G-ospodarske stvari. Nekaj o pnranih. Sicer je sitno in zamudno purane rediti, ker niso za naše kraje vstvarjeni, ampak zelo občutljivi, a gospodinje jih le redijo na dvorišču, posebno katere so blizu kakega mesta, kajti prinese taka perulnina marsikak goldinar v mošnjo. Puran mora lepe in polne rasti biti. Svetuje se od večih stranij, naj se rabi jeden purman le jedno leto. K veejemu še gre, če ga obdržiš dve leti. Pura pa še nasprotno more valiti celih pet let. Kakor se je že večkrat pokazalo, so bele pure boljSe in krepkejše od drugih. Meseca aprila že nesejo. Paziti je pa, da ne hodijo pure, koder bi rade; dokler ne znesejo, naj bodo priprte. Imajo nanireč slabo navado, da jajce rade razneso. V gnjezdu naj se pušoa le po jeden podložek; druge jajce se na bladnem kraju shranujejo, dokler se ne porabijo. Več, kakor 20 jajec pura na enkrat ne znese, temveč začne valiti. Svoje jajce vsaka najboljše zvali in zato ima toliko gospodinj pametno navado, da zaznaniujejo jajce, da ve, od katere pure so. Leta stare pure najlepše in najvarnejše valijo. Gnjezdo mora biti na suhem in skritein kraju. Več, kakor 15 jajec ni varno podložiti. Dokler pura vali, ne gane se z gnjezda, ampak gospodinja jo mora prenašati, da dobi zobati in piti. Dobro je, če se pri tem drži vsak dan tiste ure. 0 takih prilikah pa se morajo jajce s čim pokriti, da se ne prehladijo. Voda, katero koklja dobiva, naj bo vselej čista in mrzla. Punnan ne srne blizu gnjezda, ker bi valeeo puro dražil vznemirjal in motil. Dalje ne vali, kakor štiri tedne. Ker je lupina precej trda, kaže mladičem pomagati, a to se mora jako previdno zgoditi. Ko začnejo pišeeta od znotraj kljuvati, mora pura vedno na jajcah ostati, dokler niso vsi mladiči zvaljeni. Prvi dan ni še treba mladieem skrbeti za živež. Najprej naj se jim dajejo v trdo kuhana jajca, ki se na drobno zrežejo ali stolčejo. Pozneje je tudi kuhan grah zmešan s sekanim čebulom. Ko so tedna stari, ni več treba jajec, ampak zreže se nekoliko kopriv, ki se zmešajo s pšenom ali ječmenovo moko. V to služi tudi tudi kislo nileko in otrobi ali solata. Še le, če so deset dni stari, smejo se na travo spustiti a paziti je, da si ne ranijo nežnih nožic ob trnju, robih ali ob koprivah. Mraz jim neverjetno žkoduje in v prvi avoji mladosti jih največ zavolj prehlajenja pogine. Zjutraj ne smejo prej vun, dokler ne zmanjka rose in zvečer ne smejo rose zunaj pričakovati. Po dnevu naj se obvarujejo prevelike vročine in prenašajo kam v senco. Pri tem se še le prav spozna, da purani niso za naše podnebje, ampak za veliko toplejše kraje. Pozneje pa se navadijo vročini in mrazu ter so veliko bolj vtrjeni, kakor druga kuretina. Pajek. Zagovornikovo mesto sem si izvolil. Koga bom pa zagovarjal? Nikogar drugega ko majhnega osmeronožca — pajka. Koliko pač ljudje to nedolžno živalico obrekujejo, sovražijo, preganjajo in ji stvari podtikajo, katerih ni nikdar in nikjer zadolžila. Celo zagotavljajo nekateri, da je strupena! A prašam te, zakaj pa se pajek toliko trudi in tako umetno mrežo prede? Ni si še videl v njej sitnih muh, škodljivih kebrov ali drugih mrees, ki s strahom pričakujejo zadnjih svojih trenotkov? Nisi-li opazoval, kako prerneteno sedi pajek skrit v kakem kotu, od koder se po tem zakadi na vjetnika? Ge le samo to zračuniš, koliko škodljivih mrčes se na ta naein pokonča, dobiš zelo ogromno število. Vse drugači pa preganja pajek mušice, listne in škrlatne uši. Kjer je dosti pridnih pajkov, nimajo se Ijudje pritoževati, da bi mrčes jira mnogo prizadejala. Še več ima naš zagovorjenec opraviti v gozdih, kjer varuje škorjo, les, listje in celo korenine mrčes, gosenic in črvov. Ko bi mogel človek slediti bojevanju med pajki in preganjencem, čudil bi se nad marljivostjo in vstrajnostjo majhnih bojevnikov. Tu delujejo pajki, ki so med brati najmanjši. Večji pa preganjajo zemlje, merke (Spannraupe, geometra), molje, klošče, zakožnike, žižke in celo ščurke ali žoharje. Kdo polovi neštevilne hrošče, ki vničujejo mlada drevesca in s tem cele gozde, če ne v prvi vrsti različni pajki. Od najmanjšega do največjih so vsi pridni pri delu in kakšno zahvalo najdejo pri nehvaležnih in nevednih ljudeh —? Sejmovi. Dne 6. oktobra v Pišecah. Dne 7. oktobra v Tilmiču. Dne 9. oktobra v Oplotnici. Dne 12. oktobra v Gomilici. Dne 13. oktobra pri M. D. v Brezju in v Kapli.