslovom »Alpe Jadran v soglasju«, ki ga nnko prireja v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca. Program koncerta, na katerem bo nastopU Dvojezični zbor - Der zvveisprachige Chor iz elovca, je sad raziskovanja in zbiranja gradiva o inds.dh pesmih narodnosti, ki živijo na alpejadran-skem območju.
jo o položaju avtohtonih manjšin v zamejstvu je označil za nerealistično, odločno pa je postavil tudi zahtevo, da sredstva za zamejske Slovence ne smejo pasti pod raven 1. 1996. Slovencem pa je treba pomagati tudi na drugih področjih, tako da ne bodo popolnoma odvisni od matice. Jože Možgan (SLS) in Zoran Lešnik (Desus) sta se pridružila oceni ostalih elanov komisije in zahtevala bolj naklonjen odnos vlade do Slovencev v zamejstvu.
Parlamentarci in zastopnik Urada za Slovence so v okviru obiska na Koroškem najprej obiskali generalni konzulat R Slovenije v Celovcu, kjer jih je sprejel generalni konzul Jože Jeraj, nato pa Slovenske gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu ter katoliški izobraževalni center So-dalitas v Tinjah. Pri vseh razgovorih so bile težišCne teme skupni projekti s Slovenijo. Popoldne so sledili še razgovori z odborom Slovenske gospodarske zveze, s predstavniki osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev, Enotne liste, Skupnosti južnokoroških kmetov, Slovenske športne zveze ter (slovenskega) Dušno-pastirskega urada pri krški škofiji. Delegacija je obisk sklenila z novinarsko konferenco ter z obiskom Višje strokovne šole za gospodarske poklice v Sentpetru pri Sentjakovu v Rožu.
Ivan Lukan
Sciissel za postopno reševanje vprašanja nemške manjšine
CELOVEC - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je bila vCeraj na obisku pri Slovencih na avstrijskem Koroškem. Šestčlansko delegacijo pod vodstvom predsednika komisije Marijana Schiffrerja je sprejel tudi generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj, ki je elane komisije opozoril na številne težave, s katerimi se srečujejo Slovenci na Koroškem, povzel pa je tudi vsebino pogovora z avstrijskim zunanjim ministrom VVolfgangom Schiisslom, ki sta ga imela včeraj z veleposlanico RS na Dunaju Katjo Boh.
Kot je vCeraj v Celovcu povedal Jeraj, je minister Schiissel (na fotografiji) na sredinem pogovoru na Dunaju ponovil, da Avstrija ne bo pogojevala vključitve Slovenije v EU z zahtevami v zvezi z »nemško govorečo manjšino«. V zvezi z Avstrijsko državno pogodbo pa je Schiissel dejal, da Dunaj ne beži od nje, ne bi pa želel širiti kroga su-kcesorjev (npr. na vse nekdanje jugoslovanke republike).
Kot je povedal Jeraj, je minister Schiissel v pogovorih pojasnil, da avstrijska stran v zvezi z vprašanjem »nemško
govoreče manjšine« pričakuje »postopno reševanje problema«. Slovenija naj bi pokazala dobro voljo, tako da bi npr. pomagala društvom nemško govorečih, dolgoročni cilj avstrijske politike pa je, ocenjuje slovenski diplomat, vendarle priznanje manjšine v okviru evropskih norm. Po oceni avstrijske strani je v Sloveniji kakih 2000 nemško govorečih oseb. Pogovori o tem vprašanju naj bi se nadaljevali ob Schusslovem obisku v Sloveniji, predvidoma sredi januarja prihodnje leto.
Po besedah generalnega konzula Jeraja se Slovenci v Avstriji bojijo, da bodo trenutne težave med Ljubljano in Dunajem v zvezi z »nemško govorečo manjšino« v Sloveniji negativno vplivale na njihov položaj.
Nadja Podobnik/STA
MINITRANSAT / VCERAJ POPOLDNE
Gardossi je srečno priplul do Martiniquea
Med plovbo se mu je pokvaril oddajnik »balize«
TRST - Tržaški jadralec Claudio Gardossi je vCeraj srečno priplul na otok Martinique. Uvrstil se je na deseto mesto, med italijanskimi jadralci, ki so sodelovali na regati Mini-transat, pa je bil samo eden boljši od njega.
Kot je pojasnil predstavnik tima, ki je spremljal regato Claudia Gardossija, se je tržaškemu jadralcu pokvaril satelistski oddajnik, s katerim regatni odbor sledi vsem tekmovalcem. Zaradi tega nekaj dni o jadralcu ni bilo novic.
Po sporočilu njegovih prijateljev je Gardossi vedel, da je njegov oddajnik »balize« pokvarjen. »Take okvare se večkrat pripetijo med tako dolgimi regatami,« je povedal Gardossi. Dodal je, da
Claudio Gardossi v kokpitu svoje jadrnice Jasmine
med regato ni imel problemov, plovba pa ni bila enostavna, ker so brezve-terju sledili dnevi močnega vetra s sunki do 50 vozlov.
Gardossi je s svojo 6-metersko jadrnico Jasmine odplul iz Bresta 27. se-
ptembra. Med pivo etapo Čezoceanske regate je zasedel deseto mesto, ki ga je nato ohranil tudi po plovbi Cez Atlantik od Kanarskih otokov (tu je popravil nekatere okvare na jadrnici) do Marti-niquea.
SKGZ / DEŽELNO VODSTVO n
Velika udeležba dokaz navezanosti bralcev na PD
Skrb zaradi proračunskega predloga slovenske vlade
ČEDAD - Na zadnji seji deželnega vodstva SKGZ, ki je potekala v Čedadu, piše v tiskovnem sporoci-lu,so ocenili nedeljski izid vohtev v Zadrugo Primorski dnevnik. Mnenja so bili, da množična udeležba na Pomorski postaji najboljše potrjuje navezanost naših ljudi na Časopis, ki je našo skupnost spremljal v povojnem obdobju vse do današnjih dni.
Člani deželnega vodstva SKGZ so iz različnih zornih kotov ocenili izide nedeljskih volitev, ki so nagradile listo Primorski jutri, za katero se je zavze-mala tudi SKGZ.
Pri tej organizaciji so mnenja, da mimo volilnega rezultata, je treba uresničiti programska izhodišča, ki jih je zagovarjala zmagovita lista. Gre v prvi vrsti za finančno sanacijo Časopisa ter za vzpostavitev takšnega odnosa med upravitelji, ki bo vodil k sodelovanju in skupnemu iskanju rešitev, da bo Primorski dnevnik res izraz raznolike manjšinske stvarnosti.
S tem v zvezi bo zatorej nujno poskrbeti, da se krog elanov zadruge poveča in da s tem vsezamej-sko lastništvo zadobi svojo celovito legitimnost in se uresniči duh zadružništva. Na seji so bili tudi mnenja, da je treba predstavnike manjšinske liste povabiti k neposrednemu vodstvenemu upravljanju zadruge in družbe Prae, tako kot je bilo poudarjeno v samih programskih smernicah liste Primorski jutri. Poudarjena je bila tudi potreba, da morata vodstvi obeh upravnih sredin stremeti k finančni stabilnosti Časopisa in da se v tej fazi odložijo vse drage problematike, tudi kadrovske narave.
Demokratizacija in široko lastništvo PD pa morata vzpodbuditi razmišljanja tudi okoli drugih medijev, predvsem tistih vsemanjšinskega interesa. Cas je, da si manjšina omisli novo in bolj sodobno organiziranost in pluralnost, tudi na medijskem področju.
V nadaljevanju seje so z zaskrbljenostjo ocenili dejstvo, da je slovenska vlada v proračunskem dokumentu namenila manjšinam manj sredstev, kot jih je predlagala parlamentarna komisija za manjšine in sam Urad za Slovence po svetu. Na seji so bili mnenja, da je treba tudi znotraj manjšinske skupnosti postoriti vse, da se v parlamentarni razpravi doseže spremembo proračunske postavke v korist slovenskih manjšin zunaj matične države.
Ravno tako so potrebna skupna prizadevanja naše skupnosti, da bi se v italijanskem finančnem zakonu povišala postavka v okvira zakona za obmejna področja, ki naši skupnosti namenja 8 milijard lir. To stališče je SKGZ izrazila samemu podtajniku Fassinu med njegovim nedavnim srečanjem s skupnim zastopstvom v Trstu.
Na zadnjem obenem zboru, ki je bil 10. maja v Boljuncu, je bil sprejet sklep, da bo SKGZ sklicala še pred koncem leta izredni občni zbor, da bi posodobila svoj statut. Na seji v Čedadu so sklenili, da bo do izrednega kongresa prišlo v petek, 19. decembra.
NOVICE
Srednjeevropska pobuda: priprave za sarajevski vrh
TRST - Danes se bo zaključilo dvodnevno zasedanje odbora koordinatorjev Srednjeevropske pobude, ki pripravljajo skorajšnji sarajevski vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov, ki bo prihodnjega 28. in 29. novembra v bosanskem glavnem mestu. Na včerajšnjem začetnem soočenju so prišle do izraza hipoteze za delovanje v smeri utrjevanja mira in stabilnosti na srednjeevropskem območju, za kar sta potrebna sodelovanje in integracija v zveze, kot sta Evropska unija in Nato, tistih držav, ki niso še članice.
Generalni direktor Srednjeevropske pobude Paul Harting je naglasil, da je prvi namen organizacije utrjevanje daytonskega mirovnega postopka in obnovitev od vojne prizadetih območij nekdanje Jugoslavije.»Brez meje« odslej ob sobotah
»Brez meje« v soboto o Videomonitorju
KOPER - Koprska oddaja Brez meje, pogovori in reportaže o življenju Slovencev v Italiji, ki ste jo doslej gledali ob nedeljah, bo od 15. novembra dalje ob sobotah ob 18. uri. Tema tega tedna bo Slovenski film onstran meje. Ekipa televizije Koper bo namreč obiskala goriški festival Film Video Monitor in celotno oddajo posnela v Kulturnem domu v Gorici.
Svojo prisotnost pri pogovora so napovedali režiserji filmov, ki so na sporedu v teh dneh v Gorici: Andrej Košak, režiser filma Outsider, Damjan Kzole, režiser filma Stereotip in Božo Sprajc, režiser filma Feliks; pa še Aleš Doktoric, ravnatelj Film Video Monitorja. Oddaja bo v soboto, ob 18. uri, na Televiziji Koper.
ŽARIŠČE
Živio
zamejstvo!
Nadja Maganja
Živio zamejstvo!
S tem pozdravom sta oba predstavnika nastopajočih list na prvem rednem obenem zboru Zadruge Primorski dnevnik pozdravila vse prisotne, ki so se množično udeležili srečanja. Vsi prisotni smo občutili, da preživljamo lep zgodovinski trenutek. Vendar se nisem mogla otresti grenkega občutka, da smo spet zamudili pomembno priložnost, ki bi vnesla novo kvaliteto v naSe medsebojne odnose.
Na volitvah sta se predstavili dve listi, Čeprav sem prepričana, da je bila večina elanov mnenja, da je Cas ostrih političnih in ideoloških delitev mimo in da stopamo z Zadrugo na novo skupno pot, kjer so važni ljudje s svojo strokovnostjo in znanjem. Člani pa smo bili postavljeni pred izbiro, ki je manjšino že spet razdvojila na ideološki osnovi. Nesprejemljivo je bilo, da so nekatere sile prikazovale listo št. 2 kot odraz napredka, levičarstva, listo št. 1 pa kot nasprotje tega. Sploh niso gledale na to, kar je zame najpomembnejše v tem primeru, ali so kandidati zadostni strokovnjaki za vodenje Zdruge. To, da kdo samega sebe proglaša za naprednega, še ni jamstvo, da je dober upravitelj. Na listi St. 1 so bili kandidati predvsem strokovnjaki s svojega področja z bivšim predsednikom Kuretom vred, ki je zadnje mesece v bistvu vodil težko nalogo sanacije našega Časopisa. Ob strankarskih raCuni-cah, ki so se vrivale v to volilno kampanjo, je mene in druge elane, ki so pristopili k Zadrugi predvsem iz narodnega idealizma, že pred volitvami zajelo malodušje. Čutila sem se opeharjeno.
Zaradi take kampanje je večina volilcev izbrala tisti tabor, ki je tako in tako že 50 let imel v zakupu Primorski dnevnik.
Velike ideologije so že zdavnaj v zatonu, ker se mora svet ubadati s težkimi problemi, ki zahtevajo Cim širši konsenz in sodelovanje ne le držav, ampak vseh ljudi. Berlinski zid je že zdavnaj padel, v zamejstvu pa se skuša na novo zgraditi še večji in trdnejši zid. Prejšnji teden mi je prijateljica pripovedovala, kako ji je sin rekel, da je fašistka, ker voli Slovensko ku-pnost. To mu je povedal sošolec, ki se na te
stvari spozna...
Kdaj se bomo streznili in zaceli razmišljati, kaj potrebuje manjšina ne za zdravo rast, ampak celo za goli obstanek? Čeprav nismo v vojnem Času in nam ni treba obujati kake nove OF, so problemi, s katerimi se moramo soočati, zelo težki in zahtevajo sodelovanje in prizadevanje vseh nas. Naša podjetja propadajo, vedno veC ljudi je na cesti, vsi naši otroci so potencialni brezposelni, mi pa se igramo na visoko politiko.
Pustiti moramo ob strani tudi »aventin-ske« pozicije nekaterih (v dvajsetih letih so se italijanske demokratične stranke umaknile iz parlamenta, ker niso hotele sodelovati s fa-
šizmom, in so se tako odrekle možnostim, ki jih je nudil demokratični sistem). V demokraciji imajo pac svojo težo le številke in demokracija je sistem, ki zahteva zrelost in sodelovanje ljudi. Zato ne soglašam z mnenjem tistih, ki so se že a priori umaknili iz te igre, Ceš da se na Primorskem dnevniku ne bo nikoli nic spremenilo. V pravi demokraciji pa ima tudi opozicija možnost, da pride prej ali slej na oblast. Kjer te možnosti ni, govorimo o okrnjeni demokraciji. Takemu stanju smo bili priča ves povojni Cas v Italiji, kjer je 50 let nemoteno vladala Krščanska demokracija. Vendar se je s spremembo blokovske politike in z akcijo sodnikov »Čistih rok« ta sistem popolnoma zrušil. Tudi manjšina je doživela s polomom Tržaške kreditne banke pravi potres, iz katerega pa, zgleda, se nismo veliko naučili. Pri nas gremo naprej po starih tirnicah.
Skrajni Cas je, da si manjšina izdela svoj program, ki ne bi bil odraz le političnih strank, ampak bi zao-
bjel vse oblike manjšinskega življenja. Razumem, da imamo različne vizije slovenstva. Zavedam se, da je skrb za Slovence iz dvojezičnih zakonov, za njihove otroke, za tiste, ki stojijo ob robu manjšinskega življenja, izredne važnosti za vse nas, vendar istočasno ne moremo prilagajati njihovim potrebam pričakovanj in zahtev Slovencev, ki živijo slovenstvo v vsej polnosti in torej tvorijo pomembno jedro za ohranjanje skupnosti. Zadnje Čase se starši na sestankih na naših šolah pogovarjajo v italijanščini, ker je paC prisoten kdo, ki ne pozna slovenskega jezika. Sami porivamo slovenščino v družinski krog, kot je to delal fašizem, po drugi strani pa se jočemo, da je naše izražanje tako revno in okorno. Veliko let sem poučevala na srednji šoli pri Sv. Jakobu, kjer so bili otroci pretežno iz mešanih zakonov. Take probleme smo z dobro voljo in tudi z neko zavestjo z lahkoto reševali.
Razumem torej, da imamo različne vizije slovenstva, ne razumem pa razhajanja na ideološki osnovi, Ce se danes večji del Slovencev v Italiji prepoznava v gibanju Oljke. Tukaj zasledim neko dvojnost v politiki DSL na državni in na krajevni ravni. V manjšini slovensko vodstvo te stranke takoj najde skupno govorico s SKP, glavni nasprotnik pa ostaja Slovenec iz vrst Slovenske skupnosti.
Za vse je v manjšini dovolj prostora in dela brez ekskluzivi-zmov na eni ali na drugi strani.Vsakdo lahko veliko prispeva na svojem področju in sadovi bodo gotovo vidnejši, Ce bo to delo usklajeno v duhu strpnosti in medsebojnega spoštovanja.
Če naj zaključim, mislim, da si mora novi odbor Zadruge zastaviti kot prvo nalogo spremembo statuta glede volitev, saj je ta želja prišla jasno do izraza na obenem zboru, da ne bi bili elani v bodoče spet postavljeni pred take ostre konfrontacije. Poiskati bo moral tudi razloge, ki preprečujejo večini bralcev Primorskega dnevnika, da bi se vpisali v Zadrugo. Ce ne doseže tega, bo težko na prihodnjem obenem zboru razlagati elanom in tudi oblastem v matici, da je zavel pri Časopisu nov veter.
SLOVENSKI KLUB / MARTINOVANJE NA TORKOVEM VEČERU
Žlahtna kapljica je bila močnejša tudi od naliva
Cesar in Ferluga o pridelovanju in značilnostih vina
V začetku ni bilo veliko poslušalcev, nato pa seje dvorana napolnila (f. KROMA)
TRST - Verjetno si ni nihče od organizatorjev Martinovega veCera v Slovenskem klubu pričakoval, da bo ta pobuda privabila v Gregorčičevo dvorano toliko ljudi. Odziv je bil za klubovske razmere res izjemen, kar samo še potrjuje dejstvo, da si ljubitelji žlahtne kapljice želijo večjega poglabljanja znanja in vedenja o vinu. Začetek večera ni obljubljal nic dobrega. Malo pred 20. uro se je namreč z vso ihto ulilo, tako da je bilo ob napovedani uri v klubovskih prostorih bolj malo ljudi. A vino je tudi tokrat zmagalo nad vodo in ljubitelji tako imenovanega nektarja bogov, so počasi, a vztrajno kapljali v Gregorčičevo dvorano. Končno se je ob spremljavi frajtonarce Denisa Novata Martinovanje pričelo. ' Somelje Sergij Cesar je udeležence najprej popeljal v svet vinske tradicije od Noetovih Časov vse do današnjih dni, v svoje pripovedovanje pa vnesel še nekaj etnologije in enologije. Vino je predstavil kot živo bitje, ki se rodi, zori in stara. Kot stalnega spremljevalca človekovega življenja, kot pijačo, ki je že prava hrana, saj najdemo v njej ob podrobni analizi kar tisoč različnih sestavin. Podčrtal je tudi vlogo zemlje, podnebja, predvsem pa resnega in zavzetega dela
vinogradnikov. Cesar se je nato zaustavil še ob vlogi vina pri poudarjanju okusov hrane, ob tem pa tudi skušal odpraviti nekatere napake oziroma razvade, ki so med ljudmi zelo razširjene. Tako je na primer udeležence poučil, da Cmo vino ne obstaja ampak, da pijemo le rdeCe oziroma belo vino, da pitje tako belega kot rdečega vina pri istem obroku nikakor ne povzroča glavobola, in še marsikaj. Udeleženci veCera pa so že kar neučakano pričakovali pokušnjo vin. Po kratki predstavitvi kraške Črnine, ki jo vinogradnik Bole prideluje v Piščancih, ter sauvigno-na, ki ga vinogradnik Fer-
luga prideluje v Lajnerjih, je somelier ob zvokih No-vatove frajtonarce najprej elegantno odvil, nato pa še odmašil steklenice in udeležencem ponudil kozarec vina. Na vrsti je bila nato razprava o okusu oziroma vonju degustira-nega vina. Marsikaterega udeleženca veCera pa je tudi zanimala ta ali ona podrobnost in tako Cesar kot vinogradnik Silvano Ferluga (Bole je bil na žalost zadržan drugje in se veCera ni mogel udeležiti) sta rade volje odgovarjala na vrsto vprašanj.
VeCer se je med enim kozarcem in drugim zavlekel pozno v noc, tako da se je okrog polnoči za skupino, ki je še vztrajala,
zaCela razlaga o nastanku penečih vin. Dober obisk veCera, na katerem je bilo videti tudi vrsto mladih obrazov, je vsekakor razveseljujoč, obenem pa tudi nudi izziv za nove oblike delovanja Slovenskega kluba, ki bi lahko svoj običajni kulturološko politični obseg razširil na družabne dejavnosti. Pri Slovenskem klubu upajo, da bodo tudi nadaljnji večeri tako dobro obiskani. Najprej seveda tisti v torek, 25. novembra, ko bo na vrsti redni občni zbor kluba, saj je lahko ravno pestra zasnovanost odbora garancija za ravno tako pestro in raznoliko delovanje kluba.
Poljanka Dolhar
MLADI / PESTRA DEJAVNOST PRI SLOVENSKI PROSVETI
Za izobraževanje in prosti čas
Obvestilo o teološkem tečaju - Vrsta izletov ob koncu leta - Odziv na tečaj slovenščine
TRST - Mladi iz Slovenske prosvete so iz meseca v mesec bolj aktivni. Mladini ponujajo vedno nove pobude: nekatere projekte organizirajo sami, o drugih, ki jih ponujajo razne organizacije iz Slovenije, pa samo obveščajo in se postavljajo torej v vlogo posrednikov informacij.
Potem ko so konec poletja uspešno izpeljali sedmo izvedbo Drage mladih, je njihova ideja, da organizirajo tečaj pisne slovenščine na visoki stopnji, nalatela na presenetljivo dober odziv. Povpraševanja je bilo toliko, da so morali tečajnike razdeliti v dve skupini. Tečaj, ki se bo nadaljeval do konca šolskega leta, vodi prof. Lelija Rehar Sancin.
Ena izmed značilnosti Mladinskega odbora Slovenske prosvete je, da goji plodne stike s sorodnimi organizacijami iz Slovenije. MOSP si je tako postavil tudi ta cilj, da zamejsko mladino obvešča o zanimivih in kvalitetnih pobudah, ki se odvijajo v Sloveniji. Tako MOSP opozarja na t. i. Teološki tečaj, ki se bo začel ravno prihodnji ponedeljek. TT je marsikomu v zamejstvu že poznana pobuda, vendar je med mladimi prav lahko najti take, ki o tem niso še nikoli slišali. TT ni tečaj v pravem pomenu besede in tudi teološki znaCaj ni v predavanjih vedno v ospredju. Gre za ciklus predavanj, ki so odprta komurkoli in so loCena drug od drugega. Vrstijo se vsak večer, skozi dva tedna. Letos bodo predavanja potekala od 17. do 21. novembra in od 24. do 28. novembra, od 19.30 dalje, v dvorani Teološke fakultete, Poljan-
ska 4, v Ljubljani. Vstop je prost, ni se potrebno predhodno prijaviti. Naj na kratko predstavimo program: dr. Ivan Štuhec (Izberi življenje), dr. Vinko Potočnik (Osvoboditev od strahu ali kako vstati od mrtvih), p. dr. Marko Rupnik (Ce na razpotju zgrešim), dr. VValter Mac-cantelli (Spiritizem, okultizem in satanizem v modernem svetu), p. dr. Christian Gostečnik (Tudi tisto, Cesar ne veš, lahko boli), dr. Jože Kraševec (Psalmist na razpotju: odločitev za prerojenje), dr. Boris A. Novak (Etika težje poti), dr. Janez Zorec (Človek: namen ali naključje), dr. Tone Jamnik (Med pragmatičnim liberalizmom in odgovornostjo za bližnjega), dr. Janez Mlakar (Realna virtualnost in Božje okolje).
Mladi odbor Slovenske prosvete deluje ne samo na izobraaževalnem področju, pac pa tudi na mednarodnem in rekreativnem.
Trije elani MOSPa so se tako konec oktobra udeležili intenzivnega teCaja angleščine, ki ga je organiziralo Združenje katohških študentov iz Ljubljane. Paul Morris, učitelj iz Velike Britanije, je vodil teCaj z naslovom How to make contact in En-glish. TeCaj je bil namenjen mladim, ki se v svojih društvih in organizacijah posvečajo tudi gojenju mednarodnih stikov. Poleg tega pa je bil teCaj koristen tudi zato, ker je dandanes na marsikaterem službenem mestu potrebno obvladovanje poslovne angleščine.
Kar se pa tiCe krožka za prosti Cas, ima ta na programu kar nekaj
novih pobud: najprej udeležbo na 3. Studijskem shodu, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani v soboto, 22. t. m.. Gre za veliko srečanje t. i. študentskih skupin, ki delujejo v Ljubljani in njeni okolici. Na sporedu bodo športne igre (začetek ob 10. uri), srečanje študentskih skupin, predavanje, mladinska maša in ples. Mladi iz zamejstva se bodo shoda udeležili že tretjič, saj so se minuli dve leti domov vrnili polni lepih spominov na prijetne in zabavne izkušnje, ki so jih doživeli s svojimi sovrstniki iz Slovenije. Na shod bodo odšli z osebnimi avtomobili: kdor se zeli pridružiti zamejski odpravi, naj se javi na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete. Ul. Donizetti 3, Trst -od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure).
V okviru povezav z organizacijami iz Slovenije, mladi Slovenske prosvete opozarjajo tudi, da so na razpolago informacije o novoletnih izletih, ki jih organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Tudi študentje iz zamejstva se lahko udeležijo izletov v London, Krakov, Prago, New York in Was-hington ter na Irsko. Podrobnejše informacije na zgoraj navedenem naslovu.
Mladi pripravljajo še druge projekte, o katerih bodo kdaj drugič kaj veC povedali. Radi pa bi poudarili, da je njihova skupina odprta za vse, ki hi se jim radi pridružili in ki bi radi sodelovali pri tem ali onem projektu, ali ki bi radi uresničili tudi kako svojo idejo.
Breda SusiC
NABREŽINA / JUTRI TRADICIONALNI PREDVOLILNI MOLK
NABREŽINA / KMEČKA ZVEZA
Zanji dan volilne kampanje V nedeljo vsi na volišča
Pobudo DSL SKR, zelenih in Oljke za Voccijo - Shod SSk s Toncejem
Skrb kandidatov za pospešeni razvoj kmetijstva
Obveze zo regulacijski načrt
Opolnoči se bo v de-vinsko-nabrežinski občini uradno končala kampanja za nedeljski prvi krog upravnih volitev. Jutrišnji dan bo posvečen tradicionalnemu predvolilnemu molku, v nedeljo pa bodo končno imeli besedo vo-lilci.
Stranke, ki podpirajo župansko kandidaturo Marina Voccija, prirejajo zaključni volilni shod od
17.30	dalje v občinski knjižnici v Nabrežini. Za DSL bo navzoč podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, za SKP Giu-liana Zagabria, za zelene Paolo Ghersina, Michele Del Ben za gibanje Oljke in Ariella Pittoni v zastopstvu laicno-reformistic-ne skupine. Predvolilni večer bo popestril Fabio Zoratti z ljudsko glasbo, sledila bo »volilna večerja« v restavraciji Gruden v Sempolaju. DSL bo dopoldne med 10.30 in
12.30	imela predvolilni shod v središču Sesljana.
SSk bo s svojim županskim kandidatom Viktorjem Tancejem imela sklepno volilno zborovanje ob 20.30 na glavnem trgu v Nabrežini, ob 19.uri pa leteči shod v delu Križa, ki spada pod de-vinsko-nabrežinsko občino. Na sklepnem zborovanju bo sodeloval tudi Adria kvintet, v primeru slabega vremena bo prireditev v knjižnici.
SSk je predsinoCnjim v S li vnem priredila dobro obiskano srečanje s predstavniki kulturnih društev, ki ga je vodila Maja
Lapornik, poleg Tanceja
pa je na njem sodelovala tudi odbornica Vera Tuta Ban. Slo je za živahen in zanimiv razgovor o pro-
blemih, a tudi o načrtih društev in skupin, ki v zadnjem Času vse bolj posegajo po kvalitetnejših in inovativnih pobudah. Posebej je bila omenjena odmevna gledališka prireditev v Mavhinjah.
Od občinske uprave si društva pričakujejo aktivno soudeležbo v kulturni stvarnosti, marsikdo pa je predlagal, da bi bila Občina pobudnik inovativnih kulturnih projektov. To se bo lahko uresničilo, so dejali, Ce bo na krmilu uprave ostala koalicija, ki bo odraz demokratičnega dela krajevne stvarnosti.
»Lista 2000« županskega kandidata Giorgia Reta bo svojo volilno kampanjo zaključila drevi ob 18.30 v restavraciji Dama Bianca v Devinu. Ret je predsinoCnjim povabil na soočanje ostale županske kandidate (odsoten je bil je Pergolis), s katerimi je obravnaval najbolj aktualne probleme Občine. Na soočenju, ki ga je vodil novinar Franco Del Čampo, je prišlo do majhnega incidenta, ko je domačin pozdravil v slovenščini, zaradi Cesar so nekateri nestrpneži zapustili dvorano, ne da bi počakali na takojšen prevod istega govornika. »Lista 2000« je takoj ožigosala to nesprejemljivo početje, ki dokazuje, da bo morala uprava še marsikaj narediti na področju sožitja.
ACLI za Voccija
Združenje katoliških delavcev ACLI se, ob spoštovanju vseh kandidatov, najbolj prepoznava v županski kandidaturi Marina Voccija ter volilni koaliciji, ki ga podpira.

ROMANO VLAHOV
rcA&MATO mA cmc*. o* smrnco)
GIORGIO RET
<GANtXDA"TO *UA GA«S'CA Dl SMWX>>
PIERPAOLO PERGOLIS
san«ato Mi* cmcA m mmmoi
VITTORtO TANZE
SAMJiDATO AUA, ABIC* Dl SM0ALV
MARINO VOCCI
(CANDIOATO M LA CmCA Dž SlfiDACOj
Prvi volilni krog
Volitve bodo le v nedeljo med 7. in 22.uro. Volilni upravičenec mora na volišče z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom, ki ga je dobil na dom; kdor ga ni prejel ga lahko dvigne na občinskem volilnem uradu vse do nedelje zvečer.
Pri volilni izbiri je treba biti zelo pozorni na volilna pravila. Volilec lahko prekriža ime in priimek županskega kandidata. V tem primeru gre glas le županskemu kandidatu. Lahko pa prekriža tudi samo simbol stranke. V tem primeru avtomatično podpre tudi županskega kandidata, ki ga stranka podpira. Ob simbolu stranke lahko odda tudi eno samo preferenco kandidatu za
občinski svet obvezno le s priimkom izbranega kandidata. Ime in priimek pri-(deta v poštev le v izjemnem primeru, ko sta na isti listi dva kandidata z istim , priimkom. Oddajanje preferenc s številkami je po zakonu prepovedano!
Volilec ima možnost tudi ločenega glasovanja. Lahko podpre namreč županskega kandidata in istočasno listo, ki podpira drugega kandidata.
V nedeljo bo za novega devinsko-na-brežinskega župana izvoljen kandidat, ki bo dobil absolutno večino. Ce nihče ne bo dosegel tega cilja bo čez dva tedna (v nedeljo, 30. novembra) drugi krog (balotaža).
Izvršni odbor Kmečke -zveze je - kot smo že poročali - na svojem zadnjem sestanku z veliko zaskrbljenostjo ugotovil, da sprejeta varianta k regulacijskemu naCrtu de-vinsko-nabrežinske občine dejansko v glavnem zamrznjuje možnost razvoja kmetijstva na ozemlju občine, kar ne prizadeva samo razvoja tega primarnega sektorja, pac pa ogroža življenjske interese slovenske narodnostne skupnosti.
Zato je izvršni odbor zaprosil za nujno srečanje županske kandidate na bližnjih občinskih volitvah, da jim podrobno predoci nesprejemljivost variante, ki jo je sprejel občinski svet in da v primeru Ce bodo izvoljeni za župana, naredijo vse, da se sprejeta varianta spremeni tako, da bo zagotovljen v občini skladen razvoj kmetijstva.
Vabilu Kmečke zveze za srečanje so se odzvali županski kandidati Slovenske skupnosti Viktor Tanče, kandidat »Liste 2000« Giorgio Ret in skupni kandidat DSL, SKP in »Na poti do Oljke« Marino Vocci.
Kandidat SSk Tanče je zagotavil, da se bo zavzel, Ce potrebno, za dokončno odobritev regula-
cijskega načrta v duhu smernic iz leta 1995 »in gentlemenskih dogovorov vladajočih strank na Občini Devin-Nabrežina, in to v smislu, da bi nudili kmetijstvu Cim večje možnosti razvoja in ekonomskega zadovoljstva«.
Kandidat »Liste 2000« Giorgio Ret je predstavnikom KZ dejal, da mu je problem v zvezi z varianto jasen in je soglašal, da je treba v načrtu korenito spremeniti smeri upoštevanja potreb razvoja kmetijstva in drubženega razvoja na teritoriju. Zagotovil je, da se bo v tem smislu zavzel, Če bo seveda izvoljen za Zupana, a tudi kot svetovalec.
Kandidat DSL, SKP in »Na poti do Oljke« Marino Vocci pa je poudaril, da načrt ni njegov načrt, paC pa delo tistih političnih sil, ki ga podpirajo. Zato se je obvezal v smislu gesla »Brez razvoja kmetijstva za Kras ni bodočnosti«; da se varianta radikalno spremeni tako, da bo zajamčen razvoj kmetijstva z juridicnega vidika in demokratičnega soočanja. Predvsem pa je treba - je poudaril še Vocci - da se za celotno kraško območje izdela homogena normativa, tako za neoviran razvoj gospodarskih dejavnosti, kot za zaščito okolja.
Liga za Pergolisa, IF podpira Tanceja
Izredni komisar devinsko-nabrežinske Severne Lige posl. Rinaldo Bosco, nam je v zvezi z včerajšnjim stališčem Lucijana Kocmana pojasnil, da podpisniki te izjave ne zastopajo in tudi ne obvezujejo Bossijeve stranke. Slednja se je opredelila za kandidaturo Pier-paola Pergolisa.
Gibanje »Italia federale«'Irene Pivetti pa poziva svoje nabrezinske pristaše, naj v nedeljo v znak spoštovanja do kulture sožitja glasujejo za kandidata SSk Tanceja.
DEŽELA / ODOBRILI IMENOVANJI
Perici Luša in odv. A. Fast na čelu tržaške lacp
Odbor za imenovanja Pri deželnem svetu Furla-nije-Julijske krajine je včeraj določil nova predsednika dveh pomemb-riih ustanov, in sicer Deželne ustanove za kmetijstvo (Ersa), na cehi katere bo odslej Bruno Augusto Pinat, in tržaške Ustanove za ljudska stanovanje (lacp). Slednji bo predsedovala Perla Luša, podpredsednik te ustano-Ve Pa bo Armando Fast.
Perla Luša je bila dolgo et vidni predstavnik tržaške KPI in potem DSL, bila je tudi izvoljena y deželni svet, zatem pa 6 ,0.sfa^a zel° aktivna na Političnem in socialnem Področju.
Proti imenovanju no-ve8a vodstva lacp je glasoval predstavnik SKP v deželnem svetu Fausto Monfalcon. Komunistični svetovalec je naglasil, da nasprotuje imenovanju kuse in Fasta iz drugačnih razlogov, čeprav obe imenovanji združuje sku-
Perla Luša
pna lotizacijska izbira. V primeru Perle Luše je Monfalcon naglasil, da nova predsednica nima primerne izkušnje za to mesto, za odv. Fasta pa je po Monfalconejevem mnenju nezdružljiva funkcija podpredsednika lacp in predsednika Združenja malih stanovanjskih lastnikov.
MED DIVJO VOŽNJO
Kar dvakrat se je zaletel v avto policijskega agenta
Agent letečega oddelka tržaške kvesture je bil namenjen v službo, ko je v Stari istrski ulici opazil fiat uno bele barve: šofer je divje pritiskal na plin, dokler ga ni zaneslo v tamkaj parkirano vozilo. Ustavil se je, ogledoval si je škodo. Agent se je tudi ustavil in ga vprašal, Ce mu lahko pomaga. Ob pogledu na uniformo je neza-nec naredil nedvoumno gesto v posmeh, hitro sedel za volan in oddrvel. Policaj pa se ni dal kar tako, zapeljal je za njim.
Zasledovanje se je končalo že po nekaj sto metrih, na Trgu Valmau-ra, kjer je agent prehitel beli fiat, se postavil predenj in izstopil. Ubežnik pa ni imel nobenega namena, da pojasni svoje početje: silovito je zapeljal v agentovo vozilo, se nekako izmotal iz gneče in zavil proti Ul. Roncheto, sploh se ni
zmenil, da je policaj potegnil pištolo. Daleč pa ni prišel, Ce ga ni ustavila pištola, pa ga je ustavil gost promet. Poskusil je z vzvratno vožnjo, pri čemer je spet zadel v agentovo vozilo, ki mu je sledilo. OdlbCil se je, da srečo poskusi kar peš, pognal se je v beg skupaj s sopotnikom. Tudi policaj je bil urnih nog, dohitel ga je v Ul. Capodistria in mu nataknil lisice, s čimer je bilo zasledovanja resnično konec. Pri tem je agentu pomagalo tildi osebje komisariata pri Sv. Soboti, ki ga je poklical z mobitelom. Mladenič, 22-letni Claudio Suf-fer iz nomadskega taborišča pri Sv. Soboti 13, je sedaj v zaporu: bremeni ga cela vrsta obtožb, od upiranja javnemu funkcionarju do povzročitve telesnih poškodb in kraje: ugotovili so namreč, da je bil avto, s katerim je bežal, ukraden.
BAZOVICA / V NOČI MED SREDO IN ČETRTKOM
Vlom v prostore ŠZ Zarja
Zlikovci so napravili precej škode, odnesli pa le nekaj drobiža
V noCi med sredo in Četrtkom so neznani tatovi vlomili v prostore SD Zarja v Bazovici, napravili precej škode, odnesli pa konec koncev dokaj boren plen, saj so iz blagajne kioska pobrali 50 do 60 tisoC lir drobiža. Da so se tega polastili, pa so potrgali mrežo, razbili okno stranišča, razbili stekleno šipo slačilnice in naposled razbili vrata kioska. Računajo, da celotna škoda znaša okrog milijona lir.
Do vloma je gotovo prišlo v nočnih urah. PredsinoCnjim je bil namreč trening, tako da so se nekateri igralci in voditelji društva zadržali na igrišču še po 21. uri. Vlom pa je včeraj zjutraj odkril upravitelj igrišča Vojko KrižmanCiC, ko je kot skoraj vsako jutro šel pogledat, ali je na igrišču vse v redu. Seveda so zadevo takoj prijavili bazoviškim karabinjerjem in potem še policiji, ki je
uvedla preiskavo. Za zdaj ni nobenih zanesli-vejših podatkov o tem, kdo so vlomilci. Verjetno pa ni daleč od resnice, da so to kaki mladi narkomani ali podobni obupanci, ki so tako rekoč krvavo potrebovli denar, ne pa ljudje, ki jim je kraja skorajda pravi poklic. Ni pa izključeno, da
so kaki protislovenski prenapeteži.
Medtem so si odgovorni pri Zarji zavihali rokave ter zaceli popravljati to, kar so zlikovci pokvarili ali celo uničili. »V nedeljo imamo tekmo in do takrat mora biti vse na mestu,« nam je povedal blagajnik Edi Gregori.
6
NOVICE
Okrogla miza o Kraškem parku
Dvojezični kulturni krožek La Rupe - Ob pečini prireja danes ob 20.30 v prostorih Doma Brdina na Opčinah okroglo mizo o Kraškem parku in upravljanju teritorija. Uvodna poročila bodo imeli zgoniška županja Tamara Blažina, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič.
Odobrili proračun lacp za leto 1998
Na svoji ponedeljkovi seji je upravni svet ustanove za ljudske gradnje lacp, ki mu je predsedoval začasni predsednik odv. Armando Fast, so odobrili (z enim samim nasprotnim glasom) predračun za prihodnje leto. Gre za finančni in programski dokument, ki je predvsem tehnične narave, saj deželni svet preučuje korenite spremembe delovanja ustanove.
Med drugim so odobrili lestvico za načrtovanje preureditve nekdanje gasilske postaje na Trgu Nic-colini, kjer bodo uredili 36 stanovanj in vrsto prostorov za javne storitve, kot so telovadnica, vrtec, garaža, ter izid natečaja za načrtovanje 180 stanovanj v nekdanjih vojašnicah v Ul. Cumano.
Openski tramvaj prihodnji teden ne bo vozil
Vodstvo konzorcijskega podjetja za prevoze ACT obvešča, da zaradi vzdrževalnih del na progi openski tramvaj št. 2 ne bo vozil v dneh od 17. do 21. novembra. Potniki se bodo lahko poslužili nadomestne avtobusne službe od Trga Oberdan do Opčin in nazaj. Lastniki abonmajev bodo lahko uporabljali avtobuse št. 3,4,14 in 28 na odsekih, ki so skupni ah vsaj blizu progi openskega tramvaja.
Omiliti posledice Schengena
Sen. Felice Besostri, ki so ga pred kratkim izvolili za predsednika italijanskega parlamentarnega predstavništva pri Srednjeevropski pobudi, je naslovil na notranjega in finančnega ministra pisno interpelacijo v zvezi s posledicami izvajanja Schengenskega sporazuma na mejnih prehodih pri Trstu in Gorici. Sen. Besostri naglasa negativne posledice za pretok ljudi na mejah s Slovenijo, saj s strogim izvajanjem schengenskih določil v bistvu oškodujejo le redne potnike, ne da bi zaustavili pritoka nelegalnih priseljencev. Senator zato predlaga, da bi povečali število pohcistov in financarjev in s tem pospešili preglede na mejnih prehodih, in omenja možnost, ki mu jo je predlagal tržaški župan Illy, da bi pri nadzorstvu meje sodelovah tudi vojaški oddelki.
Teden krajevnih založb v tržaških knjigarnah
Tržaška trgovinska zbornica je pripravila propagandno kampanjo v podporo tržaških založb. Le-ta se bo odvijala v vseh knjigarnah tržaške pokrajine. Tržaške založbe so pomembna stvarnost, Ce pomislimo na dejstvo, da imajo dolgo tradicijo in da še lahko pohvalijo z raznoliko produkcijo, poleg tega pa ne gre spregledati, da imajo tudi precejšnjo gospodarsko težo, saj je v kakih 30 založbah približno 2 tisoč zaposlenih. O tej zanimivi stvarnosti govori vodnik po tržaških knjigarnah in založbah, ki ga je izdala Tržaška trgovinska zbornica prek posebnega podjetja Aries.Vodnik bodo predstavili v torek, 18. novembra, ob 16. uri v škrlatni dvorani Tržaške trgovinske zbornice.
Rojstni dan Touring Cluba
Danes pred 103 leti se je rodil italijanski Touring Club. Kot je že tradicija, se bodo njegovi elani in prijatelji zbrah nocoj na slavnostnih večerjah v 114 restavracijah »dobrega spomina«, razstresinih po vsej državi. Letos bodo ponudih umbrijske kuhinjske specialitete. Italijanski Touring Club se namreč hoCe spomniti dežele, ki jo je pred nedavnim prizadel hud potres. Na Tržaškem je samo ena restavracija »dobrega spomina«. Gre za restavracijo Li-do v Miljah. Goste bosta nocoj sprejela deželni konzul Giorgio Tombesi ter lastnik gostilne Giorgio Suraci.
Nekaj priložnosti za zaposlitev
Tržaški urad za delo sporoča, da bodo šest oseb začasno zaposlili za koristna javna dela pri Tržaški tobačni tovarni. Zaposlili bodo natančneje 4 elektronske delavce in 2 hidravlika (specializirane delavce 5. stopnje) za dobo 12 mesecev. V poštev pridejo le tisti, ki so vpisani v seznamih brezposelnih več kot 24 mesecev in delavci v mobilnosti. Zainteresirani naj se javijo v uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46, soba H od 24 do 28. novembra od 8.30 do 12. ure. S seboj morajo imeti delavsko knjižico in obrazec C/l.
Silvestrovanje upokojencev
Sindikat upokojencev CGIL iz Trsta prireja silve-trovanje na otoku Elbi od 30. decembra do 2. januarja v sodelovanju s turistično agencijo Nord est viaggi. Informacije nudijo na sedežih sindikata v Trstu (Stara mitnica 15, tel. 363336), v Miljah (Cal-le Bacchiocco 6/a, tel. 271086) ter v Nabrežini (Trg sv. Roka, tel. 200698).
mi


m
JJ
JI

■

■

'r/v
_____SKP/JAVNO ZBOROVANJE _
Skupščina proti krčenju v TVM
Kritike Fincantieriiu in županu lliyju
Usoda Tovarne velikih motorjev in njenih zaposlenih je še vedno v ospredju najveCje pozornosti in zaskrbljenosti po napovedanem krčenju njenega delovanja in zmanjšanju števila zaposlenih: v boljunškem industrijskem obratu in v oddelku Diesel ricerche naj bi po načrtu lastniške naveze Fincantie-ri-Wartsila bilo ob službo približno 300 uslužbencev.
Prve so nemudoma reagirale sindikalne organizacije, ki so sprejele napovedani načrt izredno kritično, in tudi ostro polemizirale z županom Illyjem, za katerega naj bi bila bolj sprejemljiva izguba delovnih mest kot popolno zaprtje obrata. Proti napovedanemu krčenju proizvodnje in delovnih mest se je opredelil tudi odgovorni pri tržaški DSL za gospodarski sektor Igor Dolenc, ki zagovarja potrebo po ovrednotenju TVM in poudarja nevarnost krčenja delovne sile, saj terciarni sektor ni veC sposoben sprejemati iz industrije izločene delovne sile. Dolenc je tudi predlagal ustanovitev stalnega observatorija za industrijski sektor za preprečevanje kriz in vlaganje v človeški resurz.
VCeraj pa je Stranka komunistične prenove posvetila vprašanju TVM javno
skupščino v svojem sedežu v Ul. Tara-bocchia. Nastopila sta tajnik stranke Ja-copo Venier in odgovorni pri komisiji za delo Marino Calcinari. Slednji je naglasil, da ne gre samo za odvračanje naCrta o omejevanju delovanja in zmanjšanju števila zaposlenih, pac pa za nasprotovanje celotni zasnovi, na podlagi katere je lani prišlo do dogovora med Fincanierijem in finskim partnerjem, in ki meri predvsem k zmanjšanju obsega delovanje tržaške tovarne. Podobno politiko je Fincantieri že izvedel z zaprtjem ladjedelnic v Ta-rantu in Livornu, pa tudi v tržiški ladjedelnici, kjer sicer dela ne manja, merijo pa k zmanjševanju delavskih pravic, je dejal Calcinari.
Za predstavnika komunistov je Trst na razvodju med pravim preporodom, za kar je potrebno uveljaviti industrijsko prisotnost na teritoriju, in samo navideznim napredkom, ki ga lahko zagotavlja razvoj terciarnih dejavnosti. Calcinari je tudi ostro kritiziral župana, ki si tudi kot industrijec ne bi smel dovoliti, da se tako zlahka odpoveduje najpomembnejši tržaški industriji, in izrazil solidarnost sindikalnim predstavnikom, ki jih je Illy kritiziral.
Včeraj pogreb pisatelja
Giaimeja Pintarja
Pod moCnim dežjem so vCeraj pospremili na zadnjo pot na luteransko pokopališče Giaimeja Pintorja, vidnega predstavnika generacije mladinske kontesta-cije, ki se je pred leti zatekel v Trst, v iskanju rešitve iz alkohola in mamil.
Pintor, ki je zaradi splošne ošibitve umrl v soboto pri samih 48-letnih, je bil sin ustanovitelja Manifesta Luigija Pintorja, postal pa je znan predvsem zaradi soavtorstva romana Porci con le ali, ki je lepo orisal življenje mladostnikov na prelomu 70-ih let. V 80-ih letih se je zatekel v tržaško umobolnico, kamor ga je pritegnila psihiatrična reforma prof. Ba-saglie. Tu se je sicer s težavami rešil alkohola in mamil, aktivno sodeloval pri rehabilitaciji drugih zasvojencev in se ukvarjal z raznovrstnimi zapostavljenci z družbenega obrobja. Pristopil je tudi k valdeškemu evangelicanstvu.
Pokojni igralki Ave Ninchi posvetili festival narečnega gledališča
VeCja množica se je zbrala vCeraj dopoldne pred cerkvijo sv. Antona, kjer so maševali zadušnico za pokojno igralko Ave Ninchi, ki je umrla v 83. letu starosti v svojem stanovanju v Ul. Battisti. Svečanosti se je udeležilo tudi veC predstavnikov javnega življenja, med katerimi je bil podžupan Damiani, pa tudi Luigi Pintor, ki je pripotoval v Trst za pogreb svojega sina Giaimeja.
Pokojnico so pokopali zvečer v bližini Firenc.
Združenje narečnih gledaliških skupin L’Armonia je vCeraj sklenilo, da bodo pokojni igralki posvetili Festival istrsko-beneških gledališč, ki se že pet let odvija v Trstu. Letošnji festival bo v gledališču Miela od božica do novega leta in ga bosta podprla deželna in občinska uprava.
Skupinsko srečanje z Abrahamom
Petdesetletniki devinsko-nabrežin-ske občine so rezervirali zadnjo soboto v oktobru zase, da bi skupaj praznovali srečanje z Abrahamom. Program dneva je obsegal izlet s Čolnom po Maranski laguni, ob povratku pa še postanek v Ogleju ter nazadnje večerjo v restavraciji v Mavhinjah. Vabilu so se odzvali predvsem tisti,
ki cenijo družbo, zabavo in sprostitev, in vzdušje je bilo že zjutraj ob odhodu iz Sesljanskega zaliva veselo (na sliki - Foto Janko Kovačič), prijetno in toplo vreme ter zanimiv program sta dodala svoje in ustvarila se je sijajna družba, ki se je posebno razživela še po večerji z loterijo in plesom.
PROSVETA / PREDSTAVITEV
Kmalu stečejo tečaji Univeize svoboščin AUSER
Tečaji se bodo odvijali v prostorih liceja Oberdan
V teh dneh se je začelo vpisovanje v akademsko leto 1997-98 tako imenovane Univerze svoboščin AUSER. Gre za združenje, ki prireja najrazličnejše tečaje z namenom, da bi pripomoglo k dvigu splošne kulturne ravni prebivalstva. V njem so večinoma včlanjeni odrasli in starejši ljudje, ne manjka pa niti mladih. Tako npr. prirejajo teCaje jezikov, še posebej angleščine, nemščine in slovenščine, teCaje kuharstva, zeliščar-stva, prava, zgodovine
krščanstva, zgodovine islama, plesa, klavirja itd.
Tečaji obsegajo dve uri tedensko, odvijajo pa se v učilnicah liceja Obedan v Trstu v popoldanskih urah. Tu so tudi podpredsednik VValter Bastiani in sodelavci pred dnevi predstavili letošnji program (na sliki, foto KROMA). Vpisnina znaša 45 tisoč lir letno, vpisujejo pa na sedežu združenja pri Stari mitnici (Largo Bar-riera) 15, 2. nadstropje. Podrobnejše informacije nudijo na tel. 639664.
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
14.	novembra 1997
NIKO
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.23 - Lima vzide ob 17.19 in zatone ob 6.46
Jutri, SOBOTA,
15.	novembra 1997
ALBERT
VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb raste, brezveterje, vlaga 83-od-stotna, nebo blaCno, morje razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Piero Ziani, Roberto Mazzoleni, Nicholas Gerzeli, Aliče in Leonardo Be-nedetti, Luca Staurengo.
UMRLI SO: 86-letna Irma Gobina, 79-letna Maria Tripar, 72-letni Pino Gregori, 74-letna Francesca Del Rizzo, 68-letni Giacomo Molinari, 71-letna Maria Cavezzana, 64-letna An-na Maria Zecchin, 93-letna
Giuseppina Benvenuti, 82-let-na Giovanna Piccinin, 95-letni Teofilo Simčič, 62-letni Furio Ulcigrai, 81-letna Ave Ninchi, 89-letna Graziella Hulovetz, 92-letni Ettore Farina, 83-letna Giusta Visintin, 48-letni Giacomo Pintor.
I LEKARNE
Od TORKA, 4. do SOBOTE, 8. novembra 1997
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
' Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
Nabrežina (tel. 200466) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 200466) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TE LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Donnie Brasco«. i. Al Pacino, J. Depp.
EXCELSIOR AZZURRA -15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »H dolce domani«, r. Atom Egoyan.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artifi-cio«, r. L. Pieraccioni.
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »11 quinto elemente«, i. Bruce VVillis.
-	NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Speed 2
-	Cruise Control«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 2 - 15.40, 17.40, 19.55, 22.15 »The Pea-cemaker«, i. George Clooney, Nicole Kidman.
NAZIONALE 3-15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Ipotesi dl complotto«, i. Mel Gibson, Juha Roberts.
NAZIONALE 4 - 15.30, .40, 19.55, 22.15 »LA. Con-lential«. i. Kirn Basinger, Ke-i Spacey.
MIGNON - 16.00 - 22.00 ,a parte piu appetitosa della nmina«, pom., prepovedan ladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, i.45, 22.10 »Soldato Jane«, r. dlev Scott. i. Demi Moore.
22.00 »Hana-Bi«, r. Takeshi Kitano.
Sl,®WEMBTO		SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA
A. P. Čehov		prirejata danes, 14. t. m., ob 20.30 na sedežu Sirene večer z diaslikami: Lojze Abram bo prikazal
TRI SESTRE		SKANDINAVSKE RAZGLEDE
Režija Dušan Mlakar		ZANIMIVOSTI SEVERNIH DEŽEL
Danes, 14. t. m., ob 16. uri RED G		Vablieni!
il PRIREDITVE
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata danes, 1 1. t. m., na sedežu Sirene večer z dia-slikami. Lojze Abram bo prikazal »SKANDINAVSKE RAZGLEDE - zanimivosti severnih dežel«. Začetek ob 20.30.
KD IVAN GRBEC, Skedenjska ulica 124, vabi na MARTINOVANJE, v nedeljo, 16. novembra 1997, od
17.30	dalje. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel Aleksij Jercoe. Srčno vabljeni!
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na ogled satirične predstave »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« (lepljenka poezij tržaških pesnikov). Nastopa skupina Metronom KD Valentin Vodnik -Suzi Bandi, Ivana Terčon, Klara Vodopivec, Dajana Kočevar. Rezija Nerina Švab. Sodelujejo Se Eva Žafran -klavir, David Žerjal - vo-lina, v klavirski spremljavi Alenie Zobec. V nedeljo, 16. mo-.vembra 1997, ob 17. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
PD MACKOLJE vabi na predavanje prof. J. P-rjevca »Pariška mirovna pogodba leta 1947 in posledice na našem ozemlju«. Mačkolje, v torek, 18. novembra 1997, ob 20. uri v Srenj-ski hiši.
GLASBENA MATICA
1RST - Koncertna sezona 97/98 - 1. abonmajski koncert - Kulturni dom, v torek, 18. t. m., ob 20.30: Komorni orkester Camerata labacensis; solista: Tatjana Jercog -klavir, Vasja LegiSa -violončelo; dirigent Miroslav Homen. Na sporedu: K. Pahor, Haydn, Mozart. Prodaja abonmajev na GM vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure in eno uro pred Pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Za obiskovalce koncerta bo odprta garaža na trgu Pe-mgino.
DRUŠTVO slovenskih UPOKOJENCEV
Irst prireja v sredo, 19. novembra, ob 16. uri v 'Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20, predavanje »Od Teherana do Pekinga«. Podajala bo Katja Kjuder. Vljudno vabljeni!
SKD PRIMOREC ima
v gosteh Malo tržaško Kabaretno bando z igro ®Tierra, dentierra y li-bertad« v soboto, 22. t. m , v Ljudskem domu v trebcah. Izrabite priliko, Ker je to zadnji njihov
nastop.
EL ČESTITKE
Danes okrogli ju
|n vesel kraske st “jo prijate Danes
rojstni dan STANKO ŠKABAR. Vse najbolje in se mnogo zdravih in srečnih let mu kličejo vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje svoj 60. rojstni dan STANKO ŠKABAR. Se mnogo zdravih in srečnih let mu voščijo Marica, Roberta in Goran.
H ŠOLSKE VESTI
PEDAGOŠKI LICEJ A. M. SLOMSEK vabi jutri, 15. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom, ul. Petro-nio 4, na Proslavo ob 50. obletnici ustanovitve.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI vabi starSe in Solnike na predavanje STANISLAVE POLAJZER »Kako lahko starSi pomagajo otrokom pri učenju«. Predavanje bo v sredo, 19. t. m., ob 18. uri v prostorih nabrežinske osnovne Sole Virgila Sčeka.
DTTZG »Žige Zoisa« vabi v petek, 21. 11. 1997 ob 20. uri v Kulturni dom, ul. Petronio 4, na proslavo ob 250. obletnici rojstva barona Žige Zoisa.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul
Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
S______________IZLETI
50-LETNIKI ZGO-NISKE OBČINE organizirajo 23. novembra avtobusni izlet, s kosilom, v Benečijo. Za vse informacije in prijave se čimprej javite na tel. št. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi).
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v nedeljo 30. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Prijave do 25. t. m., na tel. St. 228438 od 14. do 15. ure.
50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se čimprej javite na tel. št. 231954,	228302 ali
810778.
KD OTON ŽUPANČIČ
- Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za Študente v London, Krakov, Prago, New York in Washington ter na Irsko. Izlete organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizet-ti, 3 Trst ali na tel. St. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
OBVESTILA
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz
Rocola, ul. Pasteur 3/a, obvešča vse zainteresirane, da vsaki petek, od 9. do 11. ure, posluje na sedežu sindikata uslužbenec zavarovalnice, ki je na razpolago - brezplačno -za vsako pojasnilo glede vsakovrstnega zavarovanja. Obvlada tako italijansko kakor tudi slovenščino.
FOTO TRST 80 sporoča, da je danes seja ob
20.30	v zvezi z bodočo razstavo. Obravnavali bomo tudi nekatere tehnične pripomočke.
VZPI - KRIŠKA SEKCIJA »EVALD ANTONČIČ STOJAN« v sodelovanju s PD VESNA priredi danes, 14. in v petek, 21. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Ablerta sirka v Križu dve srečanji s Francem Božjakom: Spoznavajmo bolezni in odpravljanje njenih vzrokov. Danes, 14. t. m., na temo: polarnost zdravje - bolezen; v petek, 21. t. m., na temo: kako s primerno prehrano do zdravja.
DANES, 14. NOVEMBRA ob 20.30 bo na sedežu Arcinove na Melari (ul. Pasteur 44 - v četverokotniku) bo konferenca-debata ob 80-letnici Oktobrske revolucije. Govoril bo Fabio Damen, predsednik Internacionalistične komunistične stranke, odgovorni urednik časopisa »Battaglia comunista« in Instituta Prometeo.
DANES, 14. T. M., bo ob 21. uri v Boris sports clubu - Športni center BriSčiki - nastopila blues skupina ROAD TESTED s kitaristom Francom Torom na čelu. Vabljeni! Tel. 225028.
TABORNIKI RMV -DRUŽINA STRMEGA
BREGA vabijo na sestanek jutri, 15. t. m., ob 15. do 16. ure za srednješolce in od 16. do 17. ure za osnovnošolce.
FOTOKROŽEK TRST
80 vabi člane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Viva« in druge ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Immagini di Trie-ste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (Il Cie-lo). Rok zapade jutri, 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Novi pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti,3) vabi jutri, 15. t. m., ob
18.30	na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: poročila predsednice, tajnice, blagajničarke in mentorice SKK o delovanju v minuli sezoni; razprava in načrtovanje delovanja v tekoči sezoni; volitve novega odbora; razno in družabnost.
SEKCIJA VZPI-ANPI
Prosek-Kontovel vabi na proslavo 50. obletnice odkritja spomenika padlim v NOB na Kontovelu
v nedeljo, 16. novembra, ob 15. uri. Zbirališče na dvorišču društvene gostilne na Kontovelu, od koder se bo odvila povorka k spomeniku na Kontovel-sko pokopališče. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in amaterski oder Jaka Stoka. Govorila bosta Arturo Calabria v italijanščini in Jože Koren v slovenščini. Napovedoval bo Matjaž Rustja. V dvorani SD Kontovel bo na ogled razstava slik o nemških taboriščih, sledilo bo tovariško srečanje v društveni gostilni.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo ponedeljkov večer, 17. novembra, posvečen 30-letnici železnice, ki je povezala Koper z zaledjem. Govoril bo ravnatelj slovenskega železniškega muzeja Mladen Bogič, videoposnetek o progi pa je pripravil dr. Paolo Petronio. Zčetek ob 20.30.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja fotografski tečaj, ki ga bo vodil Miloš Jugovič. Informativni sestanek bo v torek, 18. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih gle-d 11
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
vabi vse mlade na udeležbo na 3. ŠTUDENTSKEM SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani v soboto, 22. t. m. Na sporedu bodo športne igre (zač. ob 10. uri), srečanja Študentskih skupin, predavanje, mladinska maša in ples. Na shod bomo odšli z osebnimi avtomobili. Kdor se želi pridružiti zamejski odpravi, naj se javi na tel. St. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KRD DOM BRISČIKI vabi na tečaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. ure.
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v nedeljo, 23. t. m., praznik 50 in 60-letnikov. Vse informacije nudita Luciano (tel. 363452 urnik trgovine) in Vera (tel. 415797 umik obedov).
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE opozarja vse mlade na 31. Teološki tečaj (ciklus predavanj, ki so odprta široki javnosti). Predavanja bodo potekala od 24. do 28. novembra vsak večer ob
19.30	v dvorani Teološke fakultete, Poljanska 4, v Ljubljani. Vstop je prost, ni se potrebno predhodno prijaviti. Program: dr. Ivan Štuhec (Izberi življenje), dr. Vinko Potočnik (Osvoboditev od strahu ali kako vstati od mrtvih), p. dr. Marko Rupnik (Ce na razpotju zgrešim), dr. Walter Mac-cantelli (Spiritizem, okultizem in satanizem v modernem svetu), p. dr. Christian Gostečnik (Tudi tisto, česar ne veš, lahko boli), dr. Jože Krašovec (Psalmist na razpotju: odločitev za prerojene), dr. Boris A. Novak (Etika težje poti), dr. Janez Zorec (Človek:	namen ali
naključie), dr. Tone Jamnik (Med pragmatičnim liberalizmom in odgovornostjo za bližnjega), dr. Hanez Mlakar (Realna virtualnost in Božje okolje). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, Trst, ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete - od pon. do pet. od 9. do 17. ure).
GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605.
SKD VIGRED IN VZPI-ANPI pripravljata ob priliki 50. obletnice postavitve spomenika v Sem-polaju razstavo slik, izkaznic, člankov in raznih dokumentov za časa fašizma in osvoboditve. Zato naprošata vse vaščane, ki bi imeli shranjen ta material, da ga posodijo in izročijo odbornikom društva.
SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih.
40-LETNIKI	IZ
TRŽAŠKE IN GORIŠKE!!! Obveščamo vas, da bo naša nepozabna večerja z glasbo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30 v restavraciji »Križman« v Velikem Re-pnu. Za informacije in vpisovanja nujno telefonirajte na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure:	Karlo Ferfolja
(214590), Renzo Milic (327019), Pavel Sosič (201291), Elder Švab (200950), Mariza Santi (228604) in za goriško Al-do Jarc (0481/78366).
KUD MAGNET prireja likovne tečaje za odrasle v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini v jutranjih, popoldanskih in večernih urah, od novembra do konca aprila. Kdor bi se še želel vpisati naj pohiti. Na razpolago je še nekaj mest za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bosta vodila slikarka Ani Tretjak in grafični oblikovalec Leonardo Cal-vo, ter za keramično delavnico Anice Pahor. Vse potrebne informacije lahko dobite na tel. št. 220680 ali 220202.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1997-93. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM »Srečko Kosovel« obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v KRANJSKI GORI. Zimovanja, na katerem bo tudi organiziran tečaj 'smučanja za začetnike in najmlajše, se lahko udeležijo otroci od 6. do 18.leta starosti. Morebitne informacije dobite v upravi dijaškega doma, ul. Ginnastica 72; tel. 573141 ali 573142.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od popedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem času.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
54-LETNI INŽENIR,
Italijan, govori angleško in francosko, popolno poznavanje organizacije proizvodnje in kontrole zmanjšanja industrijskih stroškov, iso9000, ugleden curriculum, vzame v poštev ponudbe za vodenje podjetij in morebitna svetovanja. Ponudbe poslati: Simonato -poštni predal 82 - 30026 Portogmaro (VE), Italija.
PONUJAM RESNO in neodvisno možnost za zaposlitev v prostem času. Ne gre za prodajo po hišah. Svoje ponudbe z osebnimi podatki in telefonsko številko naslovite na poštni predal št. 38, 34018 - Dolina. Ponudba velja tudi za slovenske dmžavljane.
V	NEDELJO, 9. NOVEMBRA je v Brdih zbežala še precej velika črno-rjava koza z dolgimi rogovi. Ce jo kdo vidi, prosimo, da pokliče na tel. št. 0481/884097.
PRODAM ŠTEDILNIK z napravo za ogrevanje grelcev na vodo, v dobrem stanju. Tel. 228547.
PRODAM pralni stroj Zanusi, inox, zmogljivost 10 kg, deluje z električnim tokom 220 in 380 V, v dobrem stanju. Tel. 228547.
17-LETNO DEKLE z opravljenim tečajem za frizerke išče delo v salonu. Tel. 392347.
ISCEM malo prikolico za traktor. Tel. 226568.
V	DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad ali skladišče. Tel. 228519, od 13. do 14.30.
NOVEMBER IN DECEMBER: meseca najugodnejših ponudb za Kubo, S. Domingo, Mehiko, Teneriffe, Egipt... Za Vaše zimske počitnice pa še pestra izbira penzionov, apartmajev, hotelov v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Poleg tega kvalitetna ponudba novih termalnih centrov v Sloveniji. Ne manjkajo seveda »ekonomična potovanja in potovanja kjer je »vse vključeno« v: Prago, Pariz, Budimpešto, Španijo, Ažurno obalo, Atene, Tunizijo. Prvič letos magično Novo Leto v Dubrovniku. Ne čakajte zadnji trenutek! GEC TOURS - Škofije, tel. 0038666-549588.
JUTRI, 15. T. M., ob
20.30	si boste lahko ogledali v Boris sports clubu
-	Športni center BriSčiki
-	nogometno tekmo Ita-lija-Rusija na maxi ekranu. Vabljei vsi športni privrženci!
DAJEMO V NAJEM
malo, delno opremljeno stanovanje v centru mesta. Lit. 500.000 mesečno. Tel. 212735 od 16. do 18. ure.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA, bivajoča v Gorici, je na razpolago za lekcije osnovnošolcem in nižješolcem ali za baby-sitting. Telefonirati ob večernih urah na št. 0481-33892 ali konec tedna na 040-212998.
BMW 525 TDS-ECO, letnik ’92, v odličnem stanju, full-optional, prodam za 22.000.000 lir. Tel. 251333.
OJAČEVALEC CREST mod. LA 1201 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih urah.
OSMICO odpira Tavčar, Ivanji Grad, od 7. do 16. novembra. Nudi klobase, pršut, teran in ostalo.
OSMICO je odprl Colja Jožko, Šamatorca 21.
KMEČKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, tel. 200898.
OSMICO je v Borštu odprl Barut Igor.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Odprto tudi torek, 11. t. m., ob priliki sv. Martina.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
MILIC v Zagradcu je odprl kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. 229383.
OSMICO je v Nabrežini, št. 8, odprl Ušaj.
OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal.
OSMICO je v Ricmanjih odprl Jadran.
PRISPEVKI
V	spomin na drago mamo Marijo Brus darujeta Savina in Marina •50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Janka Guština darujeta Bruna in Pepi Milič 50.000 lir za NTO SK Kras.
Namesto cvetja na grob Karla Miliča daruje
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Gigi Puric 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
Namesto cvetja na grob Karla Miliča daruje Gigi Purič 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
Ob prvi obletnici smrti, v spomin na Marijo Knez-Gruden darujeta Bruna in Pepi Milič
50.000	lir za SK Kras NTO.
V	spomin na Janka Guština daruje Dragica Kreševič 40.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Pepija Macarola darujeta Savica in Mario Žerjal 50.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Pepija Macarola darujeta Viktor in Ivanka Krizmančič 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na ljubega moža, očeta, deda in pradeda Pepija Macarola darujejo svojci 100.000 lir za MPZ Rdeča zvezda in
150.000	lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na
grob Nade Križmancic vd. Ferluga daruje Ida Glazar 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ravnateljstvo, tajništvo in vzgojiteljice Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu sočustvujejo z vzgojiteljico Tiziano Purger ob prerani izgubi brata.
Ob izgubi dragega Gabrijela sočustvujejo
Cristina, Daniela in Mara
Ob prerani smrti brata Gabrijela izreka Rosani in družini globoko sožalje
SKD Slavec.
Ob izgubi svojega častnega člana Ernesta Veljaka, člani lovskega društva FJK »Doberdob« izrekajo svojcem iskreno sožalje.
RAZSTAVIŠČE V LJUDSKEM VRTU
Razstava ob 100-lelnici rojstva Roberta Hlavatyja
Premalo eksponatov glede na obsežen opus
Priložnost, kot je stoletnica rojstva nekega umetnika, bi morala biti velik praznik v zavesti vseh someščanov, ki so, ali pa tudi niso, poznali življenje in delo ustvarjalca. Robert Hlavaty, hudomušnež in resnoben človek našega stoletja, bi si to zaslužil. Pa, kljub zanimanju in izredno
zapolnjeval z burnim ustvarjanjem in zjutraj se je na njegovi mizi bohotilo veliko število akvarelov. Pa vendar, kljub mnogoštevilnim delom, nismo uspeli na tej razstavi videti več kot 43 del, pa še ta so bila na precej nizki ravni; kot bi nekdo postrgal po predalih in izbral pač, kar se je izbrati dalo.
počasi prešel v tisti nje gov karakterističen stil razredčene akvarelistič-ne govorice, ki ga vsi poznamo. Nekaj vmesnih del v tehniki tempere se izkaže kot občasna stranpot, saj niso težke in statične barvne ploskve nič kaj blizu njegovemu temperamentu. Večja materičnost barve, ko
pohvalni pobudi Tržaške občine, da organizira to razstavo, na žalost ni izpadlo tako. Izbor del, ki so bila na razpolago za postavitev, je izredno skromen za tako pomembno priložnost, kot je stoletnica rojstva. Pričakovali bi bili večje število eksponatov, saj je bil opus Hlavatyja izredno bogat; mnogokrat je noči
Claudio Martelli, ki je postavil razstavo, ni imel, izgleda, veliko izbire, pa mu zato ne gre nikakršna graja.
Kljub vsemu je le nekaj zanimivih del, predvsem iz začetnega obdobja, ki nam razkrivajo razvojno pot mladega Hlavatyja, ko se je samorastniško lotil opisnega slikarstva, pa je nato
daje prekrivanje barvnih ploskev potezam težo, pa še izbor industrijskih motivov, nista dolgo privlačevala umetnika, tako da se je tem motivom in tehniki kmalu odrekel, saj nista bila blizu njegovi bolj romantični in lirični duši. Tako se je ponovno posvetil svoji priljubljeni tehniki, akvarelu. Tu se je izpopol-
nil do stopnje maksimalne poenostavitve, kjer je likovna govorica večkrat samo nakazana z redkimi, hitrimi potezami čopiča in kjer papir ni več samo podlaga, na katero umetnik nanaša barvne poteze, ampak že sam po sebi, v kontekstu dela, pomemben element ustvarjalnega postopka. Kraška pokrajina, v katero se je poglobil, je kot nalašč za njegova dela, saj je vzljubil tisto grobost kamna in trpkih vedut, ki so pod njegovimi rokami postali izredno mehkobni in skoroda prosojni. Motivi zaobjemajo predvsem kraško pokrajino z vasmi vred, skoro nikjer pa ne opazimo njegovih prebivalcev, le slutimo jih za pročelji nakazanih hiš. Hlavatyjeva lirika se pač zaustavi na naravi in lahko bi rekli, da vanjo spada tudi kraška burja, nevidna a prisotna, kot bi s svojim pišem razredčila zrak in s tem tudi umetnikove barve.
Ljudje ga predvsem zanimajo kot objekt za njegove karikature, drugi a ne manj važen izsek njegovega ustvarjanja, s katerimi je podal marsikatero hudomušno situacijo in oris svojih prijateljev in sodobnikov. Tudi ta obil-. ni ciklus pa je na razstavi izzvenel okrnjeno, saj je razstavljeno le malo število le-teh in izsek pač ne predstavlja obilice ustvarjenih vinjet.
(-srce-)
OBISK ŠTIRIH PESNIKOV
Uspeh za mlado slovensko poezijo v Vidmu
Nevsakdanjo izkušnjo je doživela mlada slovenska pesnica Taja Kramberger, ko je prejšnji teden dvakrat istega dne brala svoje poezije, popoldan v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, zvečer pa v knjigami »Comprali-bro« v Ulici Vittorio Ve-neto sredi Vidma. Medtem ko jo je v templju kulture slovenske prestolnice poslušala le peščica ljudi, se je v videmski središčni knjigarni kar trlo obiskovalcev.
Dober obisk je bil v zadoščenje štirim vidnim predstavnikom mlajše generacije slovense poezije. Poleg Krambergerjeve so nastopili še Matjaž Pikalo, Aleš Steger in Uroš Zupan, ki so poželi veliko odobravanje publike in kritike.
Literatni večer se je
odvijal v okviru Ciklusa »Zona centro«, ki predvideva še vrsto drugih literarnih pobud, prestavitev in razstav, organizatroji pa so videmska literarna revija »Corrispondenze«, skupina za umetniške študije »Espressione Est« in univerzitetna skupina »Antigelo«.
Glavno zaslugo za uspešen obisk mladih slovenskih pesnikov pa nosi pesnik in časnikar tednika Novi Matajur Miha Obit, ki že nekaj časa vzdržuje ploden stik med skupino mlajših slovenskih pesnikov in furlanskimi kulturnimi krogi. Slovenski pesniki so med drugim vsako leto redni gostje na kulturni manifestaciji »Postaja Topolove«, konec poletja pa so zopet nastopali v Benečiji. Njihova uspešna ekskurzija v furlansko
Osrednji koncert SPZ bo v nedeljo v Velikovcu
Prešernova vizija o sožitju je geslo osrednjega koncerta Slovenske prosvetne zveze. Koncert, namenjen humanitarnim prizadevanjem v okviru evropskega leta proti rasizmu, bo v nedeljo, 16. novembra, ob 19. uri v Neue Burgu v Velikovcu.
Na njem bodo poleg slovenskih pevskih zborov s Koroške - Okteta Suha, Moškega zbora Trta iz Sitare vasi in Komornega zbora iz Borovelj -, nastopile tudi glasbene skupine, ki se angažirajo proti sovraštvu do tujcev (Willy Resetarits z vključevanjem zapostavljenih inozemcev v integracijsko hišo -Integrationshaus - na Dunaju), proti zapostavljenim etničnim skupinam (Sukar iz Slovenije s pesmimi Romov) in proti afriškemu postkolo-nializmu (Mahaleo iz Madagaskarja), so sporočili prireditelji iz Slovenske prosvetne zveze. (STA)
_______NE PLAČAM Tl / S CARLOM GIUFFREJEM V GLAVNI VLOGI_
De Filippova komedija v Rosseltiju
Ta teden je v tržaškem Rossettijevem gledališču na sporedu komedija neapeljskega komediografa Eduarda De Filippa Non ti pago (Ne plačam ti) s Carlom Giuffrejem (na sliki), ki se že četrtič v petih letih loteva opusa velikega gledališčnika, s katerim je, mimogrede povedano, nastopal leta 1949 na začetku svoje igralske poti.
Komedijo je Eduardo De Filippo spisal in postavil na oder leta 1942, ko je moral bolj socialno obarvane teme, ki so tako značilno prisotne v njegovih poznejših delih, skrivati v absurdno-stni in grotesknosti, kot je sam zapisal v svojih spominih. Po vsebini je komedija Non ti pago lahkotna farsa, v kateri pa nastopajo živi liki z realističnimi značajskimi potezami in v realističnih življenjskih situacijah.
Glavni junak je Ferdinande Quagliuolo, upravnik loterijske izpostave, ki ga je zasvojenost z lotom pregnala že skoraj na rob revščine. Don Ferdinande zaman zasle-
duje kakršenkoli zadetek, prebira sanjske knjige, opravlja čudne obrede, ki naj bi mu zagotovili srečo, vsak teden zapravi pravo premoženje, a nič.
Nasportno pa je sreča izredno dobrohotna z njegovim mladim uslu-žencem Mariom Bartoli-nijem, ki nekega dne zadene osem milijonov lir vredno kvaterno s številkami, ki mu jih je v sanjah dal Ferdinandov umrli oče. Quagliolova zavist prekipi, Bartoli-niju iztrga srečko iz rok, češ da se je njegov oče prikazal v zgrešenih sanjah, in končno prikliče nad srečneža očete-vo prekletstvo. Bartoli-nijevo življenje se spremeni v pekel, tako da se obupan še sam prepriča, da srečne sanje niso bile namenjene njemu.
Komedija se konča s spravo in s poroko med Bartolinijem in Quaglio-lovo hčerko.
V Giuffrejevi postavitvi se farsistična nereali-stičnost zgodbe zabriše ob umirjenem podajanju, ki nikakor ne poudarja grotesknih prvin in
burkaških posegov, temveč omogoča tudi najbolj običajnim komičnim elementom, tako besednim kot situacijskim, da učinkujejo naravno in brez pretiravanja. V vlogi Ferdinanda Qua-
gliuola nastopa sam Car-lo Giuffre1, ki še v najbolj racionalnem sovražniku lota vzbudi simpatijo in razumevanje do Ferdinandove maniakal-ne zaverovanosti. Giuffre ju sotji ob strani do-
ber in soliden ansambel z Atnonello Morea v vlogi Ferdinandove Žene Concette, Massimom Andreijem v vlogi izvedenca za iskanje srečnih številk Aglietella, Tereso Del Vecchio v vlogi služkinje Margherite, medtem ko Massimilia-no Gallo v vlogi srečnega in zato vedno pretirano vedrega in samozavestnega Maria Bartolinija povsem upravičuje antipatijo, ki jo don Ferdinande čuti do njega. Zabavni so tudi Aldo De Martino v vlogi duhovnika don Raffaeleja, ki je dovzeten za zemeljske dobrote, Piero Pepe kot zaslužka željni odvetnik Lorenzo Strumillo in Fa-brizio ter Enzo La Marca v vlogi mrkih bratov Frungillo, ki sta jima Don Ferdinande in Ag-lietello zastrupila psa.
Gledalci na torkovi premieri so predstavo sprejeli z navušenim ploskanjem tudi ob odprti sceni in z veliko smeha, saj se postavitev dokaj ohlapno drži neapeljskega narečja in ji je zato zelo lahko slediti.
(bov)
prestolnico pa je še zlasti razveseljiva in daje upati v trdnejše povezovanje med slovenskim in furlanskim in pesniškim ustvarjanjem. Dodatna spodbuda k temu sodelovanju bo tudi antologija s prevodi v italijanščino, ki jo pripravlja Miha Obit in bo izšla februarja naslednjega leta.
V predstavitvi štirih slovenskih pesnikov je Obit dejal, da bi bilo zgrešeno govoriti o neki »generaciji slovenskih pesnikov, kajti za nove pojave v slovenski poeziji ni značilna homogenost starosti ustvarjalcev, pač pa jih označuje in druži neko skupno čutenje, ki pa se izraža različno. Bodisi z »intimiz-mom« Uroša Zupana ali »prekipevajočim značajem« Matjaža Pikala, vsem pa je skupna »Izvirnost«, v smislu, da se ta poezija jasno ločuje od prejšnje slovenske poezije.
Obit je pri tem kot vzornika teh avtorjev omenil Tomaža Šalamuna, poudaril pa je tudi pomen dejstva, da je ta nova smer zaživela ob zgodovinskem dejanju -osamosvojitvi Slovenije. To bi lahko povzročilo tudi negativne pojave zapiranja vase, a k sreči je bilo ravno obratno. Obit je obenem tudi podčrtal pozornost, ki jo slovenska univerza namenja literaturi in kulturi sploh, tako da imajo avtorji, ki prihajajo iz univerzitetnih krogov vse možnosti, da sami upravljajo svoje kulturne pobude. In tu ima pomembno vlogo študentska založniška hiša »Beletrina«, ki se ukvarja z različnimi lite-ratnimi zvrstmi in objavlja tudi delo tujih avtorjev, prevedena v slovenščino.
Taja Kramberger, Uroš Zupan, Matjaž Pikalo in Aleš Steger so na videmskem večeru prebrali nekaj svojih poezij, ki jih je Miha Obit prevedel v italijanščino in, kot rečeno, je bil to za mlado slovensko poezijo nadvse uspešen obisk, ki mu bodo gotovo sledili še drugi.	p. U.)
Na gornji sliki Aleš Steger in Taja Kramberger
ITAUJA-HRVAŠKA / VČERAJ V RIMU
Ministra Dini in Granič o dvostranskih odnosih
Govor tudi o italijanskem šolstvu in ezulski imovini
RIM - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in njegov hrvaški kolega Mate Granič sta včeraj v Rimu imela izčrpne pogovore, na katerih sta, kot piše v komunikeju Farnesine, »v prijateljskem ozračju« spregovorila o nadaljnih dvostranskih odnosih, o hrvaških evroantlantskih integracijskih željah, o daytonskem miru, podpisala pa sta tudi več socialnih in imigracijskih sporazumov ter izmenjala mnenja o raznih zu-nanjepolitičnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Pred pogovori se je Mate Granič sestal tudi s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Pie-rom Fassinom.
»Iz preteklosti podedovane probleme, med katerimi tudi vprašanje ezulske imovine, bo moral premostiti sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Hrvaško«, je zapisano v sklepnem sporočilu. Dini je ob tem poudaril pomen, ki ga Italija pripisuje se nerešenim vprašanjem solstva italijanske nianjsine na Hrvaškem. Pozdravil pa je sporazu-nie na socialnem in migracijskem področju, nred katerimi sporazum o vračanju ilegalnih priseljencev, sporazum, ki odpravlja potne liste za Hrvate, ki potujejo v Italijo, in hrvaško ratifika-ci)o sporazuma o zaščiti rnanjšin. Dini je Graniča obenem spomnil, da hrvaške obveze ob sprejetju v Evropski svet niso sa-ino formalnega značaja, onivec imajo izreden po-njen tudi glede imidža Hrvaške v Evropi. Pri
TRILATERALA / NOV POMEMBEN KORAK
Ustanovili skupno pehotno brigado
Sestavljena bo iz italijanskih, madžarskih in slovenskih enot - Njen sedež bo v Vidmu
BUDIMPEŠTA - Italijanski obrambni minister Beniamino An-dreatta je včeraj v Budimpešti s svojima kolegoma iz Slovenije in Madžarske, Titom Turnškom in Gyorgyjem Keletijem, podpisal izjavo o namenih, ki predvideva ustanovitev skupne večnacionalne kopenske brigade. Sestavljale jo bodo enote treh držav, in po eni strani pa naj bi krepila stabilnost in varnost v srednjevzhodni Evropi, po drugi pa olajšala pot Ljubljani in Budimpešti pri vključevanju v zvezo Nato. Večnacionalni kontingent bo imel svoj sedež v Vidmu. Kot rečeno, bo to lahka pehotna brigada, sestavljena iz treh bataljonov.
Kot je povedal minister Andreatta, ima ustanovitev skupne brigade poleg vojaških in tehničnih značilnosti integriranja oboroženih sil treh držav tudi pomebno politično vrednost. »Sodelovanje med Slovenijo, Madžarsko in Italijo, ki jih je ločevala železna zavesa in sodelovanje med Slovenijo in Italijo, ki sta imeli obča-
sno težke medsebojne odnose, pomeni voljo do tesnega sodelovanja za mir ob robu enega od najbolj nemir-hih evropskih političnih prizorišč, kot je balkansko,« je poudaril Andreatta, ki je podčrtal pomen »skupnega delovanja, razumevanja in uporabe skupnega jezika«.
Skupna italijansko-madžarsko-slo-venska brigada bo prva vojaška enota, v kateri bodo vojaki zveze Nato in nekdanjih komunističnih držav. Glavni cilj te brigade bo jamčenje mednarodne varnosti s konkretnim in prepričljivim vojaškim potencialom pri vodenju kriz in v podporo miru. V podpisanem dokumentu so obrambni ministri treh držav poudarili, da trilateralni sporazum ni uperjen »proti tretjim državam«.
V kasnejšem pogovoru z novinarji je minister Andreatta povedal, da bodo na prihodnjem zasedanju Zahodnoevropsko zvezo seznanili z ustanovitvijo brigade in jo dali na razpolago, isto pa bodo storili tudi z zvezo Nato.
tem je Dini omenil, da Italija podpira tudi hrvaška stremljenja po evroatlantski integraciji, a je dodal, da se mora Zagreb zavedati, kako približevanje Evropi zanj pomeni tudi sprejetje evropskega obnašanja in evropskih standardov, tako glede človekovih kot manjšinskih pravic in seveda mirovnega procesa v Bosni in Hercegovini.
Dini je obenem pozdravil hrvaški sklep, da pristane na permanentno misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bo skupaj s policijo OZN skrbela za mirno reintegracijo vzhodne Slavonije. To ho utrjevalo hrvaško sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in Zagrebu pomagalo pri utrjevanju zaupanja v Slavoniji.
PAKISTAN / PO UMORU ŠTIRIH AMERIČANOV
Skrajneži grozijo Američanom
Napeto zaradi procesa proti pakistanskima teroristoma
ISLAMABAD - Po sredinem umoru štirih Američanov in njihovega pakistanskega šoferja so včeraj v Karačiju vladale izredne razmere. Oblasti se bojijo novih atentatov in so zato zaprle vse dostope v mesto in s pomočjo ameriških preiskovalcev iščejo morilce.Medtem je odgovornost za umor prevzel neki dosedaj neznani Tajni akcijski odbor za Aimala Kan-sija, ki je zagrozil z novimi atentati proti Američanom in Zidom, če bodo ameriške sodne oblasti Kansija obsodile na smrt. Po razsodbi, ki je Kansija spoznala za krivega umora dveh funkcionarjev ameriške tajne obveščevalne službe CIA, bi morali vsak trenutek izreči kazen. Da bi bila mera polna, v ZDA čakajo tudi na obsodbo proti Ramziju Ahpiedu Vousefu (Ju-sef), ki so ga predvčerajšnjim spozna-
li za krivega, da je organiziral atentat na newyorški VVorld Trade Center. Islamski skrajneži po svetu bi se lahko torej maščevali tudi za ta proces. Včeraj so tako neznanci v Maleziji grozili, da bodo ubili štiri Američane.
Nič čudnega torej, da je ameriško državno tajništvo Američane v islamskih državah pozvalo, naj bodo pazljivi. Za sedaj so odsvetovali le potovanja v Pakistan. Tu so seveda zelo zaskrbljeni, saj so pakistanske oblasti izročile ameriškim tako Kansija kot Vousefa in se torej bojijo, da bi se islamski skrajneži maščevali tudi nad Pakistanci. V Islamabadu so dodatno zaskrbljeni, ker bo prihodnjo nedeljo na svoj prvi uradni obisk v Pakistan prispela ameriška državna tajnica Madaleine Albright.
IRAK-OZN / PRAVI ZAPLET SE ZAČENJA ŠELE SEDAJ
Clintonova administracija proučuje »dodatne ukrepe« proti Bagdadu
Varnostni svet bo predhodno odpoklical vse strokovnjake Unscomo
NEW YORK - Kot pričakovano se šele sedaj začenja Pravi zaplet v zalivski krizi. Predsinočnja soglasno spreje-a ostra ameriško-britanska protiiraška resolucija ni spa-aietovala Bagdada, ki je včeraj jasno in glasno poudarjal, a morajo ameriški strokovnjald razorožitvene komisije nscom nemudoma zapustiti iraško ozemlje. Seveda je . tudi včeraj onemogočeno delo komisiji Unscom. Irak Pa je poudarjal, da je pripravljen na sodelovanje z Unsco-n('orn’ v katerem pa ne sme biti Američanov, ker so »pri-shanski in vohuni«.Ameriški predsednik Bill Clinton je Kucal svet narodne varnosti, ki sta se ga med drugim uelezila tudi državna tajnica Albrightova in obrambni jUnister Cohen. Na njem so proučili »dodatne ukrepe«, s katerim so v resoluciji zaman ultimativno grozih Sadamu Huseinu. Kaj je sklenila washingtonska administracija, ni Znan°- Bržkone bo počakala na nadaljnjo potezo Vamost-jjega sveta, ki naj bi, kot je napovedal generalni tajnik Ko-,. tmnan, odpoklicala celotni Unscom iz Iraka. Po odpok-Icu bo treba na novo poiskati način, kako prisihti Irak, da sPoštuje do sedaj sprejete resolucije OZN. V VVashingto-nu J16 skrivajo, da bi bila edina rešitev vojaško kazno-'Č1ie> a kaj ko se med stalnimi danicami VS s tako obliko tnnja le Velika Britanija. Clinton pa ne obupuje, ker upa, a bodo tudi drugi ugotovili, da Sadama Huseina lahko Prisilijo k poslušnosti le s silo.
Na sliki AP: iraški podpredsednik Tarek Aziz (levo) na vCerajsnjein srečanju s tajnikom OZN Annanom (desno).
Brezposelnost v EU septembra nespremenjena
BRUSELJ - Stopnja brezposelnosti v državah EU je bila septembra letos 10, 6-odstotna in je ostala na isti ravni kot avgusta in julija. Brezposelnih je bilo 17, 9 milijona državljanov EU, ugotavlja statistični urad Eurostat. Nadpovprečno stopnjo brezposelnosti so septembra beležile štiri članice na čelu s Španijo, ki je imela z 19, 9 odstotki spet najvišjo brezposelnost. Poleg Španije so bile nad povprečjem še Finska (13%), Francija (12, 6%) in Italija (12, 1%). Najnižje sta bila septembra na lest vici Luksemburg (3, 7%) in Avstrija (4, 5%). Nemčija je septembra beležila 10-odstotno raven brezposelnosti.
Britanski parlament za Amsterdamski sporazum
LONDON/KOEBENHAVN - Britanski parlament je z veliko večino glasov v drugem branju podprl t.i. Amsterdamski sporazum, vendar s tem postopek ratifika-dje tega dokumenta še m končan. Preden bo prišel v tretje branje, ga bo obravnavalo še več parlamentarnih komisij, nato pa bodo o njem glasovali še poslanci zgornjega doma parlamenta. Amsterdamski sporazum je dokument, ki ga je Evropska unija sprejela po koncu zadnje medvladne konference. Ko ga bo Britanija ratificirala, se bo na socialnem področju končno poenotila z unijo, lahko pa bo ohranila nadzor nad mejami in bo še naprej imela pravico veta na obrambnem in zunanjepolitičnem področju. Kompromis o tem je za Britanijo na amsterdamskem vrhu unije letos poleti izposloval premier Tony Blair. Britanski konservativci sicer trdijo, da to ni dovolj, in da je sporazum slab. Na Danskem pa bodo imeli prihodnjo pomlad referendum o Amsterdamskem sporazumu. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja bi sporazum ta čas podprlo nekaj več kot 40% Dancev, proti bi jih bilo okoli 32%, medtem ko je četrtina še neodločenih. Natančno polovica Dancev nasprotuje uvedbi evra, zanjo pa jih je le 33%.
Sporazum o prijateljstvu med Kitajsko in ZRJ
PEKING - Kitajski predsednik Jiang Zemin in predsednik ZR Jugoslavije Slobodan Miloševič sta v Pekingu podpisala skupno deklaracijo o prijateljstvu in sodelovanju. Jiang in Miloševič, ki je začel tridnevni uradni obisk na Kitajskem, sta imela pred tem pogovore. Največ pozornosti sta namenila dvostranskim odnosom, govorila pa sta tudi o mednarodnih vprašanjih.
Prvi obisk generalnega sekretarja Nato v Švici
ŽENEVA - Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana bo v petek prispel na uradni in delovni obisk v Švico. To bo prvi obisk kakšnega generalnega sekretarja zveze NATO v nevtralni Švici, ki ni članica ne zveze NATO ne ZN niti Evropske unije. Med obiskom v Bernu se bo Solana srečal s švicarskim zunanjim ministrom Flaviom Cottijem, obrambnim ministrom Adolfom Ogijem, vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Arthirjem Lienerjem ter s predstavniki parlamentarne komisije za varnostno politiko.
VILEŠ / PREPOVED UPORABE ZA PITJE IN PREHRANO
FILM VIDEO MONITOR / DANAŠNJI SPORED
3 OBVESTILA
Voda iz vodovoda okužena s klicami
Ob dveh celovečercih še vrsta zanimivosli
Okužba najbrž v omrežju in ne v zajetju, iz katerega oskrbujejo tudi Doberdob in Sovodnje
Bratinova oddaja Slovenski film, dela študentov AGRFT, srečanje z avtorji, polnočni videofilm
NOVICE >
Obvestilo sindikata SPkCGIL
Območno tajništvo sindikata upokojencev Spi-Cgil sporoča, da je sedež CAAF v drevoredu 24. maja 1, ria razpolago tudi za urejanje zadev v zvezi z davčnim odpustom za pokojnine in druge prejemke iz tujine. Center CAAF je odprt ob ponedeljkih od 15. do 16.3.0 in ob Četrtkih od 10. do 12. ure. Po predhodnem dogovoru, se stranke sprejemajo tudi izven gornjega umika. Tel. 45825.
Knjiga Novelle Cantarutti
V	Vidmu bodo danes predstavili knjigo "Sfueis di chel atri jer” (Listi od predvčerajšnjega dne) Novelle Cantarutti. Uvodni esej v knjigi je izpod peresa Alda Colonella. Knjigo bo v prostorih GRUP - ul. Manin 15 - ob 18. uri predstavil Aldo Colonello.
Predstavitev knjige o Carlu in Gianiju Stuparichu
V	knjigarni “Libreria editrice Goriziana” na Verdijevem korzu 67 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Fabia Todera »Carlo e Giani Stuparich (Itinerari della Grande Guerra nelle tracce di due volontari triestini)«. Delo in avtorja bosta predstavila zgodovinar Lucio Fabi in prof. Paola Pesante.
Pogreb dr. Teofila Simčiča
Včeraj dopoldne so na goriškem glavnem pokopališču pokopali dr. Teofila Simčiča, odvetnika in novinarja ter političnega delavca, ki je preminil v Trstu v starosti 95 let. Od pokojnika, ki je bil doma v Biljani v Goriških Brdih, vendar so ga težke razmere med vojnama zanesle v Idrijo, kjer je odprl odvetniško pisarno in kot pravnik skušal pomagati našim ljudem, in v Gorico pa tudi v izgnanstvo, so se poslovili Ivo Jevnikar, Drago Stoka in Maks Komac. Žalni obred je v kapelici na pokopališču daroval Kazimir Humar.
Lažnemu inšpektorju je uspelo
Včeraj smo poročali o moškemu, ki se predstavlja kot inšpektor podjetja za elektrodistri-bucijo (ENEL) in ki skuša od občanov izterjati raCune za elektriko. Pri starejši občanki v ulici Ponchielli v TržiCu mu je sicer spodletelo, vendar pa je, kakor smo izvedeli, kmalu zatem potrkal na vrata starejšega občana v ulici Pon-ziana. Tokrat je goljufijo uspel uresničiti, navrgla pa je okroglih 400 tisoC lir.
GALERIJA -
ARS GALERIJA - ARS GALERIJA - ARS GALERIJA
Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave
Klementine Golija
danes, 14. novembra 1997, ob 18. uri v Galeriji Ars, Katoliška knjigarna, Travnik 25 - Gorica
Umetnico bo predstavil JOŠKO VETRIH
Voda je na območju občine Vileš oporečna in od srede velja prepoved uporabe v prehrambene namene. Prepoved bo predvidoma v veljavi do ponedeljka, 17. t.m., oziroma dokler ne bodo ugotovili, da je prisotnost klic (gre namreč za biološko onesnaženje) pod mejo, ki jo doloCa zakon. Prvi ukaz o prepovedi uporabe so na županstvu izdali v sredo popoldne, takoj po prejemu sporočila pristojne zdravstvene službe. Včeraj so prvotni ukrep dopolnili z novim ukazom z navodili, kako naj občani ravnajo, da se izognejo nevarnosti okužbe.
Po informacijah z ravnateljstva vodovodnega konzorcija CISARFO, ki oskrbuje tudi omrežje v občini Vileš, je voda oporečna samo na območju Vileša. V torek so uslužbenci Zdravstvene ustanove vzeli vzorce vode še v šestih drugih občinah, ki dobivajo vodo iz zajetja pri Fari. Rezultat analiz je bil povsod negativen. Prav na podlagi teh ugotovitev menijo, da je do okužbe prišlo v omrežju in ne v zajetju. Iz zajetja pri Fari oskrbujejo z vodo tudi celotno območje občin Doberdob in Sovodnje.
Pri konzorciju CISARFO so že vCeraj zaceli vodi dodajati klor, ki naj uničil klice in kakovost vode spravil v meje, ki jih določa zakon. Zaradi razmeroma dolgega trajanja analiz (72 ur) bo dokončni odgovor znan šele v ponedeljek.
Na sliki (foto Bumbaca)
vodni stolp v Vilešu. Zgradili so ga, da bi zagotovili veCji pritisk v omrežju.
V Kulturnem domu se po sinočnji otvoritvi v znamenju hvaležnega spomina na Darka Bratino danes nadaljuje 12. Film video monitor, ki bo v dveh zelo intenzivnih dneh, danes in jutri, predstavil res širok pogled na slovensko filmsko, televizijsko, video in web produkcijo v zadnjem letu.
Večerni spored v veliki dvorani bo nocoj od 20. ure dalje ponudil najprej kratki film Andreja Zdravica V steklu reke, poetični pogled na barve in zvoke reke Soče, nato dva od letošnjih petih celovečercev: Ekspres, Ekspres, Igorja Sterka in Herzog, Mitje Milavca, nazadnje v polnočnem programu pa še videofilm. Polnočni program ponuja zanimivo novost: nocoj in jutri bodo namreč predstavili dva celovečerna filma, ki sta v Novem Mestu in Mariboru nastala izven rednih produkcijskih sredin, z minimalnimi sredstvi in z uporabo vsako-
mur dostopne video tehnike. V tej izbiri je morda del bodočnosti slovenske kinematografije, ki po tržnih zakonitostith sicer ne bi mogla sploh obstajati.
Tudi oba “prava filma” zaslužita pozornost. Ekspres, ekspres, nagrajen na festivalu maldih avtorjev v Kievu, pripoveduje o fantu, ki se po smrti oCeta odpravi na pot brez povratka, sreča dekle, a odideta vsak po svoje. Njune prigode ostanejo vsekakor usodno zaznamovane z vlakom. Drugi film, Herzog, je romantična družinska melodrama o izgubljeni in znova najdeni ljubezni z Borisom Cavazzo v glavni vlogi-
V sporedu dneva zaslužijo pozornost še številni drugi dogodki. Ob 9. uri (ponovitev jutri ob 18.00) bodo v mali dvorani Kulturnega doma vrteli štiri polurne oddaje o slovenskem filmu, ki sta jih za deželno televizijsko mrežo Rai leta 1983, po
KRONIKA
V nesreči hudo ranjen tržaški avtomobilist
Avtocestni odsek med MošCenicami in Redipu-glio sodi med najnevarnejše točke avtoceste A 4. Včeraj okrog devete ure se je v bližini izvoza za Redipuglio težko poškodoval 64-letni Tullio Pag-giaro iz Trsta, Rossettije-va ulica 34. Paggiara so zaradi številnih poškodb s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v bolnišnico na Katinari.
. Prometna policija še ni zaključila preiskave, zato podrobnosti o vzrokih nesreče niso znane. Pag-giaro je v avtomobilu fiat coupe vozil v smeri proti Benetkam. Vozilo je, morda tudi zaradi splozkega cestišCa, zaCelo zanašati in je trčil v železno ograjo med voznima pasovoma. Paggiari je bil v avtomobilu sam.
retrospektivi slovenskega filma v Gorici, pripravila Darko Bratina in Sandro Scandolara. Ob poklonu pobudniku goriških dne-vov slovenskega filma bo ogled priložnost za razmislek o njegovih še vedno aktualnih pogledih na slovenski film, kulturo in družbo. Ista ugotovitev velja tudi za knjigo Zakaj ne bi počakali jutra, v kateri so organizatorji FVM zbrali Darkove filmske spise in jo bodo predstavili ob jutrišnji okrogli mizi.
V današnjem programu, ki ga podrobneje objavljamo na strani prireditev, naj opozorimo na spremembo zaradi televizijskega snemanja: ob 12. uri bodo vrteli izbor kratkih filmov študentov AGRFT, srečanje z režiserji Andrejem Košakom, Damjanom Kozoletom in Božom Sprajcem pa bo ob 17.30 in ga bo posnela tudi TV Koper, ki ga bo oddajala jutri ob 18. uri.
Na sliki: prizor iz filma Ekspres, ekspres
_______________KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30-0.30 »Fuochi d’artificio«. Leonardo Pieraccioni.
VITTORIA 3 17.20-19.45-22.15-0.30 »Ipotesi di complotto«. Mel Gibson in Juha Roberts.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »II quinto elementa«. Rež. Luc Besson.
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Prove d’accu-sa«. VVilliam Hurt, Sean Penn.
l| PRIREDITVE
KD SKALA GABRJE va-
bi v nedeljo, 16. novembra, ob 14. uri na martinovanje, ki ga prireja v sodelovanju z lovsko družino Gabrje in župnijo. Prireditev bo na trgu pred sedežem društva.
H ČESTITKE
Profesorju DRAGU ULAGI želim in čestitam vse najboljše, učenka telovadbe po radiu, v letu 1931. S toplim pozdravom, Cvetka Tusidin.
GORICA / PRIREDITVE
Goriški december ne bo dolgočasen
Odbornik za kulturo Devetag poročal trgovcem o programu manifestacij
Goriški občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag je na srečanju s predstavniki združenja trgovcev Ascom predstavil v glavnih obrisih spored letošnjega Goriškega decembra. Gra za niz prireditev, ki naj bi v Času nakupovalne mrzlice privabile v mesto goste in imele ob kultumo-dmžabnem tudi ekonomski učinek. Semkaj sodijo koncerti sporeda “Chiese armoniche”, poulični nastopi kabaretnikov, žonglerjev in vedeževalk in drugi sporedi.
V tretje bodo letos izvajali posrečen niz Zločini v oštarijah. Za svojevrstno gledališko animacijo v nadaljevanjih so letos izbrali roman Caroline Inverni-zio, ki ga bo režiser Roberto Piaggio ponudil s kančkom ironije. Pri postavitvi bo sodeloval tudi znani vinjetist Francesco Tullio Altan.
Goriške gostilne naj bi zaživele tudi po zaslugi pobude Gorica pri mizi s ponudbo značilnih lokalnih jedi ter s praznikom goriške gubance. 21. december pa bo dan jabolčnega zavitka v Raštelu, kjer bodo skušali izboljšati lanski rekord in “strudel” podaljšati za vsaj 34 cm, kolikor jih je manjkalo do 250 metrov.
Občina pa bo decembrske prireditve izkoristila tudi za predstavitev CD-roma »Gorizia, un viaggio nel tempo«. Disketo, ki z barvnimi podobami, animacijami in glasbo ponuja potovanje skozi goriško zgodovino in kulturo, bodo ponudili šolam in v prosti prodaji.
SPDG obvešCa udeležence nedeljskega martinovanja, da se bo prireditev pričela ob 15.30 v hotelu Planika v Ajdovšžini. Avtobus bo odpeljal ob 10. uri iz Rožne doline. Podrobnejša navodila so objavljena v planinski rubriki.
SCGV EMIL KOMEL
obvešCa, da do 23. novembra sprejemajo rezervacije vstopnic za baletno predstavo Labodje jezero, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v dvorani PDG v Novi Gorici. Umik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; tel. 532163.
KMEČKA ZVEZA opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za ureditev neplačanih davčnih obveznosti za pokojnine iz tujine (zakon št. 79 in zakon št. 140) za obdobje 1988-1995. KZ vabi vse, ki niso poskrbeli za poravnavo obveznosti, da izkoristijo olajšave omenjenih zakonov in poravnajo davek. Urad KZ v ulici Malta 2 je odprt vsak dan od 8. do 12. ure. Interesenti naj prinesejo prijavo dohodkov za omenjeno obdobje in dokazila o višini pokojnine ali drugih prejemkov iz tujine.
SKPD F.B.SEDEJ vabi na občni zbor, ki bo danes, 14. t.m., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v Sedejevem domu v Ste-verjanu.
KSD VIPAVA vabi na redni občni zbor danes, 14. novembra, v društvenih prostorih pri kotalkališču na Peci ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA s pokroviteljstvom občinske uprave in v sodelovanju z društvi priredi jutri, 15. novembra, ob 19. uri 2 km dolg pohod - bak-lado. Izkupiček bodo namenih znani pobudi onkološke bolnišnice v Avianu “Via di Natale”. Na pot bodo udeleženci šh s trga sv. Martina (pred cerkvijo), cilj pa bo v občinskem parku.
ODBOJKARJI VETERANI so vabljeni na treninge odbojke v telovadnici v Standrežu vsak ponedeljek ob 21. uri.
B_______________IZLETI
KD OTON ZUPANČIČ
organizira v nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. decembra, avtobusni izlet na Štajersko. Program izleta zajema ogled Ptujske in Ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Vpisovanje pri Eriki, tel. 21065.
SINDIKAT UPOKOJENCEV v Doberdobu priredi 22. novembra avtobusni izlet v Caorle. Informacije in prijave pri Mih.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405.
moška
oblačila
ul. Carducci 24 tel. 537561
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in druaimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
nz
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ISTAT / PODATKI ZA SEPTEMBER
Rekordna letna rast v zadnjih sedmih letih
Kljub nekoliko manjši dnevni proizvodnji je bila ta na letni ravni za 6, 7% večja kot septembra lani
RIM - Italijanski statistični zavod ISTAT je včeraj objavil podatke o industrijski proizvodnji za mesec september, iz katerih izhaja, da se industrijska rast Se naprej nadaljuje, pa čeprav je v devetem letošnjem mesecu v primerjavi z avgustom poprečna dnevna proizvodnja zabeležila 0, 7-odstotni padec. Toda na letni ravni je proizvodnja večja za 6, 7 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih letih. Od začetka leta pa se je proizvodnja povečala za 1, 1 odstotka.
Voz gospodarstva še naprej najmočneje vlečejo transportna sredstva, kjer se je proizvodnja v primerjavi z lanskim septembrom povečala kar za 22, 7 odstotka. Precejšen skok beležimo še na področju papirniške industrije in založniške dejavnosti (+13, 9%) ter v prehrambeni industriji (+io, 9%), medtem ko imata
negativni predznak proizvodnja električnih strojev (-2, 5%) in lesna industrija (-0, 4%).
Zadovoljstvo zaradi teh podatkov je včeraj izrazil minister za industrijo Pierluigi Bersani, ki je ob tem poudaril, da je optimist tudi za prihodnost, saj bodo po njegovem mnenju ukrepi, ki so predvideni v finančnem zakonu, dali proizvodnji novega zagona.
Tudi Confindustria priznava, da gospodarstvo doživlja preporod, kar dokazujejo tudi podatki Istata. Gui-dalberto Guidi, ki je zadolžen za Studijski center Gonfindustrie, je dejal, da podjetniki optimistično gledajo v prihodnost. »Mislim, da zdaj že lahko govorimo o stalni gospodarski rasti na industrijskem področju, čeprav je ta rast še vedno dokaj omejena,« je dejal predstavnik industrijcev.
PODJETNIŠTVO / PRI TR2A3KI TRGOVINSKI ZBORNICI
Informativno okence proti birokratskim zapletom
Informacije podjetjem dostopne na enem samem okencu
ideamtale
Skupaj darila, umetnost in zlato
ost m Artcst na sejmu
ideamtale ’97
RAZSTAVIŠČE V VIDMU 14.-17. november 1997 URNIK 10.00 - 22.00
Ideanatak - prodajna razstava umetne obrti in darilnih predmetov z dvema zanimivima razstavama:
XIV. Razstava zlatarske umetnosti - vsedržavni prikaz zlatarske umetnosti. Artest - V. razstava sodobne umetnosti za zbiratelje, galeriste, kritike in za trgovce z umetninami
r-] 13. PLAČAH
M K/"
esposi:
ENTE PER LO SVILUPPO DELL 'ARTIGIANA TO DEL FRIDLI VENEZIA GIULIA
m

Cassa Dl Risparmio CRUP di Udine e Pordenone spa
Ugodna
posojila
Kmečke
banke
Kmečka banka je tudi letos pripravila dve vrsti ugodnejših posojil za davkoplačevalce in podjetnike. Prvo predvideva finansiranje predujma za leto 1997, s posojilom v višini zneska davka in po nadvse ugodni obrestni meri. Koristnik bo moral vrniti sposojen denar v šestih mesecih v šestih mesečnih obrokih, s tem da bo prvi obrok plačal mesec dni po odobritvi posojila.
Druga ponudba goričkega denarnega zavoda pa je v pomoč podjetnikom pri izplačilu 13. plače uslužbencem. Oblika posojila je enaka kot v prejšnjem primera, koristniki pa bodo morali predstaviti na banko primerno dokumentacijo.
Kmečka banka dodatno sporoča, da se interesenti lahko zglasijo pri okencih zavoda, kjer jim bodo nudili vsa potrebna pojasnila.
TRST - Podjetjem, ki bi se rada namestila na Tržaškem, odslej ne bo več treba tavati po raznih krajevnih ustanovah: včeraj so namreč predstavili Informativno okence za podjetja (Sportello punto impre-sa - Spim), ki sicer deluje že nekaj časa v okviru posebne ustanove Tržaške trgovinske zbornice Aries. Gre za pobudo, pri kateri sodelujeta predvsem sama zbornica in tržaška prefektura, svoj doprinos pa dajejo še druge ustanove, kot so tržaška Občina, Pokrajina, Industrijska cona in pristaniška oblast.
Na včerajšnji tiskovni konferenci (na sliki, foto Križmančič/KROMA) je predsednik zbornice Do-naggio orisal namen in delovanje Informativnega okenca, za njim pa so še prefekt De Feis, tržaški župan Illy, predsednik Ustanove za industrijsko cono Slocovi-ch in pokrajinski odbornik Scocimarro poudarili potrebo po preraščanju birokratskih zaprek pri uveljavljanju pobud. V okviru Spima bodo namreč preverjali učinkovitost posameznih gospodarskih pobud, poiskali najboljše upravne, davčne in logistične rešitve ter tudi možnosti namestitve.
Za informacije so na razpolago pri Informativnem okencu v uradu v tretjem nadstropju poslopja zbornice na Borznem trgu vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, samo za stranke, s katerimi so se predhodno domenili, pa tudi od 13. do 17. ure. Informacije nudijo tudi na telefonski številki 771730, v kratkem pa tudi prek računalniške mreže internet. Naglasiti je še treba, da je Spim na razpolago tudi že obstoječim podjetjem pri reševanju birokratskih težav v zvezi z raznovr-
ctrnmi rlnvnlipnii
			
igr	13,.NOVEMBER 1997	V LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1674,00	1709,00
OD ki	nemška marka	968,00	988,00
2 o <5 nh S « (D * ®CC	funt šterling	2846,00	2901,00
	švicarski frank	1186,00	1216,00
	belgijski frank	46,41	48,41
	francoski frank	287,00	297,00
	danska krona	252,00	262,00
	norveška krona	234,00	244,00
< k, r as v INI (g	švedska krona kanadski dolar	219.00 1178.00	229,00 1218,00
	portugalski eskudo	9,08	9,98
K N	nizozemski gulden	852,00	877,00
	avstrjski šiling	136,41	140,91
5	španska pezeta	11,09	12,19
	grška drahma	5,92	6,72
Ni	irski šterling	2509,00	2589,00
■/'InŽ	japonski jen	12,97	13,87
^ k	avstralski dolar	1123,00	1193,00
	madžarski florint	8,50	10,00
v	hrvaška kuna	260,00	280,00
	slovenski tolar	10,20	10,55
		
13, NOVEMBER 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1670,00	1700,00
nemška marka	969,00	987,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	852,00	877,00
belgijski frank	46,56	48,36
funt šterling	2819,00	2899,00
irski šterling	2500,00	2595,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,04	6,64
kanadski dolar	1177,00	1214,00
švicarski frank	1189,00	1215,00
avstrijski šiling	136,43	140,93
slovenski tolar	10,15	10,40
MILANSKI DEVIZNI TRG
13. NOVEMBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1687,370
EKU	1937,610
nemška marka	978,750
francoski frank	292,220
funt šterling	2866,670
nizozemski gulden	868,350
belgijski frank	47,455
španska pezeta	11,595
danska krona	257,200
irski šterling	2549,280
grška drahma	6,234
portugalski eskudo	9,598
kanadski dolar	1198,840
japonski jen	13,461
švicarski frank	1204,400
avstrijski šiling	139,060
norveška krona	238,920
švedska krona	224,530
finska marka	324,710
MILANSKI BORZNI TRG
13. NOVEMBER 1997	________INDEKS MIB-30: +0,92_____________
delnica	cena var. % delnica	cena var. %
Alleanza Ass.
Bca Comit
Bca di Roma
Bca Fideuram
Bco Ambros.
Benetton
Credit
Edison
Eni
Fiat
Generali
Imi
Ina
Italgas La Fondiaria
14.460	+1,80
4.576	+ 1,62
1.577	-1,56
6.831	+2,27
11.547	-0,19
24.788	+2,36
4.221	+1,19
9.109	+1,92
9.786	+1,43
4.958	+0,64
39.273	+3,39
16.379	+2,80
2.963	+1,40
6.485	+0,62
8.779	-1,17
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
8.110	+0,16
11.604	+2,32
1.347	-0,07
968	+0,27
2.252	-0,13
4.242	-0,16
15.257	+4,29
22.491	+0,73
9.787	+2,11
12.535	+ 1,17
6.351	+1,43
10.383	+0,26
NOVICE
Atlanta še naprej nepremagana
INDIANAPOLIS - Košarkarji Atlante Havvks nadaljujejo z nizom zmag v uvodu ameriške profesionalne košarkarske lige (NBA). Sinoči so v gosteh premagali Indiano Pacers z 89:86, kar je že njihova osma zmaga v osmih srečanjih. S tem so dosegli tudi klubski rekord v številu zaporednih zmag na začetku sezone.
Srečanje je bilo napeto vse do zadnjih sekund. Domači so imeli v zadnji sekundi možnost za izenačenje, vendar Travis Best ni zadel meta za tri točke. Trener gostiteljev je za odločilni met določil Besta, ker je njegov najboljši igralec, ki ponavadi rešuje napete končnice, Reggie Miller minuto pred koncem dobil šesto osebno napako (drugič v treh letih). Pri zmagovalcih je bil najboljši strelec Dikembe Mutombo, ki je dosegel 25 točk, Steve Smith jih je dal 21, Mookie Blaylock pa 18, med drugim tri odločilne v zadnjih desetih sekundah. Na nasprotni strani je Miller dosegel 30 točk.
V ostalih srečanjih gledalci niso videli dramatičnega zaključka. Se najbolj izenačen je bil dvoboj med Boston Celtics in Denver Nuggets. Po treh četrtinah je bil rezultat 72:70 v korist gostiteljev, v uvodnih minutah zadnjega dela pa so si z delnim izidom 9:2 "kelti" zagotovili odločilno prednost. Sacramento Kings so izkoristili slab dan "čarovnikov" iz Orlanda, ki so imeli le 41 odstoten met. Sacramento je tako prvič v letošnji sezoni presegel mejo 100 točk, dosegel jih je kar 115. S 25 točkami je bil najučinkovitejši Mitch Ritchmond.
Tudi sodniku Horvatu sankcije
LJUBLJANA - Slovenska sodniška organizacija ni zadovoljna s sojenjem vrhniškega sodnika Darka Horvata na derbiju 14. kroga prve slovenske nogometne lige med Maribor Teatanicom in Muro, ki je minule dni zaradi nešportnega obnašanja mariborskih nogometašev in njihovega strokovnega vodstva sprožilo val ogorčenja. Horvatu očitajo tri velike napake, zato ga čakajo sankcije, kakšne bodo pa zaenkrat ni jasno.
»Z Boškovom sva si segla v roko«
GENOVA - Predsednik Sampdorie Mantovani je včeraj obiskal ekipo na treningu in je igralcem, glede zamenjave trenerja, dejal: »Z Boškovom sva si segla v roko, kar pomeni več kot podpis pogodbe.« Da Boškov, ki bo na trenerski klopi zamenjal Me-nottija, še ni uradno prevzel vodstva ekipe, je stvar le dveh-treh dni. Boškov je namreč pogodbeno »vezan« z jugoslovansko nogometno zvezo. Vsa stvar pa bo rešena že jutri, ko bo Jugoslavija igrala kvalifikacijsko tekmo z Madžarsko in se bo zaen-sljivo uvrstila na SP, saj je na prvi tekmi v Budimpešti zmagala kar s 7:1.
Triestina najela Trosceja
TRST - Vodstvo Triestine je včeraj uradno sporočilo, da je najelo veznega igralca Carla Trosceja, ki je star 27 let in doma iz Recanatija pri Macerati. Troseč je nogometno kariero začel pri Macerateseju, se formiral pri Bologni, zadnje čase pa je igral pri Fer-mani v Cl ligi.
Tenis: Kafelnikov ugnal Changa
HANNOVER - Rus Jevgenij Kafelnikov je v srečanju bele skupine teniškega mastersa ATP v Harmovru presenetljivo gladko ugnal Američana Michaela Changa s 6:3 in 6:0. Kafelnikov si je s to zmago že zagotovil uvrstitev v polfinale, saj je že premagal tudi Šveda Jonasa Bjoerkmana, prav tako v dveh nizih.
Pankrofova ne bo na SP
MOSKVA - Rus Denis Pankratov, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojil dve zlati medalji v plavanju, ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu januarja 1998 v Perthu. Pankratov naj bi nastop na SP odpovedal zaradi izčrpanosti.

11
■
KOflJSkO dirkO piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Milan): velike možnosti ima Crovring classic (X). Moni Maker (1) bo protagonist, Ce ne zagalopira. Sledi konju Oryade Des Bois (2).
2.	dirka (Milan); MS Kitty B (2) je moCan in zagrizen. Ra delle Badie je vajen podobnih smeh (1). An Rojale (X) ima dobrega voznika.
3.	dirka (Montegiorgio): Kljub drugi vrsti je Tamigi (2) favorit. Spunkyforte (X) in Seit Mo (1) zaslužita pozornost.
4.	dirka (Padova): možnost baze ponuja Pamir As (2). Racket (X) je bil v nedeljo odličen drugi. Oustrpi (1) bi lahko presenetil.
5.	dirka (Trst); Robur Gas (1) je deklasiran. Veloče (X) in Rsamunda (2) se bosta borila za zmago.
6.	dirka (Rim, galop): Per-sonico (1) je po teži in poziciji favorit. Alexis Love (2) potre-
buje ugodne teren. Bo Marlovv love (X) v formi?
Dirka tris
Nasi favoriti: St.3 Ennio Quinto, St. 7 Claro Ques, st. 8 Thieffry. Za sistemiste: St. 13 Little Bird, St. 9. Gigetto Ger-vasi, St 6 Captain Le saux.
	
L — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	2
drugi	XI
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	XI
drugi	2
6. — prvi	1
drugi	X2
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Vse tri italijanske ekipe uspešne
Tesni zmagi bolonjskih Teomsystemo in Kinderjo - Benetton brez težav proti Portu
SKUPINA D
Temasystem - Gibona 77:75 (46:41)
TEAMSVSTEM BOLOGNA: Rivers 8, At-truia 2, Pučka 17, Myers 9, Galanda, VVilkins 28, Chiacig 13, Moretti, Vidih, 0‘Sullivan.
GIBONA ZAGREB: Mulaomerovič 9, Mrši d 17, Atkins 8, Kisurine 7, Rimač 9, Alihodžič 2, Naglič 7, Grgat 14, Gi-riček 2, Marčelič.
SODNIKA:	Sudek
(Slovaška) in Ramos (Španija).
PM:	TeamSystem
23/29, Gibona 5/12. PON: 38'49" Kisurine. TRI TOČKE: TeamSy-stem 0/7 (Rivers 0/2, At-truia 0/2, Myers 0/2, VVilkins 0/1); Gibona 6/15 (Mulaomerovič 2/6, Mršič 1/2, Atkins 0/1, Kisurine 1/1, Giriček 0/1, Rimač 1/2, Naglič 1/2). GLEDALCI: 5.385.
BOLOGNA - Boolonj-ski Teamsystem se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor zagrebške Gibone, ki je bila v prvem polčasu v podrejenem položaju. Zagrebčani pa so v nadalej-vanju prejeli pobudo v svoje roke in povedli tudi za 6 točk. V končnici srečanja pa so zgrešili nekaj košev in zmnaga je ostala v Bologni.
Med zmagovalci se je poleg Američana VVilkinsa odlikoval Gregor Pučka, ki je bil uspešen v obrambi, poleg tega je dal tudi 17 točk. Od gostov je ugodno presenetil Grgat.
OSTALA IZIDA: Aek Atene - Union Olimpija 74:65, Racing - Alba 55:53.
VRSTNI RED: Team-system Bologna 10, Aek Atene in Alba Berlin 8, Union Olimpija Ljubljana in Racing pariz 6, Gibona Zagreb 4.
PRIHODNJE KOLO (20.11.): Gibona - Alba, Union Olimpija - Racing, Aek - Teamsystem (19.11).
SKUPINA B
Porto - Benetton Tre-
viso 84:91 (31:49)
PORTO - Kot je bilo pričakovati, je Benetton iz Trevisa premagala zadnjeuvrščeno portugalsko moštvo Porta in tako ohranil prvo mesto na lestvici v tej skupini.
OSTALA IZIDA: Paok - Croatia 89:60, Estu-diantes - PTT Ankara 71:73.
VRSTNI RED: Benetton Treviso 12, Paok Solun 10, Estudiantes Madrid in PTT Ankara 8, Croatia Split 4, Porto 0.
PRIHODNJE KOLO (19.11.): Croatia - Porto, Ankara - Benetton, Estudiantes - Paok.
SKUPINA C Pau OPthez - Kinder Bologjia 65:67 (34:33)
PAU - Po izredno razburljivi tekmi je bolonjski Kinder v gosteh premagal francoski Pau in tako obdržal prvo mesto na lestvici.
OSTALA IZIDA: Partizan - Barcelona 106:110, Efes - Hapoel 74:56.
VRSTNI RED: Kinder Bologna 12, Barcelona 10, Partizan Beograd 8, Efes Istanbul 6, Pau Orthez 4, Hapoel Jeruzalem 2.
PRIHODNJE KOLO (20.11.): Hapoel - Partizan, Kinder - Barcelona, Pau - Istanbul.
Na sliki AP: posnetek s tekme Partizan Beograd - Barcelona.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP^-|
Maldini: Preveč o nas, premalo o nasprotnikih
Nesporazum s časnikarji še traja - O Rusih se nič ne piše
RIM - Kaže, da »kratek stik« med zveznim trenerjem Maldinijem in italijanski časnikarji še vedno traja. In to le dva dni pred odločilno tekmo z Rusijo za uvrstitev na SP v Franciji.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je Maldini malce pokaral časnikarje, češ da poročajo samo o italijanski reprezentanci, malo ah pa nič o ruski.
Poraja se vprašanje, kako to da se Maldini toliko zanima za Ruse. Verjetno zato, ker bi rad iz časopisov izvedel kaj več o ruski reprezentanci. Vsi pa izključno pišejo o »az-zurrih«. Zaskrblja tudi, da se verjetno Mladini boji svojih nasprotnikov v tolikšni meri, da še ni objavil reprezentance. Časnikarji zamerijo Maldiniju tudi to, da veliko število njegovih »informatorjev« potuje po Evropi, da bi preverili formo italijanskih reprezentantov, ki igrajo v tujini, ni pa bilo niti enega, da bi sledil ruski reprezentanci.
Ce upoštevamo, da velja uvrstitev Italije na SP približno 300 milijard lir, potem je jasno, da so v italijan-
skem taboru napravili veliko napako. Sedaj pa bi Maldini želel iz časopisov izvedeti kaj več o Rusih...
»Azzurri« so včeraj opravili zadnji trening v Rimu pred odhodom v Neapelj, kjer bo jutri tekma. Paolo Maldini je predčasno zapustil trening, toda le iz previdnosti, da bi se izognil morebitni poškodbi, ostali so namreč igrali nekaj »tekmic«.
Koliko bi izgubil itlaijanski nogomet, če bi se ne uvrstil na SP? Na to vprašanje je časnikarju tiskovne agencije ANSA odgovoril predsednik italijanskih nogometnih ligašev Franco Carraro: »Nekateri časopisi pišejo o 200-300 milijardah lir. Po mojem, bolj kot ekonomska je tu predvsem moralna škoda, ki dejansko nima cene. Za vso Italijo, ki je bila vsa ta leta in je še med svetovnimi nogometnimi velesilami, bi bila izločitev iz svetovnega prvenstva prava katastrofa.«
Tudi vsi »azzurri« so prepričani, da bi bil poraz z Rusijo ne samo zanje, temveč za ves italijanski nogomet nepopravljiva škoda.
KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA
Borovi kadeti zmagali po podaljšku
Domovcem pa usoden »overfime« - Jadranovi mladinci so tokrat ostali praznih rok
MLADINCI
Staranzano - Jadran NTKB 107:92 (58:50)
JADRAN: Guštin 18 (prosti meti 2:10), Senizza 22 (0:1), Sancin, Bogateč, Slavec 34 (4:5), Valente 18 (2:2), Jakomin, Baldi, Kocjančič. Trener: Zerial.
TRI TOČKE: Valente 2, Slavec 4, Guštin 2.
Jadranovi mladinci so v gosteh proti enakovrednemu nasprotniku doživeli prvi poraz v tem prvenstvu.
Danes igra za vas Totocalcio
Franc
Briščak
Cagliari - F. Andria 1 X Monza - Foggia 2 X I Padova - Ancona X Perugia - C. di Sangro 1 Reggiana - Venezia X Reggina - Torino X2 Salernitana - Ravenna 1 Treviso-Pescara 1X2 Verona - Genoa	1
Pralo - Cesena	IX
Catania - Juve Stabia X Pesaro - Viterbese 1 Olbia ■ Trapani	X2
Franc Briščak (letnik 1940) je v mladih letih »brcal žogo« po gmajnah, saj organizirane športne dejavnosti v Šempolaju tedaj ni bilo. Ko je obiskoval srednjo šolo v Gorici, se je začel ukvarjati z odbojko. Kasneje se je lotil smučarskega teka in planinstva. Aktiven je bil v Prosvetnem društvu Vigred Šempolaj, pri katerem je bil tudi med ustanovitelji. Že vrsto let je odbornik SK Devin, od maja lani pa je postal predsednik društva. Prejšnji teden je Stojan Žagar (in ne Zeijal, kot smo napačno zapisali), pravilno napovedal kar 11 izidov.
Jadranovi igralci so začeli tekmo s solidno igro, posebno v napadu, kjer so nabrali nekaj točk prednosti in jih obdržali do nekaj minut pred koncem prvega polčasa, ko so nasprotniki postavili consko obrambo in v napadu povedli za 8 točk, V drugem polčasu je domače moštvo konstantno obdržalo nekaj točk prednosti in zaključili tekmo s petnajstimi točkami prednosti razlike. Kljub porazu so lahko jadranovci optimisti za prihodnost.
Tokrat je odlično igral Peter Senizza, bodisi pod košem (9 skokov), kot v napadu, kjer je dosegel 22 točk. Na tej tekmi je opravil svoj krstni nastop Dean Sancin, ki je primerno izpolnil svojo nalogo.
Naslednja tekma bo v telovadnici srednje šole »F. Levstik«, v torek, 18. no-vambra, ob 20.00 uri. (R. J.)
KADETI
NA GORIŠKEM
Alba Krmin - Dom Sprint Auto 75:72 (28:33, 62:62)
DOM: Tomšič, Para-schos, Graunar 9, Bresciani 9, bensa 1, Golob, Klanjšček, Radikon 17, Cuzzuccoli 22, Zulian 4, Spacal 10. Trener: Ambro-si.
PON: Grauner, Cuzzuc-coli, Spacal. TRI TOČKE: Grauner 1, Cuzzuccoli 4.
Domovci so v uvodni prvenstveni tekmi po zelo dobri igri nezasluženo klonili pred Krminčani. Tekma je bila vseskozi izenačena. Varovanci trenerja Davida Ambrosija so posebno dobro igrali v obrambi, v napadu pa sta se izkazala Cuzzuccoli (4 na 6 v metih za tri točke) in Spacal, ki se je po dolgem času (poškodba) spet uspešno vrnil na igiršče. Odločitev o zmagovalcu je padla v podaljšku, ko so morali najboljši Domovi napadalci na klop zaradi petih osebnih napak.
Kljub porazu je bil začetek za Dom zelo spodbuden, saj so igralci pokazali veliko samozavest, kar je jamstvo za dobre bodoče nastope in seveda tudi zmage. (L.S.)
NA TRŽAŠKEM Bor Friulexport - Liber-tas Ts 80:79 (49:42, 70:70) BOR: Pison (- prosti me-
ti, 0:1 met za dve, - met za tri), Smilovich 25 (3:5, 8:14, 2:4), Gaburro 16 (0:2, 8:13, 0:1), Stokelj 14 (1:1, 5:6, 1:2), Rrčalič 6 (2:2, 2:5, -), Krmec, Bosari 9 (3:6, 3:8, 0:1), Kodrič 5 (3:4, 1:2, -), Bettiolo n.v., Sarcia n.v., Lovriha 2 (-, 1:6, -), Romano 1 (1:6, -, -), trener Martini.
PM 13:26, met za dve 128:55, met za tri 3:8, PON: Lovriha in Smilovich. SON: 26. 3T: Smilovich 2, Stokelj 1.
Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno in se je končalo v korist borovcev šele po podaljšku. V prvem polčasu je kazalo, da bodo borovci strli odpor gostov, v nadaljevanju so popustili in si zapravili vso_ prednost.
V podaljšku se je bil izenačen boj. V zadnji sekundi so imeli gostje na razpolago dva prosta meta. Uspešno so izvedli le enega in Bor je tako slavil zmago.
Od posameznikov bi pohvalili Dimitrija Smilovi-cha, ki je bil najboljši strelec ekipe, in Nika Stoklja, ki je dobro igral v prvem polčasu, v drugem pa ni nastopil zaradi poškodbe gležnja.
Borovci bodo že jutri spet zaposleni, ko bo na stadionu »1. maj« ob 16.30 pričakovani derbi s Konto-velom.
Na sliki: borovec Riccar-do Gaburro.
NOGOMET / PONOVLJENA TEKMA
KOŠARKA / START PROMOCIJSKE LIGE
ODBOJKA / NA GORIŠKEM
Točka za Mladost
Po golu Medeuzzo so Doberdobci dobro reagirali
Medeuzza - Mladost 1:1
(1:0)
STRELEC ZA MLADOST: Marušič v 55. minuti.
MLADOST: Pischedda, Argentin, Pellicani (Devetta), Zin, Kobal, Sitta, Mania, Fontana, P. Gergolet, D. Ger-golet (Vitturelli), Marušič.
Ponovljena tekma v Medeuzza je Doberdobcem prinesla točko, ki jo sprejemajo z mešanimi občutki. Na gostovanje so odšli, da bi zmagali, bili so boljši tekmec, uneli-so veliko več priložnosti, po drugi strani pa je tudi ms, da so gostitelji takoj povedli, v zadnji minuti tekme pa bi skoraj podvojili. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so v prvi tekmi, preden je sodmka zajela slabost in je omagal, igralci Medeuzze že vodili z 2:0.
Kot rečeno se je tekma za Doberdobce slabo zaCela. Gostitelji so prišli do prostega strela, žoga pa se je odbila od živega zidu in povprečen strel je za Pischeddo postal, žal, neubranljiv. Mladost je k sred zelo hitro prebolela Sok m začela odločno napadati. Gostje so stisnili Medeuzzo v njen kazenski prostor in si pripravili vrsto priložnosti /A zadetek. Kar dvakrat se je tiesla prečka: zadela sta jo Peter Gergolet in Sergio Mama. Kljub velikim naporom Pa je ostala nasprotnikova mreža nedotaknjena.
Do zasluženega izenačenja je tako prišlo šele v
10. minuti drugega dela, ko je Mania po podaji z desne izkoristil slab branilcev poseg in z natančnim strelom s sredine kazenskega prostora premagal nasprotnikovega vratarja. Kmalu zatem bi lahko Mania podvojil z glavo, njegov strel pa je branilec odbil na golovi Črti, prav tako z glavo. Po tej akciji se je stanje na igrišču precej umirilo. Mladost je sicer poskusila še napadati, a igralcem je začelo zmanjkovati moči. Prav v zadnji akciji na tekmi pa je Pischedda dobro posredoval po strelu Medeuzze in tako preprečil poraz, ki bi bil resnično nezaslužen.
Vrstni red: Roianese 16, Portuale 14, zaule in Villa-nova 12, Breg 10, losnzo 9, ViUesse, Primorec in Poggio 7, Natisone 6, Chiarbola in Mladost 5, Medeuzza 4, Sa-grado 3.
MLADINO
PE7.ET.NO prvenstvo
Juventina - Pro Romans 0:3 (0:1)
JUVENTINA: Peressutti, Federici, Livon, D. Devetak (Koršič), Della Mora (Mik-lus), Florenin, Bonavitacola, Scacco (Donati), Costa, Fer-letic, Spigarolo.
V zaostali tekmi je Juventina stalno napadala in si ustvarila najmanj pet zelo ugodnih priložnosti za gol. Gostje pa so izkoristili svoje in tudi visoko zmagali.
Brežani merijo letos na uvrstitev v končnico za napredovanje v D ligo
Ekipa močnejša, konkurenca pa slabša
Breg 1997/1998
Peter BANDI Massimo BARINI Janez BERDON Fabio GOBBO Borut KLABJAN Pavel KRALJ Maxi MARTINI Igor MINGOT Marko SALVI Maurizio SCHIULAZ Riki SIMONIČ
TRENER: Denis SALVI
1975	190	krilo
1973	185	bek
1972	185	play
1976	183	play
1976	192	center
1973	180	bek
1973	178	bek
1976	187	krilo
1967	190	krilo
1973	183	krilo
1971	178	play
POMOCNI TRENER: Giuliano COLOMBO DomaCe tekme bo Breg igral v dfolinski občinski telovadnici
Denis Salvi
»Čudil bi se, Ce se nam letos ne bi posrečila vsaj uvrstitev v play off.«
Trener Bregovih košarkarjev Denis Salvi z velikim optimizmom gleda na letošnje promocijsko prvenstvo, ki se bo za Brežanke pričelo jutri v Dolini s krstnim nastopom proti ekipi Scayscrapers. V letošnji ligi sodeluje 12 moštev, prva štiri se bodo v konCnici borila za napredovanje v D ligo (eno mesto), v 1. divizijo pa bosta nazadovali dve najslabši ekipi.
Salvi, ki mu na trenerski klopi od letos pomaga Giuliano Colombo, takole razlaga optimizem: »Zdi se mi, da je konkurenca v ligi letos precej slabša. Poleg ekipe, ki je napredovala, so v D ligi »potegnili« še dve od lani boljših peterk, mnogi posamezniki so se prav tako preselili v višje lige, društva pa so nove igralce na široko Črpala iz prve divizije. Za nas pa vsekakor velja, da na-
stopamo precej okrepljeni v primerjavi z lansko sezono. Od Bora se je vrnil Borut Klabjan, od Kontovela je prišel Pavel Kralj, po dveh letih se na igrišče vrača Marko Salvi, isto velja tudi za Petra Bandija. Za nas je registriran tudi Riki Simonič (Bor), od njegovih študijskih obveznosti pa je odvisno, koliko nam bo lahko pac pomagal. Smo vsekakor dosti boljši od lani.«
Najnevarnejši Bregovi tekmeci v boju za konCnico bodo Mom Gib, ki je lani izpadel iz D lige, Stella Az-zurra, San Vito in tudi sobotni nasprotnik Skyscrapers.
Ze jutrišnje uvodno kolo bi torej lahko pokazalo, koliko so utemeljene ambicije Brežanov, Čeprav trener poudarja, da so s pripravami zaceli pozno - šele pred enim mesecem -kar najbrž pomeni, da bo na pravo formo in uigranost potrebno počakati še nekaj Časa.
Valove »deklice« bodo obnovile »večni« boj s Farro
Goričonke startajo z neprikritim ciljem, da osvojijo naslov prvakinj
V tem tednu je na Goriškem steklo prvenstvo namenjeno odbojkaricam do 16. leta starosti. Skupno nastopa 13 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. V skupino A so vključene Valove predstavnice, ki jih letos sponsorizira Zadružna banka iz Sovodenj. Izločilni del se bo zaključil v mesecu marcu, nakar bosta na vrsti polfinalni in finalni tekmi za osvojitev pokrajinskega naslova. Valovke, ki v prvem kolu počivajo, startajo z neprikritim ciljem, da osvojijo pokrajinski naslov, potem ko jim je ta za las ušel dve leti zaporeda-ma. Z istimi cilji in možnostmi nastopajo tudi lanskoletne prvakinje, odbojkarice iz Farre. Ekipi sta bili vključeni v isto skupino, obetajo se zato zanimiva srečanja, Četudi bo o končnem zmagovalcu odločalo šele zadnja tekma.
PREDPRVENSTVO
1. ZENSKE DIVIZIJE Staranzano Val Zadrž-na banka Sovodnje 0:3 (12:15; 5:15; 4:15)
VAL: Terpin, Braini, Marvin, Brisco, Toros, Cej, Cemic, Sošol.
Valovke so povsem prepričljivo premagale ekipo iz Starancana, ki bo letos nastopala v prvenstvu 2. divizije ter tako
osvojile tretji zaporedni par točk. Potek tekme je bil enosmeren, Četudi so domačinke v prvem setu povedle z delnim izi-doml2:8. To pa ji bilo tudi vse, kajti v nadaljevanju srečanja so goriške odbojkarice dosegle dodatnih 37 točk proti samim 9 domačink.
Ostali izid: Pieris - Pro Romans 2:1. Vrstni red: Pieris 9, val 7, Pro Romans 5, Staranzano 2. (Vsak zmagan set ena točka, Pieris in Pro Romans imata tekmo več).
POKALCORAG
Vrstni red: Villesse 6, Val 5, Azzurra 4, VBL Krmi n 2, Pro Romans 1, Tor-riana in Staranzano 0.
Obvestila
SK DEVIN in SZ SLOGA priredita izlet v neznano v nedeljo, 16. 11. 1997. Zbirališče v Bazovici ob 8. uri.
TPK SIRENA organizira tečaj za dopolnjevanje jadranja pod vodstvom kapetana A. Chersija. Namenjeno odraslim osebam. Informacije v ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure. Tel. 422696.
PLANINSKI SVET - PLANINSK SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKVI SVET
Martinovanje SPDG v Ajdovščini
Pri Slovenskem planinskem društvu Gorica si od zmeraj prizadevajo združiti prijetno s kulturnim, oziroma obratno. Tako bo tudi ob nedeljski tradicionalni družabnosti, martinovanju. Družabnost bo v hotelu Planika v Ajdovščini, s pričetkom ob «•30. Ze dopoldne pa se bo manjša skupina udeležencev z avtobusom odpeljala na kulturno obarvan izlet P° Vipavski dolini, do Štanjela in se spet spustila v Vipavsko dolino, kjer no v Ložah še ogled zasebne kleti in tudi nekaj pokušine. V Štanjelu je predviden ogled slikarske razstave, spotoma pa še ogled nekaterih zgodovinskih in kulturnih zanimivosti, m Lož se bodo pripeljali v Ajdovščino in se pridružili veseli družbi. Avtobus bo odpeljal ob 10. uri iz Rožne noline, udeleženci naj vzamejo s sabo nekaj hrane, da bodo lažje dočakati popoldansko družabnost. Za vsto-pnine in še kaj je priporočljivo imeti tudi kakšen tolar. Vodil bo Zdenko /ogne. Naj ob tem povelno še, da se izletu lahko pridružijo tudi elani, ki se bodo na martinovanje pripeljali z lastnimi sredstvi in ki ne želijo zapraviti zanimive priložnosti. Pa še kakšen prostor se bo morda našel na
avtobusu!
Z diapozitivi po Tatrah, na Severni rt in v Dolomite
V prostorih knjižnice Damir Feigel )e bil prejšnji Četrtek prvi planinski vecer v novi sezoni. Slo je za nekakšen pregled, Čeprav nepopoln, Pomembnejših izletov in družabnosti v letu 1997. Diapozitive so predstaviti Marko Faganel, Zdenko Vogrič in vlado Klemše. Zanimiv je bil prikaz Posnetkov z enotedenskega planin-skega izleta v Tatre, ki so se ga, v organizaciji SPDT udeležili tudi nekateri elani Slovenskega planinskega
društva Gorica. Zdenko Vogrič je predvajal niz zelo zanimivih in po svoje enkratnih posnetkov s "špicke” Evrope, ki jo je obiskal poleti, z namenom, da v fotografski aparat "ujame” tudi polnočno sonce. O dveh zahtevnejših izletih, že na meji alpinističnega podviga, pa je ob predvajanju diapozitivov, govoril Marko Faganel. Vmes so si udeleženci večera seveda lahko ogledali še nekaj posnetkov planinskega cvetja in še kaj.
Utemeljen ali pretiran strah pred klopi?
Planinci in izletniki so, poleg lovcev, drvarjev in kmetov najbolj izpostavljeni nevarnosti okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Čeprav je možnost okužbe v jesenskem, oziroma zimskem Času manjša, so se pri planinskem društvu odločili za predavanje na to temo. Za preventivo je namreč zmeraj Cas. Člane in prijatelje bi radi pravilno informirali o tem, kako se neposrednemu stiku z nadležnim zajedalcem izognemo, kako ravnati v primeru ko se klop zarije v kožo in v slučaju ko opazimo, po odstranitvi zajedalca, znake vnetja. Predavanje dermatologinje dr. Majde Košuta bo v Četrtek, 20. novembra ob 20.30, v knjižnici v Križni ulici.
Tudi člani SPDG na 11.Levstikovem pohodu
Letošnjega 11. Levstikovega pohoda od Litije do Čateža se je udeležila tudi skupina elanov SPDG. Kljub dežju in poplavam - v Litiji je zjutraj lilo kot iz škafa - so se nekateri podali na 21 kilometrov dolgo pot, ki jo je tisti dan prehodilo nad pet tisoC pohodnikov. Vremenska napoved o prekinitvi padavin se je uresničila šele proti poldnevu, ko- so bili udeleženci že premočeni in blatni do kolen. Posijalo je celo sonce, ki je pri-moglo, da sta bili zadnji dve uri hoje
od skupnih sedem prijetnejši, da so udeleženci pozabili na mokroto in blato in na razne nevšečnosti na poti skozi jesenske gozdove. Goriški planinci so se pridružili planinski skupini ptt Nova Gorica.
Sejem rabljene smučarske opreme bo konec novembra
Predvidoma zadnjo soboto v novembru, bo na pobudo smučarskega odseka SPDG sejem rabljene smučarske opreme. Vest sporočamo že zdaj, da bi elani lahko pravočasno pripravili smuCi in drugo opremo, ki jo nameravajo oddati ali zamenjati, saj je znano, da je zimska oprema po navadi spravljena ali v kleteh ali na podstrešju. Podrobnejše informacije bo društvo sporočilo v prihodnjem tednu.
Člani AO SPDT na stenah v bližini Gardskega jezera
1., 2. in 3. novembra je manjša skupina plezalcev AO plezala na stenah v bližini Gardskega jezera. Spali so v Arcu, ki je svetovno znani center za plezanje, saj se tu odvija vsako leto Rockmaster - tekma v polezanju na kateri nastopajo vrhunski plezalci. Vreme je bilo vse tri dni poletno, tako da so naši plezali Cez cel dan. Obiskali so plezališče Nago in Mas-sone. Nov kraj, dolge in krasno speljane smeri ter veselo razpoloženje skupine so prispevale k izboljšanju osebnih rezultatov in nizanja lepega števila opravlnenih smeri, ki so segale do 8. težavnostne stopnje. Plezanje naših je snemala neka italijanska zasebna televizija. Skupino so sestavljali David, Tomo, Betty, Andrej, Ivan in Fabrizio.
26. 9. 97 sta se David Strajn in Gregor Bizjak podala v Kamniške Alpe z namenom, d bi splezala kako smer v Koglu. Ker nista dobro poznala kraja sta dosegla vznožje šele
opoldne tako, da sta morala spremeniti predhodni naCrt. Namesto Zupanove smeri sta se odločila za lažjo Vi-rensovo smer. V knjigi Sneg na zlati veji piše Igor Škamperle, da je izbral to smer za sestop in se pri tem ni varoval. Smer je dolga 200 metrov, težavnost v njej pa ne presega nikoli 4. stopnje, a je po oceni omenjenih elanov AO predsavljala lepo alpinistično doživetje. (AO SPDT)
Uspelo Martinovanje SPDT
Kljub neprijaznemu, deževnemu vremenu, ki je bilo sicer napovedano, se je Martinovnja SPDT prejšnjo nedeljo udeležilo lepo število planincev.
Pred jamo Vilenico blizu Lokve se jih je zbralo nad sedemdeset, od teh veC kot desetina elanov pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane, ki so običajni gostje tega društvenega jesenskega srečanja. Skoraj petdeset planincev se je potem napotilo po kraški gmajni in se povzpelo na Jermane. Dopoldne so se oblaki trgali in za kratek Cas je pokukalo tudi bledo sonce, zato je bilo treba izkoristiti priložnost. Po krajšem postanju na Jermancu, kjer si sežanski planinci urejajo svojo postojanko, se se pohodniki, po približno treh urah hoje, vrnili k jami, kjer jih je čakalo obilno kosilo, žlahtna kapljica in pečen kostanj. In imeli so sreCo, kajti ob vrnitvi z Jermanca, se je ulil dež, ki pa ni motil, še manj tistih, ki so se kasneje podali v jamo na ogled Čudovitih podzemskih naravnih tvorb, ki jih jama Vilenica premore.
Čeprav je bilo povsod mokro, vendarle ni manjkalo veselja in dobre volje v razpoloženi druščini tržaških in ljubljanskih planincev: družabnost je v pravem prijateljskem plani-snkem duhu trajala do poznega večera.
Zvečer predavanje SPDT
»SoCa, biološki prag« je naslov predavanja, s katerim se bo zveCer širšemu planinskemu občinstvu predstavila prof. Marinka Pertot. Pripravila je prikaz reke SoCe z drugačnega zornega kota. Torej ne bo govora samo o lepotcih, zanimivostih in naravnih danostih te naše bistre reke, ampak bodo v izvajanjih predavateljice prišli do izraza predvsem biološke plati, reke, ki predstavlja izrazito mejo porazdelitve flore in favne med Alpami in Sredozemljem. Svoje izvajanje bo Marinka Pertot dopolnjevala s prikazom diapozitivov in prosojnic. SPDT vabio zato člane in prijatelje ter redne obiskovalce društvenih večerov na nocojšnje poljudnoznanstveni prikaz reke SoCe, ki bo v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30.
Zimovanje SPDT v Caprileju
Smučarski odsek SPDT je tudi za letošnje novoletne praznike pripravil zimovanje za elane in sicer od 26. decembra do 2. januarja 1998 v hotelu »Marmelada« v Caprileju pri smučarskem središču Alleghe. V Času zimovanja bodo prireditelji poskrbeli tudi na tečaje smučanja za odrasle in najmlajše na lepih smučiščih na območju dolomitskega tritisoeaka Civette. Predvideni so popusti za osnovnošolce in najmlajše in udeleženci zimovanja vodo imeli na voljo, seveda z doplačilom, tudi bogato Silvestrovo večerjo.
Prijave za zimovanje v Dolomitih že sprejemajo na SPDT v Ul. sv. Frančiška 20/n v uradnih urah, kjer interesenti dobijo vsa potrebna pojasnila glede cen, nastanitve v hotelu in podobno. Smučarski odsek SPDT si bo prizadeval zadovoljiti vse dane, ki se mislijo udeležiti zimovanja v Caprileju. (L. A.)
PROGRAM
12. FILM VIDEO MONITORJA
DANES, 14.11.97
9.00	(mala dvorana)
Slovenski film (1983), Darko Bratina in Sandro Scandolara, 4x30’
11.00	(mala dvorana)
Slovenija od znotraj, Maja VVeiss
in Peter Braatz, 50’
12.00	(mala dvorana)
Srečanje z avtorji 15.30 (velika dvorana)
Tigr in volkovi, Majda Sirca in Slavko Hren, 82’
17.00	(velika dvorana)
Bitka za reko, Peter Povh in Igor Pedicek, 50’
17.00 (mala dvorana) Filmi AGRFT:
Pepelca, Martin Srebotnjak, 15’40”
Diareja, Varja MoCnik, 11’31” Izgubljene besede, Gregor Vesel, 10’32”
Smehljaj, Janez Lapajne, 10’38’’
18.00	(velika dvorana)
Naj gre vse v P.M.D, Matej Frančeškin, Uroš Goričan, Hermina Ogric, 48’
20.00	(velika dvorana)
V steklu reke, Andrej Zdravic, 45’ 20.45 (velika dvorana)
Ekspres, Ekspres (1996), Igor Sterk, 74’
22.15	(velika dvorana)
Herzog, Mitja Milavec, 90'
24.00	(velika dvorana) Videofilm
JUTRI,15.11.97
9.00	(mala dvorana)
CamCatka, Mitja Novljan, 85’
10.30	(mala dvorana) Okrogla miza: Slovenija petih filmov
Filmske poetike v obdobju tranzacije
15.30	(velika dvorana) Video:
Staro in novo, Zenura AlajbegoviC
in Neven Korda, 67’
Postaja 25, Ema Kugler, 30’ Rotas-Axis Mundi, Srečo Dragan, 7’
17.15	(velika dvorana) Filmi AGRFT:
Pepelca, Martin Srebotnjak, 15’40
Diareja, Varja Močnik, U’31”
Izgubljene besede, Gregor Vesel, 10’32”
Smehljaj, Janez Lapajne, 10’38”
17.00	(mala dvorana)
Bitka za Reko, Peter Povh in Igor Pedicek, 50’
18.00	(velika dvorana) Triptih Agate Schvvarzkobler, Matjaž KlopCiC, 77’49”
18.00	(mala dvorana) Slovenski film, Darko Bratina in Sandro Scandolara, 4x30’
20.00	(velika dvorana)
Karlo u Rimu, Vuk Babič, 12’
Bo bilo, Andrina MraCnikar, 18’30”
20.30 (velika dvorana)
Stereotip (1997), Damjan Kozole, 90’
22.15 (velika dvorana)
Outsider (1996), Andrej Košak, 100’
24.00	(velika dvorana) Videofilm
Danes in jutri bomo lahko spremljali tudi oddajo Slovenski film Darka Bratine
Kaj bo danes zanimivega na sporedu 12. festivala Film Video Monitor? O tem smo se telefonsko pogovarjali z direktorjem festivala Alešem Doktoričem.
Današnja predvajanja na Film Video Monitorju bodo potekala ves dan, od 9. zjutraj do poznih nočnih ur, kar je pravzaprav postalo že navada festivala. Zjturaj bo najprej na ekranu male dvorane »Slovenski film«, oddajo, ki sta jo sestavila Darko Bratina in Sandro Scandolara po veliki retrospektivi slovenskega filma leta 1981 v Gorici. V filmu »Slovenija od znotraj« (in ne od zunaj, kot je bilo napačno napisano v včerajšnjem programu), avtorjev Maje VVeiss in Petra Braatza, pa se odslikavata samozavest in podoba Slovencev v Sloveniji.
Na 12. uro so preneseni filmi AGRFT, ki ne bodo v popoldanskih urah na sporedu v mali dvorani. V mali dvorani bo namreč snemanje koprske televizije, in sicer Srečanje z avtorjem, to je z režiserjem Andrejem Košakom, Božom Sprajcem in Davidom Cosoletom. Dopoldanski program obsega tudi predvajanje filma Outsider Andreja Košaka za
dijake slovenskih srednjih višjih šol v Gorici, ki se bodo tudi srečali z nekaterimi predstavniki ekipe.
V popoldanskih urah se bodo predvajanja začela z oddajo ljubljanske televizije Tigr in volkovi z izvirnimi filmskimi dokumenti, del katerih hrani tudi arhiv Simonelli v okviru Kinoateljeja. Ob tem bo Majda Sirca obravnavala obdobje med obema vojnama v našem Primorju. Podobno temo obravnava tudi »Bitka za reko«, dober dokumentarec o prvi svetovni vojni oziroma o soški fronti. Soča bo nato prisotna tudi v »Steklu reke«, ki ga bodo predvajali ob 20. uri. V Steklu reke filmarja Andreja Zdravica, ki je dolgo Časa živel in delal v Ameriki ter razvil neki tip filma, ki se ne identificira z ustaljenimi obrazci celovečernega ali kratkega igranega ali dokumentarnega filma. Ta film prinaša zato izredno zanimivo vizualno in zvočno podobo reke SoCe.
Sledila bosta celovečerca Express express in Hercog, ob 24. uri pa bo v zalogi presenečenje za sladokusce. Gre za sekcijo Videofilm, ki hoče prikazati tista video dela narativnega značaja, ki so nastala izven pokrovi-
teljstva velike televizijske hiše ali filmskega sklada Republike Slovenije.
Omeniti moram še mali dogodek jutrišnjega dne, in sicer da bo ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma na sporedu zanimiv mladinski dokumentarec »Nej gre use u P.M.D.« Goričanov Mateja Frančeškina in Hermina OgirCa. Sledil bo »Uroš Goričan«, to je dokumentarec, ki je nastal v samostojni produkciji, stal je zelo malo, okoli 3 milijone lir, ampak je bil potem tudi predvajan po televiziji. Gre za zgodbe malih prestopnikov, ki so prisiljeni del svojega življenja preživeti v prehodnih mladinskih domovih. Zaradi generacijske sorodnosti med avtorji in samimi protagonisti teh zgodb je nastal izredno živ, zanimiv in pronicljiv dokumentarec, ki je izzval splošna odobravanja v Sloveniji. No, to je tudi verjetno najbolj izstopajoči del jutrišnjega programa. Oddajo Slovenski film Darka Bratine in Sandra Scandolara pa bodo ponovili tudi jutri ob šestih.
Danes bodo v Gorici tudi režiserji Andrej Košak, Damjan Kozole, Božo Sprajnc in tako se bo Gorica napolnila s slovenskimi filmskimi avtorji.
U3 - 2. trienale sodobne slovenske umetnosti
LJUBLJANA - V Modemi galeriji Ljubljana bodo danes zveCer odprli razstavo U3 - 2. trienale sodobne slovenske umetnosti, na kateri bodo razstavljena dela 25 umetnikov. Kustos razstave je Peter VVeibel, ki velja za eno osrednjih osebnosti sodobne avstrijske in evropske umetnosti.
Peter VVeibel, umetnik, teoretik, kustos in profesor, je selekcijo zasnoval na iskanju tistih umetnostnih problemskih polj, ki jih srečuje tudi v mednarodnem prostora, in to skozi pogled notranjega opazovalca, torej opazovalca iz notranjosti mednarodnega kulturnega konteksta. Njegov izbor umetnic in umetnikov, ki deloma živijo in ustvarjajo v Sloveniji, deloma pa tudi v tujini, ne upošteva uveljavljenih hierarhij generacij, uradnega statusa in umetnostnih disciplin.
Na razstavi bodo predstavljena dela umetnic in umetnikov ter skupin: Jožeta Baršija, SreCa Dragana, Marine Gržinič-Aina Šmid, skupine IRVVIN, Sige Kariža, Darija Kreuha, Nuše Lapajne, Maje Licul,
Iva Mršnika, Mojce Osojnik, Alena Ožbolta, Marka Peljhana, Alenke Pirman, Irene Pivka, Tadeja Pogačarja, Marka Pogačnika, Marjetice PotrC, Marije Mojce Pungerčar, Reneja Rusjana, Anamarije Smaj-dek, Nike Špan, Apolonije Šušteršič, Mateja Andraža Vogrinčiča, Saša Vrabiča in Andreja Zdravica. (STA)
Slikarstvo arhitektke Marte Jakopič Kunaver
LJUBLJANA- Sinoči so v galeriji Krka z nagovorom umetnostnega zgodovinarja Janeza Mesesnela odprli razstavo slik arhitektke in likovne umetnice Marte Jakopič Kunaver. Likovnica je bila po zaključku študija na FAGG deset let samostojna arhitektka in se ob tem ukvarjala tudi grafičnim oblikovanjem. Članica Društva slovenskih likovnih umetnikov je od leta 1988, odkar se v veliki meri posveča tudi slikarstvu. Kunavrova je še posebej znana po barvnih oknih, ki krasijo cerkve in druge sak-
ralne objekte v Sloveniji, Avstriji in Italiji.
Ob likovnem delu Marte Jakopič Kunaver, ki ga je avtorica doslej predstavila na dvajsetih samostojnih razstavah, samo letos na osmih po vrsti, Janez Mesesnel ugotavlja, da gre “za v vse mogoCe smeri razvito in povsem zrelo ustvarjanje” kljub dejstvu, da slikarstvo ni tudi njen poklic. Pri njenem slikarstvu opaža “še neko posebno kakovost in težo”, to, da je umetnica “v zrela leta ohranila neko otroško pristno neposrednost...”
Neposrednost, spontanost in hkrati nagonska usmerjenost v duhovno učinkujoče rezultate uemšča slikarstvo Marte Jakopič Kunaver v široke okvire ekspresionizma - poudarjene spiritualne smeri, ugotavlja Mesesnel in dodaja, “da tistega, ki ga spričo mnogih notranjih gibal in zakonitosti ter osebnih usmerjenosti umetnikov, lahko opredelimo le kot nazor, kot enega izmed dveh osnovnih polov slehernega umetniškega izražanja”. (STA)
GLEDALIŠČA
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 14. t. m., ob 16. uri (red G) : Slovensko stalno gledališče z dramo A.P. Čehova »Tri sestre«.
Ponovitev v Četrtek, 20. t. m. (red I), ob 16. uri.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 14. t. m. ob 20.30 (red B): Carlo Giuf-frb »Non ti pago« Eduarda De Filippa. Režija Carlo Giuffre. Predstava v abonmaju: odrezek 12 - moder.
Od 20. do 30. t. m. Stalno gledališče F-JK s predstavo Vittoria Gassmana »Bugie sincere«. Predstava v abonmaju: odrezek 2 - rdeC.
Pri blagajni gledališča lahko podpišete abonma 1997/98 (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri (red G) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson.
Ponovitve v sredo, 19.11., ob 20.30 (red C), v soboto, 22.11., ob 17. uri (red S), v torek, 25.11., ob 20.30 (red E) in v petek, 28.11., ob 20.30 (red F).
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, G, C, S in E.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 14. t. m., ob 20.30 premiera komedije
»Soap« v izvedbi skupine Premiata ditta.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na Šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Gledališka skupina Prosa di Geppy Gleijeses »Una bomba alVambasciata« Woody AUena. Režija Mario Monicelli.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 14. t. m.: Mala dvorana - ob 9.00 »Slovenski film«, 11.00 »Slovenija od zunaj«,
12.00	srečanje z avtorji, 15.30 »Tigr in volkovi«, 17.00 Bitka za Reko«, 17.00 filmi AGRFT; Velika dvorana -18.00 »Naj gre vse v p.m.d.«,
20.00	»V steklu reke«, 20.45 »Ekspres, ekspres, 22.15 »Herzog«, 24.00 videofilm.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri gostovanje PD Standrež - Mladinskega dramskega odseka z igro Norme Serment »Vidi se, da je tvoja hci«. Režija Emil AberSek, avtor glasbe Marjan Mlakar.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovani
V	torek, 18. t. m., ob 20.45: Compagnia Apas produzioni »Rudens«. Režija Alvaro Piccardi.
GLASBA
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure.
V	torek, 18. t. m. bo v Kulturnem domu nastopil Komorni orkester Camerata Labacen-sis iz Ljubljane pod vodstvom Miroslava Ho-mena. Solista Tatjana Jercog (klavir) in Vasja Legisa (violončelo).
Gledališče Rossetti
V	torek, 18. t. m., ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andre.
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert Komornega orkestra iz Mantove, solist Hakan Hardenberger (trobenta). Na programu Mozart, Hummel, Part in Haydn.
Sodobni Trst
Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Konservatorij G. Tartini
V	sredo, 19. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Matej Sare (oboe) in Svava Bemhardsdottir (viola)..
Kavama San Marcu
V	sredo, 18. t. m., ob 21. uri, v okvira srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu koncert dua Improvvisazioni mušicah. Nastopata Marseli Marinšek (harmonika) in Manuel Tomadin (klavir).
Športna palaCa Palasport
V	soboto, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert, na katerem bo nastopil Nek. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 23. t. m., ob 18. uri koncert v okvira Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (trobenta) in Luca Ferrini (klavir).
BRISCIKI
Športni center - Boris sports club
Danes, 14. t. m., ob 21. uri nastop blues skupine Road tested in kitarista Franca Toro.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 nastop New Svving Quarteta.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	Četrtek, 20. t. m., bo ob 20.30 nastopil pianist Michael Dalberto. Na programu Schubert in Debussy.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovani
V	petek, 28. t. m., ob 20.45 nastop orkestra Kre-merata Baltica. Direktor in solist Gidon Kremer.
RAZSTAVE
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Konjušnica: do 30. t. m. je na ogled velika razstava o zgodovini Dacanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure; ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz St. 4): na
ogled je razstava »Zmerni optimizem -mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
PalaCa Costanzi: do 16. t. m. je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20.
Občinska dvorana (Trg Unita st. 4): do 16. t. m. je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. UrnikTazstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20. Muzej Revoltella: razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997« bo zaradi izrednega zanimanja odprta do 23. t. m.; danes, 14. t. in., ob 17. uri bo vodil obisk dr. Luca Geroni.
Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. t. m. je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled je vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Galerija Cartesius: razstavlja slikar Bruno Ponte.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia
6): do 21. t. m. razstavljajo slikarji Aldo Farna, Olivia Siauss, Claudio Sivini in En-nio Steidler.
Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija.
Sedež turistične ustanove (Ul. San Nicold 20): do 18. t. m. razstavlja Beatrice Movia
»Kras, moja ljubezen...«. Umik: ob ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. Galerija Grandangolo: razstavlja Giuliano Pecelli.
OPČINE
Prosvetni dom-SKD Tabor Opčine: do 20.
novembra je na ogled »Z zvezdami v jadra« - razstava slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na Bienalu ilustracij Bratislava 1967-1997. Urnik: ob delavnikih 16/19. Ogledi za Sole v jutranjih urah po predhodnem dogovoru po tel. 213578 (v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro).
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass 20):
do 17. t. m. razstavlja slikar Valter Brajnik iz Nove Gorice.
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored 20. septembra 85): do 20. t. m. je odprta razstava slik arhitekta in slikarja Davida Faganela. Ogled: vsak dan 10-12, 17-19. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: danes, 14. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarke Klementine Golja.
GRADIŠČE
Galerija Luigi Spazzapan: do 30. t. m. je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke go-riske Casse di Risparmio.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Campoformido«.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: danes, 14. t. m., ob 18. uri bodo predstavili knjigo »Dr. Henrik Tuma: Iz mojega življenja« in otvorili razstavo Franka Vecchieta.
> RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.35
11.15
12.25
12.35
13.30 14.05
14.25
15.15
16.00
16.30
18.00
18.45
19.30
20.35 20.40
23.15 23.20
0.00
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ ultimo dei vi-chinghi (pust.. It. '61, r. G. Gentilomo, i. Cameron Mitchell, Edmund Pur-dom, Isabelle Corey) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Srečanje v Atenah (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piti (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante
Dokumenti: Kvarkov svet
-	Kraljica, ki ubija (vodi Piero Angela)
Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Quasimodo Glasb, oddaja: 40. Zec-chino d’ oro - 40. Zlati cekin (vodi C. Tortorella) Dnevnik
Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Fantastico (vodita Milly Carlucci in Giancarlo Magalli) Dnevnik
Aktualno: Milleunteatro
-	Frankenstein Musical Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
RAI 2
6.45
7.00 7.25
10.00 11.00
11.30 13.00
14.15
16.30
16.15
18.10
18.40
19.00
20.30
20.50
22.30
23.15
23.35
0.05
1.25
Pregled tiska Nn.: Zelene jagode Variete za najmlajše, vmes nan. Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Volilna tribuna
Variete:Ci vediamo in TV Aktrualno: Cronaca in diretta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
17.15 dnevnik, vreme Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati
Večerni dnevnik Tg2 Nan.: Dark Skies - Oscu-re presenze - Majestic 12 (i. M. Ward, E. Glose)
Tg2 Dosje Dnevnik in vreme V parlamentu, vreme, nočni šport
Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Minb)
Glasbena oddaja
^ RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
14.00
14.50
15.30
17.00
18.25
19.00
20.00
20.30 20.40
22.30 22.55
0.30
1.10
2.10
Dnevnik, vreme Aktualno: Educational Aktualno: Tempo- se-quenze, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik 3,12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Media/Men-te
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: hokej na ledu, 15.55 SP v kotalkanju
Dok.: Geo & Geo (vodi Licia Cold)
Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: On the Road ali Volilna tribuna Variete: Blob Aktualno: Maastricht, Italia
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Numero Zero, 23.55 Magazzini Einstein Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario Dok.: Osservatorio
gg RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
6.50
8.30
8.50
11.40
13.00
13.30
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
22.40
1.00
Nad.: Lasciati amare,
6.30	Perla nera
TV film: II vizio di vivere (dram., '88, i. C. Alt) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa,
11.30	dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Dnevnik
Nad.: Sentieri - Steze Film:Romanticismo (zgod., It. ’50)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat TV film Perry Mason: La signora di mezzanotte (krim., ZDA '88, i. R. Burr, B. Hale)
Film: Compleanno di sangue (srh., ZDA ’80) Pregled tiska
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45 11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.45
15.50
17.45
18.35
20.00
20.30
20.45
23.20
1.30
1.45
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis)
Variete: Maurizio Costanzo Show
Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier, sodelujeta Umberto Smaila in Ric-cardo Pazzaglia)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualna kronika - Zgodbe: Le storie di Verissimo Film: Leila, le ragioni del cuore (dram., Fr. '92, r. M. Curtois, i. Luna Sentz, Luca Thuillier)
Aktualne zgodbe iz vsakdana: Verissimo Vraiete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti)
Variete: La corrida (vodi Corrado)
Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (1.00) dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hitchcock
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama
	mattina in risanke		Včeraj, danes, jutri
	Nan.: Lepotica in zver,		Videoring
	10.20 Družina Brock,		Tedenski izbor. Nad.: tri
	11.25 Dva policaja v Chi-		kome (Švedska, 11. del)
	cagu		Film: Antonia (Nizozem-
	šport studio, 12.25 Odpr-		ska 1995, r. Marleen Gor-
	ti sutdio, Fatti e misfatti		ris, i. VViulleke van Am-
	Nan.: Willy, princ Bel Aira		melroy, Els Dottermans)
	Variete za najmlajse:		Poročila
	Ciao Ciao Parade in ri-		Tedenski izbor. TV igri-
	sanke		ca: Kolo sreCe (ponovi-
	Risanke: Simpsonovi		tev)
	Varieteja: Colpo di ful-		Omizje
	mine, 15.00 Fuego! (vodi		Percussion Plus (4. odd.)
	Alessia Marcuzzi)		Dokumentarna odd.: Pri-
	Nan.: Melrose Plače		zori iz življenja pri Hle-
	Variete za najmljaše Bim		banjevih
	Bum Bam, risanke		TV prodaja
	Nan.: Hercules		Videostrani
	Odprti studio, vreme,		Obzornik
	18.55 Šport studio		Otroški program: Tuja se-
	Nan.: Beverly Hills		rija
	Glasba: Sarabanda (vodi		Po Sloveniji
	EnricoPapi)		Ljubljanski pohištveni
	Film: Leon (pust., Fr. ’94,		sejem
	r. Luc Besson, i. Jean Re-		TV igrica: Hugo
	no, Gary Oldman, Natalie		Včeraj, danes, jutri
	Portman, D. Aiello)		Risanka
	Aktualno: Moby's (vodi		TV Dnevnik, vreme, šport
	Michele Santoro)		Predsedniške volitve '97
	Aktualna odd.: Le notti		Agencija
	deli’ angelo	3i	Včeraj, danes, jutri
	Zanimivosti o filmu	S;	Odmevi, vreme
	«Donnie Brasco»	s	Šport
		ETTi	Nanizanka: Newyorška vročica (ZDA, i. Lisa Cer-
S TELE 4			stein, Portia De Rossi, 3. epizoda)
			Film: Prhidejin dotik
■			(Fr.-Nem.-It. 1975, r. Pa-
H	19.30, 23.00 Dogodki in		trick Chereau, i. Charlot-
	odmevi		te Rampling, Bruno ere-
B	Kviz: In diretta		mer, Simone Signoret)
	Prijateljice živali		Resnična resničnost
	Zoom mladih		Videoring
	Osebnosti in mnenja		Videostrani
	Glasb, odd.: Musichiamo		
	Zoom mladih		
	Nan.: Katts and Dog		
			TV PRIMORKA
® MONTECARLO ,			
			
			17.00 Videostrani
			Pohištveni sejem
	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-		Kontaktna oddaja: Gianni
	nik, 13.30,19.50 Šport		za vas
	Nan.: Ironside		Sprememba z Rudijem
	Film: Morti sospette		Napovednik, videospot
	(dram., Fr. 78)		Dnevnik, vreme
	Variete: Tappeto volante		Pohištveni sejem
	Variete: Zap zap		Ljubljeni	telefonski
	Aktualno: Quinto Potere?		priključek na Sebreljah
	Film: Il corpo del reato		Slikar Rudi Pregar
	(thriller, ZDA ’89)		Studio Signal Ljubljana
	Šport: Mondo calcio Film: L’ assoluzione		Videoboom 40
			Dnevnik TV Primorka
	(dram., ZDA '81)		
Euronevvs
Tedenski izbor: Mostovi Resnična resničnost Mojstri jazza (1. oddaja) POrtret: Jože Spacal Zgodbe iz školjke Nanizanka: Fraiser (ZDA, 22. epizoda)
Tenis: Turnir ATP Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 64. del) Nadaljevanka: Švedske vžigalice (Francija, r. Jac-ques Ertaud, i. Nael Ma-randin, Adriana Asti, Dora Moll, M. Guillaud) Nanizanka: Jeklene ptice (VB, 3. epizoda)
Oddaja o znanosti in tehnologiji: Zenit Nad.: Pacific Drive (65. del)
Včeraj, danes, jutri Film: Bittermoon (Fr.-
22.10
22.20
23.10
VB)
Ljubljanski pohištveni sejem
10000 obratov Dokumentarna nan.: Hol-
0.05
1.05
1.20
lywood (VB, 6. del)
Rok Golob & Stop The Band
Šport: EP v judu za mladince
Tenis: Turnir ATP
ffH Koper
	Euronevvs
	Sredozemlje
	Film: Meteor (ZDA '79, i. S. Connery, N. Wood)
RFn	Četrtkova Športna oddaja
	Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
	Gost tedna
	Primorska kronika
	Dnevnik, vreme, Šport
	Eccheccimanca
HM	Aktualno: Vsedanes
	Praznične prireditve: Fac-ciamo festa
	Tenis: SP ATP
m	TV dnevnik - Vsedanes, vreme, 22.15 Folkest '97
	Pogovorimo se o...
	Teche (R. Ferrucci) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
A
Radio Trst A
T4.00, 17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturne diagona-'e; Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide (Z. Simčič); 9.40 5 minut informatike; 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.15 Intervju; H-45 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ; MePZ iz Skednja; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Na pomoč, na Pomoči; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10; Mi in glasba: O letošnji sezoni Glasbene matice; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H-30, 15.10, 17,10 Poročila v slovenščini.; 8-30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
10.30,	17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6-30 Osmrtnice; 6.00 Ljudska glasba; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11 -00 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik, osmrt-
13.00	Daj, povej; 16.00 Glasba po
željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, kulturni koledar, planinski vodnik, pojdimo v kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva; 0,00 Noni pr. iz strudia Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14,33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvetsila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva, vreme, informacije;
22.30	Informativna odd.; 22.45 Naš kraj;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert;
18.05	Likovni odmevi; 18.20 200-letnica rojstva G. Donizettija; 19.30 Portret C. Abba-da; 20.00 Koncert Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBIAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
TOPLA MEGLA FRONTA
HLADNA	SREDIŠČE ^Aim^
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.35 najnizje -31 cm, ob 8.40 najvišje 58 cm, ob 15.21 najnizje -64 cm, ob 21.42 najvišje 37 cm.
Jutri: ob 3.11 najnižje -27 cm, ob 9.11 najvišje 56 cm, ob 15.55 najnizje -64 cm, ob 22.21 najvišje 36 cm.
[Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije'
		
		
Ariane ponesla v orbito 2 satelita
KOUROU - V sredo pozno j zvečer so v Gvajanskem vesolj-jj skem središču (CSG) v Južni l Ameriki izvedli 102. izstrelitev j evropske nosilne rakete vrste aria-
ne 4. Ariane 44L je na prehodni tir okoli Zemlje utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: švedski Sirius 2 in indonezijski Cakravvarta 1 (Indostar 1).
Izvoznik nočnih metuljev obsojen na7dni zapora
BRUSELJ - Nekega Belgijca, ki je v Amazoniji ujel devet noCnih metuljev in jih nato skušal "izvoziti" iz države, je brazilsko sodišče ta teden obsodilo na leto dni zapora, poročajo belgijski mediji. Pred kratkim so namreC brazilske oblasti sprejele strog zakon, ki za posedovanje in zbiranje posebnih vrst insektov predvideva tudi zaporne kazni. Poleg tega so pri nesrečnemu 53-letniku policisti našli zdravila proti malariji in domnevali, da gre za mamila. Sele laboratorijska preiskava jih je prepričala, da tablete ne vsebujejo drugega, kot ki-nin. Odvetniki amaterskega entomologa, ki se je v države južne Amerike na podobne ekspedicije redno odpravljal vsako leto, so se na strogo kazen že pritožili. (STA)
Finska dežela mobitelov
HELSINKI - Finska, znana kot navjeCji uporabnik mobilnih telefonov, je postavila nov rekord, saj je presegla 40 mobitelov na 100 ljudi, je sporočila vlada. V tej 5-mi-lijonski državi ima mobilni telefon več kot dva milijona ljudi, številko mobilnega telefona pa mesečno pridobi 50.000 ljudi. Glavni razlog za povečano uporabo mobilnih telefonov je večja uporaba tovrstnih telefonov v gospodinjstvih, medtem ko so jih prej v glavnem uporabljali poslovneži. Lani je bilo novih naročnikov mobilnih telefonov približno 500.000, kar je za 37 odstotkov več kot leto prej. (STA/AP)
Tajci so med najbolj zvestimi partnerji
BANGKOK - Tajci so kljub razširjeni prostituciji v državi med najbolj zvestimi, sočasno pa med najbolj slabimi ljubimci na svetu, so ugotovitve raziskave, ki je zajela 10.000 ljudi v 14 državah. Mo-nogamija je najbolj spoštovana v Hong Kongu, Mehiki, na Poljskem in Tajskem. Tajska je znana po svojem razvpitem noCnem življenju in je glavna postaja v spolnem turizmu in pedofilov. Lokalne turistične službe v hotelih zastonj delijo časopise, polne reklamnih sporočil o masažnih salonih in spremstvu. Ocenjujejo, da je na Tajskem, ki ima 60 milijonov prebivalcev, od 300.000 do dva milijona prostitutk. Kljub temu so Tajci s povprečno 8, 7partnerja lani na petem mestu v kategoriji "najbolj zvestih", najmanj zvesti pa so bili lani Američani s 14, 3 partnerja. (STA/AFP)
Benettonovi kondomi v Angliji
LONDON - Proizvajalec modne znamke oblačil Benetton je v Londonu predstavil svojo novo kolekcijo. Vendar tokrat ne gre za oblačila, temveč za kondome. Oglaševali jih bodo pod sloganom "United Condoms of Benetton". Benettonovi kondomi so že na prodaj na Japonskem, kmalu pa bodo tudi v Franciji, na Danskem, v Rusiji in Turčiji. (STA)
Jahta Britannia končala svojo pot
LONDON - Kraljeva jahta Britannia kroni jo bodo 11. decembra dokončno je včeraj v Londonu na Temzi zaključi- »upokojili«, kaj pa se bo z njo zgodilo la svojo »poslovilno plovbo« po Veliki po tem datumu, bo odločilo britansko Britaniji. Po 44 letih služenja britanski obrambno mistrstvo.