ygf

ProHlbicija.
. CLANI PBOTI&ALONSKE LIGE BODO MORALI PO VEDATI, KJE SO DOBILI DENAR ZA SVOJO AGI I TACUO PROTI PROHIBICIJI. — V SENATU SO i STIHI SKUPINE, KATERIH VSAKA JE VOZLIČ NEGA NAZIRANJA. V TOREK SE BO ODLOČILO.
Waahin«ton, D. C., 30. junija. Preiskali bo ho racatere v lako-xvani ProtU* Ionski liifi (Atiti Sa-lomi league of Amerik«), ki jc izvajala (iolifdtrajno zakotno politiko v wasbmrtmi*keni kapitolu, — Vo<litHji oriraJiijta«-ij»- bodo poklicani ter bodo morali »javiti, kjr ko <k«*l»iii ilfii.tr, i* katerim so financirali s^ojo jurvratno kampanj«.
l*ri«iljt'iij«> takozvaiif! sploSnc pri»hrhi«'ijr za »Irvavo m to v ča*u. ko .»«• treba «l«*4rti r^Niti vpra Matija veliko v^jf važnosti, je po-vmn"il«>, da m* obrnilo [tftzornnM na iMovauj** t*4tot»ntkov te liff*? v Wa^hiriirtonu. o katerih s** ibrfjm v**, <la n»«*il njimi dfrtti pr<»te-Ktantovskih in puritamkih duhov -nikov. Ti moži* tvorijo taknzvani aakoiKMla ini imIImit ProtiaaJonske iiir?. Vi4t.fi jih j** v mraraornati Kohi senata iti prav na pragu zbor-riM'c, ko razpravlja to senatorji < najbolj važnih vprašanjih, tikajo tVira ne iM»l#*ca naroda.
(iro/ili *o komrrennikom z vsakovrstnimi at varat i. bi ite u*o-dili njth zahtevani, do«*uu pa dru-| ti »tranaki |x»litiki v \V**liitijrtoim skriva io <v<iio navziH* n<»»*t v za ko-1 nodaji. so	iki te protka
lonakr liff imivm^ii javno delavni I ter niti malo n* skrivajo avow! ul entitete.
Glavni »tan te lip* *e nahaja v j Weoterville, Ohio, kjer teeejo ti-» k ovni *troj1 no." in dan ter *t»ra-vljajo ua itan v*o literaturo tikajoč %e teira predmeta. Publikaei-j je te družbe rredo v v* države in j iti Mieer » p«tM>bnitn ozirom na vsa-1
Vsaka pottamczua država ima avojo (Malnižuieo in treba je le kratktjra telegrama od strani glavar ja te lige. da "»e je pričela kam-I .. . . , i panja, ki te je t tkal« vsakepa
Moki predata vi ja j* juin»-
države v kongresu, plešejo po zvokih godbe, ki jim jih proizvaja dr. Cannon, lastnik eoeua najbolj u-phvnih Irstov v Kiehiuoml. Va.
O teh stvareh je pričakovati v j najkru jts'*m času najbolj zanimiva i
Waahinjfton. D. C., .'tO. junija. — Takozvaua zakulisna stranka, ki s*m je najbolj zavzemala za popolnoj aii«<>. .se je dane* ei*to vdala, ker ur je bala «plota*c» ,mraza.
S tem ie npwfc*i n vsak boj. da bi se napravilo Združene države xnhe in uveljavilo (IoIih-Imi /,ivil*«k** j pre« I loge, katera prepoveduje m-\ delovanje piva. vina in eelo /ga !
ni«.
Afinji' i »a je kljub temu ooso-i jeno na smrt. a te v toliko, kolikor pride vpoalev uporaba žita pri iz-i tlelovanjii te opojne pijače.
Takozvani suhi amendment bo: «tol«M~-al, da ae prepove izdelovanje žttanja. <Uh" rm Im» pr<^>u»eeno varjenje piva in izdelovanje lahkih j via.
V	amendmentii. katerega bo t »prejel senat, ae najbrž? niti ne bo oaaenjalo vina m piva.
Predloca bo iaeotovijena v pan -i del >ek in po kratkem odločnem j boju t man jamo. bo najbrž«* sprejeta v torek in predložena pred-| sodniku.	*
V	ta koz v a nem suhem amend-1 •enttt. o katerem se je danea naj-j več govorico, bo določeno, da se od dobe tridesetih dni, odkar bo preo sodnik Združenih držav podpisal predloco. prepove vsako uporabo živil, sadja aLi krme za produkcijo Aiitariih pijač izvzemai v svrhe vlad ne industrij*. v znanstvene namene ter itruge namene, ki nimajo » pijačo ni kakega atika.
Kasen, ki določa za kršenje teb prohibk-ijskih določb, naj bi bila pri oba presegajoča 5000 dolarjev, sapor do dveh let ali oboje skupaj.
Voditelji obeh »trank v senatu jbe}'dal« izraza zaupanju, da bo spre
Washington, D. C.. 30. junija. — Skriven sporazum obstaja sedaj nosi voditelji prohibit*joni^tov ter voditeljev administracije v senatu. Sporazum se tiče prepovedi žganja, dočim naj ne bi priwlo pivo in vino pod to prepoved.
Na nekem zborovanju, ki so ga imeli voditelji p rot i salonske lige s proliibiejoni^tičnimi senatorji, se je sklenilo, da se bo prepustilo u-reditev vseh stvari kongresu in predsedniku. Predsednika so o tem takoj obvestili. Sklep tega odbora je posledica pisma, ki ga je pisal včeraj predsednik takozvani Pro-tisalonski ligi.
Daniravno so glavne moči .«jpo-rammele. je se vedno par skupin senatorjev, ki niso zadovoljne •/ načrti administracije. V sedanjem času <4/-*tajajo v senatu štiri skupine.
Prva je za predlog administra <-ije, naj se popolnoma prepove žga nje ter da predsedniku dovoljenje, da prepove izdelovanje piva in vrna kadarkoli bi smatral to za potrebno.
Druga skupina obstaja h radikalnih prohibicjoiiistov. ki zahtevajo prepoved vseh opojnih pijač.
Tret ja skupLna prepoveduje žganje. a »oče dati predsedniku nika-kih polnomoči glede piva in vina. in končno ona, ki nasprotuje sploh vsaki pnohibii-iji.
Senator Borah, voditelj skupine ki hoče imeti prosto pivo in vino. je izjavil daites, da ie absolutno proti temu, da bi se dalo predsedniku kako potnomoč prepovedati izdelovanje teh pijač. To je vprašanje pra-viee in krivice, o katerem mora odločiti kongres. Preduo se da predsedniku pravico prepovedati izdelovanje piva in vina, bi rajše srlasoval za popolno prohibi-eijo.
Temu nasprotno pa je izjavil se nator Lewis, eden odličnih dem. voditeljev, naj se prepusti predsedniku odločitev glede opojnih pijač, ee sc mu je že dalo kontrolo glede živil.
Senator Levis je izjavil, glede ugovora, ki so ga napravili nekateri senatorji elede živilske predloge. nas leti nje;
Ameriški narod ni nikakor razpoloven, da bi dovolil, da se staro papirnato konstitueijo stavi nad o-h ran jen je žive človeške konštitu-eije. Narod se ne brigi* toliko za u<S)avo *** svoje lastne ustave iu iustitueije.
Senator Cmamlierlan. ki je pre vzel izvedbo živilske predloge, je skušal danes doseči sporazum glede •'-asa glasovanja. Chamberlain pa je .sploh izdelal čisto nov amendment k tej predlogi. V tem amendmentii se določa, da se prepoveduje izdelovanje vseh žganih pijač. V predloffi ni niti omenjeno pivo ali vino ter se o tem niti ne bo razpravljali, če bo dotični amendment sprejet.
Mercier v ječi.
Amsterdam, 30. junija. — Pričela se je po vsej Nemčiji obširna propaganda, da bi vlada vrgla v ječo belgijskega kardinala Mer-eiera. Povzročitelji te gonje se nahajajo v Bruselu. kjer sloviti kardinal deluje proti nemški v4a-di ter neusmiljeno bi« a nemško liostopanje v Belariji.
Najbolj so pa Nemci ogorčeni, ker je Merc»er pred kratkim poslal duhovnom pastirsko pismo po vsej Belgiji, da naj nikar ne izgubijo poguma in je izjavil, da je nemogoče priti do sporazumi ienja 7. Nemci, dokler ni por^J&na krivica, katero so Nemci storili Belgiji,
Večina ueraških listov je označila to kot "sločin in veleizdajo" proti Nemčiji-
V pismu je tudi odkril Mereier.
Ruska ofenziva.
Brusilov napada na 200 milj dolin fronti — Napadi se nadaljujejo.
Močno artilerijsko streljanje.
Berlin, Nemčija, 1. julijw. —
Silni ruski napadi na vzhodnem bojišču naznanjajo novo rusko o j fenzivo.
Artilerijsko streljan je se razširja na 200 milj dolgi fronti od Stanislava v južni Galiciji do sredi Stokh(wla blizu močvirja ob Pripetil.
O tem poroča uradno naznanilo:
— Ruska vlada je bila po zaveznikih prisiljena, da je pričela z napadi. Po uničevalnem artilerijskem ognju, ki je trajal skozi ves dan. od gorenje Stripe do Narajuvke je prešla popoldne infanterija k silnemu napadu na 30 kilometrov dolgi fronti.
Napadajoče čete, fci so imele velike izgube, so bile povsod prisiljene umakniti se.
V nočnih napadih, v katere so bill 'Itisi pognani po zavezniških voditeljev brez artielrijskih pred-priprav, so bili Rusi neuspešni in odbiti na obeh straneh Brzezam.
Med Karpati m Črnim morjem se ni izvršilo nič posebnega.
Tudi avstrijsko poročilo naznanja. da so se Rusi pričeli gibati.
*'V vzhochii Galieiji', pravi poročilo 7. Dunaja, "je skupina generala Boehm-Ermolli v defenzivi. Po večdnevnem hudem ognjsu najtežjih topov je včeraj popoldne pehota pričela z napadi južno od Br-zezaui in blizu Konjuni. Povsod so bili napadi odbiti. Kjerkoli se je posrečilo infanteriji napredovati je povsod podlegla našemu ognju.
Pozno popoldne smo pri Zaiošeu z artilerijo odbili silen napad. 0-koli polnoči .ie sovražnik brez artilerijskega pripravljanja hotel pro dirati v -meri proti Brzezani. Bil pa je odbit. Ponoči je artilerii « nekoliko ponehala, proti jutru pa je zopet oživela.
General Brusilov, ki je pričel letošnjo veliko osebo na 200 milj dolgi front., nadaljuje svojo veliko ofenzivo iz prejšnjega leta. Pričel je tam. kjer so ga lansko leto vstavile turške in nemške rezerve. Na potu proti Lvovu so se mu po Turuih in Nemcih ojače-ne av strijske armade postavile v bran tn Brusilov je moral obstati.
Nemško poročilo omenja infan terijske boje samo v Galiciji v sme ri proti Ilaliču in Brzezani. Vse ka/e, da si io Brusilov vzel za svoj cilj glavno mesto Galicije Lvov.
Akc se Bmsilovu posreči zavzeti Lvov, potem bodo Nemci prisiljeni umakniti se na celi črti ob Bu-gu. kjer so zelo močno utrjeni. - — Najbrž pa* je Brusilov namen pri siliti Nemce, da zberejo več svojih sil pri Lvovu. nakar bi z vso silo pritisnil na Nemec pri lieliki trd njavi KoveL
Posojilo Angliji
Washington, I). ('.. 30. junija. — Posojila, ki smo jih dali dozdaj Angliji, znašajo 560 miljonov dolarjev. Nadaljnh deset miljonov j* bilo podpisanih danes ter fzroče nih zastopnikom angleške vlade.
Cocchi v ječi
Bologna, Italija. 1. julija. — O-koLi ječe San Giovani in Monte kjer je morilec Cocchi zaprt, je bilo včeraj veliko razburjenje. — Pred ječo se je zbrala velika množica, da bi videla morilca. Sodnik Zucconi pa tega ni dovolil.
Coeclii je zaprt v samotni celici in je pod strogo strafo, ker je zopet poskusil samomor.
si prijateljstvo belgijskih duhovnikov.
" Vossische Zeitung in "Neueste Naehriebten", ki je glasilo katoliške bavarske vlade, pišejo dolge članke o kardinalu in zahtevajo od kanclerja, da naj odstrani Mer ciera.
Zdaj domnevajo, da bo vlada svetovala kardinalu, da zapusti deželo; ako pa se bo temu upiral, ga bodo aretirali in deportirali.
Nemška vlada pa ae boji nastopiti proti paftriotienemu kantina-lu, ker bi bil to vel* BmdX ia)
Konstantin in zavezniki.
Nameraval napasti francoske čete ▼ Solunu. — Isjava dunajske-lista. — Pogodba 8 Si-bijo.
London,, 30. junija. — Prejšnji grški kralj Konstantin je že lansko leto imel namen zahrbtno na-pa-sti francoske f*ete v Solunu. — Zvedelo se je. da je tedanji grški kralj podal poročevalcu dunajskega lista "Freie Presse" sledečo izjavo:
—	Z velikim veseljem sledim vsakemu napredovanju centa<lnih držav. Vsak pa)«; francoske zemlje, katero vzamejo Nemci, je v mojih očeh pridobitev za — Gi ško.
Niti prejšnje, niti prihodnje odredbe mi ne morejo preprečiti, da želim, d'a bi nemški zavezniki Bolgari prišli kot svobod i te-Iji Soluna. Ko sem podpisal povelje za mobilizacijo, se je mislilo, da mobiliziram proti Bolgarom. — toda mobiliziral sem proti Francozom. —
Pariški list "Temps" je prinesel to izjavo štirikrat, toda vselej je cenzor zaplenil.
"Manchester Guardian" piše, da je Konstantin leta 1915 naznanil Bolgarski, da se ne bo držal pogodbe s Srbijo. Poročevalcu berlinskega "Tageblatta" pa je rekel:
—	Zal mi je. da sem nekdaj rekel, da se morajo Bolgari podvreči civilizaciji. Danes pa pravim to o Franeozih.
Francosko bojišče.
Parn, Francija, 1. juija. — Med tem. ko Angleži stalno napredujejo proti Lensu, postaja vedno bolj ja*sno, da feldmaršal Hindenburg zato tako silno napada Franeozc bolj proti jugu, da bi Francoz*? pri silil v defenzivo, še predno ga obnovljena angleška ofenziva prisili, ko bo moral poslati proti njim vsakega Nemca, ki je sposoben za boj.
Posebno ljuti so bili nemški napadi pri Soissons, H heims iti Verdun. Poslednja francoska poročila pa naznanjajo, da se pripravlja nemški prestolonaslednik na ofenzivo v Champagne.
Sinoči so Nemci pri Mort Home zlezli iz svojih zakopov in so v gostih črtah prešli k napadu. Fran-eozi so takoj pričeli s protinapadi in so pognali Nemce iz vseh postojank. katere so dotlej zavzeli. Postojanke na Mort Home so petkrat premenile svoje lastnike in slednjič, ko jih je artilerija popolnoma razdejala, sta jih zapustili o-be stranki.
Navzlic hudim bojem so Francozi z ozirom na angleške uspehe zadovoljni in se ne boje silnega Hindenburgovega pritiska pri Ais-ni in Verdunu.
London, Anglija, 1. julija. — Potem, ko smo včeraj pridobili nekaj ozemlja južno od Lensa. so naše čete sinoči naskočile srn-raznika severno od reke Souchesz; zavzele so sovražne zakope v dolžini pol ml i je zapadno od mesta.
Sovražna artilerija je bila zelo živahna v dolini Scafpe, v bližini Lensa in severno od reke Lys. V teh bojih smo sinoči vjeli 17 vosa-kov.
V juniju smo vjeli 686 nemških vojakov, med njimi 175 častnikov. Vplenili smo 67 topov, med temi dva težka, 102 z&kopna možnarja in 345 strojnih pušk ter mnogo vojnega materjala.
Nesreča v Niagara Falls.
Voda je izpod jedla tir cestne železnice. — En vox je skočil s tira in v reko. — Nad 20 oseb utonilo.
Niagara Palls, N. Y., 1. julija. Okoli 20 oseb je v tonil o. ko je včeraj popoldne o pol štirih na pro>gi Great Gorge pri Whirlpool Rapids skočila s tira, zdrsnila po 20 čevljev visokem bregu in se prevrnila v reko, ki je na tem mestu 10 čevljev globoka.
Iz vode so do sedaj potegnili 10 oseb in mnogo jih je pogrešajo. — Nekaj nad 20 oseb, ki so bile pri nesreči ranjene, so prepeljali v bolnišnico. V vozu je bilo več kot oseb.
Nalivi zadnjih dni so izpod jedli železniški tir, kar je tudi povzročilo škodo.
Voz je pripeljal iz eanadske strani preko Le\yiston mostu. Vo? je bil odprt in na obeh straneh voza so bile stopnice za izhod. Voz je bil poln; zaseden je bil vsak sedež in meti sedeži je stalo še mnogo ljudi j.
Kara je vozila v istem času 20 milj na uro. Preteklo je manj kot pol minute od časa, ko je motor-man začutil prvi sunek in ko je žt drčala po strmem bregu. Ko je vo>, drsel po bregu, se je nekaterim potnikom posrečilo zlesti iz voza. toda niso se mogli obdržati na suhem in padli so vsi v vodo. V deroči vodi je nastalo mučno vrvenje. Med bregom in vozom je bilo videti dve osebi, kateri so pograbili valovi in so ju odnesli proti s*a-pu. —
Nekateri vojaki narodne garde ki so bili ira straži na mostu, so bili priča nezgode in bili so prvi.ii so prišli na pomoč. Skočili so takoj v vodo, iz katere so vlačili ponesrečence. Na lice mesta je prišel tudi voz, ki je žrtve prepeljal v bolnišnico v Niagara Falls.
Prednji del voza je na dnu vode zadel ob skalo: sedeži so bili stisnjeni in pri tem je bilo največ o-seb ubitih.
Nek vojak, ki je bil tako izmučen, da so sra morali prepeljati v bolnišnico, je rekel, da je deroČK vodla najmanj šest oseb potegnila s seboj proti slapu. Ko je tekel proti mestu nesreče, je videl dve roki, ki sta moleli iz vode; malo dalje je opazil skoro na površju vode žensko oblačilo in Še nekoliko dalje nekega moškega, ki je skušal priti na breg. Vsi pa so nato izginili pod vodo.
V vozu so bili večinoma izletniki, ki so si ogledali znamenite slapove Niagare. Družba je bila vesela; mnogi so peli in se smejali in namah se je smeh in petje spremenilo v jok in obupno vpitje.
Moto rman je še o pravem času skočil iz voza in si rešil življenje. Mnogo izletnikov je bilo iz oddaljenih krajev in jim bo le težko dognati identiteto.
Francosko gospodarstvo.
Francoski ekonom Guyot razpravlja o trgovini Francije po končani vojni. — Njegovi nazori.
Boji z Lahi.
Rim, Italija. L julija. — V Tren-tinti in na soškem bojišču so bili boji omejeni samo na artilerijsko streljanje, ki je bB oposebno živahno pri planoti Asiago in ob Butu.
Sinoči se je Avstrijcem posra čilo vdreti v naše zakope pri Vrtojbi. Ko so prišle reserve na pomoč, smo jih z velikimi izgubami pognati nazaj.
Nameravani napad ha prednje
Proti zamorcem.
Chicago, 111.. :10. januarja. — Obrambni odsek države Illinois se je izjavil danes proti priseljevanju zamorcev iz južnih držav iti sicer v nekem poročilu, tikajočem se plemenskih bojev v East St. Louis. — Narodni od>sek se v poročilu naproša, naj glasuje za to priporočilo, vsled katerega naj bi se ne smelo prevažati nobenega delavca iz enega dela države v drugi del.
Grozote Finske.
Petrogtrad, Itusija, 30. junija. — V Narvi, na južni obali Finskega zaliva je prišlo med vojaškimi begunci in delavci do krvavih spopadov, tekom katerih je bilo ubitih dvajset oseb.
Grški princ bo poročil bogato
Pariz, FAneija, 30. junija. — Znani francoski na roti ni ekonom Guyot je imel govor na nekem zborovanju, ki so ga priredili ob priliki obiska zavezniških delegatov v Parizu. Predlogi, katere so stavili v dotičnem času. so zahtevali, da naj bi se vse zavezniške narode spravilo skupaj v eno veliko in o-žjo trgovsko zvezo. Z vsemi drugimi narodi, tako sovražiliškimi kot nevtralnimi, naj bi postopali na čisto drugi podlagi. Izmislil' so si vse mogoče odredbe, kojih cilj je bil, uničiti centralne zaveznike na polju trgovine in postati zmagalec na bojnem polju.
Guyot je izjavil, da nimajo ti načrti niti najmanjšega upa, da bi dejansko uspeli in sicer kakorhl-tro bi se končala vojna.
Kolikor pride vpoštev Francija, se ne bo zgradilo po vojni nikakih visokih carinskih meja in tudi ne proti Nemčiji. Nasprotno pa je on prepričan, da bo prešla Francija k čisto fiskalnemu carinskemu sistemu in da se ne bo nikdar več govorilo o visokih varstvenih carinah. Nesmiselno je naravnost govoriti o tem. da bi bilo izključeno nemško blago s francoskih trgov. Celo v slučaju, da bi to hoteli, bi bilo čisto nemogoče izključiti 120 miljonov Nemcev in Avstrijcev iz francoske trgovine. Naravnost o-tročje pa je zaveza vati si oči vspri-čo tega dejstva ter zasledovati politiko, ki bo Franciji prav tako škodljiva kot Nemčiji.
Da vzamemo le en primer, je francoska kovinska industrija odvisna p rej k osle j od dobave iz nemških rovov in to celo v slučaja, da bi pripadala po vojni Alzacija in Lotarinška Franciji.
Kljub temu pa je treba premisliti, da bi izročitev Alzacije in Lotarinške v roke Francije sama po sebi že izpremenila stališče Francije napram Nemčiji ter upli-vala na medsebojno trgovino o beli držav. To pa je utemeljeno predvsem na podlagi dejstva, da se je tekom zadnjih 45 let vstva-rilo toliko trgovskih stikov med obema deželama, da jih niti ta vojna ne bi mogla izbrisati ali uničiti.
Takih vezi ni mogoče uničiti od enega dne na drugi dan in ne, da bi se prizadelo dotičnim provincam velikanske materijalne ško-škode.
Zopetna oživitev francoske trgovine in angleške ne temelji v uničenju nemške trgovine, pač pa v ojačenju in moderniziranju metod. katere uporabljajo pri trgovskih stikov.
Proti nemškim trgovskim metodam je treba navesti francoske in angleške metode ter obenem dovoliti Nemčiji potrebno izmenjalno trgovino v Franciji.
Guyot zatrjuje, da nočejo vedeti angleški trgovci ničesar o sklepih konference, ki se je vršila v Parizu t ozirom na trgovsko politiko po vojni.
V Angliji pa so nasprotno prepričani, da bodo mogli priti v o-kom vsaki nemški konkurenci in naj bi bila še tako velika.
Predvsem domnevajo, da bosta izšli iz te vojne najbolj okrepljeni Anglija in Združene države. — Francija in Italija se bosta morali obrniti na Anglijo ter zavzemati po vojni prostor med državami drugega reda.
Francija narodno-gospodar* ko in glede človeških življenj toliko trpela, da bo potreba vseh narod-
Duma.
Storila je preveč, da je bil odstavljen car. —- Nadzorovati hoče Sušijo. — Ruska armada se bo bojevala za pravice narodov.
Anw ifisnlrn
London, 30. junija. — Posebna poročila prihajajo is Aten, da se bo grški princ Kristofor. — brat prejšnjega grškega kralja, v Londonu poročil z bogato Američanko, Miss Lita.
O pripcu, ki je bil poročnik v g*ki armadi, je telo še dvftop
Petrograd, 29. junija. —• Ruska Duma se noče pokoriti resoluciji delavskih in vojaških delegatov, ki zahtevajo, da se Duma razpusti.
V seji Dume je bil sprejet sle* deči sklep:
—	Ker je Duma veiko pripomogla, da se je odpovedal car Nikolaj in da se je vstanovila provizo-rična revolucionarna vlada, katero je cela dežela takoj priznala, kar dokazuje zaupanje v Dumo in ker je v tem smislu delovala neodvisno kot revolucionarna institucija pod: staro vlado, zato je Duma mnenja, da ne more prenehati kot organ narodnega zastopstva in bo vstrajala pri svojih pravicah ter bo povzdignila svoj glas, kadar bo treba, da ohrani domovino pred nevarnostmi, ki ji pretijo, ter bo pazila na njo, da bo na pravem potu.
Vojni minister Kerenskij je da^ nes imenoval odbor, ki bo prou-čavai načrt za organiziranje ženskega dela. V svojem odloku je rekel, da ''kriza, skozi katero gre Rusija, zahteva uporabo vseh narodnih sil".
Iz Helsingforsa prihajajo poročila, da je tamošnji delavski in vojaški odbor s 17. proti 13. glasovom sprejel resolucijo, v kateri se odobruje preteklo in sedanje delovanje revolucionarjev v Kron stadtu in izjavlja, da je bilo postopanje petrograjskih delavskih in jjaških delegatov popolnoma krivo. —
Resolucija končuje z besedami : .
—	Kronstn.lt prlznavfamo kof predstavitelja ruske revolucionarne demokracije: zaradi tega smatramo za potrebno, da jo podpiramo. —
Kakor poroča 'Ruskaja Volja', je prišlo v Riero 200 mornarjev baltiškega brodovja, da bodo vodili napad na sovražnika. To je posledica izjave nekega častnika, ki je rekel, da bi 200 hrabrih mož ki bi bili pripravljeni umreti za domovino, našlo celo armado pripravljeno za bojevanje.
Pred dvema tednoma je depn taeija mornarice obaskala Helsin^ Tors in je pri tej pniliki slišala izjavo tega častnika. Ko so mornarji zopet prišli v Helsingfors, so takoj pričeii nabirati 200 mož, ki bi hoteli umreti za domovino. — Odšli so potem pod poveljstvom Simonovskija v Rigo, včeraj pa so odšli na fronto.
Po kratkem obisku v ruskem glavnem vojne stanu sta se včeraj Elihn Root in zunanji minister Tereščenko vrnila v Petro-grad. V glavnem otann je v imenu ruske armade pozdravil Roota general Brusilov, ki je izjavil, da se bo ruska armada borila ne samo za svojo stvar, temveč roko v roki z Ameriko, da pridobi pra-vio za vse narode, da si volijo sa-mi svojo usodo. _
nih sil, da se vsaj primerno opomore deželi. Takozvana varstvena carina pa-lri bila v tem slučaju naravnost pogubonosna. Največja potreba za Francijo je moderniziranje poljedelskih metod. Na podlagi tega je treba uvažati iz Zdr. držav poljedelske stroje in vsled tega tudi ne more hiti nobenega govora o kaki varstveni in izločilni carini.
Pošiljateljem denarja.
t 0 —i	9	7
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
- Tifthko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so sasedini po laški armadi. * —^ w .
Kadar pošljete priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestavita [pravilni naslov.
t v^.i-u:..^ GLAS NARODA S-^^^S
V?m'-"Tli7	li* ^^dh d«!«.^ v Alenki._ IV 63505 f <	j
TXLHFOH: «7i OOETLANDT._Kntertd m Btcond-Cli« MrtUr, —ptambar 21, HIS, i* ttt Port Offlot at Hew York, H. wačm th> Act Oaagw of Kart* 8,1871.	TELEFOK: 2870 00BTLANDT,
NO 154 ~ ŽTEV 154.	KEW YORK. MONDAY, JULY 2, 1917; — PONEDELJEK, 2. JULIJA, 1917.	VOLUME XXY. ^ LETNIK XXV.
_____T_. J .iTv.- .	-	_
"GLAS NARODA"
(Bovadu Dfcfljr.)
Owned and published by tU«
ILOV1HI0 PUBLISHING COM PA HY
(« Corporation.)__
flANI SilgBg «>—stdeat.	LOUIS BENICDIK. Tnunne.
flam at Bub -m of the corporation tod addresses of above officers: m Oortiaadt Street, Borough ot Manhattan. New Tort City, W^ X.
Ea celo leto velja list sa Ameriko	Za celo leto sa mesto New Xork $5.00
la Oanado............ $3.50 Za pol leta. ca mesto New York.. 8.00
■a pol leta........................2.00 Za četrt leta m mesto New Torti L50
Ca Četrt leta .................. 1.00 Za lnocemstro sa celo leto......0.00
"OLA.8 NABODA" lihaja vaak dan IsvsemM nedelj ln praanlkor.
■GLAS NARODA"
("Voice of the People") ImM every day except Sundays and HottdajS,
_Subscription yearly <3.50.
__Advertisement an agreement.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se blagovoli pofiiljatl po — Money Order, frl mi umHT kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejiaja +tfaBMe
_ nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poSllJatvam naredite ta naslov i ' •Hi L A 8 NABODA"
ti Oortiaadt 81-,	_New YorE City.
Telefdn: 2876 Cortland t.  
Vojne odškodnine in aneksije.
-o-
Nemčija širi po Rusiji agitacijo, koje cilj je dopovedati ruskemu narodu, da se hoče Nemčija pogajati, na t m wlla^i ni kak ih vojnih odškodnin &li aneksij.
Kljub tfinu pa j<* dvignila nemška vlada v osvojenem ozemlju Kumunske koiitribueijo $50,000,000!
Rumuiiska naj bi bila zvezana tako kot je zvezana Btlgija in osvojeno ozemlje Francije.
Nobena druga dežela ni še dosedaj pobirala takih prispevkov. Tega ni storila Rusija, ko je imela v rokah večji del Iztočne Prusije, Galicije iii Armenije.
Velika Britanije ni storila ničesar sličnega v Mezo-jiotamiji ali v nemških prekmorskih kolonijah.
Nemčija pa ji* od vsgea pričetka vojne zahtevala, da plačajo osvojene zemlje njene vojne stroške ter dela to še sedaj. Nemčija ni Je izsil jevala vojnih odškodnin, temveč tudi ona vrsta vlade, ki jo je proglasila v Poljski, je bila j h k!vržena obdačenju.
Nemčija ni le oeividno kršila nemških mirovnih formul, temveč tudi haaški dogovor.
Niti najmanjšega dvoma ni, da bo obdržala Nemčija •'•ti bo mogla, Belgijo, izročila nadalje Srbijo Avstro-Ogr-ski ter držala z železno roko okraje Francije in velik del ruskega Baltika.
Elementi, ki kontrolirajo politiko Nemčije, izjavljajo javno, da je treba earstvo razširiti. Ti elementi niso hoteli objaviti mirovnih pogojev, d a si ravno so imeli ope-tovano priliko storiti to.
< V se ne bodo polastili vsega, kar bo v njih moči, ne :>o to radi nemoralnosti takega dejanja, temveč radi te-ga, ker bodo taka dejanja preprečili zavezniški vojaki.
Nikdar v zgodovini se še ni vršila taka hipokritična kampanja kot se vrši sedaj na Ruskem. To je vojni manever in koncentracija artilerije.
Sedaj nastane vprašanje, če je najti priličeu element ruskega naroda, ki se bo dal vleči za nos od tako očivid-jicgm trika.
Rusi so sentimentalen narod ter si žele miru, dočim hočejo utrditi svoje lastne prostosti Prav dobro pa vidijo \ si trnek, ki krije vado, katero se jim je nastavilo.
Da ni junaštva Francozov, Angležev in Italijanov, bi ne govoril niti Seheidemann o miru brez — aneksij ali vojnih odškodni 11.
Zmeda v mišljenju med manjšino ruskega naroda je t. kajti ta manjšina ne razume resničnosti položaja.
V tej deželi pa ni nikogar, ki bi bil pošteno zmeden aii ne informiran glede cele zadeve. Oni, ki ponavljajo tukaj rusko formulo, so prepričani, da delajo v prilog Nem čiji, in to moramo imeti vedno pred očmi.
delajo tudi ti slednji, ne da bi jemali drug od drugega tozadevna povelja.
Le na ta način je mogoče voditi vojno naprej z upom, da bodo zavezniki dosegli uspeh.
Dasiravno pa bi bila ta kooperacija še tako iskrena in odkrita, bi izostal uspeli, ki se poraja iz koncentracije avtoritete kot jo je naprimer opaziti pri nemški armadi.
Tudi Nemci se poslužujejo različnih narodnosti in dr žav, vendar pa ni nobenega dvoma glede vira konečnih povelj in odločitev.
To je resnična vojaška prednost in sicer v več kot enem oziru, dasiravno je na drugi strani zaznamovati, da ni poslušnost, pridobljena na tak način, posledica splošne dobre volje od strani prizadetih.
Naj bo stvar taka ali taka, glavno pri zaveznikih je, da vlada enotnost v poveljstvu. Ta enotnost pa ne obstaja v tem, da je ena država vladarica, dočim so druge njene brezmočne vazalinje, kajti v slučaju, da bi se zgodilo kaj takega, bi izginilo tudi vsako sodelovanje in izostal bi tudi pričakovani uspeh.
V kritki glede vodstva armad in poveljstva nam je vsem treba biti previdnim, kajti kot stoje stvari sedaj, je to igranje z ognjem in voda na — nemško kolo.
-ooo-
Poraba dnevne svedobe.

-o-
Ako je koristno varčevati s svetlobo prihodnje leto. zakaj ni to koristno tudi sedaj ?
To vprašanje navdaja vsakega, kadar misli na sklep ameriškega senata, ki je odločil, da se naj prične varčevati s svetlobo zadnjo nedeljo v aprilu prihodnjega leta.
Marks, ki je velik zagovornik varčevanja svetlobe, je rekel:
— Dejstvo, da bi se moglo letošnje poletje prihraniti miljon ton premoga, je zadosten vzrok, ako tudi ne bi bilo nobenega drugega.
Ker se pričakuje, da bo prihodno zimo veliko pomanj kanje premoga, bi si moral vsakdo prizadevati, da bi se to pomanjkanje preprečilo. Najlažje pa se poraba premoga omeji, ako se vsak dan eno uro varčuje s svetlobo.
Je pa še več drugih vzrokov, zakaj je potrebno, da bi se ure primaknile za eno uro naprej.
Vse evropske države so vpeljale že preteklo leto to metodo varčevanja svetlobe in letos so jo obnovile. To dokazuje, da je to dobra in koristna odredba. Ako je dobro tam, zakaj bi ne bilo dobro tudi pri nas?
Zakaj se ne bi s tem pričelo takoj? Zakaj čakati na prihodnje leto?
Vsi tvorničarji, delavske organizacije, učenjaki in javni uradniki priznajo, da je varčevanje svetlobe — potrebno.
Samo ameriški senat ni tega prepričanja, in ne vemo vzroka, zakaj. Ako bi narod s tem imel kake neprilike, ali pa bi prišle v poštev kake velike svote, bi stvar bila drugačna; toda vsega tega ni pri tem.
Vsak dan bi pričeli v poletju zjutraj eno uro prej delati in zvečer bi šli eno uro prej k počitku; eno uro bi prihranili svetljavo.
V tako veliki državi, kot so Združene države, pomeni to mnogo; kakor pravi Marks, bi v poletju prihranili miljon ton premoga.
Nerazumljivo nam je tedaj postopanje senata.
Dopisi.
-ooo-
Neodvisnost, a sodelovanje.
-o-
V angleškem parlamentu se je stavilo vprašanje, na kak način nameravajo razjndagati z ameriškimi četami v Franciji in poti katerim poveljstvom se bodo nahajale te e< te. Na ta vprašanja se tam ni odgovorilo ter le izjavilo, da bo ameriška vlada sama konečno odločila glede tega vprašanja.
To je seveda resnica, a vojni department v Washing-toiiu je hitel, da pojasni vsako negotovost glede tega pred meta, ki bi morda obstajal tukaj in v inozemstvu ter je objavil s precej povdarkom, da bo kontrola generala Per-siiinga nad njegovimi ljudmi popolna in dn ne bo sprejemal povelj niti od francoskih niti od angleških vrhovnih poveljnikov.
To bo brez dvoma zadovoljilo v tej deželi veliko število ljudi, kater! bi smatrali na resen način, da ne gre polagati usode ameriških vojakov v roke tujih, inozemskih
poveljnikov.
Treba je priznati, da bi nastala v tej deželi nasprot-s va, če bi bil položaj drugačen kot se je zgodilo to v Ca iiiidi, koje vojaki, stoječi pod angleškim poveljstvom, so morali prenesti najhujši ogenj sovražnika
Dočim pa bo imel general Pershing poveljstvo, ki bo i t jausko in teoretično popolnoma neodvisno, je treba pri-j..' i jfxi.i i-s d -Oi Jj^	O1 jj 111	njE^ ^jenerj^^ ^u^Li j^c^'V'cT j^fcy.
| |	| y j	• •	jf____# _ •	t 9	> i *
JEI-Sljj SOQCxUJh 2* ? nfi/^- * i^ni U) TftiiXlffOffiKlilf^ DOVdJUUCl KOI
Cleveland, Ohio.
Želim naznaniti cenjenim rojakom šrrom Amerike, dla se je pričelo nabirati za spomenik v vojni padlih vojakov v stari domovini. Spomenik naj bi bila lična kapelica, katera naj bi stala poleg dr žavne ceste, ki pelje od Ljubljane rta Reko, pri vasi Dolenji Zemon pri litrski Bistrici na Notranjskem. Apelira se na vse cenjene rojake, posebno Notranjee, da bi se zavzeli za to idejo in nabiral: •prostovoljne darove. Denar se varno naloži na banki in po končani vojni smo pripravljeni vse potiebno ukreniti, da. se spomenik prej ko je mogoče postavi.
Vsi. kateri želite kaj darovali v ta namen, ste prošeni, da pošljete na naslov: Anton. Prime, ali Joseph Skeri, oba na S826 St. Catherine Ave., Cleveland, Ohio.
Dosedaj je nabrana svata 113 dolarjev 97 eentotf. Darovali so sledeči:
Po $15: Anton Prime in Josip Skeri.
Frank .Skeri $10.
Po $5: Mihael Skeri in Anton Slapničar.
John Mertič $3.
Anton Skeri $2.50.
Po $1: Rev. J. Oman, Anton Mavric, Anton Trnovšek. Frank Kužnik. Josip Papež, Anton Šte-fatičič. Josip Simčič. Anton Kocina, Frank Žefrm ki Anton Va-lenčič.
Po 50c: Frank Jekner. Lnd Kekič, Ignacij Bulk. Frank Habjan. John Zaman, John Ce-bohli, Anton Zupančič in John Česnik.
Po 254: Anion Bdbnie, Frank Bev&e, Anton Lekast, Josip Bo-lih, Jonp KufceL. Anten Jem, Anton Prioncač, Frank Brala*, L. Geste, L. Kaial, Anton Let*, SV.
Vinko Pivk, John Brum. Math. Ogrin, Frank Čuden, Math. Vel-kovrh, Valentin Kavčič m Grebene; gospicam: Jenny Jereb, Helen Kirn in Mary Poglajen kot rediteljica.m sadežev in pozneje prodajalkam šopkov in luru-a, Mary Barle za godbo na glasovir; Matildi Varšek in gospej Varšek, kakor tudi vsem moškim, kateri so niam pomagali po njih najboljših močeh, se zahvaljujemo kar aiajprisranejše za njim trud in delo, ker so nam pripomogli do tako dobrega uspeha.
Slavnemu Občinstva izrekamo našo posebno ziahvalo za tako o-grome.n poset ter vam obljublja-mo v prihodnjič prirediti igro, da flic bo smeha, ne kraja ne konca.
ZahvrJjujemo se tudi vsem o-nim, kateri so nam radevolje posodili obleke in druge reči, ter vam zagotavljamo, da bomo tudi mi v prvi priložnosti se odzvali, ako bodete kaj potrebovali.
Na redni mesečini seji Slovenske Narodne Čitalnice dne 24. junija se je sklonilo soglasno, da se vsta-novi dramatični odsek, kateri bo nudil tukajšnjim Slovenkam in ■Slovencem priliko vprizarjati igro. Tocadevna pojasnila bodo priobcena prihodnjič.
Novo izvoljeni odbor Slovenske Narodne Čitalnice; LouLs Grebene. predsednik ; Frank Belce: podpredsednik; John Bruss. tajnik; Jolin Jerina. blagajnik; Mary Hrovatin, knjižničarka; John Rruss Ln Frank Belec, knjižničarja; Math. Velkovrh, reditelj; Fr. Čuden, Math. Ogrin in Valentin Kavčič, nadzorniki.
Seja se vrši vsako (?) nedeljo v mesecu.
Za Slovensko Nar. Citalnieo: John Bruss, tajnik. 1034 McAllister Avenue,
North Chicago, BI.
S pota.
V rudniških okrajih Minnesota je bila letos velika suša; deževalo že iii od 30. maja. Po pragozdovih je gorelo in smo bili po naselbinah zaviti v goste oblake dima.
Ko že pišem o naselbinah, naj omenim, da je v razdalji 70 de 100 milj okoli Dulutha do 20,000 Slovencev in ravno toliko drugih Slovanov.
Sedaj, ko to pišem, je ravno pričelo deževati.
Naravno je sicer Minnesota mokra dežela, kar se ipa tiče opojnih pijač, imamo po nekaterih krajih sušo, drugod «pa obljubu-jejo. »la bodo posušili. Po privatnih hišah že več ne smejo naročati pijače. In gostilne, ki so 'bile prej ob nedeljah zaprte le ji a papirju, so zdaj zaprte. Takoimeno-vano "dobro juitro" s kozarčkom zdaj ob nedeljah več ne more dobiti. Drugače se odpro gostihte šele ob 8. uri zjutraj in se zapro že ob desetih zvečer. To so moKre in suhe novice iz krajev, kjer S3 poglavšek in Jos. Vandel.	bode kmalu vršila konvencija
Po 20^: Frank Jatiežič, Aintora KSKJ. Clun, Josip Fortuna, J. Fonda,	EUv so 24. junija z velikim
in Martin Bonaei.	uspehom igrali igro s 4 Repoštev'
John Rigel 114.	Gilbertu, ki je oddaljen od
Po 10*A: Frank Tomažič. J. Šu- 30 milj, so -naši rojaki prire-ataršič, V. Tekavčič, Frank Blat- dili tri šaljive predstave. Ena z nik, J. Kaplan, N. Sirek in Ne- imenom. "Komu je ptica pela?" imenovani.	je bila- zelo smešna, zraven pa po-
Poslali so rojaki iz La Grange, učljiva. 111.:	Igra daje lep pouk ljudem, ki
Josip Potepan $10.	se radi tožarijo. Dva kmeta Ko-
Po $5: Anton Potepan st., An- matar in Muhvič kot vst varjen a ton Potepan 'm<l., Jos^p Sireel, An- humoristi" sta plačala sodniku to« Sireel, Frank Bevčič in John vSak po $100, da bi oba dobila Gril,	pravdo. Bila firta si vedno dobra
Mike Vrh $3.	prijatelja, nekega dne pa ko sta
John Božič $2.	krmila kokoši, je priletela ptica
Po $1; Frank Božič in Antom in '/apela. Vsak je trdil, da je pe-Sluga.	la njemu. Ker se nista mogla po-
Mike Gruden 50^.	govoriti, st® šila k sodniku, da ji-
HvlaJa vse mdarovalcem in Bog ma raeso<li, komu je ptica pela.1 plačaj!	Sodnik pa je bil prebrisan in je(
Se še nadalje priporočava razsodil, da je pela njemu, ker je Anton Prime in Jos. Skeri, od vsakega dobil po $100.
nabiralca.	Druga igra "Krčmar pri zvi-
8826 Saint Catherine Avenue, tem rogu"' je polna burk. Igro so Cleveland, Ohio, dobro igrali, posebno pa sta dva mlada rojaka l*ah in Kolar svoji Waukegan, 111. ulogi izvrstno pogodila, dasi sta Slovenska Narodna Čitalnica bila prvikrat na odru. je priredila v nedeljo dne 17. ju- Tretja igra je bila "Jabolčna nija žaloigro ''Kovaratvo in lju- potica". Predstavljala sta jo Mr. bežen", katera je dosegla vrhu- Martin Povše in na glasu kot doneč dosedaj tu igranih iger. Da je brta igralka Mrs. Pregled. Rojak bila tako izvrstno predstavljena, Povše je dele pred malo čason. ere v prvi vrsti vsa čast in hvala prišel iz zapsda. Bil -je v vec kra-vsem igralkam, in igralcem za jih po Arkoni in Coloradi. I*ral njih vstrajnaat in požrtvovalmwt, je ulogo vdovea Joželjna. Prva da so se v teku enega meseea na- njegova žena mu je v zimskem nofli tako velike uloge ter poleg času zjutraj skuhala kavo in mu tako malo vaj vprizorSi največjo jo prinesla k postelji Bila je ve igro; presega rekord vseh dose- dno dobra in prijazna. Dobro daj in igranih iger.	Špelco pa mu je Bog vzel k sebL
DoUnost nas veže m eaat isin Ljubil jo je «n je žaloval po njej. je zahvaliti se izvrstnim igralr Držal pa ne je nauka stanja oee-kaas: gewpona Annie Mahnie in ta Kimtpjt, da mt kakega pol le-Mary Mavec; gospieama: Mar>' Ha po aenini smrti ni oženil in na Hrovatai in Frances Korenin; ter njenem grobu je oMjabil vdovsko
i® jhB®
Zakaj se ogibljete mil?
ODGOVORITE TO VPRAŠANJE.
Na to je samo en odgovor: Ker nočete, da bi bile noge mokre. Zelo i je neprijetno hoditi okrog z mo-, krimi njgami. Človek lahko dobi na tisoče različnih bolezni.
Zdaj pa pomislite, ako se vam pote noge, potem hodite z mokrimi nogami celo svoje življenje. Ali ne mislite, da je to vzrok vaših bolez-{ ni?
Zakaj trpite? Naročite eno ve-liko škatljo Pedisiua in vse se preneha. Pedisin ne odstrani potenje, ker to bi bilo nezdravo, ampak, ozdravi bolezen, ki povzročuje po, tenje.
Vi ne potrebujete neprijetnih kopelj. Vi ne potrebujete neprijetnega sdravljenja. Samo namažite vsako jutro noge z Pedisinom in ta bo napravil svoje.
Lahko dobite veliko družinsko škatljo, ki zadostuje za več mescev za en dolar na tem naslovu :
CROWN PHARMACY
2813 E. 79th SI, E. Cleveland, Ohio.
Prepričan sem, da ni naš namen postati popolni abstinenti in opustiti kajenje ter vsako stično stvar. Povprečen človek potrebuje namreč nekaj, kar prekine enoličnost vsakdanjega življenja. Če boste vzeli temu človeku pivo, bo pričel piti whiskey; če mu vzamete whiskey, se bo poslužal kakega drugega omami ji vega .sredstva, ki bo bolj škodljivo. Mislim. da boste dosegli zelo dobre rezu k a te, če se boste spormzu.in;4i na podlagi piva in lahkih vin, kot je storila to večina evropskih ■dežel. —
Na ta način se je izrazil Mr. Arthur Brisbane pr*-d senatnim poljedelskim komitejem dne 4. maja
1917.
t "
k njemu krasna starikasta vdova, da mu izrazi soižalje. Imela je krasne lase in zabe; bilo pa je o-boje ponarejeno.. Sti&nena je bila s korzetom in podložena z raznimi blazinami, da je bolje izgledala. S prijaznima, kot medica sladkimi besedami je zatrjevala, da je tudi ona na grobu svojega moža obljubila, da bo vdovsko čista J ostala. Prišla je k Jožeta in pri-. hajala potem vsak dan. Tekom enega tedna se je vnela ljubezen in zakonski jarem ju je združil. .Zdaj je spoznal, da je bika vdova 'že osivela. Prepovedala mu je tu-|di kaditi tobak. Pred hudo ženo 'je imel tobak skrit v kleti. Kadar pa je pokadil in da je le malo dišal po dimu, je bil tepen, da je kar pokalo. Ko je nekega dne hotela obiskati svojo prijateljico, ji je moral prinesti ponarejene lase in zobe, blazinice itd. Pred odhodom mol je zaukazala, da mora ;zamesili in zvaljati testo za jabolčno potico. Pri prvi svoji ženi ni niti vedel, kje stoji kuhalnica v kuhinji. Druga žena pa mu je s par klofutami pomagala, da je vedel vse. Dala mu je v roke kuharsko knjigo in mu uka^la, da naj valja m speče jabolčno poti-,eo. V testo je nametal paprike, čebule in druge take stvari. Slednjič ga je vje-zilo in je testo vrgel v kot. Zapazil pa ni. da za njini stoji njegova huda žena. Pričelo je zopet (padati po njem, da se je kar zvijal. Preobrnil je vse stole in kuhinjsko posodo. Slednjič ga je pograbila za lase in £a vrgla iz kuhinje. Bil je ves obtolčen in | k revija v in po obrazu je bil od udarcev ves črn.
I Te iigre so bile sieer kratke, toda igrane so bile prav dobro.
Med igrami je Jožef Koma ta r deklamoval Zormanovo pesem "Lipi", rojak Muhvič pa tudi Zormanovo pesem "Pozdrav Jugoslovanom".
' Prireditev je bila zelo dobro obiskana.
i	Matija Pogorele.
j	Buxton, Iowa.
Tukajšnje razmere niso najboljše. Delamo vsak dan in tudi zaslužek bi bil dober, če ne bi bilo mašine in preveliko mož. ker ne morejo toliko premoga dobiti kot <se ga nakoplje.
| Tukaj smo &anw štirje Slovenci z družinami; drugi so dru-gih narodnosti, največ je črncev, tudi Italjanov je veliko.
Mogoče bo rojake zanimalo, da smo 16. juarija imeli slovensko že-nitovanje. Poročila sta se žftnin Alojzij Kakar, 221etni mladenič, z nevesto Nežo Gul, 461etno mladenko. Želimo veliko medenih tednov in obilo sreče.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike.
Naročnik.
Temperenca in uspešnost.
i ( __-
j Senator Kcnvon: — Ali vrni 'jote, da bi postava za narodne iprohibicijo povečala uspešnost našega naroda v tej vojni? , Mr. Brisbane: — Odkrito reče no, da ne. Govoril sem nekoč z resnim iri odkritim prohibieijoini-stom ter popolnim abstinentom na vlaku Twentieth Century Li-I mited, kateri se je ustavil na neki stranski tračnici. Bila sva v obed-indici in on je pil ledeno vodo, jaz pa klaret (lahko rdeče vino). On je rekel: — Vi morda pijete ta klaret sedaj brez vsake vidne škode. Mogoče ga je pil vaš oče ter ga bodo pili vaši otroci. Po par generacijah pa se bo pokaEalo. da se je celi rod poslabšal.
Opozoril sem ga na italjanske delavce, ki so nosili izvanredno težke jeklene droge ravno pod oknom železniškega voza. Bili so možje širokih prsi, velike fizične moči, in rekel sem mu: — Ti možje pijejo rdeče vino. Njih predniki so pili rdeče vino najmanj skozi 2000 let ali še dalje. Rdeče vino pa ni razdejalo njih živi jen-ske moči, vsaj kolikor je videti na teh ljudeh. Lahko navedete to ali ono skupino prohibicijonistov ali totalnih abstinentov in siguren sem. da ne boste mogli izbrati ie njih oddelek delavcev, ki bi bili dosti močni, da bi bili v stanu opravljati to delo. —
Znano je, da ne proizvaja ameriška dijeta ledene vode, prekinjena včasih od whiskeya ter vroče črne kave in pacastih pajev delavcev, ki bi bili v stanu izvrševati taka težka dela. Iz tega vzroka smo ravno prisiljeni obračati se na inozemski delavski materi-jal. ki ima za seboj na ducate generacij rdečega vina ter lahkega piva in ravno ta delavski materi jal mora izvrševati ne težko dele
vtajdai* 7
Kako je v Avstriji?
Ugleden nemški diplomat, pisatelj in časniški poročevalec, ki bil dolgo let v diplomatski službi Združenih držav in ki se je vrnil pred kratkim v. Dunaja, kjer je bival dolgo let, je podal zanimive podatke o položaju Avstrije, ki je tak, da ji dovoljuje samo dve j beri, in saeer: da da vsem narodom monarhije samoupravo, ali pa izgine s površja.
Dr. Wolf von Schierbrandt piše o sovriaištvu vs-ga inteligentnega slovanskega ljudstva v Avstriji proti Habsburžanom in nemškemu plemstvu. Ker je bival na Dunaju ves čas, odkar se je pričela vojna, so mu razmere zelo dobro poznane ter potrjuje vesti o slovanskih uporih po vsej državi in desertaciji slovanskih polkov. Po njegovem prepričanju je edina rešitev za Avstrijo, da pri-pozna samoupravo vsem narodom, ali pa da izgine.
Nadalje pravi, da je nespomet-no misliti, da zamore pri teh razmerah in okoliščinah še dolgo obstajati habsburška dinastija. U-por proti njej od Slovanov, katerih je v monarhiji večina, je tak, da je naredil obstanek nemogoč. Razpor se širi od dne, ki postaje vedno bolj in bolj državi nevaren. —
Rienzi, zadnji izmed rimskih tribunov. je dne 29. junija 1347 stopil na površje, posegel med vojskujoče se plemenitaše v večnem mestu, se polastil vrhovne oblasti ter izgnal iz mesta vse, ki so se mu protivili. Hotel je zbuditi zopet v življenje stare svobodsči-ne mesta. Brezpostavnost in nered, ki sta bila v Rimu na dnevnem redu, sta izginili pod njegovo modro in umerjeno administracijo, ki pa je žalibos trajala le sedem mesecev, kajti proti njenm vprizorjena ustaja je bila uspešna. —
Rienzi je bil sin- nekega -gostilničarja. Kljub svojemu nizkemu rodu pa je vedno hrepenet ih> izobrazbi in predvsem era je zanimala zeodovina njegovega lastnega rojst*4aga mesta. Rienzi je sanjal le o tem, kako bi se dalo zopet o-živiti staro slavo Bima. Bil je zelo zgovoren z ozirom na ta priljubljeni mu predmet in njeeovo navdušenje ie vzbudilo sli ena čustva tudi v drugih, ki so ga poslušali. Z žalostnim srcem in jezo je m na počenja je plemenitašev, o katerih se je domnevalo, da so rojeni voditelji ter gospodarji Veene-ca mesta. Nekega jutra pa se je Rim prebudil ter videl, da je postal Rienzi kralj.

, :...... ^ ^^
BOB NABOTOC"^gnchsr rarrl'_
I Zgodovinske vojne panike v Angliji.
Potem ko je vodila Nizozemska ▼ letih 1652 do 1654 vojno proti iAmriiji, je ta vojna leta 1665 tost isbrunnila. Ko se je čutila An-biija popolnoma varno na svojem fotoku, je bilo prebivalstvo dežele popolnoma brezbrižno vspričo [dejstva, da je obstajalo vojno »tanje. Leta 1666 pa je izvojeval lolandski in omar i>e Ruvter tri velike pomorske bitke ▼ Kanalu Ler prizadel Angležem občutne izgube. Vae to pa ni prav nič vzdra-jnilo Angležev iz njih brezbrižnosti, kujfti angleška admirabteta je Ctdredila paunetno odredbo, ki je bila po mnenju vseh v stanu za-tMati sovražnika od vrat Londona ter srca dežele. Ta odredba je ObstojuJa v tem, da se je potegnilo preko reke Temze pri Sheer nem močno železno verigo.
Strašna brezobzirnost, a kljub ternu zgodovinska resnica pa je, da je Ruvter čisto priprosto to verigo razbil, zavzel in požgal mesto Sheernees ter odplul nato po Temzi navzgor. gnan od ugodnega iztočnega vetra. Tedaj je bilo seveda konec angleške hladnokrvnosti. Komaj je dospelo v Ijon-<ton poročilo o popolnoma nepričakovanem dogodku, je že nastala velikanska panika, in sicer ne le v Ijoradonu, temveč povsod, kamor je dospela vest. V predmestjih Londona, ki leže ob dolenji Temzi, se je potopilo ladje, da se ustavi sovražno brodovje, hitro »gradilo na obeh bregovih reke utrdbe ter jih našpikalo z artile-rijo, da se na primeren način po-»dr^vi sovražnika. Kdorkoli je bi! v stanu nositi orožje, se ga je u-taknilo v krdelo. Vse trgovine, so bile Miprte in bankirji so morali prenehati s poslovanjem. Kdorkoli je namreč imel pri njih kak denar, ga je skušal sedaj dvigniti ter ga nato zakopati v zeimljo ali skriti na mesto, kjer bi ga bilo nemogoče najti. Zgodili so se tudi slučaji, da lastniki sami pozneje miiso mogli najti svojih skrivališč.
To se je ztrodilo spomladi leta 1667. Kako daleč je prodni Ruy ter s svojim brodovjem in to kljub angleškim utrdbam, o tem molče angleški zgodovinarji. Da pa je bil to zmagovalni pohod, je razvidno iz dejstva, da je mogel Buy ter dne 31. julija istega leta skleniti v Breda, v severnem Bra bantu, z Angleži mir, ki je bil ra Holandee nadvse ugoden, seveda le za kratek čia«.
Le enoindvajset let pozneje se je ponovil isti dogodek, če ravno v djnrgačni obliki. Aiugleski kralj Jakob II., ki je užival maJo lju bežni pri mojem naroda, je doibil leta 1688 od i»voje soproge princa Ta soiprosra je bila Marija de Este Dežela pa ni hotela pripo anati tega prinsa ter trdila, da je otrok, ki se ga je podtaknilo Škotski vstaši so poklicali iz Ho-lamdske zeta kralja Viljema Oran-skega, ki naj bi prišel na pomoč, in prvi. ki je pobegnil vsled tega, je bil kralj sam, ki je bil ogrožeti v svojem življenju. Iz strahu pred nadaljninii razvoji je preklicati najbolj odločilne svojih odredb, ki so povzročile toliko razburjenja v deželi t«r si izprosil podporo meščanov proti napadom od strani sosednega naroda.
Njegovi pod loto Lk i ,pa so bili se bolj prestrašeni kot je bil oai sam, h kateremu razpoloženju so seveda pripomogle Srfevilne usmrtitve, med katerimi je zaznamovati ono vojvode iz Monmouth ter njegovih pristaši'v, ki so se uprli proti zaseden ju prestola od strani Jakoba, Celi svet je stal se pod utišam teh dogodkov. Priprave za odpor so se vršile le počasi in nabrana »ajemniška vojska je kazala malo razpoloženja, da brani kralja. Novi pddvi, da se zbere čete, pa so imeli kaj malo uspeha. Tako je vsled tega izvršil zgodovinski dogodek, da je dne 5. novembra	V H jem Oranski z
armado 14,000 mož prist al na angleška obali ter prispel dne 18. de-eombra brez vsakega odpor« v London, kjer je bil 13. februarja •maslednkga leta kronan kraljem.
fte veliko bolj pomembna panika pa je nastala leta 1745, ko je pretendent princ Karot Edvard prist«id na ikotski obali ter vkorakal v Anglijo na če»lu precejšnje armade. Bil je vnuk kralja Jakoba II. Ne da bi naletel na poseben odpor, jfe prišel do Derby. Tedaj pa sta se naenkrat knez in narod zavedala, da ne more nabče wunU njegovega prodiranja in bo najbrž a francosko pomoč jj.sYppi deželo n glavno mesto
Presenetljiva povest o intrigah.
Mladi zločinci.
Chicago, 111., 29. junija. — Danes so se morali zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem zaradi umora trije mladeniči, stari od enajstega do petnajstega leta. Obtoženi so, da so starinarja Davida Starya. zvabili v nek skedenj in ga ubili.
Mrtvega so oropali za 137 dolarjev.
Novo orožje.
PlaAtabnrg, N. Y., 27. junija. -Iz zanesljivega vira se je dognt lo, da je dobil vsak ameriški in-fssiterist, ki je odšel na franco ako bojiace dolgo ostro bodalo. — To orožje bodo ameriška vojaki u potrkavali v bojih mož prot
Nekega dne v preteklem aprilu so ljudje v Rimu, ki čitajo tudi kaj drugega kot edino vojna poročila, zapazili malo poročilo z Dunaja, v katerem se je poročalo o neki tatvini v hiši, nahajajoči se tik nemškega poslaništva v imenovanem mestu. Blagajno, velikansko blagajno, ki je izzivala odpor vsakega vlomilca, se je narezalo kot kos sira ter vzelo iz nje veliko svo-to denarja. Tako je vsaj porocai dotični list. Če se je vzelo še kaj drugega kot denar, o tem seveda molči zgodovina.
Pred mescem ali dva pred dotič nim časom sta ušla dva zelo slavna in izurjena italijanska vrtalea blagajn iz ječe. To stvar se seveda ni splošno razširilo in postavile na veliki boben. V Rimu samem se m posvečalo temu dejstvu nlka-ke posebno pozornosti, razven pri ljudeh, katere je najti v vsakem mestu in kojih glavni posel je za sledovati zločine in poročila o teh v listih.
Vse kaže, da je bila le ena oseba v celem Rimu, ki se je živo zani mala za dunajsko tatvino in ta o seba je bila zakopana v notranj razširjenosti Vatikana. To je od •ločeno in duhovno zavetišče, ka mor skoraj ne morejo dospeti po ročila o intrigah in zločinih navad nega sveta.
Monsignore von Gerlach, pape ški komornik in mojster papeške garderobe, pa je bil tako presene cen vsled te tatvine in poročila c tem, da je v par urah zbežal ne iz Vatikana, temveč tudi iz itailijan skega ozemlja. Ko je vdrla, poli cija dve uri po njegovem begu v njegove sobe, je našla, da je bi lo stanovanje napolnjeno z obte žilnim materijalom, katerega uni črti ni imel dosti časa in ki je Jta zal, da je bil papeški komornik glavar nemškega špionažnega sistema v Italiji.
Potrudimo se par korakov nazaj v potek dogodkov. Mi vsa vemo. da bi mojstri v intrigah kot je C. Phillips Oppenheim. drugače pričeli s to povestjo ter jo nadaljevali na drugačen način. Mi pa sme le amaterji v tem oziru ter hočemo vsled tega ugotoviti » dejstva.
Vsled tega je treba znati, da je italijanska policija že dolgo časa skušala pojasniti celo vrsto skrivnostnih dogodkov, med katere je šteti izgubo dveh italijanskih bojnih ladij *1 Benedetto Brin" in "Leonardo da Vinci". Na ta ali oni način se je izvedelo, da se nahajajo tozadevni dokumenti v privatni hiši nemškega poslaništva na Dunaju. Kaj pa z blagajno?!
Tu se pričenja resnična povest Blagajna je imela vse priprave, s katerimi je mogoče prekaniti vlomilce. Bila je električno zvezana z vsako policijsko postajo na Dunaju ter sestavljena tako, da bi, na nepreviden način odprta, puhnila iz sebe cel oblak onih o-mamljajočih plinov, ki tvorijo tako velik strah v zakopih. Oe bi ti plini izpuhnili, bi obležali vlomilci brez vsakega življenja in njih smrt bi tvorila jasno evidenco njih zločina.
Italijanskih detektivov pa ni bi lo mogoče varati na ta način. Niso bili stvor je ni po lahkem uzorcu newyorskih detektivov. Na skrivnem so si zagotovili izpust iz ječe par italijanskih najbolj izurjenih in občudovanih vlomilcev v bla gajne. Opremilo se jih je z maskami proti plinu, jim obljubilo 1C tisoč dolarjev nagrade za vsake ga ter odpust kazni za pretekla hudodelstva in ti znanstveniki na tem polju so navrtali dotieno bla gajno z največjim uspehom.
Listine, katere se je na ta način dobilo, so kazale, da je Monsignore von Gerlaeh. — bivši bavarski armadni častnik. — in zelo prikup-ljiva osebnost kot morajo sploh biti vsi špijoni, glavar nemškega špijonažnega sistema v Italiji. — Poslužil se je svojega, dostojanstva v Vatikanu ter ga izrabljal, da širi na podlagi tega dostojanstva svojo propagando in spijonazu. Izat lal je ogromni špi jon&žni sistem ter si celo dopisoval z Nemčijo pod okriljem Vatikana, ko je era korespondenca je bila seveda prosta vsa kega cenasorstva.
Posledica razkritij, katera se je storilo potom blagajne in listin v stanovanju von Gerlacha, je bila da so bila italijanska sodišča zaposlena skozi tedne.
Na obtožno klop se je postavilo skoro 300 oseb. Izreklo se je smrtno kasen za nekatere, dočim ae je
Zastonj
poskušnja čaja
Pifiite Se danes po poskušnjo Father Molllngerjeva rastlinskega čaja, senza-cijalna zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdrav povrnjeno.
Za zaprtje, revmatizem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavi, za nered v želodca, ledicah, jetrah in mehurju, ni bolj primernega zdravila kot
Iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Molingerjev SLOVITI ČAJ. P owl j i te svoj naslov na dopisnici in
PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, I>A POSKUSITE PREDNO KUPITE. Mi bomo poslali brezplačno OPIS FATHER MOLLINGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV:
Mollinger Medicine Co.
21 MoDlnger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
parfumom njihovega prahu.
Poslal sem k vragu svoje trdno in odkritosrčno prepričanje. Vse filozofe in vse proroke in vse svoje lastne težko priborjene nazore sem poslal k vragu. Najstarejše in najbolj oglodane suknje so me ra-dostile najbolj in imele «o najslabši parfum. Tako sem grešil veselo in b ezeskrbno in nisem čutil nobenega kesanja. Kar sem čutil je bilo vse nekaj bolj grenkega in bolestnega.
Zavedal sem se, da sem bil odložil svoje stare suknje prezgodaj in da stojim zdaj nag sredi mraza in zime. Kar visi zdaj na meni. je pajčevina brez vrednosti; vem drugače in sem prepričan, da je moja pajčevina moderna Tn da sc ne spodobi n ost it i med ljudmi ob rabljenih sukenj; ali gorka ni. In tiste stare suknje so bile gorke: človek se je čutil v njih varnega in imel ni nobenih žalostnih misli____
Zelo se bojim teli sentimentalnih ur; in kolikor bolj se jih bojim, tem bolj pogosto prihajajo.
Kar me tolaži v tem žalostnem in težkem stanju, je trpljenje drugih ljudi.
Tudi drugi so bili odložili svoje obrabljene suknje in godi se jim še slabše nego meni. Sočutje mi lega na sree, kadar jih gledam, kako se bahajo s svojo najnovejše modo. Obraz jim je ves ozebel in zobje jim šklepetajo od mraza. In kljnb vsemu sočutju me obide nekaj veselega, če opazim v njihovih očeh sledove grešne sentimentalnosti : sinoči so bili morda zaklenili
duri in zagrnili okno ter so odpirali omaro s tresočo	Slovesno In ponosno nosijo svoje moderne površnike in razžalil bi jih, če bi jih spominjal na odložene suknje, in vendar hrepene neprestano po njih, po njihovem prahu in po njihovih moljih. Vsi, kolikor jih je, vsi brez izjeme hrepene po preteklosti. ... To je neizmerno žalostno in neizmerno smešno obenem. Nezadovoljni in sentimentalni tavajo po oHi v svojih modemih pajčevinah. na obrazih zrelost. rm<i človečnost v pogledih, vsa znamenja najvišje izobraženosti v kret-njar; v sru pa spi tisto hrepenenje, tisto sladko, otožno hrepenenje po svetosti zastarelih naukov, po lepoti zaprašenih idealov, po parfumu odloženih sukenj....
A časih nas obide nenadno vse skupaj čudovita blaznost, brezmejna prešernost in razposajenost. Takrat odpremo svoje omare in v tistih suknjah, kakor so tudi zaprašene in razglodane, zaplešemo sredi eeste, v svitu tisočerih luči. To so kostumi, to je karneval!... Naše duše so čiste, kakor duše novorojenih otrok, naši poljubi so odkritosrčni. naši objemi so brez hi-navščine. Takrat ni več preteklosti, ne prihodu j osti. Vse je sama poezija in sama lepota, s hladno resnico nimamo opravka; takrat ne maramo biti ne zreli, ne resiit. ne nadčloveški....
Ali to je samo ena noč, samo ena kratka iuh" v tolikih in tolikih le-Jih. Naše 1 -e se streznijo, odložene suknje glodajo molji v omari in nam je mraz....
CKMTHAL. H.EW* PHOTO WRVtCS, *>CW_YOKK.
Baron Rhonnda,
član angleškega kabineta.
je bil obsojen na dosmrtno ječo. a ker je izgnil iz vidika ter ne veljajo še nadalje izročilne pogodbe z Nemčijo, so se morala, italijanska sodišča zadovoljiti z obsodbo samo, ne da bi se moglo izvršiti ia rečene kazni.
To je naravnost presenetljiva zgodba o intrigah ter uspešnosti italijanskih detektivov. Resnična pa je tako, da bi si niti najbolj fantastični pisatelj novel in romanov ne upal zmisliti take sto-rije.
Kljub temu pa je povest vrjetna, kajti nemška Špijonaža in nemški propagandni sistem segata v najvišje kroge ter jima je dobro vsa ko sredstvo. V očigled temu je treba imeti odprte oči. da se razkrinka take lopove in naj tiče tudi v svečeniških kutah.
Odložene suknje.
Ivan Cankar.
tosrčno prepričan, da se ne povrne nikoli več....
In v resnici je nekaj posebnega na teh odloženih suknjah. Umevno je samo ob sebi. da niso več za nobeno rabo; prišle so popolnoma iz mode in oglodane so od molje* in s prahom so pokrite. Ali čisto poseben parfum diha iz mojih o-godanih in zaprašenih sukenj. Na letošnji sveti večer sem odprl o-maro in sem se doeela upijanil s tem parfumom.
Predno sem to storil, sem zakle. nil duri in zagrnil okno, zakaj sram me je bilo, da bi me zalotil kdo med starimi suknjami. In potem, ko sem bil zaklenil duri in okno. sem se udal z vsem razkošjem svojemu nedostojnemu početju. Vse sem prebrskal brez najmanjšega sramu, ogrinjal sem suknjo za suknjo ter sem se napajal s
Prepričan sem bil trdno in resno, da sem bil odložil za zmirom vse tiste stare, obrabljene suknje. Kdor bi mi dejal, da jih oblečem še enkrat, bi se mu smejal v obraz. Tudi danes bi se mu smejal, zakaj prepričan nisem celo v tem trenot-ku nič manj, da sem odložil za zmirom tiste obrabljene suknje. Ali nekaj čudnega je s temi suknja mi. Časih srečam na cesti človefca. ki je oblečen po zastareli modi; zdi se mi jako smešen, toda v svojem srcu čutim do njega neko poseb no nagnjenje in skoro ljubezen. — Ob takih prilikah dvomim nao odkritosrčnostjo svojega prepričanja ; komaj se spotaknem nad sentimentalnostjo, že se prično majati moji pametni nazori.
V teh žalostnih in pustih dneh se prigodi, da ležim doma zelo utrujen in brez takega veselia do življenja in do ljudi. Prišel sem morda iz kavarne, kjer sem bral članek poln visokih besed in umazanih namenov ; časih sem se zelo jezil nad takimi članki, a zdaj samo ženi-rajo moj esrtetični čut. Sploh so moji živci ob posebnih uran mnogo bolj občutljivi in česar bi drugače niti ne opazil, me vznemiri do dna duše. Ako pogledam natanko te obraze na cesti, je na vsakem nekaj zlobnega in nepoštenega ; samo majhna poteza, ali zapazi se lahko; nekateri jo skrivajo zelo rafinirano in to so baš največji lopovi----Ko bi hodil ob takih urah dalj časa po ulicah, bi se zgrudil od utrujenosti. Najneznat nejši pojav ob prvem koraku deluje name kakor leto burnega življenja. ... a to se vrsti neprestano in od vseh strani bijejo ob mojo dušo močni valovi; po ušesih mi šumi, kakor da bi stal ob morskem obrežju sredi viharja in oči mi o magujejo od svetlobe tisočerih
barv____
Kljub vsem modernim suknjam je moja duša zelo sentimentalna. Kadar se prigodi, da ležim doma u-in brez vsakega veselja do življenja in do ljudi, se spomnim svojih starih obrabljenih sukenj
in obide ' me velika otožnost. Odprem omaro in ogledujem z ljubeznijo te stare suknje, polne prahu in vse od moljev oglodane. Kako sem jih bil vrgel v kot z zaničevanjem in prezirom in kako odkritosrčno jo bilo moje prepričanje, da jih ne pogledam nikoli
več!____
O j poezija materinih molitev, vi moji mladi ideali, vse moje vi-lokoieteče sanje!.... Vae bil
Ni prepozno!
Za vas še ni prekasno, da se pridružite farmerski koloniji
v St. Heleni in pridelate lepo letimo živeža za prihodnjo zimo. Na trg so že prišli pomladanski pridelki, kakor: pesa, repa, špinaiča, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji.
Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz pride šele koncem novembra. To daje našim far mer jem šest mescev več časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, denejo zo pet drugega v zemljo. Ker morejo-to storiti, zato je pa dobiček tudi tako velik.
Stvari, katere morejo v juniju sejati in saditi, so: fižol, paradižniki (tomatoes), koruza, grah in bombaž.
V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir.
Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovanju zemlje, ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež.
Naši farimerji so ravno končali "5 pošiljanjem solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skončujejo razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiljali po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sedaj po $3.50 basket, pri čemur imago polovico dobička. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel tza na trg. Sedanja cena krompirja je $8.50 do $10 za sod 2 in pol bušlja.
Ali si morete želeti kaj boljše-g»a kot to?
Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na severu ali pa na za-padu, kjer je pomlad pozna in se farmerji šele pripravljajo, da bodo obdelovali polje. Ko bodete brali te vrstiee, <pe se bodete Čudili, koliko b! moglo biti resnice na tem, kar smo povedali. V St Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svo jo farmo t Ako je temu tako, zakaj ne vzamete prvega vlaka ter greste tja in si izberete zemljišče 1 Govorite s farmerji, ki so že dolgo tam in povedali vam bodo vse pogoje.
Imamo vedno svojega zastopnika, ki je vsak Čas pripravljen iti z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako pa želiti iti sami, ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer jev, ki bodo veseli, ako vam bodo mogli kaj pojasniti, za kar jib bodete vprašali.
Pišite nam takoj. Ni prepozno da začnerto^^^
Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St.,	CONEMAUGH, PA.

CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
POUČNI KNJIGI t
Ahilov immiFit"!**"* toliml.
Cerkvena agodoTlas Hitri rafnnar Poljedelstvo Sadjereja v pogovori* Siov.-anflElcflkl In anal.-alov,
slovar Srednji katektan Trtna ni In trtoraja Umu llvinoreja Umni kletar Umni kmetovale« Veliki ■lorenako-aaal'ttl
Venfiek Čistiti
iabatni in bazni drugi
KNJIGI: Doli s oroijem
T«fn»mi, mala Japonka	*—J23 Izidor, poboSnl kmet Is rasnih stanov (pesmics)
Jama. nad Dobroio	»=-20
Jaroanil	«-=-20
Ju&n Miseria	f1-™
J ari baron Vega	*—.2B
Kraljičin ne£a*	»=.40 Korejska brata
Nekaj ls ruske ^odorina	£-.20
O Jetlkl _	Jj^JJ
PraSki Judek	—JO Preganjanje InrtlJaiMklli misijonarjev	«40 Rodbinska areBa M Slovenske novele ln por—ti	e=JB0 Sodallaem	fc^JI Sodjalna demokracija	hJO Stanley v Afriki	f=JM Timotej In Ttlemoa	f=.ai ▼Jetnik aa galeji
Vojaa m Balkana, IS. m«.	91M
Zgodovina c. in k. peipolka St If
• slikami	hH
Zlatokopl
Zlatarjevo slate	Mi
^JJ Življenje na avstr. dvoru aH
~™Smrt cesarjevima Rudolfa (Tra*
™%edija v Meyerlingu)	eaJI r=ii?»
rskrl kraj bombe 1	sOI —•(»Zaklad knpčevalca ■ mM
Ena sama kaplja Črnila	*-ull
^-•50 Grob v svetilnika	»—.11
fc^BOGoepa a kanarskim briljantoa	eUI
KBOKako so vjeli Jacka rasparafia	hJI
Londonski ponarejale! denarja	mJI 12.00 piemM
Ic&J*
RAZGLEDNICI*
NewyorSke s cvetlicami, home-rlstlčne, božične, novoletne ln velikonočne komad pe	f=J6 ducat po	nsJI Album mesta New Torka s krasnimi «iftiwt, mali	t i|
ZEMLJEVIDI!
Združenih držav mali	bJI
veliki	c=Ui
Avstro-Italljanska vojna ntpt	phII
Balkanskih dršav	rJI »▼rope
Bvrope, veaan	i- .ji
Vojna stenska sapa	«LM
Vojni atlas	mM Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Oblo, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia ln vseit drugih diiav
Po	mM
AvstEoOgrske mH	mJI
veliki veeaa	mM
OeH svet	mM
droit strani pa sail «ri*	(US Iwerae vrednost, body T gctorhat
Angleško banko se je skoraj zavrelo t naskokom in celi London se je pripravil na bog. Celo kralj, Jurij 1J., je imel na reki pripravljene ladje ra beg in v teh ladjah ^ so hdie skrite vse dragocenosti. z
Nekega petka je dospelo razburjenje do svojega viška. Skozi t cele generacije se je imenovalo ta ^ petek <4rrni petek". JFtazburjenijc ^ pa se je prav tako hitro poleglo ^ kot je nastalo. Ljudstvo je prišlo do prepričanja, da pravzaprav ne gre za framcoskoinvafcijo, da ne ^ napreduje pretendent in da 3< ne ^ upa napasti Ix>ndotia. Popolnoma ^ pa se je pomirila dežela šele kon-cetn aprila bodočega leta, potem ko je doživel Karol Kdvard na j škotski ol*aH odločilen poraz.	r
Pravi h »i francoski vpad, dasi- y ravno v precej omejenem obsegu, r se je flovršil leta 1797, ki je spra- r vrl deželo v novo paniko. Dne 22. r februarja, v zgodnji jutj^nji uri, p je opazil neki samcati sprehaja- j lec na obali južnega Wales 3 boj- r ne ladje in eo vl&eilni čoln. ki so 8 prihajali k bregu. Ker je bil ta v gospod v svojih prejšnjih letih mornar, je mogel takoj ugotoviti v narodnost dotičnih ladij. Bile so r francoske. Brez vsakega odmora g je dvignil mož v bližnjem mestu, j Pembroke, aJarm in dosegel je, da .] se je takoj rasuposlalo brzotekc i na vse strani, ki naj bi sporočili j
0	nameravanem napadu. Potom j ustnega sporočila pa je nastalo iz štirih ladij celo brodovje in vsled i tega je dospela panika do svojega j viška. Vsakega moža, ki se ga je ( nanlo, sc je vtaknilo v službo o- i brambe domovine ter ga opremilo 1 z V4*nm mogočim orožjem: — no j le s starimi, zarjavelimi meči in puškanui, temveč tudi s kosami in srpi ter drugim poljedelskim o-rodjem. Kazkrilo se je tudi streho neke cerkve, ki je bila pokrita s svincem, B ter razdelilo materij al med bližnje kovače, ki naj bi vlili iz njega kroglje.
Hitro skupaj zbebnatna množica civilistov je našla okrepila v meščanskih tgardah, katere sc. je sklicalo, ter v par sto mornarjih in artileristih z bojnih ladij. Njih službo pa se na srečo ni potrebo valo, kajti sovražne bojne l»adje so smatrale v spričo teh priprav za najboljše, če se umaknejo v o-zadje.
An^gliija pa je bila s tem opozorjen«, na pretečo francosko invazijo. TJ videla je, da ne sme do-
>	voliti, da bi se jo presenetilo. II-
>	stanovilo se je prostovoljsko služ-j bo, da se preprepreči zopetno pre-. senečenje, ter naložilo na bližnje I gore velike sklade drv, katera
naj bi se prižgalo, kakor hitro bi . se zapazilo prihod sovražnih bojnih ladij. Takoj nato naj bi pri-. jeli prostovoljci ua orožje ter se zbrali ina mestu, ki je bdlo dolo-. č-eno že vnaprej. Takrat se je mi-. slilo, da je dežela vama pred presen eftikrim napadom.
Tedaj pa se je zigodilo na večer i dne 31. januarja leta 1804, da je i pričel goreti tak sklad, ki je bil nagromaden v Bervickshire, v ne-
-	ki grofiji v južno-iztočni Škotski. To se je zgodilo ali iz pomote ali
I pa iz nesrečnega slučaja. Prebi-i valci v bližnjih krajih so smatrali to seveda takoj za dogovor-
1	jeno zmamenje glede sovražnega ,' vpinda in tako se je prižgalo šte-
-	vil ne druge gromade, ki so na-. hajale jih gričih v okolici. To je
>	imelo za posledico, da so se zbrali
-	vsi prostovoljci, ki so bili pokli-i cani za ta slučaj, na njih določe-
-	na zbirališč-a. Na poti na to zbi-. rališče pa so se polastili vseh i konj. ki so se nahajali v (bližini.
-	kajtii hoteli bo oživotvoriti poseb-. ni oddelek na konju. Precej časa i je trajalo, predno so se prepriča-e M, da je cela stvar slep alarm, na-„ kar se je mogla boj-aželjna družba
-	mirno raziti na svoje domove.
i.	n i
Razvoj Alaska v petdeseti!
lih.
letin,
Pred kratkim je poteklo petdeset let, odkar «o kupile Združene driave v sled prisade van j a smeri Akega državnika Wra, H. Se war-da od Rusije Alasko, in sicer za ceno $7,200,000. Takrat ae je spiuano domnevalo, da so napravile Združene države * Alasko kaj slabo kupčijo, da no kupile velik kos ničvredne zemlja. Od onega časa napi*-j pa »o postali ljudje drugega mnenja in izkazalo se je. da je prava zlata jama, katero si je prkk>bil frtrie Sam, Ozemlje ob-«***ga nič manj kot 590,884 kvadratnih milj ter je vsled tega dvanajstkrat vtV-je kot država New York. K temu pride ie 1500 otokov. Ozemlje se razteza do bližine :UH) mil j«evernHga polarnega kroga «1 tompenatuna znaša med 'M stopinjami pod ničlo ter 39 vtopinjami nad ničlo. Padavine so iwe^ej enakomerne po "elem o-zemlju.
Alaska je posebno znana radi svojega velikega l»ogastva na zlatu vendurr pa se ne sme pozabiti, da b-ži sla* ni Klondike-okraj v Yiikon-rwendju 4 'annde. Rilo je šele leta 1892. ko se je obrnilo splošno pozornost na najdbe zlata na obali Keri-ng-ožine. Prvič se j.? rm^lo /.Into v Junneau okraju, kjer je izkopalo precej zlata, a ne je v zadnjem času zasulo vse dotične rove. Našlo se je tudi do-Hti bakra in srebra, vendar pa je poleg produkeije zlata industrija h kožami in ribarstvo -najvažnejše v deželi.
Ko se je sklenilo dne 28. mtoija 1861 pogodim med Združenimi državami in Rusijo, j»* izdal kongres v juftgu 1867 pojrtavo, s katero se je raztegnilo colninske i ti parobrodne jmstave tudi na Alasko in odposlalo se je na lice me-, sta zvezno vojaštvo, katero se je |ka deset let pozneje odpoklicaio. Nato je sledila dolgu peri joda bre/postavnosti in zločinov, dokler se niso meščani Sitke obrnili j . na British Oolumbijo za pomoč.; Šele lota 1884 se je raztegnilo po-J stav«- države Oregon tudi na Ala-j sko, imenovalo governerja ter uvedlo redno administracijo. Od leta 1900 naprej je Alaska tudi zastopana v zveznem kongresu. 4 i lede tavaze so bile stvari do pred tremi leti še prerej slabe, dočini se j«» množil ladijski promet na rekah, ki ho plovne do nekako •HKHJ milj, a proste ledu 1«- tekom štirih ali petih mesecev na leto. Sedaj ije že več železnic ter se govori o novi železnici v A1 a« k i, namire*"* skozi Yukon ozemlje, British i'olumbijo v Seattle v državi Washington.	i
Kar se ti*-e ptrtjedalstva, se ga igo j i le za lokalni trg. V dolenji Tanana dolini je obdelanih nekako 30,<HM) akrov zemlje ter dozori Žito le pod naj!>olj ugodnimi razmerami. Nasprotno pa uspeva krompir ter različne vrwte sočivia.' V Ramparl ob Yukonu. v bližini polarnega kroga, se nahaja pre* iskusna postaja zveznega poljedelskega departments. Jagode je najti jx>vsod in krasne cvetke u-apevajo celo v ittjbolj severnem delu tekom kratkega poletja. Va/Jiost ohranjenja gozdov «e je spoznalo v pravem času ter je več narodnih reservacij, ki obsegaj*; nekako 2000 kvadratnih milj Brez gozda so Aleuti, j>olovica Alaska-polotok«i ter nekaj okraja v Alaski sami.
Razven data, srebra in bakra je najti tam tudi obširna premogovna polja. Produkcija premoga pa ni bila kljub temu velika, k*j-ti nikoli ni prekašala vrednosti $30,000 sva leito.
Ribamtvo in industrija s kožu-liovino Kta največjega pomena za' Alasko. Ki bars k i urad trgovskega departimentia je iwtanovil posebni , oddelek za Alasko. Kože morskih | psorv ter so verni h lisic s Pribilofr otokov, severno od Aleutov, se < preteklem letu ni več prodajalo , na londonskem trgu, temveč jih ^ prodalo v St. Louis. Te koče pri- 1 naša j o vsako leto nad $50,000. ] Poleg tega pridejo se kože nad tisoče medvedov, bdbrov, risov.1 volkov in drugih živali, ki «o ime ' le leta 1913 vrednost bl«u 750 ti-] **k. dolarjev.	L
Zelo ee je ran ila ribarska indti Mtrija ter se je ustanovilo veliko število tvora »c, v katerih se kan- \ »ervira ribe.
Alaska je bogata na gorah. Dvi- j gajo se do višine 8000 čevljev, in sicer v bližini canad&ke meje. K najvaajim goram dežele je priste i vmti Mount McKinley, ki je visok« i 20,900 čevljev, St. Elias, 18,000 1
k čevljev, Logan. 19,000 čevljev in druge. Šestnajst vulkanov (ognjenikov) v deželi je ugaslih, Sest pa še delavnih.
Prebivalstvo Al as k e je znašalo glasom zadnjega štetja 64,356 o-seb, med katerimi je bilo 30,500 te belcev, dočim so ostali domačina, i- Eskimi, Indijanci, Kitajci in Ja-r- ponci. Azi'jati so povečini ^apo-a sleni pri konserviranju rib. Dole mačini, stanujoči na Aleutih, so i- glasom porroeila generalnega ma-nj jorja GreeJey-a, ki je bil devet let k zvezni poveljnik na Alaski, kaj a zanimivi ljudje. Vere so grško-e katoliške, miroljubni, pošteni, pridni ter se zamiimlago za vsako-ii vrstna dela. Y zadnjem času ni ;
>	več mamjkalo £ol in misij on ov.
I-: Dasiravno je dežela bogata na ( i- divjačini in imanjše vrste, se je v( vendar /e uvedlo regulacijo lova ;
in lovci smejo ubiti le omejeno c število jelenov, srn, severnih je-a lenov, gotskih ovae, medvedov ter 1 i divje perutnine.
>, Otto von Kotzebue, sin znianega < f> neruskega pisatelja, je razkril kot i- poraanik v ruski armadi leta 1816 J ne le zaliv, imenovan po njem in i nahajajoč se na južno-iztočneni
-	delu lie riti go ve ceste, temveč tudi
. i fenomen ali prikazon, o kateri se ( i- j<* dolgo časa dvomilo in katere j l* »i bilo mogoče pojasniti. Šlo je j
>	namreč za 40 do 50 čevljev visoke
i ledeno maso ob reki Kovak in Ma- •
•	lespina ledenem plazu, na katerem i , uspeva mah. trava, različna dre- -i vesa in med njimi tudi do 80 čev- ;
>	ljev visoke smreke, ki imajo svo- , . je korenike v G do 8 čevljev eev-i|
•	ljcv globoki blatni zemlji.
i Vspričo sedanjih svetovnih lan- ,
-	pletljajev se je tudi skoro popol- j i noma pozabilo na Alasko ter na (
i njene naravne vire, katere pa je j treba še dvigniti. V člankih, ka- j . tere smo objavili pred časom, se j . je poročalo, da bi se s premogom, ( j ki leži v notranjosti Al ask e, lab- j. . ko zalagalo cele Združene drža- , ve. Sedanja produkcija premoga t . v notranjosti Alaske je malen- ^
kostna ter se bo najbrž poseglo L po zalogah v Alaski šele tedaj, ko c . bodo domači viri precej izčrpani. r
i j--
J	j
.j Grška.
_ j
Francoska bo vrnila Grški bojne ladje. — Jonnairt je končal svoje '
delo. — Odpoklican v Pariz.
______K
Atene, Grško, 1. julija. — Pri- J šlo je do sporazumljenja, po katerem bo Francoska vrnila Grški -bojne ladje, ki se nahajajo v Sa-lamis, deset milj zapadno od A-ten.	s
Senator, ki je dokončal svojo i: m i sij o na Grškem, se bo v krat- j] kem vrnil v Pariz. Danes je imel j, dolgo konferenco s kraljem Alek- n sandrom in ministrskim predsedni- ^ kom Veuizelosom.	i,
Vojni minister je izdal poziv na vse častnike in moštvo, da prise- s žejo zvestobo kralju Aleksandru. z Svobodno mišljenje bo prvi in jj poglavitni princip nove grške via-de.—	„
' l radniki, ki so bili nasprotni mi-n istrskemu predsed: iku, pa so se zadržali pasivno in so izpolnjevali svoje dolžnosti, bodo obdržali svo- s ja mesta. Uradniki pa, ki so posre- v dovali v političnih strankah in & svojo uradniško moč porabili v u to, da so nasproto\ ali liberalcem. u btxlo odpuščeni in kaznovani.
Sodnijsko bodo pa zasledovali ,| one, ki so povzročili dogodke v n decembru, ko so grške Čete streija- jj 1 le na francoske čete, ko so se izkr- či eavale v Atenah. Celo ministre ne s bo varovala njih imuniteta. Ka- ti žensko postopanje se bo tudi pri- Jj čelo proti ministrom, ki so bili v n urada od februarja 1915, ker so i kršili ustavo.	sj
i Solun, Grško. 1. julija. — Pro- j( vizorična vlada, katero je pred z< ilevetimi meseci vstanovil Venize- h los, se je danes prevstrojila v vlado združene Grške. Uradniki pro- fo vizorične viable se vračajo v Ate- p ne. V Solunu vladajo normalne b razmere. Grške parobrodne druž- v« be naznanjajo, da se prične plov- v ba med Solunom in drugimi grški- <1 mi pristanišči.
j '	d
Cesar Karol v Monakovem.	n
Amsterdam, Nizozemsko, 2. ju-	li
lija. — Avstrijski cesar Karol in	z
I cesarica Cita sta dospela v Mona-	s
kovo.	B
Sprejela sta ju bavarski kralj	t
in kraljica.	s
Stavka v Arizoni	r Globe, Ariz.. 1. julija. — Danes	s je zastav kal o 92 odstotkov delavcev. ki so zaposleni v bakrenorovih	i
l^T^^86 ^^ ^ i
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN BOJAKINJS,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-' komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Respet John No. 333592 Rohs Anna
No. 329638 Rosman Heinrich No. 329983 Samide Frank No. 330721 Seničar Anton
No. 330718 Shmautz Mary No. 330851 Sinčič John No. 330762 Skufca John No. 44808 Smalcel Math.
No. 331010 Sodeč Anton No. 329694 Spaniček Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Starčevi« Job ana
No. 331070 Strumbelj John
No. 330602 Šumrada Jolin
No. 329941 Tehler Anna No. 328896 Tekavec Frank
No. 329745 Tisehler Frank
No. 330232 Trbežnik Martin . No. 331091 Turk Iven
No. 260647 Turk Jernej
No. 2ii9741 Turšič Frank No. 333841 Varzieh John
No. 44739 Anton Vever No. 329670 Virant Frank
No. 44488 Yaklisch John
No. 330404 Zagrar Frank No. 331286 No. 260598
Bachnik Frank	Krivec Jernej
No. 329639	No. 333635
Bartol J.	Kukec John
No. 330733	No. 329697
Bear Dan	Kulovic Josip
No. 260638	No. 330772
Blatnik Joe	Laurič Anton
No. 330326	No. 330640
Bobič Vajo	Lenaršič Josip
No. 260583	No. 44555
Boje Frank	Lesh Anton
No. 44527	No. 260645
Božiekovič Djuro	No. 26(5608
No. 260581	Levar John
Braun Mary	No. 44372
No. 260643	No. 44815
Brlogar Frank	Levstek Frank
No. 330734	No. 331362
Uebular Alojzija	Loknar Anton
No. 44675	No. 260599
Derganc Anton	Mastnak Frank
No. 44798	No. 329776
Dokusovič Stif	Meden Gasper
No. 260630	No. 44415
Dolar Valentin	Meden John
No. 330086	No. 331014
D\oršek John	Merkun Anton
No. 329710	No. 331355
Jaklieh Louis	Mihelič Peter
No. 329634	No. 260590
No. 331028	Mikolič Josip No. 331062
Janeš Jožef	Milavec Matevž
No. 329909	No. 330627
Janeš Anton	Modrijan Frank
No. 260618	No. 44346
Jerele Mihael	Oswald Joe
No. 329612	No. 260621
Ješelnik Antonija	Oswald Luise
No. 330805	No. 260632
Kamnikar Edvard	Paternoster John
No. 333822	No. 333673
Kastelic Franc	Poje Janez
No. 329725	No. 334065
Kastelic John	Pekol John
No. 44708	No. 44749
C. E. Kinzie Mrs.	Poldan Marko
No. 331554	No. 44518
Klepec Frančiška	Poncir Franc
No. 330869	No. 331088
Knaus Marija	Potochnik Val.
No. 328900	No. 330676
Knaus Joe	Rajšel Anton
No. 329633	No. 331288
Košir Frank	Rajšel Jozef
No. 329631	No. 44271
Kostrevec Mary	Rak Ferko
No. 44844	No. 330001
Kovač Frank	Rakuš Agnes
No. 260641	No. 330060
MOŽJE VSAKE STAROSTI
j AKO NISTE motni kst M morali Mti, I AKO NISTE naoisi kot bi morali biti 1 AKO SE ČUTITE ntnijenesa, sUbotacca, izrabljeneca
JU VITO TABLJCTE ZA NEMOČNE vam bodo gotovo pnnpte, kakor ss tisočerim dm-gun. Pošljite danes 1 dolar sa eno škatljo aU 5 dolar
jev za 6 Skatelj ter si vratte in oknplte ho«, eoersi-
I jo. krepost in saaoinoot svoje mladosti
Naslov: JTJVITO LABORATORY, [Sooth Hill BfcMMh S.	flll^nh. Pa
QLAR NABODA, 2. SUti. 1917. T
Q	llPriMn 1___11
riilffU umu a
t _
(Nadaljevanje).
0 — Ona je divna, Weber! — jt vskliknil Trbojevie, ko so izginile
0	v nunsko cerkev. — Ta fni obra-
*	zek, — temna, polt, bujni lasje, kradlo oprsje, vilinski stas in —
" oh, — te čarobne črne, črne oči! " Prijatelj, jaz sem že zaljubljen v 3 to pikantno 'ribico'!
— Ob tem času — na večer —
*	jih lahko srečaš ali pričakaš skoro j vsaki dan, — je odgovoril Weber. ' .— Torej je tako pobožna T —
>	Vrag vedi potem...
-	— Ha, ha, am ice, to naj te ne
1	straši! Na ulici se Monike in Venere kar nič ne ločijo! Mojo bese-
1 do, da je tako! Torej veliko srečo!
-	Jaz moram svojemu stotniku!.. i Servus!
>	— Servus! Gratias, amice!
In še tisti večer je pričakal dr.
*	Trbojevič skrit za drevorednim kostanjem ter jih iz dalje zašle-
i doval prav do doma. ..
To pa je ponavljal odslej vsak » večer.
i S kakim uspehom?---
i	o
1 Pohujšanje, bodisi da pride v obliki slabe knjige, nedostojne sli-
-	ke. nenravne glediške igre ali pal resničnega nemoralnega dogodka, je kakor slana nežnim brstom cvetoče breskve. Ni treba bas hudega mraza, in že stoji v jutru drevo, ki je razveseljevalo tvoje oko še na večer s svojim belim, sva-tovskim oblačilom pomladi, črno,
I poparjeno, velo...
Jedna beseda, jeden pogled, je-den sam dogodek, in mirnost, čistost dotlej nedolžne duše je izgubljena za vselej...
Dokler je človek že nerazumen in nerazvit otrok, pregleda, pozabi marsikaj, kar bi mu sicer škodilo. Ko pa se jame presnavljati kri po njegovem organizmu z — dvojno hitrostjo, ko se jamejo gibati v njem vse življenske moči in življenski sokovi, ko postaja deček mladenič, dekletce devica, tedaj je človeška duša nalik bohotna. neorana ledina.
S hrepenenjem in plodovitostjo jemlje vase nove misli, nazore, — vtiske ter jih s čudovito hitrostjo preosnavlja v svojo last, — v svojo kri.
Tedaj je človek pohujšf rju najbolj nagnjen ter zanj najbolj do-! vzet en. Doba pubertete je mladini ' najopasnejša ter zahteva od rodi- : teljev in vzgojiteljev podvojeno in : potrojeno pazljivost! —
Albina je bila sama sebi prepu- ' ščeno dekle.
Teti se nista nikdar ločili od svoje hiše v Hrastju molčeči go-s-podar jo je videl le pri obeilU in 1 pri večerji, gospodinja pa jo je je-i] mala seboj le k večernim cerkve- 1 nim opravilom, dočim se ni za njo ' ni najmanj pobri^a'a. Hlineča naj' •eunaj pobožnost, je živela v istini ; le svojemu nadporočniku.
In tako se je zgodilo, da sta s* s Heleno znosili brez skrbi po ra- • znih virih romane Zole, de Kocka. 1 Strindberga, Casanove — razprave
zdravnika Mautegazze, Dekamero- ]
! 1
na in se druge knjige, ki sodijo J le vxlraslemu človeku. Mladini pa so strup! — Prebirali sta ta dela z nepopi-sno radovednostjo in nenaravno,5 vstrajnostjo Saj sta videli in sh j] šali marsikaj sličnega tudi doma,S inej gospodom in gospo očitno, pa * mej Webrom in gospo skrivaj.. , In kmalu ju je prešinila želja. 4 da bi še sami doživeli kaj podob-^ nega! Nepopisno hrepenenje po * ljubezni se ju je polotilo, da sta ( često po cele ure postopali po trgih in drevoredih vedno s tiho, a 1 tem strastnejso željo po objemu \ in poljubu tega ali onega lepega 1 moža...	5
Neke noči pa je mej jokom in ^ smehom zaupala Helena svoji pri- < jateljici, da je že dosegla svoj v- 3 zor; da ljubi in da je ljubljena — 1 brez pogojev in brez vprašanj...
Komptoari&t najveljavnejse lju- 1 bljanske kupčijske tvrdke jo je v par dneh osvojil vso. In z neko blazno lehkomiselnostjo prvič z -1 vso strastjo zaljubljenih žensk je 1 vživala vsa blaženstva. katera nu di človeštvu ljubezen...	-
Kadar pa je bila z Albino sama doma, tedaj je je z živimi barva« mi, s čudovito zgovornostjo slikala vse doživljaje, vse skrivne prizore, katere je preživela na svojih sestankih s komptoaristom, ter mej odkritosrčnim pripovedovanjem vnovič vživala vse minole sladkosti...
Albini pa se je mej takim pripovedovanjem hrepenenja in zavisti krčilo srce!
In nje, ki je lepša od Helene, ae ne lot| nihče, katerega bi i ona —
^ % i
O, da bi jo hotel ljubiti oni ponosni, postavni in bogati jednolet-' nik. katerega vedno srečuje! Ka-| ko občudovalno, roteče in hrepe-. nece jo pogleduje lepi doktor! .. a Zakaj jej ničesar ne reče, ne pi-; še? —
Naj li začne ona t---
V takem duševnem in srčnem , razpoloženju je našel Trbojevičev * šopek Albino.
Kot zrel sad mu je padla v naročje. ---
; • * •
Malo tednov za tem je pravila že Albina Heleni svoje doživljaje ki pa so bili — še lepši! , Ko pa sta se nekega večera srečala naša parčka 'slučajno' na istem prostoru, tedaj so sklenili
i med seboj najboljše znanstvo____
Celo noč!
Drzni in odločni Trbojevie je pregovoril dekleti, da sta jima dovolili sestanke v njihovi sobi. : kjer jih ni motil nihče...
Premetena ljubimca sta se pa dogovorila še mej seboj ter obi-skavala vsak svojo ljubico takrat, kadar je imela njena tovarišiea sestanek drugje...
In ljubezen je cvela bujno!..
IV.
—	Hoj, hoj, gospod Grebene, vi tudi še doma? Poljščak bo godrnjal kot medved v brlogu!
Tako je govoril postaran, majhen kmet rdečih, gostih las z veliko grbo na hrbtu Grebenca, ki je stal mej vrati svoje prodajal-niee. Levico je tiščal v bodničuih do kolen segajočih hlačah, ki so bile še vrezane po faconi. Na no-, gah je imel ogromne črevlje na kveder, katerih štibale so bile dva krat zgubane tako, da so se vide-' le od blata in kravjih odpadkov zamazane gate. Obraz je imel ši-; rok. pegast in ščetinast.	!
—	Kaj bi godrnjal! — mu je | odgovoril prodajalničar. — Veseli naj bo, da je krajni šolski nadzornik in predsednik našega šolskega sveta — saj zaslužil ni te časti, in, ako bi hotel jaz — ej, Zdražba, škoda, da se takrat še nisva tako poznala! Vi ste mož za to, kakor nalašč!
—	No, no, gospod Grebene! — se je branil prihuljeno se noseči Zdražba, — nisem sicer učen, kakor vi, ki ste izštudirali vso la- 1 tinsko šolo tam pred ljubljansko
j škofijo, — ali pa to že rečem: pisati in brati razumem vse glad-kejše in lepše nego ta-le Poljščak. . Kar je res, res. Ali ste ga slišali1 zadnjič, kako je jecljal, ko nam je prebiral tisto pisanje od okrajnega gospoda inšpektorja? Ila. gotovo mu je je prečrkal učitelj pred sejo desetkrat, pa ste ga mo-, rali še vi reševati iz stiske. No pa, j to je le mej nami tako govorjeno.; -7az namreč nočem, da bi se reklo:! I Zdražba' je nevošljiv Poljščaku.' — zabavlja, ker bi bil sam rao' župan in vodja šolskih mož. Povem samo po resnici, zakaj: kar je res, je res! Ali ni tako, gospod Grebene ?
—	Popolnoma res, Zdražba, — mu je pritrdil prodajalničar. —
! No pa, to vam rečem: ni še vseh dnij konec, in kar še ni, se še vse lahko zgodi. Mojo besedo, Zdražba, da bom deloval na to, da bo-1 ste črez dve leti vi to, kar ste kot „ i razumen in najbolj premožen so- ' ! seskin mož že davno zaslužili. Tu je moja roka. da bo tako!	'
Pomolil mu je svojo desnico. — Zdražba pa je z zadovoljstvom, a ! vendar z nekim izrazom nezaupno-sti v svojih svinjsko majhnih o- s čeh prijel za Grebenčevo roko. *
—	O, o, vem. da ste moj pri ja- [ * tel j. gospod Grebene; — vem pa,* tudi, da vaša beseda pri gospodi^ in v naši soseski zaleže več kot r marsikoga. Ako se to zgodi, po-j1 tem vam se ne bo treba bati več. \ da bi se vam odrekala licencija -za žganje in tobakarno. Kar je res, je res!	i
—	Dobro, dobro, Zdražba. — mu je prikimoval živahno Gre- ž bene, pa pristavil:	£
—	Sedaj pa poj diva! Brez na- < ju itak ne morejo začeti, še manj T pa kaj skleniti...	ž
—	Ker ničesar ne razumejo! — j je vtaknil hitro Zdražba.	s
—	Tako je. Sami kimovci so, —J z kakor se pravi. Ali ni I'es?	1
I —r Ivar Je res, je r«. Sami ki-
. m ovci!'
I — Tako je. Učitelj pa mora trobiti v Poljščakov rpg, ker mu je zet. Najina dolžnost je torej, paziti in delati na to, da se v šolskem svetu prav sklene in dobro izpelje. Zdražba in Grebene morata biti kot Peter in Pavel mej svetniki ; vedno skup, vedno iste ga mneina in govorjenja. Ali ni res?
—	Gotovo, kar je res, je res!
—	je pritrdil kmet Zdražba. — i Sicer ne doseževa ničesar.
V	tem pogovoru sta prišla do jednonadstropne hiše, pred katero je rastla stara lipa in pod ka.
■ tero se je pojala mej krikom in vri kom triuna bosopetnikov.
—	Strupenski kriČaji, ali bode-te tiho! — se je zadri nad njimi Zdražba. planil med nje in oplazil s svojo koščeno roko dvoje troje dečkov po hrbtiščih, da so zajokali, dočim se je ostala truma smeje razkropila.
—	Vso to kačjo zalego bi čld-vek pobil: pretepal bi jih, da ne bi bilo zdravega mesta! Tako divjih in surovih otrok nismo imeli nikdar poprej. Se ve, naš sedanji učitelj se bolj briga za karte in pijačo! — je sikal Zdražba. ko so se poskrili otroci, dočim je Grebene tiho smehljaje opazoval kme tovo razjarjenost.
Potem sta stopila v hišo.
V	veži ju je sprejela košata, dobro rejena kmetica, županja. Za mizo je široko sedela in srebala iz velike lesene žlice kislo mleko, ki je stalo v obširni, pisani latvici
, pred njo.
j — Ponudila bi vama, da malo pozajameta, zakaj ni boljšega po leti kot kislo mleko s smetano, — ali dedec že skoro jedno uro rohni, ker vaju ni od nikoder. Kar j hitro privzdigujta pete! — jima j je dejala pol resno, pol šaljivo. 1 — Ali so že vsi skupaj? — je vprašal Grebene, dočim je Zdražba molče krevsal po stopnjicah navzgor.
—	Vsi menda, razun Jančarja. Aha. je že tu! — je odvrnila županja in jedla počasi dalje in pre mišljeno žlico za žlico.
Mej vrati se je pokazal dolg. suh kmet. golorok in s cokljami na nogah. Ves je še smrdel po srno j n, katerega je menda ravno kidal.
—	Dober večer vama Bog daj!
—	ju ogovori, pa pristavi:
—	Oh, mati, vam se pa res bo-
Mr. CHARLES F. EICHARDT-a,
katerega vidite na tej sliki, ni treba predstavljati našim čitaite-ljem, ker jim je dobro poznan že več let.
Pomagal je H. H. von Selilicku. slovitemu naravnemu zdravniku, da je razširil med našimi ljudmi ; RoLgtaraki krvni čaj, in to prizadevanje ter težavno delo je pri-■pomoglo, da je postalo to narav-!no sredstvo, kakor tudi Marvel | Products Co., poznano in priljubljeno v vsaki slovenski hiši v Ze-dinjenih državah.
Mr. Charles F. Eichardt je kot ravnatelj zunanjega urada Marvel Products Co. pustil svojo službo -in je sprejel mesto pri Mollim-ger Medicine Co., toda po kratki odsotnosti je prišel nazaj ter zopet sprejel bolj dobičkonosno službo pri Marvel Products Co., kjer je pripravljen poatreči svojim tisočim prijateljem in odjemalcem z isto prjaznostjo in točnostjo kot prej.	(Adv.)
Ije godi že tu na svetu, kakor se bo meni enkrat v nebesih, če me bodo hoteli gori. Pa stopiva, gospod Grebene, sicer zamudiva!
Sla sta torej v prvo nadstropje, kjer je iz jedne sobe donelo glasno govorjenje in vpitje:
—	Ali je sedaj osem! — Vrag ■vam bodi načelnik! — Jaz odložim ta posel, če se bo kaj takega ponavljalo!
—	Pred izbinimi vrati pa izpre-govori nakrat Grebene:
—	Kaj pa vendar misliš, Jančar? Sedaj te čakam že dva meseca za tisti dolg; ti se pa niti toliko ne oglasiš, da bi se opravičil! Kaj si pozabil, do kdaj sva se zmenila?
—	Oh, oh. gospod Grebene, nikar ne bodite hudi! Saj veste, da sem tak revež, da se menda celo vragom v peklu smilim. Cel bo-1 žji dan se garam in ubijam, delam za dva hlapca, ne privoščim' si niti griži je ja kruha preveč, a —1 vse zastonj. Po zadnji toči in po-' vpcfrnji se kar ne zmorem, — je
javkal kmet in obupno mahal z rokama.
—	Pa 5aj si vendar prodal četvero prašičev! — Dal bi mi lahko vsaj sto goldinarjev. Sedaj te pa res ne morem čakati dalje; plača ti morarm še ta teden velik davek. Hudo mi je, ali... moram te tožiti, ako nočeš...
■
—	Oh, gospod Grebene, nikax tega! Res je, da sem prodal prašiče. toda sem moral plačati davke in v prodajalniei dolg. da morem še naprej dodati na upanje; pa otrokom sem kupil nekaj obleke, da ne bodo nagi. Vse je bilo že popadalo ž njih! Tako mi ni o-stal niti krajcar preveč! O, gospod !...
—	Vse lepo, Jančar, toda kar moram, se ne da zabraniti. Denar moram dobiti jednem tednu! Iz-
I posodi si ga pri Zdražbif
(Dalje prihodnjič).
i REŠIMO SLOVENSKI NAROD __LAKOTE I_
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za. zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-Ž ARKI.
. Jaz vam povem, če morete biti
SSt&SlI/	vam P°vem natančno, kaj je
m^ "^š&MS&Lftk	pravzaprav vaša bolezen,
t iki&i^išm1	rabim le najnovejše znanatve-
firjWj	ne metode in iznajdbe,
HMiDi IMB^K^fi Ja* imam sam leke in laboratorij.
Jas rabim le pravi Neosalvarsan,
Ja* ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni Jaz sem specialist i večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MO&KE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
.^sr,-"JSSiF
j *aaJ#*a4Nl*lmw 408 aESSAVENUE
St
Jugoslovanska
_
H
Katol. Jednota
si
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY . MINN.
OtJkVKI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Cone-ms a g h, Pa.
Podpredsednik: LOUTS BALA XT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
(Harm tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. GLarni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, SaUda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, P*.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So, Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPN1K, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Meeaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odbralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
E. L. Travis,
•lan medtiržavne trgov, komisije.
je na našem resničnem življenju! Pri njegovem podkupljenem pogledu živiva jaz in vi, Xastenjka. ; tako leno, počasno, velo; pri Aje-goveni poglodu smo mi vsi tako | nezadovoljni s svojo usodo, tako ! ^e libitum s svojim življenjem' In res, glejte, kako je na prvi pogled med nami hladno, žalostno, nekako srdito... Vibožci! misli moi sanj alee. Pa kaj ni čudo, da misli! Poglejte na tc čarobne prikazni, katere se zedinjujejo tako očarovalno, tako čmerno, tako brezbrižno in široko pred njim v tako čarobno, odušcvljeno sliko. ;na kateri je na prvem načrtu kot prva oseba naš sanjalee sam s svojo drago osebo. Poglejte, kaki raznovrstni dogodki, kak brezkončni roj oduševljenib sanj! Morda s«- poprašatev kaj on misli ' ( emu vpraševati vse to? Pač vse misli... Xe, Xastenjka, kaj je njemu, kaj njemu, lahkoživemu lenuhu, o onem življiinju, ka-tem ljubiva midva? On misli, da je to življenje ubozno, žalostno, me da hi slutil, da morda udari kdaj tudi njemu žalostna ura, ko odda za cn dan tega tužnega življenja vsa svoja fantastična leta. in to če ne za radost, ne za tsrečo, in ne bo hotel izbrati v tej uri tu-g»>, kesa in nehranjenega gorja. A dokler št* t<» ne nastopi, ta grozni čas. si on ničesar ne želi, ker je vzvišen nad žeti j a mi, ker ima vse, ker je presit, Ker je sam u-metnik svojega življenja in si je ustvarja vsak čas po svoji volji. In še tako lahko, tako naravno ustvarja ta pravijiški, fantastični svet! Kakor da to ni prikazen! Včasih kar naravnost veruje, da vse to življenje ni vzbaijenje čuv-stva, ni zračna prikazen, ni slepljenje domišljije, temveč da je to resnično, pi-a/vo, isMiufto! Zakaj, ;povejte, Xastenjka, zakaj postaja človek v takih časih potrt? Zakaj, po kakom čarovništvu, po kaki neznatni ne vol j i začenja hitreje biti žila dero solze iz sanjaleeviii oči, gore njegova bleda, mokra lica, ter se napolnjuje s tako neizmerno olajšavo vse njegovo bitje? Zakaj minejo cele noči brez spanja kakor en migljaj v nepretrž-nem veselju in sreči, in ko bliskne zarja z rdečim žarkom v okna ter dan razsvetljuje otožno sobo a svojim negotovim, fantastičnim svitom, ko se vrže pri nas, v Pe-trogradu, naš sanjalec, utrujen in izmučen v posteljo in zaspi s srčno tesnobo radi odusevljenja svojega bolno-pre4 rešenega duha ter s tako muvno-sladko bol est i jo v srcu? Da Xastenjka, izraotiš se in nehote, nevede verjame«, da prava, Lstinita strast vznemirja njegovo srce, nehote verjameš, da je nekaj živega, čutečega v njegovih breztelesnih sanjah! In glej, kaka prevara — ljubezen* na primer, se je prikradla v njegova prea z neizmerno radostjo, z vsemi hudimi mukami... Le poglejte ga in prepričale se! Ali verjamete, mila Xastenjka. ko ga gledate, da <m res nikdar ni poznal one, katero je tako ljubil v svojih orne čeuih sanjah? Morda jo je videl samo v depihuh prikndk in M
Bele noči
SENTIMENTALEN ROMAN. (Iz spominov sanjalca.)
Ruski spisal T. M. Dostojevskij.
nun je samo sanjalo o tej strasti! Morda res nista prešla z roko v roki toliko let svojega življenja — sama, zavrgla ves svet in zedinHa vsak svoj svet, svoje življenje z življenjem drugega? Marini ona v pozni uri, ko je praeel čas ločitve, ležala, jokala se in tugovala na njegovih prsih, ne da bi slišala vihar, ki je razsajal pod temnim nebom, tne da bi slišala veter, kateri je odpiharvai in odnašal sodze z njenih črnih trepalnic? Mari je vse to sen — tudi ta otožni, zapuščeni in divjo, samotni in žalostni vrt s stezicami, zarastli-mi z mahom, kjer sta tolikokrat hodila sama, nadejala se, tugovala, ljubila, ljubila drug drugega tako dolgo, tako dolgo in nežno! In ta čudni, pradedovski dom, v katerem je živela ona toliko časa samotno in žalostno s starim, mr-mravim možem, vedno molčečim in srditim, kateri ju je strašil, ker sta bila plašna kakor otroei, ko sta oibupno in bojazljivo tajila svojo ljubezen" Kako sta se mučila, kako bala, kako nedolžna, čista je bila <njuna ljubezen in kako — to se raizume, Xastenjka, — hudobni so bili ljudje! In liože moj, je li mari ni srečal potem, •cfetleč od bregov svoje domovine, pod tujim poldanjim, vročim nebom, v davno večnem mestu, na bliščečem plesu, pri gromu godbe, v palazzo, gotovo v gpalazzc, utopljenem v morju iuoij, na onem balkonu, ovitem z mirtami, cvetlicami, kjer je tako hitro snela svojo krinko, ko ga je spoznada. ter zašepetala: "svobodna sem", in stregla se je ter vrgla v njegov objem, navdušeno sta vzkliknila, pritisnila se drug k drugemu ter migoma pozabila gorje, ločitev in vse muke, otožno nišo, starčka, mračni virt v daljni domovini ter klap, na kateri se je aizta-gala ona s poslednjim strastnim, poljubom iz njegovega umolklega v obupni muki objema— O, kaj ne, Xastenjka, da vzprhtiš, zmešaš in zardiš kakor učenec, kateri je u-prav stisnil v žep iz sosedovega vrta ukradeno jabolko, ko odpre kak velik, zdrav fantič, veseljak in šaljivec, vaš nepoklicani prijatelj, vaša vrata in za kriči 7 kakor bi ničesar ni (bilo: "uprav prihajam ia Pa\lovska!" Za Boga Stari tgrof je umrl, prične se ne izmerna sreča, — a tu prililajajo ljudje iz Pavlovska!
(Dalje prihodnjič).
dolargev. To je že prav čedna svoja. Lepo število železniških vozov m se dalo kupiti za ta denar. Toda gospoda ne poseduje železnice ^ato, da bi Ž njimi ustregla potrebi naroda, temveč v pni vrati zato, da kupdči miljone. Tako n. pr. je bil tudi lep čas pred vojno, ko je razsajala brtszposeinost, da bi se zagotovilo za ' bolšje*' čase dovolj tovornih vozov. Toda tedaj vpili, da nimajo naročit ter da so primorani odpuščati delavce. Sedaj primanjkuje, >n sicer zeio "primanjkuje tovornih vozov ter da-ugih železniških potrebščin O-praviieujejo se zop*t, da ne dobe wadoetno število delavcev.
Tak je kapitalistični sistem. Tako bo tudi ostalo, dokler no bo ljudstvo pričelo rabiti svojega razuma pri volitvah. Odpomoči se da tem razmeram edinole, ako se podržavi železnice, kakor tudi vsa druga pi-onietna sredstva. Ko se bb to zgodilo, tedaj ne bodo železnice obstajale samo za dobiček posameznih oseb, temveč za dobrolnt vsega naroda.
V New Yorku so našle oblasti na -stotisoče funtov razne zelenjave, katera je bila vržena stran ker je bila že gnjila. Preiskava je dognala, da so to zelenjavo pu stili segnjiti in potem pometati med druge odptadke mesta brezvestni veletrgovei in špekulantj-e. .Storili so to zaradi tega, da so laž-
je povišali cene ostali zelenjavi. Newyoržki mestni zdravnik je izjavil, da hodi na tisoče otrok v šolo lačnih, medtem ko brezvestni oderuhi pustijo hrano gnjhi, da tem lažje dvigajo cene.
Iz prepira ječa.
Iz Hibbdnga, Minn., se poroča: Jože Slapnikar in Andrej Hren, farmei^a zapadno od Krtzville. sta se prepirala že več meseeev radi pregraje, ki loči njuna posestvu. Te dni je prišel Hren le 9tap-mkarju ter zopet pričel prepir, med katerim je vzel Slapnikar puško ter streljal na Hrena Krogh-so zadele v čelo nad levim očesom m v levo roko. toda niso nevarne. Priče /tega žalostnega do godka so le otroei in ženi prizadetih. Oba so prepeljali v ječo.
Se je bal.ameriike policijo.
Največji prekucuhi v Rusiji so danes oni anarhisti, ki so pred revolucijo v Rusiji bivali v Združenih državah. Ko so vprašali nekega anarhista ki se je šele pred kratkim vrnil v Rusijo iz Amerike, zakaj ni prakticiral anarhizma v Ameriki, se je odrezal: "Vi ne poznate ameriške policije'..
REŠIMO
SLOVENSKI LAKOTE I
NAROD
Kje je Kubanec?
s. R. KIRBY, FRANK GOUZE. predsednik.	blagajnik.
MINERS STATE BANK, Chi&holm, Minn.,
se vam vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino.
Naša banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne. Plačujemo po 3% od hranilnih (19—6 v 2 d)
Rooseveltova konjenica se je 2. julija 1898 utrdila v El Caney in San Juan na Kubi.
(Nadaljevanje.)
— Tedaj nadaJjitjem: Xast»\nj ka, prijateljica moja, ena ura v mojem dnevu je, katero neizmerno ljubim. To j*- oni čas ko ne konča skoro vsako delo, služba in dolžnusti ter v**- hiti domov obedovat, spat in odptkčit se, tu <f>«» poti pu si irmiiljnje druge vesele reči, katere *e tičejo večera, no*-i in vsega ontalega svobodnega čn-se. Oni ča* tudi naš junak, —- dovolite mi, Nsstenjka, da pripovedi jem v tretji osebi, ker vse to me je zolo sram pripovedovati v prvi osebi, — oni ča« torej koraka za drugimi tudi naš junak, ki tudi ni bil brez tlela. Toda čudno čuvstvo, zadovoljnost se igra na njegovem bledem, kakor nekoliko »gubam-tineni obli.'-ju. Neravno-dušuo gleda na večerno zarjo, kalem počasi gasne na mrzlem pe-•trograjskem nebu. Kaj govorim gleda, ne, lažem: on ne gleda, on opazuje nekako nepremišljeno kakor da je truden, ali da ima ob istem času kak drug opravek, bolj zanimiv predmet, tako da mordn samo mimogrede, skoro nehote se utegne * ozreti na svojo okolico Zadovoljen je., ker je končal do jutra dolgočasno delo, in vesel, kakor učenec, katerega so izpustili iz šolske klopi k ljubljenim ša kini in bgraan. Poglejte ga od strani, Nastengka, in takoj zagledate, da radostno čuvstvo je že srečno vplivalo na njegove slabotne živec in bolno-razdraženo fantazijo. Zamislil se je v nekaj... Mislite, da v obed! V današnji večer? Na kaj gleda tako i Morda na o-nega pramskega gospoda, kateri se je tako svečano poklonil dami. ki ae je peljala mimo njena v bli-Hčeči kočiji z brzouogimi konji? Ne, Nastenjka, kaj so mu mari sedaj vse te malenkosti! Sedaj j še brigat s svojim posebnim življenjem ; nekako hipoma je postal bogat, in odslvaljajoči se žarek «ahajajočega solne a ni zaman tako veselo zabliščal pred njim ter vzbudil v gorečem srcu cel roj u tiso v. Sedaj jedva zapazi ono ce sto, na kaiteri ga je prej p rešene tika najne znatnejša malenkost "Boginja fantazije'*, ako ste žc čstali Žukovskega mila Nastenj ka. je začela tkati s svojo ročno »oko »lato osnovo in razvijati pred njjdm vzore dozdevnega, cud neg* življenja — in, kdo ve, mor da fi je prenesla z ročno roko v sedmo kristalno nebo z lepegn granitnega Uaka, po kateron gre
vo bi ničesir ne povedal, niti te-t-a, kod je hodil, niti tega, kje jo bil sedaj, temveč zaidt-1 hi in zlagal bi se kaj. da bi rešil dostojnost Zato se je pa tudi tako stresel in malone zakričal ter pre-slra-šono ']x>t;ledal krog sebe, ko tra je \ljudno ustavila sredi tlaka prav častitljiva starka in začela ura izprašava t i ]k> ulici, katero je zjfiihila. Z dolgočasnim, kosmatim pogledom kbraka on dalje, jed ve. zapazu jr, da se je nasmeh nil marsikateri mimošedši tujec in obrnil se za njim, ko ga je zagleda!, Lri tki m? ga je bojazljivo ognila neka mala dcldiea ter se glasno za smejala ko je tlebelo pogledala na njegov širok -zamišljen smehljaj in kmtanje rok. Toda ista ianrtazijjji je vzdignila, na svojem igračastem \tzletu starko, rado vedne luisuošedše ljudi, smejočo se deklico, kakor tudi kmete, ka teti tani-Ie večerjajo na svojih barkah, katere so kgradile Fon-tanko. recimo, da je po njej hodil ta čas naš junak, ^atkala šaljivo vse v svoj kana fas. kakor muhe v pajčevino, in z novim pridobit-kom je že stopil čudak v svojo prijetno luknjo, sedel je že k obedu, končal je jesti že davno in zavedel se je šele tedaj, ko je zamišljena in vedno žalostna Matre na, katera mu streže, že vse pobrala z mize in podala mu pipo. zarvedol se in presenečeno se spomnil, da je že pokosil, ter od loč no strmel, kako se je moglo to zgoditi. V sobi je poteranelo; v njegovem srcu je prazno in žalostno; celo carstvo sanjarij se je podiralo krog njega, podiralo brez sledu, brez šuma in hrupa, izginilo kakor sanje, da niti ne ve, kaj se mu je sanjalo. Toda nekak temen čut, kateri ga nekoliko boli ter vznemirja v prsih, nekaka nova želja zapeljivo zgačka in draži njegovo fantazijo ter vzbuja neopazno cel roj novih priksuz-nij. V mali soba vlada tišina; samota m lenoba nježita domišljijo; ta zlahka vrplameni, /zlahkii za kipi, kakor voda v kavniku stare Matrene, katera 6e leno premice zraven v kuhingi ter si pri pravlja kavo. In domdsljija počasi prasne, iz rok mojega sanjalea ne da bi bil še prečital do tretje strani, pa pada knjiga, katero je vzel brez kakoršnega namena. Toda zopet se užg<e, vzbudi, in zopet nov svet, novo, čarobno življenje tabli«či pred njim v svoji btiščeči perspektivi. Nove eanje, nova srečat Nov pok us mikavne-
Velika škoda v Budimpešti.
Amsterdam, Nizozemsko, 1. julija. — Neka brzojavka na "Berliner Taseszeitung" poroča, da so v zadnjih nemirih v Budimpešti de-monstrantje razbili okna na 80 kavarnah in 200 tovarnah. Iz to varen so odnesli mnogo predmetov.
Neko londonsko poročilo pravi, dft je 29. junija korakalo po mestu 25 tisoč, oseb, ki so zahtevale splošno in enako volilno pravico.
Gospodarstvo.
•Neki trgovec, ki se je vrnil iz države Texas, pripoveduje v časnikih sledeče:
"Po mnogih krajih v Texa.su, posebno ob Rio Grande, sem videl velikanske množine zelenjave, katero plačujemo tukaj tako drago in katero so krmili živini. Vprašal sem farme rje, zakaj ne pošljejo pridelke rajši na trge velikih mest. Odgovorili so mi, da bi storili to prav raJdi ter da so tudi upali, da jim donese njah trud dobiček, ker bodo svoje pridelke posebno to leto lahko razpečali. Toda železnice so jim prekrižale ta račun. Ni mogoče namreč dobiti tovornih, vozov. Vozovi, ki zapu-ste južne države, se ne vrnejo več zz vzhodnih mest, ker je povsod veliko pomanjkanje tovornih vozov. Tako se mora krmiti živini dragi pridelek, medtem pa je pri-moittmo ljudstvo plačevati visoke cene po mestih in še mora (povrhu celo stradati."
Tako se toraj glasi poročilo tega trgovca. Kapitalistični tisti so prinesli to poročilo, dm sicer brez komentarja. Seveda njihov poklic ni, da |>i kaj krititiiralL Oni ko v služb«, vladajočih slojev in morajc-pisajti, kakor se od njih zahteva.
Vendar pa je pri tem za pomisliti veliko. Marsikateri se še spominja poročila vlade o velikih dobičkih, ki so jih naredile železniške družbe. Priznali so namreč gospodje sami, da so " zaslužili pretočeno Leto nad 250 miljonov
ntao miiwi vitoD
ZAKAJ VEČ PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 36, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba velja samo za kratek čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za:
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
533 W. 145th ST.
HEW YORK, N. Y.
VPOŠTEVAJTE.
Ak0 ieIite	u nmaloT »rojih sorodnikov, prijateljev, man-
cev, itd-
Ako ielite prodati posestvo, Kilo, trgovino itd,
Ako ielite objaviti trst, leniter, Ulostinko itd. Ako ielite dobiti delavce ali delo zaseben
Ako Ielite objaviti draft t vene naznanila KABITE V8XLXJ
"GLAS NARODA"
"GHas Haroda" dobite ▼ vsaki slovenski naselbini; v vsakem m4-stn, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljabl j enejii in naiboli raziirjeni slovanski list na sveta.
"Glas Haroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500^ 000) iztisih in je torej najboljie sredstvo za oglaievanje.
Cena oglasom bo sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane— Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane	—r—r—	,.
Enkratno iskanje delavce r stane_____
Enkratno islouge dela stane_______——. M M $0 30
Enkratna objava ienitne ponudbe, ialostinke ali kaj
eiMkega stane ------------------$1-00
Enkratno drafttveno naznanilo stane -_______$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnifi •glasih,
~ ->aroSihHB je potrebno poalaB vsaj tudi denar. Naslovite na)
"GLAS NARODA"
^ wwrtlandt Street,	Vew York, M. Y.
Opomba: Rojaki, vpoitevajU. nafte geslo, da ne sprejmemo ogla-eov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo nafte naročnik« pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepzl-* ^aa v naiem listu in ako ga ne opazijo, naj vpralajo proda* mL Posebne Stfjfcg »ajneati joaa vsake» uri
$1.00 $1.00
.......




&LAS NAHODA: g. JUL. 1917.
SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbara
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMTTRTTE
Btdei: FOREST CITY, PA.
hwiifinuM te« 21. januarja 19t2 » driavl Pemuylraak
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. S. TAFCHER, 674 Ahsaj Are., Rock Sprint«, Wja Fodpredaednlk: JAKOB DOJLENO, box 181, Broagbton, Pa. Tajnik: FRANK PAVUJVClC. box 647. Forest City, Pa. PoMoinl tajnik: AVGUST CiOSTlftA. box 310, Forest City, Pa. Blaaajulk: JOKIP MAJUNClČ, 5805 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pametni blagajnik: ANT. HOCUFVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport,
NADZORNI ODBOR: Pradaedatk aada odbora: JOSIP PETERNEU box 9B, Wlllolk, Pa. I. nadaomik: JERNEJ HAFNER, box 0&, Bunline, Pa. t nadsoralk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th SL, Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predalnik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana L poročnik: FRANC TKROP^IČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St. Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Pr. JOSIP V. GRAHEK, 813 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Cfadao fflaatlo: "GUkS NARODA", 82 Cortlandt St, New Tork, N. T.
Cenjen« druStva. odrom« njih nradnfkl so naproSenl pošiljati vse dopis* direktno na glavnega UJnika ln nikakor drugega. Denar naj ae pa po-Ulja ril i no potom po«tnih, ek »presnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor im ne potom privatnih fekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmer* a Miner* National Bank, Fomt City, Pa.
V •lučaju. da oiasljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo "radu glar. tajnika, da a« aamore napako popraviti.
G ERSTAECIvEB:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
'Nadaljevanje'
—	P limite ]>ar krat v pepel n c otmji*<"u. na se bo vnela trska.
Mulat, ki je /. obema rokama ^tiskal noi, je bil že napravil svoj
na. rt - Kakorhitro bo vzvlapolal ©renj na ognjišču, bo zabodel prvega, ki mu bo prijel na pot in zbežal skozi vrata.
Sander je pihal v pepel, toda žrjavice ni bilo več.
—- Hudič na j vzame ojrenj! — Saj ni nič.
ST"I"*«' pray in >«>zite na levo. — T«ni je vo<la — je odvrnil <\M»k.
K«.'»ko je m«' — jo vprašail James, ki se je tudi prebudil.
*§ lN> more pozno je odvrnil Sander. — No, kaj je pa
\ rata >o na si«/aj odpita. — Gotovo je kak pes v sobi?
—	Potem Je pa ta presneti pastir!.. Hej, Hill!
Zander j.	/atem na P rap, dobil čutaro 7. vodo in začel
piti. —
n.* r,, j, uvmno' — \'( W.lj*egra na svetu kot požirek sve
le Vode.
IWbin, če je tnalo /tr.-mja notri — se je oglasil Cook, ki je me Item Mopil k njemu. — Dajte «e meni malo. — Hej, kje so pa p,.t _ h,.k! Wl! Bo*h! Watch! Sem!
l«k..j je pojavila pred vi «11 mi tropa psov. — Zaganjali so se v g(»HMxlarja 11» hoteli na v*ak način v sobo.
,,r'	^ -Hali! — Kaj pa dilate vsi skupaj pri jelenu? —
(>l«n popolnoma zadostuje. — \„. ali bo* šel Watch!
—	Kaj jim pa je ?
Ne vem. — Na vsak način hočejo v sobo.
> leiavik jih je prepodil in zaprl z velikim zapahom vrata.
Sender j. takoj zaspal, l ook se je pa .še dologo časa premetaval mi 1 m 1*0 a jal i vedno bolj nemirni. — Lajali so in praskali ob	kje*- je stala omara.
S"e! __ ( lovek bi r*>nnr. 1 • -- je vzkliknil Cook in *opet vrtal.
Alt vohajo kaj? - Gotovo milijo. ,|H bomo ali na lov.
Znova j« stopil na prag ter začel metati v pse kamenje.
—	Na, tukaj ima* kunalija! — ln ti! — In ti' — Marš' — Vstran!
so s hd n je, četfidi neradi, morali vendarle ubogati.
Uma je - je go«lrnjal t'ook in tipal proti postelji. — Olo
vek ne \idt niti rok.- pr. d .« i.ii No. tukaj je omara____Na «1«*-
110 moram.
--- Tokaj je jMKtrlja — j« odvrnil Sauder.
—	Takoj! — Je odvrnil Took.
In ko je govoril to, je hit oddaljen njegov hrbet komaj dva palca od mu tatovega noža. — MuJat >e je bil namreč naslonil na steno ' ** čakal. — Najmanjši dotikljaj z eospodarjem bi bil lahko polt ubonoM>n za oba.
To.ia rook m« je vseeno obrnil v nasprotno smor, legel je na po-
cteljo in zaspal.
Kmalo j«- zopet zavlanlal v malem prostoru popolen mir. _ R«>
s. it mulat orepričal. da Vsi spijo, je izpil še ostanek mleka in se splavil bre/v!išno nazaj k vratom. — Slučajno se je pa zadel z nogo malo v stol, katerega je bil Cook malo prej odmaknil. — Dva sta zadržala sapo. — Mulat je vedel, da sta se bodisi prebudila, bodisi predramila. — Obetal je in posluha!.
Ne, le predramila *ta se. — Zdaj ie zopet dihata. — Ko je hotel odmakniti stol, je slučajno otipal torbo na naslonjaču. — Obe-mI jo jr preko rame, otipal pu**o in stopil k vratom. — Bila so zaprta. — Počasi je začel odmikati zapah.
—	Kje m> psi? — Morda so še vedno pred hišo, pa si ne upajo lajati, ker jim je gospodar zapretil. — Mulatu je sree silno močno utripalo. — Ne, psi ne morejo biti pred vratmi.
Odpri je vrata.
—	Ali *te vi Mr. Haues? — je vprašal James, katerega je bil prebudil prepih. — Ha, kdo je pri vratih?
Nobeden se ni oglasil, nikjer ni nič rašumelo.
Tat ie pa *tal na pragu, prost. — Mrzel nočni zrak mu je hladil iareča liea.
Ker je mislil, da so psi na drugi strani dvorišča, se je začel previdno plaziti v smeri proti potoku. — Dospel je do bodeče mreie. Kljifb bodicam je splezal vrh nje. — Ko je bil 11a vrhu, so Be mu bU-ie^ zataknile^ mrežo, omahnil je in padel na drago stran.
Doepevši do potoka, je zaklieal svojemu tovariš, katerega vsled teme ni mogel videti. — V vodo. v vodo! — In trenutek pozneje je že sam izginil v valovili.
Par trenutkov pozneje so bili že psi na bregu. — Lajali so in iskali sled.
Tedaj je pa nek mlad pes zasledil zajca in jo vdrl za njim. — Starejši psi so še nekaj časa vohali, slednjič so pa tudi stekli za svojim tovarišem. *
—	Haha! — se je zasmejal mulat, ko je pomolil glavo iz vode. — Dobro sem vas. — Cotton, kje ste?
—	Tukaj — je zasepetal in se priplazil iz goščave. — Prokleto, to je bila pa nevarna gonja. — Ali imaš puško?
—	Ali mislite, da se bom brez nje vrnil?
—	V gore morava. — Takoj v gore. — Tam se mogoče odte gneva zasledovanju. — Naprej po vodi. naprej!
In moža sta začela stopati po strugi navzgor.
Hudiča, kaj pa vendar hočejo psi ? — je vzkliknil James in pla nil kvišku. — Že celo noč nisem zatisnil očesa.
—	Kaj pa je? - je vprašal Cook, ki se je bil med tem tudi pre budil.
—	Kaj hočejo psi? — je vprašal Sander v poispanju.
—	Stavil bi, da so se vrata odprla. — M-islil sem, da je kdo izmeti vas odšel. — ln tedaj so začeli psi 'lajati.
—	Sveta nebesa! — Vrata so odprta in moje puške ni več! — je zakričal Cook in stopil na prag.
—	Ali se da odpreti vrata j. zunanje strani? — je vprašal Sander. —
—	Na noben način.
—	Kako pa potemtakem? — Kako?
—	Na vsak način je moral bili nekdo v sobi! — je divjal Cook.
—	Sele zdaj mi je jasno, zakaj so prej psi tako lajali. — In jaz, osel. sem jih še odgnal!
—	Ali nimate v hiši nobene /veplenke? — je vprašal Sander.
—	Saj je tema kakor v rogu.
Cook je medtem iskal svojo lorbo.
— Strela božja! — Bill! — Bili! — Vstani! — Kam si obesil torbo ?
Pastir je planil kvišku in začel jecati:
—	Na stol. -- Na stol, poleg postelje sem jo obesil,
—	Tukaj ni ničesar! — Hudič je vzel tudi torbo!
—	Kaj takega pa še ne! -— se je jezil James. — V. sobi je bil lopov! — Puško nam je vzel in streljivo. — Zdaj se nam pa lepo snfe je v pest.
Ko so se možje oblačili, je napravil BiH ogenj. — Cook je preklinjal in premetaval pohištvo.
Toda kaj naj store? — Tema je, lopov je pa morda že bogvekje.
—	Čudno, da.so psi utihnili. — je rekel .James. — Najboljše je. če zajaham konja in jim sledim v gozd. — Morda so pa vseeno na pravem sledu.
—	Neumnost! — je rekel stari Lively. — Psi bi ga že zdaj dohiteli in raztrgali, če bi ga našli.
—	Kaj če bi zatrobil? — je vprašal pastir.
—	Veliko ne bo pomagalo, pse pa lahko privabiš.
—	Prepozno še vedni ni — je govoril James. — Eno kroglo imam v pviški in ta mi bo zadostovala.
—	Kje so moji čevlji? — je vprašal Sander.
Deček je zatrobil in kmalo so se zbrali vsi psi krog njega.
—	Na vsak način moramo počakati do jutra. V temi ne moremo ničesar — je rekel Cok. —
Pripravili so konje, si preskrbeli orožje in čakali.
ln ko so se pojavili nad gorami prvi znaki jutranje zore so si odpravili na pot.
Pse so postavili pri potoku v vrsto. — Nobeden med njimi se ni ganil.
—	Tukaj ne bo nič — je rekel starec. — Onstran potoka jih moramo iskati.
Ko so prebredli potok, so psi takoj dobili sled, ki je vodila v temno goščavo.
Sander je jahal zadnji in se smehljal.
—	Kaj se smejete? — ga je vprašal James.
—	Ker ne vrjamem, da bi jih vjeli.
—	Ije brez skrbi bodite. — Glavo stavim, da jih bomo.
Jahali so več kot dve uri. ko so psi začeli naenkrat strašno la-
jiti. — Pred njimi se je dvigal majhen peščen hribček.
—	Tam gori je ropar — je rekel stari Lively.
—	Stoj! — je zaklieal Cook.
—	Kaj je? — so vprašali vsi naenkrat.
Toda Cook ni imel časa, da bi odgovoril. — Podbodel je konja in zdirjal na desno. — Vsi drugi so odhiteli za njim.
Cook se je vstavil drvajset korakov od visokega hrasta in legel, tovarišem je pa zamahnil z roko, naj mu ne slede.
Obstali so in zapazili za hrastom temno postavo, mulata Dana.
—	Vdaj se! — je zakričal Cook. Dan mu je odgovoril s strelom iz puške.
—	Čakaj, pasja duša, jaz ti bom pokazal.
Še pred no se je mulat zavedel, je planil Cook na desno in izpro-— Mulat je zakričal, zakrilil z rokama in telebnil 11a tla. Vse to se je izvršilo z bliskovito naglico.
Sander je bil prvi pri ranjencu. — Dvignil je puškino kopito h-«;a z vso silo udaril po glavi.
—	Ne, ne, gospod Hawes — so mu vsi ugovarjali. — Tako pa ne gre. — Človeka, ki se ne more braniti, se ne sme napasti.
Sander je zardel in osramočen stopil v ozadje. Ranjenca so za silo povezali, napravili iz vej nosilnico, položili jo med dva konja in odfili proti domu.
Nikdo ni vedel, da je imel Dan tovariša v osebi Cottona. (Dalje prihodnjič).
žil.
Japonsko brodovje.
Washington, D. C., 30. junija. — Japonska bo v prihodnje igrala v vojni večjo ulogo kot pa do sedaj. Ker je nevarnost, da bi Nemčija kaj izvedela o tem, zato noče ne washingtonska vlada, ne japonsko poslaništvo dati ni-kakih podatkov za javnost.
Domneva se pa, da bo Japonska dala vso svojo trwewsko in boino mornarico zaveznikom na razpolago.
Državni department izjavlja, da se ameriška vlada ni pogajala z Japonsko, da bi prevažala ameriške čete v Evropo. Japonsko časopisje pa izjavlja, da so se vršili dogovori o tem z ameriško, angleško in francosko vlado.
Iščem VALENTINA STEMBER-GER iz Kutoševega pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi na-•nagi«, aid nag so pa sam javi, kar imam pismo is siki« doano-[	BoEh^fttt 4U4,
IŠČE SE MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo.
C. Mocnscli Sons Company, (13—4 v d) Gowaoda, N. Y.
Rad bi izvedel za naslov svojih štirih sestričen: TEREZIJF VIDMAR, IVANKE, ANGELE in MARIJE DROLKA, doma iz Doba pri Domžalah na Gorenj skom. Slednja je amožena, a nje zakonsko ime mi ni znano; pred štirimi leti je bivala nekje v New Yorku. Prosim, ako kdo ve za njih naslov, naj mi blagovoli poročati, ali naj se pa same oglasijo. — Fiiank Prelesnik Box 569, Oglesby, HI.
(2-5—7)
Rad bi izvedel «a svojega brata ALBINA OBREGAR. Pred letom se je nahajal nekje v Colorado, edaj pa ne vem, kje je. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga ma | naanani, aM nag ae pa sam ogla-I — IObregar, R. No. 2,
I laa m a okflUl^ _ . , _
Napišite v listih da...
f'loveSka je navada, ako se komu kaj dohrejea naredi, ne molči, temveč pove drugim o dobroti. 2eleč, da še dragi uživajo koristi, kakor jih je on.
Tako je naredila gospa Stepa n Mizal-ko. 17 Lake Ave., Danbury, Conn., katera je nas prosila, da sledeči dopis v časopisih priobčimo:
"Pošljite nam za 5 dolarjev 6 ška-telj Bolgarskega Krvnega Čaja, ker ga nam je že /.manjkalo.
Poročajre v časopis, da ta čaj že dalje časa uživamo in ne samo mi. amjiak vsi naši prijatelji, katerim smo ga priporočili, vsi smo zadovoljni z njim**.
Ena velika škalija Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja ."» mesecev za 2 dolar. O škatelj zji r, dolarjev pošlje kamorkoli
Marvel Products Company,
99 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete ]xi5iljatev zagotoviti. iMkšljite 1<k\ več. SjMišiovani gospodje:
KAŠI ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaščeni pobirati narot olno aa dnevnik "Glaa Naroda**. Naročnina aa "Glas Naroda" Je: ss celo lete 13.50, sa pol leta $2.00 ln ss četrt leta pa $1-00. Vaak aaatopnlk Izda potrdile aa avoto, katero Je prejel ln Jih roja kom priporočamo. Sna FraneL«* CsL: Jakob LovBn. Dearer, Cols.: Loots atnyiffft la Frank Skrabec. LesMDe. Cols.: Jerry JsmnfS. PneWs, Cols.: Peter Call«, John <?enn, Frank Janeeh ln ▲. Kochevar Sslida, Cola. Is sksUea: Lonlt Oostello.
Soaieraet, Cols.: Math. Karnely. Clinton, Ini: Lambert Bolskar. Indianapolis, lad.: Alois Rodman. Aurora, HL: Martin Jarkaa la Jer oej B. Verbis.
Chieago, DL: Jos. Bosttt, Joa Bllab ■n Frank Jnrjorec. Oppne. UL la oksilea: A. Mežnart .a. Joliet, DL: Frank Bamblcb, Anton fJambicb. Frank Laorlch, A Oberatar In John ZaleteL La Salle, UL: Matija Komp. Livingston. UL: Mlh. dear. NokaaUa. DL la okoUes: Math Qalshek.
North Chicago. UL la aksBca: Antoa
Kobal In Math. Ogrin. So. Chicago. DL: Frank Gerno. Springfield, UL: Matija Bar bori«. Waokegan, DL la skeUea: Math Ogrin ln Frank Petkoviek. Cherokee, Kana.: Frank H*s«nW Kolumba«, Kins.: Joe KnaeOe. Franklin, Kana.: Frank Leakovec. Frantonse. Kana. la okollea: Bo» Firm ln Frank Kerne.
Kansas Otj, Kana.: Goo. Bajnk tv Peter Schneller. MineraL Kana.: Frank AngnWa. Kingo, Kana: Mike Pencil. Kttnailler, Aid. la okollea: Frank Vodoplvec.
Bailie, Mieh.: M. D. Llkovlch. Calumet. Mieh. In okoUea: M F »tobe. Martin Rado ln Pavel Sbalts Hetrolt. Mieh.: Joa Glaalch. Msnistiqne, Meh. hi okoBca: Jottt Kotjslan.
Chisboim. Minn.: Frank Govlo. Jal
Petrlcb ln K. Zgone.	'
By» Mina. In okollea: Ivan Goals Too. J. Peshel. Anton Poljanoc In Ixxdr VL PeruSek
Breleth, Mlns.: Louis Govlo ln Jat« Koba.
Gilbert. Mino. la skoika: L. VsseL Hlbbing. Minn.: Ivan PooSe. Kitzville. Mina, fts okoUea: Jo>
4damlch.
McKinler. Minn. In okoUea: Fr. Boje Now Doloth. Minn.: John Jerina. SsrteU, Mina. hi okoUea: F. Trillor Virginia, Mina.: Frank HroratielL St. Lsnia, Ms.: Mike Grabrlan. Kast Helena, ManL in oksilea: Frani Petrlcb. Klein, Meat.: Gregor Zobec. Great Fslls, Meot: Math. Crick. Ksnudup, Mont.: Tomsl Paulin. Dawson, N. Mer.: Mike Krivec. Gowaoda, N. T.: Karl SternHs. little FaOs, N. L: Frank Gregotks in Jernej Por.
Kramar. Bridgeport, O.: Frank HoCevsr. Coliinwood. a: Math Blapnlk Is
John Malovrh.
Casrelsnd, 0.: Frank Bskser, Jakob Debevc, Cbaa. Karllnger, J. MarinOA Frank Meh. John Prostor la Jakot> Besnik
I arsis. O. la okollea: Frank AnaoU ools Balant In J. Kamie. NUes, O.: Frank KogovMč. Iisniliaa. O.: Anton KlkalJ. Orecsa Gtty*0nf.: M. Joada la 1 MUej.
Ailiigheay. Pa.: ML KlsiVg As^rUge, Pa.: Frank Jitifc Besesaer, Pa.: Lonls Hribar.
Ipavee.
DtasMb«ft Pa.: John KekUOL OedL Ps. hi okoUea: lflke KoCmi Cisfssgh, Pa.: Ivan Pajk. TM Borsniek ln Joa Turk.
flariijn, Pa.: Antoa Jostaa la Antee Kosoglov. Daalsk Pa. h sksttaa: Josspb Uohsr FipnI, Pa.: Levis SnpsaBI la Fr
Feres* Cttj, Pa: Mat Kssda, Fraal
Leben la K. Zolar. FsrslL Pa.: Antoa TalsattaOA
Sovak.
HmMM, Pa. Is Mat Frsa» Johnstown, fht FraaM Qsbcsajs is
°u£hf. via hi Mbf ifcDnhi iMaiaitahahMUP
Pa. h ekaliea: u. B
Jskoblch, Z. Jakahe, Klarich	I
Magister, L Podvaanlk In Joa. PogaSar Kesdlng, Pa. In okollea: Fr. Spebar Sooth Pelhlehaa, Penna.: Jern_ Kopriviek. Stoelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. la ekoll m: Fraal Schltrer.
Tyre, Pa. In okaUea: Alois Tolar. Wert Newton, Pa.: Josip Jovaa. Wlllock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. KasteII« Tooele, Utah: Anton Palčič. Blaeh Diamond, Waah.: «. Porenta.
Davis, W. Fa. In okollea: Jobs
Brosleh ln John TavSelJ.
Thomaa. W. Va. is okoUea: A Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Gollander la [ Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, Martls Koe, John Stampfel ln Heronln Svetlin West AUia, Wis.: Anton Demiar la Frank Skok.
Rock Springs, Wye.: Frank Fortona L Justin. Valentin	in Val
iMbk
Tiad hi izvedel aa svojega brata ALEKSANDRA SAMSA. Pred nedavno sva bila skupaj v She-boyganu, Wis., in sedaj ne vem kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, da mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. On je doma iz Made Bukov ice pri Ilirski Bistrici. — Joe Samsa, r>42£ Dresden Alley, Pitl-shurgh __Pa._ (29-6—27)
POZOR, ČEVLJARJI! ZELO DOBRA PRILIKA
se nudi dobremu čevljarju, bodisi dto je samec ali oženj en,. Zasluži lahko dobro in napravi si lahko lep dom, ker lahko redi kravo in prašiče, ima dovolj prostora. Oglasite se takoj pri: John Terria, Box 75,	Augusta, Wis.
(28-6—3-7)
Iščem svoje tri prijjatelje PETRA, JOHNA in MIHAELiA JALO V EC. Pred dvema lotoma smo bili skupaj v Olevelandu. Sedaj ne vem, kje <se nahajajo. Prosim cenjene rojake, naj mi kdo naiznani za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali naj se mi pa sami javijo. — Charles P oseba 1, Box .10, Be t ul a, Pa.
; (2-5—7)
Or. LORENZ,
Jas sem edini slovensko govore« Specialist moških bolesnl r \ Plttaburghu, Pa.
Uradne ure i dnevno od 9. dopoldne do 8. ure avefier. V pet-I klh od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LOKENZ, ipedslist saoikib bolezal, i M4 Peon Ave. IL usdst aa sileo, Pittabnrgh* Pa.
IŠČEM
izvežbanega vodjo za godbo na
pihala. Godci so že dobro izvež-bani. Slovenec ima prednost. Za vsa pojasnila obrnite se na:
Frank Spetič, 162 Center St., Barbcrton, Ohio.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a tlelo trpežno ln zanesljivo. V poprav^ zanesljivo vsakdo poSlje, ker eem Se nad 18 let tnkaj v tem posla ln aed&j v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po deln ka-korSno kdo zahteva, bres nminijolh vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St^ Cleveland. Ofais.
POZOR ROJAKI
y^'UMfiHt IMSllS Wtk iMtkt	tlld
«a Mika taka ta femSa. (M tar> mbII« anatado v
«Miwk. Bil■ IM.I
ao«mfa Ib ▼ kzttn. t oaaih duk inptitan— emčrm ▼ta. hm. owkUw bol«, ton. kart« In kt.iiU P°ta« aom* kuj* oSm*. nubta* v pu dmb v potau oditrmnlm. Kdor bi onja adrrll« bna-
------- rabil ma i*m&m mm »T00. FlUt« takoj pa
evilk. ki n tekoi poiljem iMtaaaj. ^	KOLEDAR M lato lOlT
SaHu ako poiljMa 4 enta n paltalM.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojak am v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nad zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo sli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.
DOCTOR KOLER
<38 PENN A VIL,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PA.
.___»'^en.ki zdravnik. So«ci«!i»t ▼ Pit t.
^ S.F^.Tr 23i:l"°IPraks?v pravljenju tajnih rooikjh bo l«n" amiii ali zastrupljen*« km rdravi * vIaaoTitlm 606 ki ca i« >zom*l dr. prof. Eriieh. čTjmate n=o«olje ali B.hn^kV'p, lil JI
kn. Me cakaita. k»r ta bolezen se naleze.
Smtaotok, kapavec ali triper ia tudi Tie drus-e mtlMliM VI te«m. Ta bolezni xdra/nT^ SaHSLSTffl&S
Tode. SS^^^JS^0™^"0 b0to6,M Vkriiu in hrbf In	tudi pri .pihanja
ki nM^w^^^^od^^r^kii^Mdrtvim'r^at^^fi^ i^^Tp^treboo fežatK^1" ^ Uradne o«: od 9 do % Ob nedeljah od 9. do 3.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se {evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesO.
Obsega 11 raznih -zemljevidov/ CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DDTJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila In denar pošljite na:
Sloyenic Publishing Company
H Oortlaadt gt,	I N«w York, K. Y,