Političen list za slovenski narod.
polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I	Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.	J	Vodnikove ulice št. 2.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta	?	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
K fld.. za en mesec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 yld. 20 kr. več na leto.	T	TrcdniStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I„ 17.
Posamezne številke veljajo 7 kr.	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
V Ljubljani, v četrtek 22. junija 1893.	Letnik XXI.
Štev. 141.
Po volitvah v Nemčiji.
Državni zbor nemški se je bil razpustil, ker ni hotel dovoliti zahtevanega povekšanja vojske. Pričakovati je bilo, da se bode volilni boj pred vsem sukal okrog tega, ali naj se povekša vojska ali ne, ali naj nemški narod plača nekoliko milijonov mark več za vojaštvo ali ne. Jedva se je pa začelo volilno gibanje, so se pa pokazali vsi drugi duhovi. Vse gibanje se je sukalo okrog socijalnega vprašanja in izid prvih volitev nam še ne daje jasnega odgovora, ali bode vojaška predloga vsprejeta ali ne, vse je zavisno od ožjih volitev, katerih je pa jako veliko število. Na nekaj druzega so pa dale jasen odgovor volitve.
Pokazalo se je, da je nemški narod že sit gospodarstva židovskega kapitalizma in da hrepeni po tacih socijalnih reformah, da ne bodo le bogatini imeli sadu od truda, temveč se primerneje razdeli. Le one stranke so nekaj pridobile ali vzdržale dosedanje pozicije, katere so za socijalne reforme. Popolnoma so pa volitve porazile kapitališko stranko, kateri je bil vodja Rchter, katera stranka je pod krinko svobode zagovarjala najhujše izses&vanje naroda. Poražen je bil liberalizem. Richterjeva stranka pri prvih volitvah ni zmagala z nobenim svojim kandidatom, celo Richter 6am je prišel v ožjo volitev, ravno tako tudi Virhov. Ne ve se še, koliko kandidatov se bode posrečilo tej stranki pri ožjih volitvah spraviti v zbor. Tak poraz stranke, za katero stoji ves židovski kapitalizem, nekaj pomeuja. Delal je zanjo denar ali vse ni nič pomagalo. Liberalni listi že vzdihujejo, da bode v novem drž. zboru Richterjeva frakcija tako neznatna, da se vladi ne bode vredno zdelo ozirati se na njo.
Največje vspehe imajo pokazati socijalni demokrati. Ti vspehi se ne kažejo v velikem številu vo-
ljenih kandidatov, temveč v velikem številu za so-cijaliste oddanih glasov. Dobili so kaeih 600.000 glasov več, nego pri zadnjih volitvah. Pridobitev nad pol milijona glasov, nad pol milijona somišljenikov, to je nekaj.
Vseh glasov se je oddalo zanje nad dva milijona; precej nad tretjino vseh oddanih glasov, nekateri mislijo, da morda blizu polovico vseh glasov, natančnih poročil še ni. Mandatov so pridobili pri prvi volitvi le tri, mimo prvih volitev za državni j zbor, kateri je bil razpuščen. Da pa imajo v Nem-j čiji volilni sistem, po katerim bi bilo skrbljeno za i primerno zastopstvo manjšin, bi pa novi državni zbor štel najmanj kacih 120 socijalnih demokratov.
Vladni krogi v Berolinu že resno mislijo na to, če se morda v bodoče zares ni bati socijalno-demokratske večine. Če tako dalje pojde, se nakrat utegne vse preobrniti.
V blizu sto okrajih so socijalni demokratje pri-j dobili take manjšine, da je pridobitve le majhnega . števila treba, pa imajo večino. Skoro povsod, kjer ; so socijalni demokratje v ožji volitvi, ima njih kan-! didat največ glasov. Berolin, ki ima vendar največ od zjedinjenja Nemčije, je popolnoma prešel v socialistični tabor. Pomisleka vredno je posebno to, da socijalnih demokratov niso volili le delavci, temveč tudi kmetje in tudi manjši državni uradniki. ; To pa vse le zaradi tega, ker so v Nemčiji so-j cijalne razmere že take, da je mnogim vsaka re-| šitev že dobra, naj prihaja tudi od socijalnih demo-i kratov. V Nemčiji, kjer je velika industrija in zali torej kapitalizem, pa tudi militarizem bolj razvit kot ; pri nas, so take razmere, pred kakeršnimi je svaril . v avstrijski delegaciji gosp. poslanec Pfeifer.
Mnogo so pridobili tudi protisemitje^ in to tudi gotovo le zaradi tega, ker so nasprotniki sedanje ; kapitalistične gospodarske sisteme. Najboljše iz mej
starih strank se je držal katoliški centrum. In gotovo le zaradi tega, ker je tudi nekako socijalistična stranka, katera pa hoče socijalno preosnovo na krščanski podlagi. Ta stranka je dobro spoznala, kaka nevarnost je posebno za nižje stanove novo obre-menje v vojaške namene, da bi se s tem le poostrilo sedanje težavno socijalno stanje.
Skušali so v sedanjem boju razkrojiti centrum in nekaj katolikov pridobiti na vladno stran. Naredili so iz njih vladne katolike, kateri bi le gledali, da ustrežejo vladi. Namen se je pa temeljito ponesrečil. Katoliški volilci so dobro spoznali, da bi katoliška stranka zgubila vsak pomen tudi za gospodarske in socijalne reforme, ako bi prešla v socijalni tabor, in so postavili vnete vladne kimovce pred vrata. Pomenljivo je tudi, da socijalisti nimajo v katoliških krajih pokazati nobenih tacih vspehov, kakor v protestantskih, vidi se torej, da katoličanstvo, ki se ozira na vse potrebe prebivalstva, je mnogo boljši jez proti prekucuhom, kakor protestantizem, ki je že popolnoma oslabel.
Mi ne vemo, ali bodo v Berolinu sedanji volilni izid prav razumeli ali ne. Ce ga bodo, bodo morali popustiti sedanji militarizem in začeti s so-cijalnimi reformami na krščanski podlagi in pri tem se posebno ozirati na katoliško stranko, katera ima v tem oziru trdna načela, ima zaupanje tudi v višjih krogih prebivalstva ter bode najmočnejša v novem državnem zboru. Ako bodo pa drugače postopali, pa gre Nemčija največji nevarnosti, socijalni revolueiji nasproti. Revolucionarni duh je že sedaj v nemški vojski in se bode dalje bolj razširjal, ako se sedanje razmere ne premene. Otroci socijalistov bodo že doma pri stariših se nalezli tega duha. Državniki naj pazijo, da ne bode prepozno. Tukaj more pomagati le pravo krščanstvo, obnovljenje pravega krščanskega življenja in prave krščanske
LISTEK
Prenos in pogreb grofa Janka Draškoviča.
(Konec.)
Ti si naučil iz zgodovine, da je narod hrvatski vedno vse svoje obljube in dolžnosti tudi nasproti svojemu zavezniku kraljevini Ogerski verno in pošteno vršil, pa si imel prav, ko si zahteval, da tudi naš zavetnik spoštuje stare pravice zavezne kraljevine Hrvatske. Ali našel 6i v domovini sinovo starega plemstva hrvatskega, ki so se rodili in rasli od leta 1790, ki so od strahu pred beško centralizacijo in pred straSno francosko revolucijo, ki je trla vse prednosti stanov, pobegnili plahi pod jedini po njihovem mnenju varni plašč ogerske kon-stitucije, ki bi imela biti tudi njim zajedniška; ki niso govorili svojega materinskega jezika, ki se niso mogli niti osvestiti, da branijo svoj hrvatski jezik, ki so vse svoje sile le v to polagali, da brane na Hrvat^em latinski jezik, češ, da so v tem jeziku posvečena vsa prava in vse predpravice plemstva in kraljestva s prisegami tolikih kraljev. Jaki duh Tvoj, rizbistren z idejami preporojene Francoske, začel je trgati z nevzdržljivo silo vse stanovske verige, s katerimi se je bila okovala aristokracija hrvatska, pa se vsled tega oddelila popolnoma od naroda. Svobodi, enakosti in bratinstvu si Ti med iz-
med visokorojenih drugov edini v narodu hrvatskem širil pot. Ti si prvi sinovom svojega naroda, rojenim v mestjanskih hišah in kmečkih kočah, krepko podal roko, čla ž njimi zajedno in složno stvaraš edinstven in svesten narodne časti dostojni narod hrvatski, in postal si tako političnim očetom svojega naroda hrvatskega. Prvi si Tj zahteval v imenu pravega narodnega života, da narod hrvatski odstrani mrtvi jezik latinski, pa da živim svojim narodnim jezikom, oživi sebe ter si zajamči svojo narodno bodočnost. Ako li mene poslušate — rekel si Ti konečno — tedaj Vas zaklinjam, ne prelivajte več solz, naj prenehajo med Vami tožbe, kajti nič ni bolj nedostnega, nego jokajoči narod, ki ni poprej za svojo obrambo ves trud in vse žrtve vložil. Solza je orožje in pomočnica sužnjem in beračem. Vi boste enkrat umrli, hočete li tedaj, da osramočeni blatnim glasom v sjaj drugega sveta pred svoje dede stopite?"
Kaj je vse narod hrvatski storil izza te slavne Tvoje pred 60 leti izrečene opomene, kako li hitro izza tega krepko in pogumno zapel: „Još Hrvatska nij' propala", kako je narod tudi kri prelival za svojo narodno čast, kako se trudil, da obvaruje svojo narodno osebnost, da živi kot narod: to vse pripada pravični zgodovini, ki tudi Tebi, Jako grof Draškovič, daje častno mesto kot voditelju v onej oduševljenej ilirskej dobi, ko si Ti s Tvojimi tovariši učil 8 toliko muko prve počelke hrvatskega jezika, ko ste neustrašeno in z vso dušo svojo raz-
bijali črno in temno neznanje, da prepričate najprej zapuščene sinove svojega roda, da Hrvati morajo govoriti in pisati svojim materinskim jezikom.
Z božjo pomočjo ste izvlekli narod hrvatski — tega Lazara — iz groba tmine v narodni život. Pred 50 leti moral si Ti, grof Janko Draškovie, za-početi osnutek »Matice" s tem, da predložiš, naj vsaki član „Čitaonice" vsako hrvatsko knjigo kupi. Danes ima „Matica" v svojem ulnjaku roj od deset tisoč članov, a stotine tisoč src danes jače bije čuteči narodni ponos, da „Matica" roditelja svojega ostanke tukaj v svetem mestu hrvatske zemlje namešča. Pred 50 leti si pomišljal s svojimi drugovi na učeno društvo, a danes je naša cvetoča akademija znanosti in umetnosti s svoje sijajne palače spustila zastavo svojo, da se pokloni Vam mili ostanki. Pred 50 leti si Ti prvi dal nagrado za prvo »narodno knjigo", a danes, glej, si sprejel poklon tudi s krasne hiše društva svetega Jeronima. Skoraj pred 60 leti, ko narod hrvatski ni imel še nobene šole, opominjal si Ti in zaklinjal žene hrvatske, naj negujejo svoj materinski jezik, a moral si jim to nemški napisati. Danes imamo na tisoče narodnih šol od najnižjih do najvišje, a sam Zagreb ima danes več dijakov, nego je imel tedaj prebivalcev, ko si Ti pred kraljem Ferdinandom narodno kolo igral in narodne pesme pel. Danes imamo hvala Bogu mater hrvatskih, ki že z maternim mlekom svojim otrokom vlivajo hrvatsko bitje, a kdo bi se jim up&l danes napisati nemško knjigo, da jih za
socijalne reforme. Surova sila bi pa nikakor dolgo ne mogla brzdati duhov.
Katoliki pa z volitvami smejo biti zadovoljni. Pokazala se je mej njimi stara jedinost. 8 tem, da so se otresli nekaterih omahljivih aristokratičnih elementov, je stranka postala bolj jednotna in pri prebivalstvu pridobi še več zaupanja. Dokler so katoliki tako jedini, kakor so bili pri teh volitvah, se jim ni bati nobene nevarnosti, naj že prihaja od katere-koli strani. Zanašati se vedno morajo na božjo pomoč in pa na pomoč katoliškega naroda.
Davčna preosnova,
(Dalje.)
4. Davek na prislužarino in rente.
Tretje poglavje predpisuje davek na prislužarino, kojemu so podvržene vse one osebe, ki služijo ali v državni ali privatni službi in imajo nad 600 goldinarjev letnega zaslužka. Prislužarinski davek znašal bo:
od letne plače nad 600— 2.000 gld.				- l°/o
rt r	n	» 2.400— 3.300	7)	- 8»/0
rt rt	n	» 4.200— 5.000	n	- 3%
rt rt	n	» 5.000— 6.000	n	- 4°/.
n rt	n	» 6.000— 7.500	n	- &
rt n	»	, 7.500— 9.000	n	- 6 o/0
» T)	>i	„ 9.000—10.000	n	- 7°/„
n rt	n	„ 10.000—12.000	n	- 8%
n rt	rt	, 12.000—14.000	n	- 9%
rt rt	rt	, 14.000	»	- io%
torej uradnik,		ki ima 1000 gld. na	leto plače, bo	
plačal 10 gld.		oni, ki ima 2000 gld., -		- 20 gld.,
oni, ki ima 3000 gld., 60 gld., — 5000 gld. = 150 gld., 10.000 gld. = 700 gld., 14.000 gld. = 1400 gld.
Četrto poglavje načrtovo pa predpisuje, kako visok bodi davek od rent ali prihodkov iz kapitalov naloženih ali v hranilnicah, ali na izposojilih na zemljiščih in posestvih sploh, iz obligacij itd., kakor sem že kratko navajal in pristavil, da je ta davek v primeri zelo majhen in bi se smel pač vsaj za 1 % zvišati, zato pa naj bi se rajši drugi davek primeroma znižal.
5. Kdo plačuje osebni prihodninski davek?
Najvažnejše je peto poglavje novega načrta, ki razpravlja o osebnem prihodninskem davku, o katerem sem že pojasnil poglavitnejša načela, po katerih se bo postopalo pri odmerjevanju osebnega davka.
Zal, da se prav v tem poglavju nahajajo nekateri paragrafi, ki so zelo sumljivi in nevarni oso-bito za kmetijske gospodarje, pa tudi za razne druge stanove. Že pri posvetovanju prvih paragrafov videlo se je iz mnogih preminjajočih nasvetov, da so določbe take, da se morajo spremeniti, ako se hoče vpeljati ta novi davek.
Osebnemu davku podvrženi bodo vsi državljani, pa tudi inozemci, ki imajo pri nas svoja posestva.
to pridobi, da se s svojimi otroci hrvatski razgo-varjajo? Glej okoli Tvojih ostankov evet hrvatskih gospej, ki se zahvalno klanjajo Tvojemu spominu; glej tudi mladeži hrvatske, našega upa v boljo bodočnost, da se neumrlej Tvojej senci klanja!
Pred 60 leti so se radovah kot sinovi Tvoji očetovskemu Tvojemu glasu: zanosni Ljudevit Gaj in najmileji Tvoj sinko Vekoslav Babukič, a zraven njih dva sokola, dva brata Mažuranica, izza njih okretni Ljudevit Vukotinovic, ljubil si svojega Di-mitra Demetra, svojega sodelavca, a osvajal Ti je srce nežni Slovenec Stanko Vraz, živahni Ivan Ku-kuljevič, marljivi Dragutin Seljan, samosvojni Fran Kurelac, nagli Mirko Bogovič, tihi Pranjo Žigrovič, samostvorni Ognjeslav Utješenovič in preljubki Va-troslav Lisinski; a danes ne mi v večnem počitku pozdravljajo ostanke Tvoje, ostanke očeta svojega. Ali ta gluhi pozdrav prikazuje se tako samo našim umrlim očem! Vi ste se že našli pred očetom nebeškim kot vestniki slave božje, ker ste obnovili življenje enemu narodu, ker ste ga storili sposobne-jega, da živi višje življenje in da z glasom cele svoje duše more slaviti Boga vsemogočega. Zato slava Vam, dični preporoditelji našil Slava tudi Tebi, lepo glavno mesto naš Zagreb, ki si svojemu potomstvu poklonil ta hram mira in slave, v znak večne zahvalnosti onim možem, ki so tebe, lepo mesto, storili duševno mater mest hrvatskih, a narodu svojemu novo življenje pripravili! Sprejmi i
Oproščeni pa bodo osebnega davka: cesar, cesarska hiša in nje člani gled£ apanaž, oficirji in vsi oni, kojih skupni ali celi dohodek ne presega 600 gld. na leto.
Za podlago obdačenja ali prisojenja osebnega davka vzel se bo skupni prihodek, kolikor ga je dotičnik imel v preteklem letu. Tudi pri tem paragrafa so bila mnenja jako navzkriž, ker nekateri, osobito zastopniki kmetovalcev, hočejo, da se v to vzame triletni prihodninski račun, in utemeljujejo to tirjatev s tem, da bo le tako mogoče, da se vračunajo tudi zgube, kakoršnih ima trpeti kmetovalec neredkokrat.
Če mu toča hudo pobije vinograd, zgubi ne le letino, ampak tudi nadaljno. Vendar pa mora vzlic temu, če hoče še kedaj upati na vinski pridelek, skopavati vinograd, skrbeti za koljatev, za povezanje, za mandanje, za Škropljenje itd.
Torej ta gospodar nima ne le nobenega prihodka, ampak mora celo iz svojega premoženja trošiti, da vzdrži vinograd, sebi v korist, pa tudi državi, ki iz vinogradov dobiva itak velike davke.
Če se torej sprejme za podlago odmerjevanja davka le eno leto, ki je bilo slabo, se mu res za naslednje leto nič davka ne predpiše, pa zaradi zgube, katero je imel, ne dobi nikoli nobene olajšave.
Če se pa vzamejo v račun tri leta, katerih eno je bilo prav dobro, drugo dobro, tretje zelo slabo z veliko zgubo, ki bi se vštela, bi potem triletni obračun kazal nižjo svoto sploh. N. pr. v prvem letu bi imel 1200 gld. dohodka, v drugem 600 gld., v tretjem nič, celo zgubo, katero bi izkazal s troški obdelovanja vinograda, in katero zgubo bi zaračunal n. pr. na 300 gld., dobil bi se triletni posredek 500 gld. in ne mogel bi se mu odmeriti davek. Nasprotno pa bi n. pr. skozi dve leti plačeval precej, ker v prvem letu bi zaašala podlaga za davek 1200 gld., v drugem 600 gld., in še le po tretjem letu bi bil prost.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. junija.
Kardinal namestnik de^lneg\ glavarja. Cesar je imenoval Njega eminenco veleča-stitega kardinala knezoškofa dr. Jurija Koppa namestnikom šleškega deželnega glavarja.
Shod čeških Nemcev. Razni časopisi se bavijo s shodom čeških Nemcev. Posebno kar pišejo oficijozni listi, ni po tem, da bi ugajalo liberalcem. Dvomijo namreč, da bi vlada bila opravičena osnovati okrožno sodišče v Trutnovu, dokler se ne izreče češki deželni zbor, in obžalujejo, da nemški politiki na shodu v Pragi te stvari neso dobro premislili in so kar to stvar vsprejeli v svojo resolucijo. Če so Mladočehi storili v deželnem zboru nepostavnost, zaradi tega še vlada ne sme nezakonito postopati. Jeden oficijoznih listov opozarja levičarje na to, da bi z odločno opozicijo le vlado prisilili, da razpusti
varuj tudi te častne ostanke očeta naših preporo-diteljev. Sprejmi tudi ti, zemlja hrvatska, kosti ne-umrlega sina tvojega, ki te je neumrlo ljubil in prevroče želel, počivati v tvojem krilu! Slava Tebi, grof Janko Draškovič!
Po govoru MatiČinega predsednika je prevzel v ime mesta župan g. Mošinski smrtne ostanke pokojnikove, da se shranijo v arkadi Ilircev, za katere jo je mesto sezidalo.
Na to spregovori v ime vseučiliščne mladeži predsednik društva »Zastave" krasen govor, v katerem proslavlja pokojnika kot preporoditelja znanosti hrvatske, pa ga priporoča mladeži v posnemanje.
Društveni pevci »Zastave" zapojo še zadnjo ža-lostinko in krsta se spusti v rako na večni počitek.
Na večer istega dne je priredilo društvo »Zastava" svečani komers na slavo pokojnega grofa Draškoviča. Prisotnih je bilo na tem komersu gotovo do 1500 oseb najodličnejšega občinstva zagrebškega in zastopnikov iz vseh krajev Hrvatske. Govorile se je oduševljeno, a posebej mi je omeniti, da sta govora g. Antona Koblarja in g. Dra-gotina Hribarja bila posebno oduševljeno sprejeta. Sloga mej Hrvati in Slovenci, o katerej sta oba govornika razpravljala, je pa tudi v resnici potrebna obema narodoma. Bog daj, da bi se neprenehoma gojila ter bila obema narodoma na korist!
državni zbor. Pri novih /olitvah bi Mladočehi pač nekaj mandatov pridobili, Nemci na Češkem bi pač tudi sedanje obdržali, ali drugod bi pa liberalci mnogo zgubili. Iz teh glasov se vidi, dagrofTaaffa nikakor ne misli se dati od levičarjev strahovati. Levica bode pač se še dvakrat premislila, predno bode tirala stvari do razpusta državnega zbora.
Socijaliitm na kmetih. Kmet je podlaga državi, to vedo tudi socijalni demokratje, in na vse pretege delajo, da svoje ideje zaneso mej kmete. Ako se kmetje navzemo revolucijonarnih idej, potem nastopi za državo največja nevarnost. V Nemčiji so volitve pokazale, da je po kmetih socijalizem močno razširjen. Pri nas v Avstriji še dosedaj eocijalisti na kmetih neso našli privržencev, ali ne ve se, kako bode v bodoče. Davčna bremena so vedno večja in kmet jih že teško zmaguje, država pa za kmeta še manj stori kakor za druge stanove. To so poskušali si izkoristiti socijalni demokratje. Na Tirolskem in Solnograškem, kjer so razmere nekoliko boljše, in je prebivalstvo verno, neso ničesa opravili, drugače se pa kaže na Dolenjem Avstrijskem. Minolo nedeljo so bili socijalisti sklicali shod v Stammersdorfu. Na tem shoda se je mnogo govorilo o kmetski revščini, da ima kmet pričakovati zboljšanje svojega stanja le od socijalne demokracije, da so njegovi pravi zavezniki le delavci. Govorili pa neso le socijalni agitatorji, temveč tudi kmetje sami že popolnoma v zmislu socijalne demokracije. Da so pri tem zabavljali zoper cerkev in krščanske socijaliste, se ne čudimo, ker v teh faktorih vidijo socijalni demosratje največjo oviro svojim namenom. Ta shod je pa pravi opomin na vse odločujoče faktorje, da kaj store za kmete, dokler je čas.
Srbija. Radikalci zahtevajo, da se proti prejšnjemu liberalnemu ministerstvu začne sodnijska preiskava zaradi rušenja ustave. Proti mnogim prefektom se je pa že začela preiskava zaradi zlorabe uradne oblasti.	>
Škandal v francoski zbornici. Velik škandal bil je dnč 19. t. m. v francoski ebornici. Obravnavalo se je o predlogu, da bi se zbornica pri vsakih volitvah le za polovico obnovila. Ministerski predsednik se je izrekel proti dotičnemu predlogu. Škandal je nastal, ko je hotel govoriti Clemenceau. Ta mož je mislil, da je njegova ude-ležitev pri panamskem škandalu že pozabljena. Ko je pričel govoriti, nastal je v zbornici silen hrup. Vpilo se je: »Doli z goljufom!" »Tiho, Herzov prijatelj!" »Izdajalec domovine, ki je prodal Angliji Francijo!" Predsednik si je zastonj prizadeval, da bi naredil red, ko je kričalo vse vprek. Clemenceau je moral oditi z govorniškega odra, ne da bi bil izpregovoril dobrih par stavkov. Potem se je pre-memba volilnega reda odklonila. Danes bo zopet burna seja. Na dnevnem redu je razgovor o interpelaciji, kako je to, da Anglija še dosedaj ni izročila Herza.
Irska samouprava. Silno počasi napreduje v angleški spodnji zbornici irska'debata. Dosedaj ni rešen uiti petnajsti del vse predloge, če tudi se že debata tedne in tedne vleče. Opozicija je naravnost neutrudljiva s svojimi dostavki in popravki. Računa namreč na to, da naposled utrudi vladne pristaše, in kakor kaže, ne računa slabo. Le z veliko težavo še Gladstone vkupe drži večino. Nezadovoljnost se mej vladno stranko že kaže. Radikalnejši poslanci so nevoljni, da se čas z irsko predlogo trati, socijalne reforme pa ne pridejo na dnevni red. Ker je nekaj dopolnilnih volitev neugodno izpalo za vlado, je vladna stranka že izgubila precej poguma. Na Angleškem so za take stvari jako zelo občutljivi. Pripeti se, da zaradi jedne same dopolnilne volitve v tej ali oni stranki se več poslancev izneveri, videč, da se javno mnenje nagiblje na drugo stran. Irci pa mej seboj niso složni, in Sexton je že hotel odložiti mandat. Irci so baje nezadovoljni s finančnim programom Gladstonovim glede Irske. Ozirajoč se na razne želje angleških svojih pristašev je vsprejel Gladstone v svoj program več določb, katere ne ugajajo Ircem. Nekaj Ircev že preti, da bode vsled tega glasovalo proti irski predlogi sploh. Mislijo si tudi, da vlade ne kaže podpirati, ker je vedno manj upanja, da bi bilo kaj z irsko samoupravo. Težave so torej jako velike, in čuditi se je, da Gladstone ne zgubi poguma.
Trda obsodba Armencev. V februvarju je pogorela protestantska misijonska hiša v Mersivanu v angorskem vilajetu. Govorilo se je, da so hiše zažgali mohamedanci, ker je več njih rojakov presto-
pilo k protestantizmu. To je vzbudilo seveda nevoljo mej kristijani. Po ulicah so se našli nabiti plakati, v katerih se kršansko prebivalstvo poziva na upor. Ne ve se, je li res se pripravljal kak punt ali so pa dotične plakate dali napraviti mohamedanci, da morejo začeti preganjati kristijane. Turška oblastva so nakrat dala zapreti več armenskih kristijanov. Začela se je huda preiskava, ki se je seveda vršila prav po turški. Stvar se je končala s tem, da so 17 zatožencev obsodili k smrti, 21 pa v posilno delo. To obsodbo mora potrditi le kasacijsko sodišče v Carigradu. Govori se, da je odsodba osupnila di-plomatične kroge in da velevlasti store kake korake v Carigradu, da se vsaj kazni pomanjšajo. Posebno zastopniki ruski, angleški in ameriški store v tej stvari kake korake v Carigradu. Potrebno bi bilo, da opomnije pri tem na berlinski dogovor, ki se glede Armenije še ni izvršil.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. junija.
(Cerkveni spomin bitke pri Sisku.)
Ljubljansko knezoškolljstvo zaukazuje glede praznovanja bitke pri Sisku nastopno :
Sv. Akacija dan slavimo posebno mi Kranjci blaženi spomin krvave bitke pri Sisku, ki se jc bila 22. junija l. 1503. Po soglasnem prepričanju in spričevanju papeža, cesarja in vseh tedanjih kranjskih in drugih junakov, priborila je mala peščica krščanskih vojščakov slavno zmago nad nešteto množico ljutih Turkov edino le s čudodelno pomočjo božjo, ker Bog se je v svoji neskončni milosti ta dan pokazal „ gospoda vojskinih trum" ter rešil naše očake, ki so stavili vanj vse svoje zaupanje.
Zato naj čč. duhovni pastirji v nedeljo dne 25. t. m. ali kasneje, ako zvedo za ta ukrep pozneje, vernike v cerkvenem govoru spomnijo neskončne dobrote božje, ki se je razodcla pred tristo leti nad našimi predniki ter naj pojo po sklepu službe božje zahvalno pesem „Tc Deum". Zraven tega pa naj spodbujajo vernike, naj tudi dandanes, ko nastopajo prav tako srditi, a bolj prikriti sovražniki sv. vere in življenja po sv. veri k zaupanju v Boga in neprestanemu boju za Boga, da svoje sv. vere, katero so nam naši predniki s pomočjo božjo in svojo srčno krvjo ubranili in rešili pred divjimi Turki, mi po lastni vnemarnosti in brezbrižnosti ne zgubimo, ampak jo neoskrunjeno ohranimo poznim rodovom.
Knezoškofijstvo ljubljansko, v god sv. Ahacija l. 1893.
t Jakob,
knezoškof.
(Presvetli cesar) je imenoval profesorja vero-nauka na c. kr. državnem gimnaziju v Mariboru preč. gosp. Jožefa Pajek'a za kanonika lavantin-skega knezoškofijstva.
(Deželni predsednik) baron Hein se je danes povrnil z Dunaja v Ljubljano.
(Tristoletnica zmage pri Sisku.) Hvaležni Bogu iz dna srca se spominjamo danes Slovenci slavne zmage, katero so naši očetje priborili nad Turki pred 300 leti pri Sisku. Ni bilo sicer zasnovanih posebnih slavnostij, primernih temu dnevu, vendar je vsakemu, ki posna zgodovino slovensko, ta dan eden najslavnejših in najznamenitejših v naši po-vestnici. Najslovesnejše v Ljubljani so obhajale ljubljanske mestne ljudske šole. — Zbrali so se danes ob osmi uri v stolni cerkvi, kjer je daroval sveto mašo preč. kanonik in šolski nadzornik Zamejic v spominskem plašču, narejenem iz plašča Hasan paše, katerega so si ta dan ljudje zelo ogledovali v zakristiji stolne cerkve. — Potem je bila ob deseti uri šolska slavnost v veliki dvorani filharmoničnega društva, pri kateri so šolarji prav vrlo izvrševali svoje naloge, petje, deklamacije itd. To slavnost počastili so s svojo navzočnostjo prevzv. knezoškof, deželni predsednik baron Hein, deželni glavar Oton D e t e 1 a z vsemi deželnimi odborniki, žnpan Grasselli in mnogo druzega odličnega občinstva.
(Petres v Zagrebu) je bil po noči 21. jnnija okoli 10. ure ter trajal kake tri sekunde. Sunljej se je čutil od jugo-zahoda proti severo-vzhodn. Ljudi je potres vzbudil iz spanja, mnogo jih je bilo silno prestrašenih, nekateri so hiteli iz hiš na
cesto, boječ 6e, da se potres ponovi. Stolp pri cerkvi sv. Marka pokazal je razpoko vsled potresa in na vrhu se mu je nalomil križ. Druge škode hvala Bogu ni naredil. Pravijo, da tako hudega sunljeja v Zagrebu niso čutili že od osodepolnega leta 1881.
(Ponesrečil) se je minolo nedeljo v Kranju 161etni krojaški vajenec Rudolf Koestl, ko je iskal ptičjih gnjezd; nad Majdičevfm mlinom padel je po strmi pečini ter se tako hudo poškodoval, da je kmalu umrl.
(1« Žirov,) 18. junija. Prav z veseljem začenjam danes svoje poročilo. Letošnjo spomlad smo začeli s pravo odločno požrtvovalnostjo pripravljati za novo toli potrebno župnijsko cerkev. Tri apne-nice so že žgane, oziroma zvožene in zgašene. Ako bode pri vseh faranih taka gorečnost, kakor je pri Vrsničanib, Sovrcih in Zirovničanih, potem smemo upati, da bo v kratkem zgrajena veličastna cerkev, ki bode kras lepi žirovski vasi in v ponos celi župniji. Pri gašenju so bili pa žirovski vaščani posebno marljivi, ker se ni moglo sproti gasiti, kakor so vozili; morali so zvečer do pozne ure gasiti, da so spraznili vozove. To je najlepše, da vsak dela po svoji moči, tako se bo veliko doseglo; kakor kamenje, pesek, to se bo lahko vse na „tlaki" nakopalo in zvozilo. Le v gmotnem oziru bo nam bolj trdo hodilo, pa v nadeji smo, da nam bodo darežljiva srca naših rojakov pripomogla k temu vzvišenemu delu.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 11. do 17. junija je bilo 21 novorojencev, 1 mrtvorojenec, in 14 jih je v tem času umrlo. Mej poslednjimi je bilo pet tujcev, 5 pa v zavodih. Umrli so 4 za jetiko, 4 za starostno oslabelostjo, 6 pa za drugimi boleznimi. 5 jih je zbolelo za škarlatico.
(Iz Hinj.) Dobili smo še natančnejše poročilo o ognju v vasi Sela, ki se glasi: Dne 20. t. m. vpepelil je grozovit požar vas Sela v tri četrt ure od farne cerkve. Ogenj je nastal popoldne okoli 4. ure ter gorel s toliko silo, da so bila v$a poslopja 15 posestnikov skoraj v eni uri prah in pepel. K tej veliki nesreči pripomogel je silni veter, ki je pihal ravno proti tisti strani, kamor je bila vas obrnjena. Vnel se je najprvo hlev na zahodnji strani, od koder je prihajal veter in ko bi trenil, je bila vsa vas v plamenu. Ljudje so bili večinoma na polju; predno so dospeli do doma, prehitel jih je požar, da. nobeden ni mogel več v svojo hišo. Zato jim je uničeno vse, kar so imeli: žito, denar, obleka, neliko ovac, nekaj goved itd. Tudi cerkev je popolnoma pogorela. Zvonovi so sedaj samo ob-žgane črepinje na tleh. Mašna oprava, dva nova plašča, nova mašna knjiga, altarji in kar je bilo še v cerkvi, vse je do zadnjega zgorelo. Ostalo je le par siromašnih koč in en kozolec. Kmetovalci so bili nekateri sicer zavarovani, a le za prav majhne svote. Bog se usmili ubogih siromakov, ki nimajo sedaj ne strehe ne kruha! Vem da je že mnogo pogorelcev v tem letu trkalo na usmiljene srca, proseč milodarov, vendar upamo, da se bode našel kak usmiljeni Samarijan, ki bode dobrotljivo pomagal ubogim selskim pogorelcem. Z veseljem se ga bodo spominjali v molitvi, saj so bili vedno prav dobri kristijani. Podpore so vredni toliko bolj, ker je bil ta požar že peti, kar pomnijo še živeči farani. Kdor bi hotel kaj darovati, naj pošlje na župnijski urad v Hinjah, pošta Žužemberk.
(S Koroškega,) dne 21. t. m. Nasprotniki zopet kar besne zoper Slovence. Razdražili so jim rahle živce „Sokol", zadnji shod „Katol. polit, in gosp. društva" ter slovenske trobojnice na Mohorjevi hiši.
(Občinske volitve.) S Koroškega: Velika občina Podljubelj v Božni dolini razdelila se je letos v dve občini: Podljubelj in Slov. Plajberg. Izid novih volitev je v obeh občinah za Slovence prav p o v o 1 j e n 1 Podljubelom je izvoljen županom posestnik g. Fr. Schonlieb, obč. svetovalcem gg.: A. "VVeis, zidarski mojster; B. Janz, poštar, in Fr. Harniš, posestnik. V Slov. Plajberju je župan g. J. Lausegger.
(Iz Žužemberka) se nam poroča: V nedeljo, dn£ 18. t. m., po popoldanski božji službi smo imeli ogenj. Pogorele so tri hiše: Korenova, Bradačeva in Sadarjeva. Prve dve ste bili zavarovane za male svote. Zažgali so otroei, ki so v listju konec hiše zakurili. Sreča v nesreči je bil miren zrak in da so bili ljudje večinoma doma. Sploh se pa pri nas ni čuditi, da otroci kaj zažgo in le čudno je, da še večkrat ni kaka nesreča, ker od malega vse kadi. Otroci pri sedmih letih že kupujejo cigarete in ne-redkokrat jih vidiš po cesti kaditi in vžigati žvep-
Ijenke. In stariši k temu molč£ — k večemu se hudujejo nad onim, ki si upa otroke svariti. To nam pojasni mnogo. — Dalje se nam poroča iz Žužemberka: Včeraj, dnč 20. t. m., popoldne je gorelo na Selib, hinjske fare. Zgorela je cerkev, zvonovi so se stopili, in pogorelo je 13 gospodarjem vse hišno in gospodarsko poslopje. Ostalo je tudi več živine v ognju. Hud veter je pospešil, da je bila vsa vas naenkrat v ognju in da ni bilo mogoče ničesa rešiti. Beda velika, hitra pomoč potrebna.
(Obsojen) je bil minoli teden od porotnikov v Trstu na 2'/» leta ječe tisti sprevodnik južne železnice — imenuje se Fr. Marcing, doma blizu Celja — ki je na progi med Trstom in Gorico s ponarejenimi ključi odpiral potnikom kovčege ter iz njih kradel raznovrstne dragocenosti.
(Slovenski koncert v Trstu.) Poroča se nam: V nedeljo večer vršil se je v gledišču „Fenice* sijajen koncert v korist družbe sv. Cirilar in Metoda. Ker sta pri tem koncertu sodelovala operna pevka g. Strasser-Cehova in operni pevec g. Trtnik bil je koncert še mnogo sijajniši. Točke obširnega programa vršile so se tako izborno, da so se mnoge morale ponoviti. Osobito smo na ta večer imeli zopet priliko poslušati diven glas g. Strasserjeve, ki je že dostikrat v Trstu sodelovala pri naših narodnih veselicah in koncertih. Nič ifianj nas ni razveseljeval g. Trtnik, ki je še svojim divnim glasom poslušalce kar očaral. Pa tudi o drugem petju in tamburanju mora se reči, da je bilo kaj posebnega, osobito smo čuli prvič petje spremljano s tamburanjem vrlih tržaških in svetoivanskih tamburašev. Dal Bog, da bi nas še večkrat razveselili! Na koncu bila je igra „Trije bratci", kojo so igrale najbolje igralke iu igralci ter bili vsi kos svojej nalogi. Vidi se, da imamo v Trstu lepe moči, ki bi se ne ustrašile igralcev, kojim je oder vsakdanji zaslužek. Da se kmalu zopet vidimo. Imeli smo res lep večer in s ponosom smemo gledati nanj. »Slovencev v Trstu ni", pravijo naši nasprotniki, mi se jim pa odzovemo s sijajnim koncertom v največjem gledišču po vrhu pa še z močmi, ki bi bile v čast vsakemu večjemu narodu.
(Iz Rima) se nam poroča: Kakor znano, udeležujejo se pravi italijanski katoliki le občinskih volitev, ker jim cerkev prepoveduje udeležbo pri volitvah v parlament. Občinske volitve pa v mnogih večjih mestih kažejo, da je katoliška stranka močnejša od liberalne. Tako je predzadnjo nedeljo v Turinu katoliška stranka pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop zmagaU z vsemi kandidati. Vlada sicer povsod išče povoda, da razpusti mestni zbor, v katerem ima katoliška stranka večino, ali pa odstavi župana, ki jej ne ugaja. Tako je bivši mini-sterski predsednik Crispi odstavil tačasnega rimskega župana kneza Torlonio, ker je ta po generalnem vikariju čestital sv. očetu povodom njihove mašniške petdesetletnice. Nedavno je vlada razpustila mestni zastop v Bergamu, ker je katoliška večina mestnega zastopa izrekla nezaupnico po večini liberalnemu magistratu, ki je čestital kralju in kraljici povodom srebrne poroke in s tem kralju priznal pravico do Kima. — Včeraj dne 18. t. m. so se tukaj vršile dopolnilne volitve v mestni zastop. Vsako leto izstopi petina mestnih in okoličanskih zastopnikov. Voliti je bilo torej treba 18 mestnih in S okoličanske svetovalce. Katoliška stranka je v mestu postavila 12 in v okolici 2 kandidata. Dasi je libe-ralno-židovska stranka živahno agitirala po hišah in ulicah, vendar je zmagala katoliška stranka z 11 svojimi kandidati, njen dvanajsti kandidat je ostal s 6562 glasovi v manjšini proti 6601 glasu. V okolici sta v 4. in 5. okraju izvoljena katolika, v 3. okraju pa Menotti Garibaldi. — Veliki vojvoda Badenski je sv. očetu povodom škofovske petdesetletnice poslal 400 zvezkov najboljših del. Višji dvorni knjižničar dr. Baumbach je nalašč prišel v Rim, da osebno izroči knežji dar.
(Zvite branjevke.) Kakor je znano, imajo v Ljubljani branjevke pravico le od 11. ure naprej kupovati kuretnino. Zmislile so si pa vendar pripomoček, kateri jim je bržkone že dlje časa dobro teknil. Najele so si kuharico, ki je za njih kupovala in takoj nesla branjevkam prodat. Neki stražnik pa je imel „dober nos", zapazil jo je in odvel na magistrat.
(Pregledovanje kamenolomov.) Pričetkom julija vršil se bode komisijonalni obhod vseh večjih kamenolomov in gramoznih jam v ta namen, da se konstatuje, ker se je v poslednjem času pripetilo mnogo nesreč in nezgod, če se v istini tudi iipol-
ojujejo vse zapovedane naredbe v obrambo in varstvo delavcev po lomih in jamah. Pri tej reviziji želeti je, da bi se postopalo z veliko strogostjo in natančnostjo.__
Društva.
(„Nemško društvo" celovško.) Iz Celovca dne 15. junija: Tu obstoji 22 let društvo, imenovano „Deutscher Vere in*, ki le bolj životari 1 Letošnji občni zbor se je moral sklicati dvakrat, ker je prvikrat se zbralo 1 2 članov, drugikrat pa so jih z vsem trudom zbobnali — 15. („Fr. St." poročajo: „. . . War mit Aah und Weh die zur Beschlussfuhigkeit erforderliche Zahl von 15 Mitgliedern aufgetrieben (!) worden. Der sla-vische Tross mag jubelnl") Zborovanje je bilo tako žalostno, da „Fr. St." niti o njem obširneje poročati nočejo! Pač pa ima obširnejše poročilo gra-ška tetka „Tagespost", iz katere povzamemo, da so navzoči 1 5 člani »večinoma z veliko večino" volili — 10 odbornikov. Je moral lep biti ta — špas! Predsednik dr. Hibler je tožil, da hodi društvo rakovo pot, in da se člani nič ne zmenijo za društvene namene. Kavarnar K. Haderer je jahal vi-vokega konja ter podajal navodila, kako se naj znova poživi društveno življenje. Poudarjal je pri tem, da društvu treba — penezov, »katerih imajo nasprotniki (Slovenci) dosti na razpolago". Jojmene, da bi g. H. vedel, kake zaklade imajo naši prvo-boritelji! Škoda, da ni povedal tudi vira, kje bi mogli kaj dobiti za naše prepotrebne verske in narodne namene! Sploh pa vemo, čemu se zagrizeni nasprotniki toliko silijo za — strahove, katerih ni! Vse pravice so jim zagotovljene, prav vse jim je na razpolago. — kaj torej še hočejo? Nasprotnikom pa povemo tu i jedenkrat za vselej, da se naši rodoljubi potegujejo iz čistega rodoljubja na svoje stroške za pravice naroda, žrtvujejo za to čas in moči, kar Nemcem ni treba, ker imajo itak vse!
Telegrami.
Dunaj, 21. junija. „Wiener Zeitung" objavlja razglase, s katerimi ogersko finančno ministerttvo odpoveduje vse dosedaj še ne izžrebane obligacije investicijskega posojila iz 1876. leta, zlatega posojila ogerske se-verno-vzhodne železnice iz 1875. leta in drugih podržavljenih ogerskih železnic. Izplačajo se dne 1. julija 1893.
Gradec, 21. junija. Stanje knezoškofa dr. Z\vergerja je premenljivo. Hrane jako malo vživa.
Gradeo, 22. junija. Knezoškof Zwerger imel je mnogo mirnejo noč. Kaže se, da so mu zdravje bistveno boljša.
Beligrad, 21. junija. V današnji seji se je prečitalo odsekovo poročilo o trgovski pogodbi mej Avstro-Ogersko in Srbijo. Poročilo priporoča, da se pogodba vsprejme. Jutri je prvo branje trgovske pogodbe.
Pariz, 22. junija. Millevove je oddal Develliju papirje, o katerih se trdi, da bi bili ukradeni v angleškem veleposlaništvu. Veleposlaništvo trdi, da nobenih papirjev ne pogreša. Kakor se govori, so pobotnice za denarje, katere je angleško veleposlaništvo plačalo mnogim francoskim politikom. Ukradel jih je Kanadec, ki je bil v službi pri angleškem veleposlaništvu. Moreš je papirje fotografoval in potem vrnil.
Lyon, 21. junija. Z juga došli potnik umrl je za boleznijo podobno koleri. Storile so se primerne naredbe.
Cette, 21. junija. Danes so štiri osebe umrle za kolero.
Novi Jork, 21. junija. V parkvilskem tunelu mej Brockljnom in Coney-Islandom je skočil vlak iz tiru, na katerem je bilo
kaeih 1000 potnikov vračajočih se od konjske dirke. Devet oseb mrtvih in kacih sto ranjenih.
Meka, 21. junija. Od 10. do 20. dne junija je 880 oseb umrlo za kolero.
ITmrli so:
'20. junija. Janez Bahovec, ključaničarjev sin, 1','» leta, Kurja vas 3, bronchitis. — Sofija Apolonija Premk, usmiljena sestra, 40 let, Kravja dolina štev. 11, Brighthova bolezen na obistih.
21. junija. Marija Terdina, delavka, 30V'j leta, Poljanska cesta 37, jetika.
V bolnišnici: 18. junija. Jožef fierne, delavec, 40 let, jetika.
Tu j c i.
20. junija.
Pri Maliču: Spreitzer; Ravagni, tovarnar; Hirsch, zasebnik; Harling, Sehober, trgovca; VVillastolla, potovalee, z Dunaja. — Kresse, trgoveo, iz Olomuca. — Kramaršič, nad-poročnik, iz Karlovca. — Maraus iz Ljubljane — Leimberger, potovalee, iz Solnograda. — Wallner, Haupt, Merk, Rehn, pl. Rehn, Verderber in Miiller iz Gradca. — Manye, zasebnik, z Reke. — Pittak, zasebnik, iz Brna. -*■ Vičič, zasebnik, s hčerjo, iz Rakeka. — NVallner iz Maribora. — Bosch iz Oger-skega Starega grada.
Pri Slonu: Brendler; Fuchs, lekarnar; Mubej, pristav; Tsehepper, Steindler, Kiinig in Kulka, trgovci, z Dunaja. — Anton in Amalija Furlani od Sv. Dominika. — Hartin, trgovčeva soproga, iz St. Jurja. — Koschan, profesorjeva soproga, iz Maribora. - - Mikluš, trgoveo, iz Gorice. — Winter iz Pod-moklega. — Milliard, trgovec, iz Lyona. — Trost iz Podrage. — Hutnagel, logar, iz Kočevja. — Brener, trgoveo z vinom, iz Varaždina. — Braidič, zasebnica, iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Schuh, tesarski mojster, iz Judenburga, — Fugina, organist, iz Ponikve. — Citron, potovalee, z Dunaja. — Kalinšek, potovalee, iz Tržiča.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
Stanje
zrakomera v mm
I T. u. zjut. 211 2. u. pop. i 9. «. zveč.
~727"4 729 3 7281
toplomera po Celziju
202 226 18-8
Veter
[si. zapad si. jzap. zm. jzap.
o
•S 3 _
Vreme | g
jasno oblačno dež
1000 dež
Srednja temperatura 21-6°, za 3'0° nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. junija.
	gTikr.			\sk	kr.;
Pšeni"». m. st. . . .	8	45	Speh povojen, kgr. .		66
Rež, „ ...	7	—	Surovo maslo, „	—	75
Ječmen, „ ...	6	—	Jajce, jedno „ Mleko, liter ....	_	2
Oves, „ ...	7	15		—	10
Ajda. „ ...	10	50	Goveje meso, kgr. .		64
Proso, „ ...	6	—	Telečje . . .<	i-	52
; Koruza. „ ...	6	—	Svinjsko „ „ .	1-	64,
! Krompir, „ ...	5	53	Koštrunovo „ „ .		38
Leča, hktl. . . .	15	—	Pišanec.....	_	30
Grah, „ ...	14	—	Golob .....	—	16,
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	3	57
Maslo, kgr. .	—	94	Slama, „ „ . ..	2	76
Mast, „	—	70	Drva trda, 4 kub. mtr.	6	40,
Špeh svež. ,	-	64	„ mehka, .	5	_!
V naši zalogi izšla je ravnokar:
Kranjska
nostna koračnica.
Povodom
zmage pri ©isku
za vojaški orkester in klavir
zložil in domačemu c. in kr. pešpolku tem. baron Kuhn št. 17 poklonil
A ■■ C <» n ZBTttVMt^:*?.
Op. 53.
Cena za klavir 60 kr. — Pri dopošiljatvi zneska pošlje se franko.
Ig. pl.Kleiiiina.yr & Fetl.Bamberg
knjigarna v Ljubljani. 308 6-6
m-
'umskih ur tovarna
Rih. Liebing-a
na Dunaju, Xlll/10, Hauptstrasse 66
izdeluje samo turnske ure za cerkve, mestne hiše, gradove, vojašnice, šole, tovarne in druga večja poslopja po najnovejši sestavi in solidno narejene.	51 6—6
Cerkvenim občinam dovoljujejo se ugodni plačilni pogoji. — Ceniki zastonj in franko.
Ravnokar so izišle v moji založbi:
za visoki glas s spremljevanjem klavirja
zložil
K. Hoffmeister. Op. 5. — Cena 50 kr.
iz dr. B. Ipavca opere
»Teharski plemiči"
transkripcija za klavif, zložil K. Hoffmeister. — Cena 50 kr.
Knjigarna L. S( II\VE\T\FJl
.resicala. 315 3—2

|V(HIKAGO!1
----k najznamenitejši 2i
Kolumbi svetovni razstavi
•••••
MX X ® X XXX XXv
£pi
XXX',- ... ,
priporoča vozne listke po najnižji ceni in naj- '^■fcXXXXX| ugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do Chlkage in nazaj I. in III. razred po gld. 245'-I. in II. razred gld. 370'— in višej.
mejnarodna potovalna pisarna
Jos. Pttulin v Ljititljani.
Prospekti vsakovrstnih komblnaolj so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej.
D u n a j s k a borza.
Duš 22. junija.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	„
4% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . .	96	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	990	„
Kreditne akcije, 160 gld................337	„
London, 10 funtov stri........123	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ..................60	„
85 70 40 46
10 81 831 35
kr.
Dn6 21. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.	05
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	r	75.
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	75
5 f. državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	.	25
Zastavna pisma av8tr.osr.zem. kred. banke 4*	98	„	80
Zastavna pisma „ „ „ 41/«*	100	„	—
Kreditne srečke, 100 gld.......196	.	75
8t. Genois srečke, 40 gld.......67	„	—
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	144
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld.....74
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	H9
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2950
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . •	105
Papirnih rubeljev 100...... •	129
gld. -
„ 50 . 25
70 75
kr.
gSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E B C U lt"
NollzeilB it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
SSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovani* pri popolni varnosti gmr n n 1 o £ c 11 i It ur 1 avn i e.