MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
«r«onraUio In uprava: Maribor, Oospoaka ul. 11 / Talalon uradnlttva 2440, uprava 2466 Uhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 1®- uri / Valja meseino prejeman * upravi ali po poStl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani r Poštni čekovni račun <L 11.400
JUTRA
99
MBS
Problem agrarne krize
Stalno je na dnevnem redu! V časniških ^časopisnih razpravah, na gospodarskih 111 tudi na političnih konferencah. Ne samo Pri nas v Tugoslaviji, ki smo izrazito aSrarna država in nam kriza naše agrar-Ile produkcije močno gre na živce, ampak ^di v mnogih več aii manj industrijskih državah. Zakaj vse, tudi industrijske dr-j-uve, so navezane na prosperiranje ume ta kot najodličnejšega konsumenta ogromne večine tudi industrijskih izdelav. In tu čitamo in oujemo neštevilno mzprav in modrovanj o agrarni krizi, nje nih vzrokih, oblikah njenih pojavov, pa tlJdi nešteto receptov za njeno zdravljene. Dobrih in slabih! Tudi naši dnevniki, "ase gospodarske revije, razne konferen-ce gospodarskih organizacij — vse to se tydj pri nas resno bavi s problemom agrarne krize že leta sem. Seveda smo Pri tem že tudi prišli preko površnih in Vsakdanjih gesel in praznih volilnih pa-r°: o kmetu kot stebru države itd., in gledamo vprašanju že mnogo globlje in resnejc v oči. Zlasti odkar Je vlada gosp. de v tiča postavila problem razpleta agrarne krize, problem zaustavitve propadanja naše kmečke posesti in problem rentabilnosti v kmečkem gospodarstvu na najvišje mesto svojega programa poleg temeljnih kamnov naše državne politike. narodnega in državnega edinstva. in tudi v tej množici razprav in predlogov se pojavljajo mnoga različna mišlje-"ia in raznoliki predlogi.	j
1 ako je nedavno zagrebški gospodarji dnevnik ».(ugoslovenski Lloyd« obja-'}} zanimiv članek agronoma g. Turka, j1 Predvsem povdarja potrebo, da v vpra ! 'a,lju razp eta krize našega kmetijstva 'Odelujejo vsa ona ministrstva, ki imajo gospodarski značaj: finančno, kmetijsko, trgovinsko in prometno. Navaja zlasti kot ‘Njiio potrebno: da se dado kmetu dolgo-'0t'oi krediti za sanacijo dolgov; da se ^ ;>do kmetijstvu sezonski krediti, za iz-’’uz kmetijskih pridelkov; da se dado kmetijstvu sezonski krediti ali predujmi ja nabavo nujnih gospodarskih potrebam; da se mu dado dolgoročni investi-Cliski krediti za predelavo sirovin in za ‘Jbnovo zgradb. Vse to pa seveda potom 1,1 preko zadrug, ki morajo postati temelj Sevanja agrarne krize in rentabilnosti ‘!aŠe kmetske produkcije.
l^rugi del obsega predloge glede izvo-fa naših kmetskih pridelkov. Treba: s jkovskimi pogodbami zagotoviti kompen čilski, pogodnostni ter brezcarinski iz-v.°2 kmetijskih pridelkov (n predelanih j|r°vin;	■/_	istimi pogodbami zagotoviti
CI,T1 cenejši uvoz kmetsko-gospodarskih potrebščin iz tujine; znižati železniške ta •te odnosno deloma omogočiti brezplačni reyoz izvoznega blaga do meje; iste u-odnosti dati za prevoz uvažanih krnet-'je°'gospodarskih potrebščin od naše me-, . v namembne kraje zaradi njih počele. Tretji del predlogov obsega pred-,£ 'e|ri vprašanje reforme zemljarine, ki je , o^rom na nastali položaj nujno po-ve lla- ža one predele države pa. ki so s. Svojem celokupnem gospodarstvu pa-treba povrh še: omogočiti tudi v”ielskemii prebivalstvu zaslužek pri in-esticijskih javnih delih; dajati iz držav-' ali banovinskih sredstev podpore za ‘•Peševanje posameznih panog kinetij-cj.Va (za nabavo trt, sadnih drevesc, oro-.Il'itd.) Vse to pa — to ponovno poudar-clankar — mora iti potom kmetijskih ,'°duktivnih, izvoznih, nabavljalnih in v0'nsumnih zadrug, ki morajo kakor mre-a Prepresti vso našo državo, t i predlogi so gotovo lep donesek za "'kopotezni program načrtnega go-
Needinost zahodnih velesil
Anglija hodi čisto druga pota kot Italifa in Francila - Angleži se ne bodo bili za nikogar - Nemčiji se ni treba bati Strese in Ženeve
LONDON, 9. marca. Sinoči je bila končno odločilna seja angleške vlade, na kateri so se napravili sklepi za konferenco v Stresi. Ker je Eden bolan, je podal poročilo o svojem potovanju pismeno.
O	seji vlade ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar so izvedeli tukajšnji listi več podrobnosti. Tako je ugotovljeno, da bo Macdonald tudi sam potoval v Stre-so, ker smatra, da je njegova prisotnost neobhodno potrebna. Gotovo je, da bo Anglija zavzela stališče pomirjevalca in posredovalca. Nikakor ne bo dovolila, da bi Italija in Francija ogrozili mir s kakšnim nepremišljenim sklepom proti Nemčiji. Za razpoloženje je najbolj značilno pisanje angleških listov, ki pravijo, da je treba pravičnosti na vse strani, ne pa enostranskih korakov. Skoraj vsi listi naglašajo, da so mirovne konference, ki so bile diktirane po svetovni vojni, krive vsega, kar je sledilo in se tako more opaziti v angleškem tisku neka naklonjenost revizionističnim stremljenjem. Zaradi te-! ga se Anglija ne bo zavzela za garanti
ranje mirovnih pogodb z nobeno novo obveznostjo na kontinentu. Rajše ostane popolnoma osamljena, kakor da bi morala kedaj s svojo vojsko braniti kogarkoli v Evropi.
Nasprotno forsira Mussolini z vsemi silami trozvezo Italija, Francija, Anglija, ki naj bi prisilila nazadnje še Nemčijo k pristopu v četverozvezo, ki je po duce-jevem mnenju »največji politični zasnu-tek sedanjega stoletja«. Naloga te četve-rozveze bi bila stisniti v klešče Nemčijo in nadzirati obenem Rusijo. V glavnem pa gre tu Mussoliniju samo za Avstrijo, katero hoče na vsak način ohraniti samo stojno iz strahu pred Nemčijo in zaradi svojih načrtov v Podonavju. Francija je sedaj nekako v sredini med Italijo in Anglijo in še vedno koleba, ker ne ve, kako bi se odločila. Francoski tisk očita zaradi tega Lavalu neodločnost v najbolj usodnih momentih.
Francoska vlada je po poročilih iz Pariza že sestavila spomenico, ki jo bo pred ložila na konferenci v Stresi, katere se
udeleži tudi ministrski predsednik Flan-din. Glavne zahteve bodo: 1. izjava Anglije, Francije in Italije, da se bodo posvetovale v primeru ako bi bila ogrožena samostojnost Avstrije; 2. izjava, da ne bo do več dovolile Nemčiji enostranskega kršenja pogodb; 3. z Nemčijo se nadaljujejo pogajanja o razorožitvi, a samo v okviru Društva narodov; 4. načrt vzhodnega pakta; 5. vrnitev Nemčije v Društvo narodov; 6. letalska konvencija; 7. oborožitev Avstrije. Madžarske in Bolgarije. Zunanji minister Laval bo odpotoval v Streso jutri v sredo.
Iz vsega tega sledi, da med Italijo, Francijo in Anglijo ni soglasja in se zato Nemčiji ni treba bati ne Strese ne zasedanja Društva narodov. Anglija bo v Stresi pač predlagala novo zagotovitev miru preko načrta vzhodnega pakta, k! je pokopan, a zavzela se bo v bistvu z vso silo samo za letalsko pogodbo. Odločno bo odklonila vse, kar bi predlagal! eventuelno Italija in Francijo za Izola;’!!'’ Nemčije.
Avstrijki rei»«a ootrebuie vojsko
SCHUSCHNIGGOV GOVOR. ITALIJA IN FRANCIJA DOVOLITA AVSTRIJI UVEDBO VOJAŠKE OBVEZNOSTI.
DUNAJ, 9. aprila. Pri paradni proslavi dunajske vojaške posadke, je po jjred-sedniku Miklasu govoril tudi zvezni kan-cclar dr. Schuschnigg in označil avstrijsko vojsko za , hrbtenico sedanjega režima. Brez vojske hi se režim mogel slabo obdržati, ker bi postal igrača raznih političnih struj. Nato je govoril o potrebi okrepitve in povečanju vojske ter uki nitve vojaške klavzule mirovne pogodbe, da se uvede spet splošna vojaška obveznost. Dr. Schuschnigg je dejal, da morajo vse one države, ki jim je do tega, da se sedanji režim v Avstriji ohrani, pospešiti rešitev tega vprašanja, ker je to
v njihovem interesu in v njihovih načrtih. Da je dr. Schuschnigg mogel tako govoriti, je vzrok v tem, da je avstrijska vlada Baje že dobila iz Rima in Pariza informacije, da bosta Italija in Francija brez nadaljnjega dovolili Avstriji uvedbo neomejene vojaške dolžnosti. V zvezi s tem se citira tudi članek lista »Popolo d’ Italia«, ki zahteva že iz moralnih ozirov, da se tudi Avstriji, Madžarski in Bol gariji dovoli vojaška obveznost, ko si jo je sedaj Nemčija sama dovolila. Samo tedaj se bo moglo govoriti o enakopravnosti in morali v mednarodni politiki.
Stalila čaka samo na konec deževne dobe
LONDON. 9. aprila. Položaj v vzhodni Afriki je po angleških informacijah zaenkrat nespremenjen, vendar pa je go tovo, da je vojna med Italijo in Abesini-jo neizogibna. Italija čaka sedaj samo na to, da se konča sedanja deževna doba, ki onemogoča vsake večje operacije. Čim se deževna doba konča, se bo prav gotovo pričela vojna. Angleški listi podčrtavajo zlasti neko izjavo generalisima ita lijanskih čet de Bona, ki je ostro napadel Ahesinijo kot nekulturno državo, s katero Italija ne more biti v sosedstvu in je zaradi tega treba v njej napraviti red. Obenem poročajo tudi, da je kljub italijanski izjavi, da je klima v Eritreji
in Somaliji zdrava, nastala že epidemija malarije med italijanskimi vojaki, zlasti onimi iz severne Italije.
Egibft na strani Abesinile
KAHIRA, 9. aprila. Egiptska vlada je prepovedala odhod skupini 4000 delavcev v italijansko Eritrejo, kjer so hoteli te delavce uporabiti za vojaška dela. Za to najetje delavcev v Egiptu je izvedela poprej tudi že abesinska vlada in poslala Društvu narodov protest. Egiptska vlada pa bi bila storila svojo dolžnost tudi brez tega protesta, ker ne bo v nobenem primeru dovolila, da bi se egiptski državljani uporabljali za gradnjo vojaških cest in utrdb proti Abesiniji, s katero je Egipt v najboljšem prijateljskem sosedstvu.
spodarstva, ki je v zamislih vlade gosp. Jevtiča, po izjavah njenih merodajnih članov v jrogledu kmetijstva, g. predsednika vlade in g. kmetijskega ministra. Nedvomno pa v ta program spada tudi še zahteva po prilagoditvi našega kmetijskega gospodarstva današnjim prilikam na svetovnem trgu in današnjim možnostim izvoza naših kmetijskih produktov. Tu 1)0 pa morala v primeru potrebe vmes poseči tudi državna oblast sama, po zgledih Amerike, Nemčije in Italije. Eno je
gotovo: celokupna naša državna gospodarska politika mora kreniti s pota poprej šnjih vlad, ki so sicer tudi postavljale tezo, da smo prvenstveno kmetska država, ki so pa s svojo gospodarsko politiko predvsem ščitile druge stanove. Upamo, da bo vlada g. Jevtiča, ki se je postavila na stališče kmetskega interesa, to stališče tudi v praksi uveljavila. Čuvati kmetski interes pa pomeni v agrarni državi nič več in nič manj kakor: čuvati upravičene interese vseh stanov. s—
PREPREČEN ATENTAT NA PUJIJA.
TOKIO, 9. aprila. Mandžurski cesar Puji, ki je na obisku pri japonskem cesarju v Tokiu, je bil, kakor je policija ugotovila, v resnici v življenjski nevarnosti. Policija je nemreč prijela 3 sumljive Korejce, pri katerih je našla samokrese in bodala. Ugotovljeno je, da so prijeti člani neke tajne revolucionarne organizacije, ki je hotela izvršiti atentat ua cesarja Pujija.
KORUPCIJA V RUSIJI.
MOSKVA. 9. aprila. Po uradnem poročilu so pri nekem trustu na Uralu odkrili velike poneverbe, ki znašajo več 10 milijonov rubljev. Mnogo krivcev je bilo prijetih. V zvezi s terorističnim gibanjem proti sovjetskemu režimu je bilo te dn; izvršenih zopet več justifikacij.
PREMIKANJE ČET V FR ANCIJI.
PARIZ, 9. aprila. V zvezi s pregru-pacijo francoske vojske in zasedbo trdnjavskega pasa, je izdalo vojno ministrstvo obvestilo, v katerem pravi, da je od pošiljanje vojske iz južnih delov Francije na sever potrebno zaradi tega, da se na jugu izpraznijo vojašnice za nove n-vinee.
RUSIJA IN MUD.
MOSKVA, 9. aprila. Iz zanesljivega \ i ra se izve, da je sovjetska vlada sprejela načelni sklep, da se Rusija včlani pri Mednarodnem uradu dela Društva narodov v Ženevi. Pogoj pa je, da urad prizna sedanjo zakonodajo sovjetske Rusije.
BENEŠ POVABLJEN V MOSKVO.
MOSKVA, 9. aprila. Uradno se potrjuje, da je Litvinov poslal dr. Bene-” i povabilo, naj pride v Moskvo.
KONGRES SKLADATELJEV.
VICHY, 9. aprila. V času od 26. do 3i. avgusta letos bo tu kongres mednarodne zveze komponistov. Predsedovala mu bo sta Richard Strauss in Albert Roussel.
ŠPANSKI VINOGRADI UNIČENI.
LIZBONA, 9. aprila. Velik mraz, ki je nastal sredi pomladi v pokrajini Santi) Rem, je napravil ogromno škodo v vino; gradih, ki so skoro docela uničeni
Dnevne vesti
Kongres nacionalnega delavstva v Celju
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Celju kongres nacionalnega -delavstva, ki so se ga udeležili zastopniki stanovskih nacionalnih organizacij iz vse države. Kongres je bil velika manifestacija za pravice delavstva. V soboto je bilo veliko delegatsko zborovanje Narodno strokovne zveze, ki so se ga udeležili tudi predstavniki češkoslovaških nacionalnih delavskih organizacij. Zborovanje je vodil NZS g. Rudolf Juvan iz Ljubljane. V svojih izvajanjih jc ugotovil lep razmah nacionalnega delavskega pokreta. G. Haramina iz Zagreba je poročal o delovanju občedelavske zveze, g. Dajiovic iz Beograda o delovanju jugoslovanskega delavskega sindikata, g. Babič iz Splita pa o delovanju nacionalnega delavstva v Dalmaciji.
Poročilo o socialno-političnem položaju v naši banovini in o delovanju Narodne strokovne zveze jc podal njen tajnik g. Kravos. V debati pa so ostro kritizirali delegati delovanje okrožnega urada za
zavarovanje delavcev. Po zborovanju je bil v Narodnem domu pozdravni večer.
V	nedeljo dopoldne je bilo v veliki dvo-rani Narodnega doma slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili tisoči naših delavcev. Številni govorniki so živo orisali težke prilike, v katerih živi vse naše delavstvo.
Sprejeta je bila obširna resolucija, v kateri zahteva nacionalno delavstvo uvedbo zakona o minimalnih mezdah in obveznih kolektivnih pogodbah, kakor tudi konsekventno izvajanje zakona o zaščiti delavcev. Nadalje je delavstvo zahtevalo znižanje ur delovnega tedna, in sicer od -48 na 40. Tudi je delavstvo zahtevalo, da se nameste pri okrajnih glavarstvih socialni referenti, ki bodo imeli nadzorstvo nad delom. Po slavnostnem zborovanju se je razvil po mestu mogočen sprevod z dvema godbama in prapori na čelu, popoldne pa je bila v Narodnem domu konferenca delegatov vseh nacionalnih sindikatov.
Pometanje cest in trgov
Mestno poglavarstvo mariborsko ua-/.nanja, da se prične dne 6. aprila 1.1. pometanje cest in trgov kakor v preteklih etih y nočnem času. Hišni gospodarji o-/ironia njih namestniki se poživljajo, da odredijo temeljito čiščenje hodnikov in pešpotov pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko preneha cestni promet, do najkesneje 23. ure.
Smeti s trotoarjev in pešpotov je treba spraviti v smetišnice hiš, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine. Trgovci, kavar-narji, krčmarji itd. se opozarjajo, da velja zgoraj določeni red tudi za čiščenje trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pped trgovinami iy lokali se morajo po prekladanju blaga takoj očistiti. Branjevcem, ki prodajajo blago na javnih prostorih, se prepoveduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov.
Prebivalstvo se poživlja, 'da pazi na snažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla. Obenem se občinstvo opozarja, da je prepovedano iztepati brisalke nje letošnje obvezno predavanje za vse steljdino in podobno. Prestopki teh določb se kaznujejo v smislu § 87. naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi z dne 30. V. 1933, H—No. 9720/1.
Drzen vlom v hangar na Teznem
Ko sta se včeraj popoldne podala na t eziio visokošolca Košar in Šijanec, da
oi	pregledala inventar hangerja na Teznem, sta presenečena ugotovila, da je bilo v hangar vlomljeno. Vrata so bila s Mio odprta in v hangarju jc bilo vse razmetano. Takoj sta ugotovila da so neznani storilci demontirali z letalskega motorja dva magneta in 5 sveč, da so odnesli 30 m dolgo gumijasto cev in aparat za gašenje. Z avtomobila, ki ga je imel shranjenega v hangarju neki mariborski trgovec, pa so demontirali magnet za 4-cilinderski motor in dve sveči ter razrezali platneno streho, škodo, ki so jo povzročili aeroklubu »Naša krila«, ka-rerega last je bil letalski motor, je precenjena na približno 15.000 Din. Vlom sta visokošolca takoj prijavila tezenskim orožnikom in mariborski policiji, ki mar-Sjvo poizveduje za storilci.
Napredovanje v proiesorski službi. V
višjo položajno skupino sta napredovala Karel Jirak, profesor na tukajšnji realni gimnaziji, in France Alič, profesor na redni gimnaziji v Ptuju.
Nagrajen slovenski pisatelj. Literarno nagrado v znesku 10.000 Din za izviren slovenski roman jc ljubljanska književna založba »Hram.c prisodila prekmurskemu pisatelju Mišku Kranjcu za njegovo delo ?od naslovom »O« življenja«. Novi slovenski izvirni roman bo v kratkem izšel.
Časnikarji na kraljevem grobu. Zastopniki jugoslovanskih časnikarjev, ki so se zbrali preteklo nedeljo v Beogradu *b slovesni otvoritvi Novinarskega do-
se tam v imenu vseh jugoslovanskih novinarjev poklonili svojemu največjemu zaščitniku, blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Na grob so položili tudi krasen venec.
Izdane in izbrisane obrtne pravice. V mesecu marcu so bile v Mariboru izdane sledeče obrtne pravice: Radolič Hilda, izvrševanje obrta svetlobne reklame z diapozitivi in reklamnimi filmi na prostem, Tattenbachova ulica 27; Majcen Josip, trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom na drobno, Dvorakova ulica 1; Gumze Karl, pek. Smetanova ulica 51; Šapec Mirko, tiskanje preje, Vojašniška ulica 10; Fifolt Karl, popravljanje pisarniških strojev, Ob brega 4; Bezenšek Josip, trgovina z radiofonskimi aparati in elektroteh. potrebščinami, Vetrinjska ulica 17; P-reac Ivan, trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom, Grajski trg 1; Hojnik Franc, trgovina z mešanim blagom na debelo brez živil, Aleksandrova c. 17. — Izbrisane so pa bile: Tempes Viktor, brivec, Meljska cesta 1; RogliČ Milena, trgovina z manufakturo, galanterijo, konfekcijo in športnimi predmeti, Grajski trg 1; Bizjak Ivana, gostilna, Trdinova ulica 10; Arnejšek Franc, brivec. Kralja Petra trg 4.
Avtobusna zveza Razvanja z Mariborom. Naše včerajšnje poročilo o otvoritvi redne avtobusne zveze Razvanja z Mariborom moramo v toliko popraviti, da te redne zveze ni uvedlo Mestno avto busno podjetje, ampak jo je organizirala Tujsko-prometna zveza v Razvanju, ki naroča avtobuse za prevoz interesentov.
Izlet z avtokarom na Kancelhohe. Poleg izletov, ki jih priredi »Putnik« za Veliko noč na Jadran, katerih program bo natančneje še objavljen, bo v dneh 21. in 22. tm. izlet z avtokarom na Kanzelhohe. Ob tej priliki se bo nudila izletnikom mož nost, ogledati si krasote Koroške, kakor Vrbsko jezero, Gosposvetsko polje, Celovec, Beljak, Osojsko jezero, Kanzelhohe itd. Izlet bo traja! 2 dni. Prenočevalo se bo na Kanzelhohe. — Cena Prenočevalo sebo na Kanzelhohe. Cena vožnje z avtokarom tou-retour in žična železnica na Kanzelhohe (1500 m) znaša 210 Din. Ker vlada za ta izlet veliko zanimanje, prosimo vse interesente, da se čim prej prijavijo pri »Putniku«, Maribor tel. 21-22, pri katerem se dobe tudi vse natančnejše informacije, kakor tudi valute po najugodnejših dnevnih tečajih.
Naval v mariborsko bolnišnico. V prvih treh mesecih je iskalo zdravniške pomoči v mariborski splošni bolnišnici nad 2800 bolnikov. Zaradi pomanjkanja prostora na vseh oddelkih bolnišnice pa je bilo zelo veliko število bolnikov odklonjenih. Naval na mariborsko bolnišnico ponovno izpričuje, kako nujno potrebno bi bilo bolnišnico 'povečati in modernizirati.
Sprejem v višjo pedagoško šolo. V šolskem letu 1935.—1936. bo sprejetih v zagrebško in beograjsko višjo pedagoško šolo 50 učiteljev in učiteljic, ki bodo do
Reflektanti ne smejo hkrati prositi za sprejem v obe šoli. Prošnje s potrebnimi prilogami naj pošljejo rektoratu zagrebške ali beograjske višje pedagoške šole. O sprejemu bodo službeno obveščeni.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 28. številki: spremembe in dopolnitve odločbe o uvrstitvi in nazivu banovinskih cest in njih označbi s številkami; seznam držav, ki so okužene z rakom na krompirju; ukinitev prepovedi izvoza orehovega lesa; popravek k uredbi o krošnjarenju; navodila za presojo barvnih znakov cikaš te go vede in objave banske uprave o pobiranju občinskih tro šarin.
KINOBAR
Od danes dalje prvovrsten internacionalni spored.
Na naslov monopolske uprave. V zadnjem času so prišle v promet novo-opremljene cigarete »Drava«, ki pa so namesto, da bi bile boljše, veliko slabše kakor prejšnje ter imajo naravnost ogabno smrdeči okus, bodisi zaradi slabšega papirja, ali pa tobaka. Kadilcem je znano, da pridelamo v naši državi veliko več tobaka vseh vrst, kakor ga pa sami pokadimo, zato bi bila najmanjša in utemeljena želja naših revnejših kadilcev, da bi monopolska uprava v prvi vrsti primerno zadovoljila domače kadilce in šele preostali tobak izvažala. Če pa monopolska uprava naši skromni želji ne more ali noče ugoditi, bomo revnejši kadilci sami pričeli izvajati bojkot in bomo kajenje popolnoma opustili. Kadilci.
Čajanko s predavanjem in glasbenim sporedom priredi Žensko društvo v sredo, dne 10. t. m. ob 20. uri v dvorani zavoda »Vesne«. Predava gospa Mila Had-žičeva o kulturni zgodovini v dobi Ne-manjioev. Glasbene točke podata gospe Vrečko in Skvarča. Prisrčno vabi k udeležbi vse svoje članice odbor.
Predavanje za rezervne častnike. Zadnje letošnjeo bvezuo predavanje za vse rezervne častnike iz Maribora bo jutri v sredo ob 20. uri v prostorih bivšega kina »Apolo«. Rezervni častniki, ki bi sc zborovanja ne mogli udeležiti, naj to pismeno sporoče neposredno mestnemu poveljniku. '
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v torek ob 20.15 predava g. nniver. prof. dr. Milan Ivšič, rektor visoke trgovske šole v Zagrebu o naši gospodarski politiki.
Univ. prof. dr. Fr. Veber iz Ljubljane
predava drevi ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« o pereči temi sodobnosti: »Moje pojmovanje slovenstva in jugoslovanstva«. Predavanje bo v okrilju starešinstva »Jadrana« in »Triglava«.
Česky klub. V sredo, dne 10. tm. ob 8. uri zvečer bo v lovski sobi hotela »Orel« članski sestanek. Z ozirom na važna vprašanja, ki se bodo na tem sestanku reševala, prosimo za polnoštevilno u-deležbo. Odbor.
GoHjev »Jurček« v št. liju na meji. — Agilni sokolski odsek v Št. liju v Slov. goricah priredi v nedeljo 14. tm. ob 15. uri popoldne pravljično otroško igro v šti rili dejanjih Golijevega »Jurčka«. Prijatelji Sokola in naše severne meje, prihitite ta dan v čim večjem številu k nam.
Iz Maribora se lahko odpljete z vlakom ob 13., povrnete se pa ob 18. uri. Igra bo v Dimnikovi dvorani pri kolodvoru.
Samo še nekaj dni velemestni program
v »Veliki kavarni«.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 10. t. m. Ob 12: plošče 12.50: poročila; 13: plošče; 18: plošče; 18.30: pogovor s poslušalci; 19: sokolsko predavanje; 19-20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz opere; v odmoru čas in poročila.
V	sterilizacijsko afero zapleten Mariborčan. V Bordeaimi v Franciji so prišle tamkajšnje policijske oblasti na sled veliki sterilizacijski aferi, v kateri je igral glavno vlogo neki Norbert Bartošek, ki ie bil rojen tl. septembra 1902. v Mariboru. Bartoška je policija aretirala in obtožila, da je izvršil v Bordeauxju okrog 20 sterilizacijskih operacij. Pri zaslišanju je skušal Bartošek odločno tajiti vsako krivdo, toda zaslišani pacienti so ga izdali.
Nesreča ne počiva. V Slov. goricah se .ic hudo ponesrečil 22-letni delavec Matija Kranjc. Peljal se je na vozu in so
Narodno giedališce
REPERTOAR.
Sreda, 10. aprila ob 20. uri: »Vijolica 2 Montmartra«. Red C. Gostovanje Erike Druzovičevc.
Četrtek, 11. aprila ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Red B. Gostovanje Eri ke Druzovičevc. Zadnjič v sezoni. »Vijolica z Montmartra«. Ker ima gdč. Erika Druzovičeva, ki je sicer vedno zaposlena v Zagrebu, te dni čas, se ponovi v sredo, 10. t. m. namesto napovedane »Kvadrature kroga«, Kaknanova izredno privlačna opereta »Vijolica z Montmar-tra« z Eriko D r u z o v iče v o, odlično pevko zagrebške opere, ki pojde prihodnjo sezono na opero v Gdansko, v naslovni ulogi. Druzovičeva je kot ustvarjena za to partijo in je pripomogla »Vijo-lici z Montmartra« do največjega uspeha. Predstava v sredo bo za red C, v četrtek pa za red B in zadnjič v sezoni.
Do Velike noči še dve krstni predstavi! Krstna predstava domače operete, Ras-bergerjevega »Prebrisanega amorja« bo na velikonočno nedeljo zvečer. Delo je muzikalno prav sveže ter pomeni za našo domačo glasbeno produkcijo nedvomno pridobitev. — Tudi drama pripravlja krst uo predstavo. Uprizore v režiji Milana Košiča vojno zgodbo »Kdo je kriv?«. — Avtor tega dela je pisatelj Angelo Cerkvenik, ki je mariborskemu občinstvu znan po svojih dramah »V vrtincu -. »Greh« in »Očiščenje«.
_______
GMJSKMUNO
Samo ie par dni velefilro
..Visoka šo!a“
v glavni vlogi Rudolf Forstner, Angela Zalokar in znani humorist Hans Moser. Pozor! Veste kaj je „DIR1GIBLE“ ?
Kino Union. Danes največji film vseh časov »Krik sveta« po originalnih posnetkih svetovne vojne.
se mu splašili konji. Padel jc pod kolesa, ki so mu zlomila hrbtenico. Nevarno poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tja so pripeljali tudi iz Gruš-'<ovcev 45-letuega viničarja Martina Slomerja, ki ga je brcnil konj v levo nogo in mu jo zlomil. V Zabjaku stanujočega 20-letnega delavca Karla Dornika pa jc neznanec obstrelil. Dorniku se je zarila krogla v hrbet.
Ukradeno kolo. Šestošolcu Vojku Lov-šetu je neznan tat odpeljal iz veže realne gimnazije zaklenjeno kolo znamke »Korona-Baltira«, črno pleskano, vredno 1800 Din. Kolo ima evidenčno številko 96528.
Mariborski živilski trg. Na živilski trg so preteklo soboto pripeljali mesarji iz okolice 10 zaklanih goved, 1 tele in 17 zaklanih svinj. Špeharji pa so pripeljali 66 zaklanih prašičev. Na trgu za perutnino je bilo 414 kokoši, 686 piščancev, 10 gosi, 20 puranov in 18 rac. Prinesli so na trg okoličani tudi 62 kuncev in 17 kozličkov, ki so jih prodajali po .30 do 60 Din. Pripeljali so na trg 41 voz in 118 vreč krompirja ter 50 vreč čebule. Precej je bilo na trgu tudi mleka, mlečnih izdelkov, jajc in žita. Na trgu za seno je bilo 29 voz sena, 4 voze otave, 1 voz pšenične slame, 2 voza ržene slame in 2 voza ječmena. Cene blagu se niso spremenile izza zadnjega trga.
Obetajo nam lepše vreme in toplo pomlad. Vse kaže, da se bo vreme polagoma temeljito spremenilo. Z zahoda je začel prodirati topel val, ki zmaguje nad mrzlimi toki, kar ima za posledico zboljšanje vremena in dvig temperature, ki je znatno porasla celo na gorskih vrhovih-'la morju se je pojavil novi ciklon, ki prodira z zahoda proti celini in nam prinaša toplo pomlad. Nekaj dni bo vreme še oblačno in nagnjeno k padavinam, nato pa bo temperatura narasla na 10 stopinj, polagoma se bo zvedrilo in nastopilo bo toplo pomladansko vreme.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 11,5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.3 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 737, reduciran na ničlo pa 735: relativna vlaga 74; vreme je oblačno i" tiho; vremenka napoved pravi, da se bo vreme spremenilo.
ima,, so vdajaj OfitoflsasaJi	in.
is- iHOjia t. 1. v aktivni državni službi.
y..A	fiEB
Ban dr. Dinko Puc v Mariboru
prisrčen sprejem in topel pozdrav na kolodvoru, važne konference s predstavniki političnih in samoupravnih oblasti. SPREJEM DEPUTACIJ.
1 gi. V imenu mestne občine mariborske in J vsega njenega prebivalstva je g. bana to-j plo pozdravil mestni župan g. dr. Lipold, I ki mu je tudi predstavil vse predstavnike i civilnih in samoupravnih oblastev ter dru I gih korporacij.
I Po sprejemu in pozdravu sc je g. ban dr. Dinko Puc odpeljal z mestnim županom g. dr. Lipoldom v avtomobilu k »Orlu«, kamor so jima sledili ostali pred stavniki. Pri »Orlu« so se zadržali le kratek čas, nakar so se podali na okrajno glavarstvo, kjer je g. ban konferiral z raznimi predstavniki civilnih iii samo-| upravnih oblastev. Ban dr. Dinko Puc je I ostal v Mariboru danes še ves dopoldan, j Iz Maribora bo odpotoval v Ptuj in iz I Ptuja v Mursko Soboto, od tam v Dolnjo Lendavo, nakar se bo preko Maribora podal na Prevalje.
V teku popoldneva so g. bana obiskali mariborski škof g. dr. Tomažič, poveljnik dravske divizije divizijski general Pera Nedeljkovič, ki se mudi v Mariboru na uradnem potovanju in mestni poveljnik general g. Hadžič. G. ban je sprejel tudi zastopnike sodnih oblasti, srednjih šol, železniške in poštne uprave, katastrske in davčne uprave, finančne kontrole, u-pravnika gledališča, , deputacije učiteljstva meščanskih in osnovnih Šol, ravnatelja mariborske bolnišnice in druge. V nagovoru je naglasil važnost našega obmejnega mesta za naše narodne življenje. Z deputacijo mestne občine mariborske, ki sta ji načelovala mestni župan g. dr. Lipold in podžupan g. Golouh se je g. ban delj Časa razgovarjal o važnih komunalnih zadevali.
Danes dopoldne pa so se zglasili pri g. banu podeželski župani iz obeh mariborskih okrajev. V njihovem imenu je gosp. bana toplo pozdravil slovenjebistriški žu pan g. dr. Pučnik. Nato je imel g. ban iia zbrane župane in na ostale navzoče deputacije daljši programatičen nagovor, v katerem je naglasil potrebo po složnem sožitju na vasi. Naglasil je, da moramo biti vsi eno in da v tej veliki težnji po enotnosti ne smejo motiti malenkostne osebne mržnje in sovraštvo našega sožitja. Gospodarske posledice take nesloge ne ostanejo samo pri eni hiši. marveč pre idejo sčasoma do vrhovne instance. Svoj nagovor je zaključil g. ban z željo, naj bi delovanje vseh bilo usmerjeno v duhu edinstva in složnosti.
Zglasili so se nato pri g. banu mariborski novinarji, s katerimi se je delj časa zelo ljubeznivo razgovarjal. Sledile so številne deputacije raznih gospodarskih, nacionalnih in humanitarnih organizacij in so se pri g. banu zglasili v imenu Narodne obrane dr. Jančič, v imenu SPD
Z vidnim veseljem je naša obmejna vfestolniča sprejela, svojega najvišjega Političnega predstavnika g. bana dr. Din-ka Puca. Z najtoplejšimi občutki ga je Prebivalstvo obmejnega Maribora sprejelo v. svojo sredo in ga toplo pozdravilo, ko .ie kot ban prišel včeraj popoldne Prvič v Maribor. Z enako toplimi občutki pa ga bo spremljalo na vsem njegovem službenem potovanju po zemlji bivše Štajersko dobro se zavedajoč, da ima slovensko ljudstvo v njem najboljšega Zastopnika svojih teženj in stremljenj.
Ban g. dr. Dinko Puc je prispel v Maribor včeraj popoldne z brzovlakom ob 15.50. Na službenem potovanju ga sprem Ijata njegov tajnik g. Brplih in šef banske poročevalske službe g. Tone Zobec. Do Celja se je g. banu, ki je prispe! v Maribor službeno, peljal nasproti šef obmejne policije, g. Krajnovič. Na kolodvoru so bana pričakovali predstavniki mariborskih civilnih in samoupravnih oblastev ter raznih drugih nacionalnih in kulturnih korporacij. Pri sprejemu so bu navzoči mestni župan g. dr. Lipold, podžupan g. Rudolf Golouh, oba okrajna glavarja gg. dr. Ivan Senekovič in Milan *uakar, šef mestne policije g. Radoševič, /-astopnik vojaške oblasti, predstavnik seVernega Sokolstva, župni starosta ?oSp. dr. Gorinšek, predsednik Obustnega odbora Narodne obrane ^osp. dr. Jančič, predstavnika cerkvene oblasti prošt g. dr. Vraber in prota £■ Trbojevič, predsednik Ciril-Metodove družbe g. dr. Lašič, predsednik Združe-uja rezervnih častnikov g. Perhavec, Dredsednik Aerokluba g. dr. Tominšek, številni župani okoliških občin in predstavniki raznih mariborskih gospodarskih korporacij, številni novinarji in dru-
y^SAjM m
ŠLenstee
Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos 1
Zahtevajte odtočno
& st ni orad
pralni prašek
Izdelano na podlagi olivnega olja.
inž. Šlajmer in Majer, težnje naših gasilcev je tolmačil banu župni načelnik gosp. Kranjc, zahteve raznih okoliških in drugih organizacij pa ostali predstavniki. —
Opoldne je bil pri »Orlu« obed, ki pa so se ga udeležili samo mestni župan g. dr. Lipold in oba okrajna glavarja dr. Senekovič in Milan Makar.
Stanovske zadeve vzgojiteljev naroda
ZBOROVANJE UČITELJSTVA SLOVENJEBISTRIŠKEGA OKRAJA.
V soboto je zborovalo na Pragerskem učiteljstvo JUU sreskega društva Si. Bistrica. Predsednik Tajnik je konštatira! uvodoma razveseljivo dejstvo, ko je prišel čas, da se priznava učiteljskemu stanu in njegovemu delu priznanje z najvišjega mesta. Temu razveseljivemu dejstvu nasproti pa je učiteljstvu zato tembolj nerazumljivo zavlačevanje njegovih materialnih zahtev, depolitizacija šolstva in učiteljstva itd.
1< dopisom, resolucijam, ter spomenicam sekcije in nekaterih drugih sreskih društev so zavzeli zborovalci sledeče stališče. Učiteljišče v Mariboru mora o-stati iz razlogov, k; jih je v zadevni spomenici navedlo mariborsko društvo, neokrnjeno. Razpis za učne knjige na ljudskih šolah naj se prekliče. Obsoja se pristransko postopanje pri nastavitvah učiteljskih abiturientov. Navajajoč nič kaj ugodne primere že obstoječih bolniških zavarovanj, se učiteljstvo izreče proti u-vedbi todobnega stanovskega bolniškega zavarovanja.
V dosego večje aktivnosti vsakega poedinca pri zborovanju se bodo v bodoče vršila zborovanja v okviru določenih odsekov, ki naj bodo sledeči: odsek za nadaljevalno šolstvo; za kulturno skrh in povzdigo vasi; za gospodarstvo; šol-sko-upravni in pedagoški; stanovsko-politični in odsek za žensko vprašanje.
Predsednik je pozdravil dalje novodo-šle tovariše (ice) Pavlo Topolovčevo, Al. Medvedovo, Angelo Budjo in Franja Še-berta. Pri slučajnostih je bila predlagana ministrskemu predsedniku g. Jevtiču spo menica, zadevajoča novo stanje v razmerju Italije do Jugoslavije, vzemajoč v obzir 600.000 naših rojakov v Italiji. — Učiteljstvo, ki deluje na meščanskih in drugih strokovnih šolah, naj se ne vzdr-
žuje iz osnovnošolskega bodžeta. Učiteljice naj pristopijo k zadrugi »Dom učiteljic«. Prihodnje zborovanje bo v znamenju majniškega izleta v Venčeslju.
Sokolstvo
Akademija Sokola I.
V soboto zvečer je bila v telovadnici inž. podčastniške šole telovadna akademija Sokola Maribor I. Obširno telovadnico so prav na gosto zasedli Sokoli in drugo občinstvo, med katerim je bilo nekaj prav odličnih gostov kakor mestni župan dr. L i p o 1 d z ženo, podpredsednik Narodne obrane dr. Jančič, poveljnik inž. podčastniške šole polkovnik Putni kovic in drugi. Spored je obsegal deset telovadnih točk, ki so bile vse izvajane z največjo vestnostjo in ki so vse žele zasluženo priznanje. Poseb-uega odobravanja pa je bil deležen nastop Sokolov-vojakov, ki so izvajali simbolične vaje ob zvokih marseljeze. — V odmoru je zbrano občinstvo, posebno pa še odlične goste, pozdravil društveni starosta dr. P i v k o. V nadaljnjih izvajanjih se je spomnil blagopokojnega kralja, ki je pred šestimi meseci položil r.a oltar domovinske ljubezni svoje življenje. Velikemu pokojniku je občinstvo zaklicalo »Slava!«, kralju Petru II. pa trikratni »Živijo!« — Akademija je uspela v vseh ozirih in je bila ena najboljših, kar smo jih bili vajeni zadnje čase. Ugodno je vplival na sekundo točen pričetek in brezhibno izvajanje celotnega sporeda. Slaba stran akademije pa je bila pomanjkljiva dekoracija odra in nezadostna razsvetljava. — Sicer pa je bila akademija veren odraz smotrenega delovanja agilnih Sokolov, ki leto za letom žanjejo vse lepše uspehe na periferiji Maribora.
Kulturne vesti Umetniški klub v Mariboru
Ustanovni občni zbor nove organizacije vseh tvorcev umetnosti.
Želja vseh večjih mest je bila vedno 'n Povsod, da si ustvarijo možnost delovanja in izživljanja na vseh področjih lavnega življenja, zlasti tudi kulturnega j'1 umetniškega, ker šele s tem delom dobe dušo ter postanejo ne le geografič-n^, ampak tudi kulturna središča in ža-^Šča. Maribr, ki bi bil moral po osvobajanju, ko smo izgubili ostale tri mejnike, Tfst, Gorico in Celovec, postati drugo ledišče in žarišče svobodnih Sloven-Cfiv, to žal ni postal. Deloma tega ni bil sani kriv, deloma je pa vendar tudi sam jiinogo zamudil in opustil, kar bi bil lah-i0 storil. Razen v nekaterih panogah 'hlture in znanosti, je bil dolga leta mr-tev. Kar so storili posamezniki, so bili VeČ ali manj le sporadični poizkusi. Sijema ni bilo.
Da se ti sporadični poizkusi strnejo v "nčrtni sistem in se tudi posamezni ak-Uvr.i tvorci vseh področij umetnosti, or-pnizatorično enotno usmerijo, se je pred |cdni sklenilo ustanoviti v Mariboru Umetniški klub, ki naj združi v enotnem ^druženju in k skupnemu vzajemnemu delu vse književnike, kritike, slikarje in kiparje, glasbenike, gledališke igralce in ‘dhitekte v Mariboru in na vsem ozem-
lju bivše mariborske oblasti. Namen tega kluba naj bi bil najprej čisto organizato-rično-družaben, potem pa tudi pozitivno-in aktivno-tvoren. Klub naj prireja debat ne večere za vsa naša umetnostna vprašanja, recitacijske večere pesnikov in pisateljev, komorne prireditve gledaliških igralcev, razstave slikarjev, kiparjev in arhitektov, izdaja naj svoje revije za leposlovje in vse panoge v njem zastopanih umetnosti, tvori representanco na zunaj, pospešuje delo svojih članov in jih podpira ter stori vse, da postane naša izvirna umetnost res last vsega naroda, ne samo redkih posameznikov.
Pripravljalni odbor, ki je zasnoval ta program dela, je sestavil tudi pravila, in ko so bila po banski upravi v Ljubljani odobrena, je sklical za nedeljo 7. t. m. dopoldne k »Orlu« v Mariboru ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili razen mariborskih umetnikov tudi mnogi iz ostalih mest in krajev klnbovega področja. Zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora, pisatelj in notar dr. Ivo Š o r 1 i. Po pozdravu navzočih ir. prečitanju dopisov ter brzojavk tistih, ki so bili zadržani in niso mogli priti, je orisal program novega društva in uvedel debato, ki se je nato razvila. Po sprejemu pravil se je izvedla volitev stalnega klubovega odbora in so bili izvoljeni:
Pisatelj, notar dr. Ivo Sori i za pred-
sednika; skladatelj prof. Vasilij Mirk za podpredsednika; akad. slikar prof. Kare! J i r a k za tajnika; kritik urednik dr. Fran Vatovec za blagajnika; pisatelj in mariborski podžupan ravnatelj Rudolf Golouh za gospodarja; pisatelj odvetnik dr. Makso Š n u d e r ?, glavni režiser in igralec Jožko Kovič, arhitekt inženjer Jaroslav Černigoj, pisatelj in kritik glavni urednik Radivoj R e h a r in režiser ter igralec Vladimir Skrbinšek kot odborniki; glasbenik prof. Hinko D r u z o v i č in akadem. slikar prof. Albert Sirk pa kot pregledovalca računov. Novi odbor je obenem prejel od ustanovnega občr.ega zbora naročilo in pooblastilo, da pripravi vse, da se prične čimprej izvajati program novega kluba in se pripravi zlasti izdajanje zasnovane revije. Pri raznoterostih se je razvila še debata o raznih aktualnih vpra šanjih ter nalogah kluba, v katero so posegli gg. dr. Šorli, dr. Žnuderl, prof. Ji-rak, R. Rehar, Jože Kovič, prof. Onič, Miško Kranjec, prof. Šilih in drugi.
S tern so bili položeni temelji za delovanje Umetniškega kluba v Mariboru, ki ni le brva skupna organizacija vseh u-metnikov na Slovenskem, ampak tudi sploh v Jugoslaviji. Novi klub bo skušal po vseh svojih razpoložljivih močeh čim prej realizirati svoj program in uvel javiti svoja hotenja. Prepričani smo, da se mu bo to posrečilo in bo našel vse potrebno
razumevanje tudi v mariborski in ostali naši javnosti. Želimo, da bi z njegovo pomočjo zavzel Maribor tisto mesto v našem kulturnem snovanju, ki mu po vsei predistinacij; pripada!
Monumenta artls slovenicae. Izšel je šesti snopič prve knjige »Spomenikov slo venske umetnosti«, ki jih izdaja Akademska založba v Ljubljani, piše jih pa dr. France Stele. Snopič je posvečen motivu »poslednje sodbe«, ki predstavlja eno najbogatejših ikonografskih zasnov poznega srednjega veka in igra posebno v monumentalnem slikarstvu eno prvih vlog. Na najfinejšem papirju so nato fotografski posnetki sledečih umetnin obravnavanega motiva: Krtina: Poslednja sodba (okr. 1460), Krtina: Peklo (okr. 1460), Gode-šče: Poslednja sodba, angel z dušami v naročju in svirajoča angela (prva polovica XV. stoletja), Godešče:	Poslednja
sodba, svirajoča angela (prva polovica XV. stoletja), Mengeš: Poslednja sodba (Delavnica Janeza Ljubljanskega, sr, XV. stoletja), Mengeš: Peklo (Delavnica Janeza Ljubljanskega, sredina XV. stoletja), Beram: Smrtni ples I. (Vincencij iz Ka-stva, 1474), Beram: Smrtni ples II. (Vincencij iz Kastva, 1474), Visoko: Pogubljena devica (Janez Ljubljanski, 1443), Suha: Poslednja sodba (prva polovica XV. stoletja). Suha: Peklo (1. polovica XV. stoletja.) Prva knjiga bo zaključena letos do meseca oktobra.
OrHEH Z£\£
ROMtfc«.
51
Minilo je teden dni, ne da bi bile prispele kakršnekoli vesti. Lydija se zaradi tega ni vznemirjala, ker si je mislila, da bo princu, ko se je že vrnil na Gros-bourg, zelo težko drugič pobegniti. Vsako jutro je bilo manj kopaliških gostov; na bregu in okoli rumene hiše je postajalo vse bolj pusto. Dasi je bilo vreme tedaj nenavadno lepo, se je vendarle čutilo po pogostih meglah, po oni posebni barvi, ki jo je imela svetloba ob nekih urah, po žalostnem in dolgem zavijanju vetra ter nemirnem letu galebov, da se poletje nagiblje h koncu... Z drugega nabrežja polotoka se je še povečevalo šumenje Divjega morja, da se je ob vsa* kem udarcu valov ob pečine zdelo, ko da poka cela baterija topov.
»Ko bi vi to samo pozimi slišali, gospa... tedaj je grozno,« je govorila Lydiji njena služkinja Agaritha, ki je vsak dan Šivala v družbi tetke Blanchardove in poznala docela ves kraj in trepetala ob misli, da bi utegnila preživeti zimo v tej samoti.
»Z onega skalovja, ki mu pravijo le Tour du Souffleur in leži tam za Portom Mario, v novembru tako žvižga, tuli in
buči, da ljudje od tega hrušča niti spati ne morejo več ... Na tej strani morje ni tako divje, zato pa hočejo biti namesto njega hudobni tukajšnji ljudje.«
In Lyonka je pripovedovala svoji gospodarici o strašnih bojih v Portu Hali-guenu med ribiči, ki love sardine in gusarji iz Concameauja, ki so hodili tjakaj lovit ribe. Po zimi, ko se zdi nebo tako ■nizko in se spušča megla ter dežuje brez konca in kraja, ko gore luči dan in noč, ko zaradi viharjev ladje ne morejo odpluti. takrat bi bilo treba videti, kako poizkuša v tem malem pristanišču dve do tri sto opitih mornarjev ob pijanem rjovenju napasti gostilnico »La Buer« ali »Le Ouebec«, kjer jim nočejo dati pijače in jih odganjajo z udarci železnih palic ali pa jih polivajo z vrelo vodo, da izdivjajo potem svojo jezo sami nad seboj ter se zgrabijo i:i pretepajo s tako besnostjo, da padajo s terase »La Buera« na nasip, poln blata, od koder se kotalijo v morje, pa še tam nočejo izpustiti drug drugega iz rok.
»Pomirite se, draga moja, odpotovali bomo preden bi mogli videti vse te stra~
hote,« je odgovorila Lydija svoji sobarici, ki jo je imela resnično rada. Našla jo je tam nekje v Lyonu, in dasi je bila precej slabotna in nerodna, je bila vendarle edina, na katere obrazu je mogla brati nekaj čisto drugega kakor nezanesljivost in nenaklonjenost. Gospod Aie-xandre je ob svojem odhodu prišepni tetki Blanchardovi, da je njena najemnica le po svojem ljubimcu grofica in tako ni bilo na vsej poti do porta Haliguena w Ouiberona niti kamenčka, ki ne bi bil pobral te novice in jo še pogršane oddal dalje svojemu sosedu. Od tod tudi tista zloba, ki jo je zapuščena mlada žena srečavala in občutila pri vsakem svojem koraku. In njen ponos je trpe’, vendar mnogo manj od onega trenutka dalje, ko je začutila v sebi otroka, ki je pričel vedno bolj in bolj zavzemati vse misli njenega življenja. Sicer pa ni skoro nikdar odhajala z doma. Naročila si je v hišo glasovir, ki so ga neki Škoti pozabili v Ploermu in z njim se je potem zabavala in veter je raznašal zvoke njenega igranja po tihem pristanišču in obali, ki je postajala od dne do dne samotnejša in širja.
Na zapuščenem peščenem produ so ostale le dve, tri kabine kopaliških gostov, ki so si ubili v glavo, da hočejo počakati do skorajšnjega prihoda mornarice in gledati nočne bitke. Da se ogne
zlobnim in zavidnim pogledom ter sirovim posmehom, ki jih je zvečer našla celo v blatu, s katerim je bila poškropljena njena obleka, ni več hodila tja na sprehod. Naveličala se je sprehajati se po nasipu, zlasti še od takrat, ko ji ni bilo več treba čakati na jahto in iskati po obzorju v nekem upanju, ki jo je vselej ta-man varalo in razburjalo, kadarkoli je zagledala jadra nove ladje. Vendar se ji je pričelo zdeti čudno, da ne pišeta ne Charlexis ne Alexandre. Nazadnje pa je neke nedelje, prve v oktobru, ko je bila v Ouiberonu tekma ladij in velika svečanost, vendarle prispelo pismo, a ne ono, katerega je pričakovala.
Tisti dan je mogla Lbdija prvič prestati celo uro na morju, ne da bi čutila onih strašnih krčev v želodcu, zaradi katerih se sicer ni mogla voziti po morju. Res pa je tudi, da se mali pilotski čoln ni prav nič zibal in je vreme bilo prekrasno, vedro in toplo, ves Morbibanski zaliv pa je ležal brez valov, čisto negiben pod bleščečimi solnčnimi žarki, ki so se — tako bi se skoraj zdelo — le po naključju izgubili v ta pozni letni čas.
»Pojdite z menoj, gospa grofica,« ji je dejal pilot, ki je po onem njenem posredovanju na »Amphitriti« postal njen prijatelj, »jamčim vam, da boste bolje videli, kakor bi z estrade podprefekta ali gospoda pomorskega poverjenika.«
Zborovanje naših zmskosportnikov
OBČNI ZBOR MARIBORSKE ZIMSKOŠPORTNE PODZVEZE.
Kot smo že včeraj na kratko poročali, ^e je vršil preteklo nedeljo dopoldne v lovski sobi liotela »Orel« 6. redni letni občni zbor Mariborske zimsko - športne podzveze, ki ga je otvoril in vodil požrtvovalni predsednik kapetan v p. g. Miloš Gnus. Ni športne panoge, ki bi v tako kratkem času — saj se je smuški šport pri nas pričel razviti komaj pred 10 leti — zabeležil tako ogromen razmah.
V	samem Mariboru gojijo smuški šport tisoči in tisoči, a le majhen del teh športnikov je včlanjenih pri kakem klubu. — Podzveza, oziroma njeni člani, si prizadevajo spraviti armado smučarjev in sinu čark v organizirano celoto, ki bi repre-zentirala našo ožjo domovino pri raznih tekmah pri nas in v tujini. Občni zbori našega najvišjega zimsko-sportnega foruma MZSP so vedno zanimivi, ker prav na njih pridejo do izraza vse težnje zimskih športnikov.
Nedeljski občni zbor MZSP so tudi po-setili predstavniki oblastev in drugih korporacij ter prvič od obstoja podzveze tudi delegat Jugoslovanske zimsko-športne pod zveze, ki so bili priča dokaza, da .je pri nas podzveza potrebna ter iz poročil raznih funkcionarjev slišali, da podzveza deluje za procvit napredka v zimskem športu ter da je bilo delovanje MZSP v vsakem pogledu pozitivno.
Po pozdrawi vseh navzočih delegatov včlanjenih klubov se je g. Gnus v vznesenih besedah spomnil velike narodne nesreče, ki se je zgodila s strašnim umorom našega nepozabnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so ga navzoči počastili s trikratnim klicem »Slava!«. V svojem po ročtlu je nato g. Gnus na kratko orisal delovanje MZSP v pretekli sezoni. Naglasil je, da se tekmovalni uspehi niso pokazali doma, marveč izven območja MZSP. To pa zaradi tega, ker zveza v Ljubljani ni pokazala uiti najmanjše dobre volje, da bi ugodila bletni želji MZSP in razpisala državno ali kakšno drugo mednarodno tekmo na področju mariborske podzveze. Vsi zadevnt predlogi so bili odklonjeni in prezrti. Konstatiral je, da Ljubljana svoje naloge še ni razumela, marveč opravlja JZZS delo Ljubljanske podzveze, oziroma deio kakšnega kluba v Ljubljani. Zveza bi morala biti dostopna za vse klube enako m vsako leto prenesti važne prireditve po redu v vse one predele naše domovine, ki imajo za to pogoje. Klubi, včlanjeni v MZSP, so v splošnem svoje naloge opravljali prav dobro, posebno pa celjski klubi. Delo podzveze na videz v tej sezoni ni bilo tako plodovito kot v prejšnji, to pa deloma zaradi tega, ker se je ustanovila Ko-noška ztmsko-snprtna podzveza in se je
z njo odcepilo 6 klubov, deloma pa zaradi tega. ker so Sokolska društva izstopila po nalogu njihove zveze iz MZSP. Končno se je g. Gnus zahvalil vsem dobrotnikom, ki so podpirali moralno in gmotno MZSP, zlasti mariborski mestni občini, Tujsko-prometni zvezi v Mariboru, SPD v Mariboru, ki je dala članom MZSP v svojih kočah na Pohorju iste u-godnosti kot lastnim članom itd.
Sledilo je poročilo neumornega tajnika g. F. Vetriha. Njegovo poročilo je vzbujalo mnogo pozornosti med navzočimi, ker se je dotaknil vseh vprašanj, tičočih se napredka in izpopolnitve zimskega športa. Tako je med drugimi naglasil, da je MZSP mnogo odvisna od zimskega turizma, ki je osredotočen na našem Pohorju. Omenil je, da kaže zimski turizem počasen napredek in ker je turizem važen faktor našega narodnega gospodarstva, se najde v tem vprašanju nujnost večjega medsebojnega delovanja med pla »inskimi društvi in Tujsko-prometno zvezo in MZSP. Ne smemo se zadovoljiti s sedanjimi prilikami, marveč moramo pogoje, ki so dani za zimski turizem vedno bolj izboljšati in če jih ni, ustvariti. Več prireditev, več tečajev, markiranje terenov, izsekanje smuških potov, organizacija vremenskih poročil, udobna domovanja itd., to vse je treba, v kolikor ne obstoja, ustvariti, da se tujcu napravi pri nas prijetno in ture lahke in mikave. Zaradi tega je nujno potrebno sodelovanje vseh treh omenjenih organizacij, ker le v tem je pričakovati za naš zimski turizem in šport hitrejši razmah. Če bodo te organizacije hodile svoja pota z lastnimi programi, ki ne morejo biti popolni, še manj pa morejo v podrobnosti ustrezati tujskemu prometu v zimski sezoni, ne bomo v doglednem času dosegli tistega uspeha, ki ga z ozirom na kvaliteto naših zimskih športnikov zmoremo. V svojem poročilu se je g. Vetrih tudi bavil s smuško tekmo v Planici. Naglasil je, da Planica ni morda le zadeva JZZS, marveč je zadeva nas vseh, in prav tako tangira Maribor, kakor Djevdjelijo. Zveza je v Planico vabila narod, klicala je k sebi vse, kar se zanima za smučarstvo, a je pri tem napravila usodepolno napako, ki jo bodo še leta in leta občutile vse naše športne organizacije. Planica je iztirila narod iz pravega športnega pojmovanja in mu vcepila željo senzacij pore-korderstvu. Posledica tega bo, da bodo vse naše skakalnice, ki so preračunane na srednje daljave, ob priliki tekem -id strani publike bagatelizirane. Želeti bi bilo, da bi naša zveza bila pri športni vzgoji naroda bolj tankočutna in vestna
ter bi v bodoče opustila circenses ter nudila samo panem duha.
Nato je poročal tehnični referent gosp. Forstnerič. V svojem poročilu je naštel vse tekme in uspehe, ki so jih dosegli tek movalci MZSP.
O delovanju zdravniškega odseka je poročal g. dr. L u t m a n, ki je ves svoj prosti čas stavil MZSP na razpolago. Za svoje neumorno delovanje zasluži g. dr. Lutman zahvalo in priznanje. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki je predlagal upravnemu odboru MZSP absoluto-rij, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
Blagajnikovo poročilo, ki ga je podal vestni tajnik g. Golubovič, izkazuje Din 110.855.20 denarnega prometa. Premoženje MZSP z inventarjem znaša 19.532.25 Din.
Občni zbor je sklenil, da ostane članarina ista kot doslej, prav tako službeno glasilo, ki je kakor znano »Mariborski Ve černik«.
Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: Gnus, Golubovič, Korbar, Čerin, Kebrič, kap. Vrhovec, por. Dolenc, dr. Lutman, Voglar, dr. Smerdu, Cvirn, dr. Kac, Bu-reš, Forstnerič, Fišer in Gladnik; v nadzorni odbor sta bila izvoljena inž. Šlajmer in dr. Jančič, v razsodišče pa ravn. Rodošek, dr. Tominšek, dr. Boštjančič in dr. Škapin. Ob tej priliki moramo ugotoviti, da dolgoletni zaslužni zimsko-sport-ni delavec in tajnik MZSP g. Vetrih ni
vc~ v odboru, in bo M/	rže	mo
ono čutila vrzel, ki je z njegovim odhodom nastala.
Pri raznoterostih so spregovorili ravnatelj Rodošek v imenu mestne občine mariborske in zadruge »Pohorski dom . inž. Šlajmer v imenu SPD in Tujsko-prometne zveze, dr. Tominšek v imenu Aerokluba in MASKa ter de!eg;> Predalič.
ISSK »Maribor« ima v sredo. 17. t. m. ob 19.30 v lovski sobi hotela »Orel« svoj redni občni zbor.
Poverjeništvo SO pri OOLNP, službeno. Tečaj za sodniške ka11	se pri-
čne v sredo 10. tm. ob 19.30 v Grajski kleti. Za prijavljene kandidate udeležba obvezna. Poverjeništvo.
Mlada modrost.
V prvem razredu ljudske šole je napisal učitelj s kredo na tablo dve črki in vprašal malega Mihca: »Povej mi, kateri čr>i sta to?«
Mihec: »Vem.«
"čitelj: »Potem mi povej, kako r.e i..;e-nujDta?«
Mihec: »Poznam ju san?'- 'idez. o« ne vem, kako ’• -snujeta.«
V	avtomobilu.
On: Odslej, draga moja, morava biti oprezneiša in smeva ljubimkati samo na vsakih 5 km.
Ona: Prepusti potem krmilo meni. ti voziš prepočasi.
Razno
ljubitelji dolenjske
KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem butetn. 1430
Posest
LEPO POSESTVO
pri Mariboru ood ugodnimi pogoji prodam. Brus, Maribor, Mlinska ul. <), dvorišče. 1504
V nalem
GOSTILNO
za Din 200.— mesečno dam v najem zanesljivim ljudem. Ponudbe pod »Planinska postojanka« ii a upravo »VeČer-nika«.	1505
Prodam
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu. vrtnarstvo, Maribor. PreŠer-noya_utica.	._ 1216
ŠTAJERSKI: KOKOŠI,
čiste pasme, naprodaj. Pobrežje, Gosposvetska 42.
1503
AVTOMOBIL.
znamke »Steier«, (, sedežni v dobrem stanju, kakor tu tli raz lične železne iti bakrene bazene proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor. Ale ksandrova 51.	 1434
”zETENJA0lvtrSAD!K(: zanesljivih vrst: Salata: majska kraljica, braziljanka: kar-fijola. zelje, ohrovt, kolorabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 12)5
DVE OPREML luNI SOBI.
ena lepa s štedilnikom, takoj oddam dvema delavcema. — Priložnost za kuhati. Naslov v upravi »Večernika«. 1509
PRODAMO
tudi na knjižice izredno poceni prodajalniški	inventar
vskladiščen v Mariboru. Informacije Kranjc, Maribor. Ruška c. 7.	1406
NIZKE VRTNICE
holandski orjaški ribizel. ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jemecu. vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 1217
Sobo odda
LEPO, PRAZNO. SOLNČNO SOBO
oddani takoj v bližini slavnega kolodvora mirni osebi. Poizve se v upravi Veternika«.	1508
SOBO.
meblirano ali tudi prazno, poseben vhod, na željo hrano, oddam takoj stalnourunc-ščeucu ali vpokojenen Stritarjeva ul. 5-1.	1410
Stanovanse
BOLJŠI DELAVEC
s stalno službo se sprerme na stanovanje in hrano. Vpra šati Trubarieva H. dvorišče. 1501
ENO IN DVOSOBNO STANOVANJE
v Mariboru oddam. Smetanova til. št. 55. pritliije. 1B0-
Sluibo dobi _
DOBER KROJAŠKI POMOČ NIK
sc takoj sprejme v slit^oo-KrojaŠtvo Kodrič. Koroška <-■ 47-a, dvorišče, Maribor.
I
Darujte za Pomožno akcijo
Izdaja ItotMOPcij	v	bfcMftn*;	predstavnfc Izdajah in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Maribor. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
SIANKO DEBELA v Maribora.