/lulle Jn*»ll«T»Mke kaetak« it««. - c«i 38 Din u mIo let« - z> innrrmat.. ui nu o

Volitve v oblastne skupščine.
Vlada ne naprej.
Vlada, v kateri sede poleg radikalov naši in hrvatski radičevci, ne more nikamor naprej. Niti enega zakona ne spravi pred Narodno skupščino. Popolno brezdelje, ki uničuje državo, je najbolj vidno znamenje radikalne in radičevske večine, obenem je to strašna obsodba centralizma, ki je zašel v močvirje, iz katerega ne more venkaj, in obsodba tistih, ki so za centralistično ustavo leta 1921. glasovali. Da si xa nekaj mesecev podaljšajo dobo svojega ministrovanja, so prišli sedanji vladni gospodje na misel, da naj se vrše volitve v oblastne skupščine. V času, ko bi se vršile te volitve po posameznih oblasteh, bi imeli ministri mir pred našimi poslanci. Ko to pišemo, še nj čisto jasno, ali se bodo te volitve vršile ali ne, vendar je precej verjetno, da izide kraljevski ukaz, s katerim bodo volitve razpisane. Biti moramo tedaj na to pripravljeni.
Štiriletno zavlačevanje.
Že aprila 1922 je stopil na podlagi Vi-dovdanske ustave v veljavo zakon o oblastni in srezki samoupravi. Državo so razdelili na 33 oblasti. Na Slovenskem smo dobili dve oblasti, ljubljansko in maribor-
Slovence so tako razdeliil centralisti na dvoje, da bj jih lažje obvladali in da bi ne prej utopili v velesrbskem morju. Imenovanj so bili tudi veliki župani, ki morajo biti pokorni sluge Belgrada. Preko te razdelitve države na oblasti pa centrali-iS3 ^0SP°da do danes ni upala. Že leta 1922. bi se po zakonu morale vršiti volitve v skupščine in šest mesecev potem volitve v skupščine po posameznih okrajnih glavarstvih. Oblastvene skupščine bi mo-jj'e nekoliko nadomestiti prejšnje dežel-"e zbore. Centralistična ustava jim pušča precej gospodarskih vprašanj, da jih rešujejo za vsako oblast posebej, prepušča jim Pa bore malo denarnih virov. Toda še teh oiastnih skupščin so se belgrajski centra-
doslej bali. Preteklo je že štiri leta, ju.. bi morale biti te volitve, a jih še se-, J ni- Kako so se postavljali Žerjavovi "emokratje z Vidovdansko ustavo, a vselej 1 80 bili v vladi, so skrbeli, da oblastne "Kupseine niso mogle začeti delovati! To
je tudi razumljivo. Dobro namreč vedo, da v teh skupščinah oni ne bodo ničesar pomenili. če se bodo kljub dolgemu zavlačevanju oblastne skupščine vendarle sedaj oživotvorile, bodo volitve pokazale, kako nimajo žerjavovci in pucljevci v ljudstvu nobene zaslombe.
Par besed o volitvah.
V oblastne skupščine voli vsako okraj-glavarstvo (srez) svoje odposlance. Na 10.000 prebivalcev pride en član oblastne skupščine. V ljubljanski oblasti volijo: Ljubljana 5 članov, glavarstvo ljubljanska okolica 7, Kamnik 3, Kranj 5, Radovljica 3, Logatec 3, Kočevje 4, Novo mesto 5, Čr-j nomelj 2, Krško 5, Litija 4, Brežice 3, La-I šlco 3. Pri ljubljanski oblasti voli tudi hr-I vatsko glavarstvo Kastav 1 člana. Za čla-1 ne oblastne skupščine morejo biti izvoljeni taki možje ,ki imajo pravico biti voljeni v Narodno skupščino. Vsak kandidat mora biti torej naš državljan, star 30 let ter mora znati govoriti, pisati in čitati službeni jezik. Noben poslanec belgrajske skupščine ne more biti obenem poslanec oblastne skupščine. Voli se po predloženih kandidatnih listah po proporčnem volivnem načinu. Da pride kaka lista sploh do veljave, mora dobiti vsaj dve tretjini količnika. Volitve se vrše v ostalem na isti način kakor pri državnozborskih volitvah.
Če se izvrše volitve v oblastne skupščine, bodo morale biti čez pol leta potem tudi volitve za skupščino po posameznih glavarstvih (po srbsko: srezke skupščine). Tam pride na 1.500 ljudi en odposlanec. Okrajne skupščine bodo nekako nadomestilo za dosedanje okrajne zastope, cestne odbore in zdravstvene zastope. Urejevale bodo gospodarske zadeve svojih okrajev. Kadar pridemo do tega, se bo — upamo — začelo po vsej deželi živahnejše delovanje.
Naše stališče.
Če bodo gori omenjene volitve razpisane, so jih bo naša stranka udeležila z vsem ognjem. Znova bomo pokazali cen-tralistom, Žerjavovim in Pucljevim, da so na Slovenskem odveč. Skrbeli bomo, da bo naša zmaga pri teh volitvah sijajna.
Skrbeli pa bomo potem tudi, da bodo
te skupščine res delale. Imele bodo, to vemo, velike težave, ker imamo centralistično ustavo. Postav te skupščine ne bodo mogle delati in denarnih sredstev jim država ne bo mnogo prepustila, toda, kar se bo dalo storiti, bo naša stranka v njih do skrajnosti storila. To bo za nas nova stopnja, da pridemo do vedno večje samostojnosti in končno do avtonomije, ko si bomo na svoji zemlji tudi sami dajali svoje postave. Oblastne skupščine bodo s svojim delom začetek umiranja centralizma.
Zato pa morajo v to skupščino naši najboljši možje. Kdor je sposobnejši, spret-nejši, bolj delaven, ta naj bo na prvih mestih, ko gre za to, da se začne na slovenskih tleh samoupravno delo, katerega smo tako dolgo pogrešali. Tega se bodo naši zaupniki zavedali, ko bodo izbirali može svojega zaupanja za člane oblastnih skupščin. Naj pridejo nasprotniki pod kakršnimkoli imenom, naše ljudstvo bo vedelo, da so bili vsi, razen Slovenske ljudske stranke, do zadnjega časa centralisti. Če se bodo delali sedaj velike Slovence, jim morajo te volitve pokazati, da na Slovenskem nihče ni pozabil, da so bili žerjavovci in pucljevci hlapci Belgrada, ko je naše ljudstvo trpelo pod centralističnimi bremeni. Treba zato z vsem navdušenjem v volivni boj, da ve ves svet, kaj slovensko ljudstvo misli in komu zaupa. Somišljeniki Slovenske ljudske stranke bodo ob teh volitvah vedeli, kaj jim je storiti.
Narodna skupščina.
Narodna skupščina nima dela. Peča se samo z malenkostim!, od katerih ljudstvo nič nima. Za gospodarsko zboljšanje vlada ne predloži nobenih predlogov, zato delo počiva. Vlada samo misli, kako bi se znebila Pašičevih strahov. Centralizem ni samo velik požeruh in nesposobnež, temveč tudi gorostasen lenuh.
16.	nov. Narodna skupščina je obravnavala zakon o — golobih-pismonošah, Nujni predlog za poplavljence v Črni gori pa je odklenila. Sprejela je neke manjše pogodbe z Rumunijo.
17.	nov. Opozicija je predložila zakonski predlog o odpravi visokih kazni za tihotapske sadilce tobaka. Kazni so tako visoke, da so nekateri posestniki narav-
V
nost uničeni. Finančni minister je odbil nujnost.
18.	ov. Obravnavala se je interpelacija poslanca Vuketiča o stanju črnogorskih cest. Ob tej priliki je naš poslanec Brodar imel daljši govor o brezupnem stanju cest v Sloveniji. Vlada je dolžna 20 milijonov Din deželnih doklad okrajnim zastopom, ceste so popolnoma propadle. Tudi sedaj f>o povodnjih sc vlada ni dosti zmenila in pusti ceste v razsulu. Centralizem je tudj v tem oziru naredil Sloveniji milijonske škode. Govor posl. Brodarja bomo še obširneje objavili.
19.	nov. Skupščina je obravnavala interpelacijo črnogorskega poslanca Drlje-viča, ki popisuje nasilja, ki jih ondotni orožniki počenjajo nad kmeti. Med govorom je prišlo do velikih prepirov, vsled katerih je bil poslanec Drljevič izključen od treh sej.
V zakonodajnem odboru so obravnavali predlog o centralni upravi, pri čemer je govoril naš poslanec dr. Hohnjec, ki je poudarjal, kako je centralizem gospodarsko upropastil državo in da je treba v zakonu centralne uprave najhujša nasilja centralizma popolnoma odstraniti. V istem smislu je govoril poslanec dr. Gosar.
Vsaka palica ima dva konca.
Kdo se ne spominja, kakšna razboj-ništva so počeli liberalci pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino. Organizirali so oboroženo bando, ki je imela nalogo z orožjem in palicami strahovati one, ki so hoteli ostati Slovenci in katoličani. Kdo je pozabil, kako so razbili s pomočjo teh oboroženih band dr. Korošcev shod v veliki dvorani v Unionu, kjer so ti plačani mladiči s palicami bili po zborovalcih?
Palica pa ima dva konca. V nedeljo je imel veliki žerjavovec sam g. Pribičevič shod v Črepaji v Vojvodini. Radikali so mu tik pred nosom podrli slavolok, ki so mu ga postavili njegovi pristaši, na shodu so vse preglušili klici: Doli Pribičevič. Doli samostojni demokrati! Doli budimpeštanski sluge! Hrušč je bil tolik, da se je podrl govorniški oder, na katerem je stal g. Pribičevič. Nato so samostojni demokrati, po naše žerjavovci, odšli. Za njimi so radikali poslali tri godbe, ki so igrale žalobne koračnice.
In sedaj! Samostojni demokrati so vložili v narodni skupščini predlog za — zaščito zborovanj. Vsa zbornica se je kro-hotala. Ljudje, ki so uvedli v našo državo batinanje in streljanje in ubijanje po shodih, vlagajo sedaj zakonski predlog za za-ščito zborovanj!
Mi pa pravimo: Kakor si kdo postelje, tako pa leži!
Največja izbira
nakovrataegft lukna is blieeviB« u moiške obleke A. & £. SKABKRNK — Ljnbljana, Meatni trg 10
V vsako hfšo Domoljuba!
v
Kaj pišejo nasprotniki.
Kmetski list« seveda tudi porota o velcpomenibnem shodu zaupnikov SLS v Celju. Seveda po svoje! Po mnenju samostojnih politikov je bil Korošcev govor prazen in brezpomemben, prava prazna sloma, — Da bi mi mogli ponatisniti časopisje vse države, ki piše o govoru in ga tolmači, potem bi šele videli podeželski samostojneži, kako jih sfarba« njihovo glasilo. Vsak, tudi najbolj zanikern kmet pa ža tako ali tako ve, da se >prazna slama« navadno ne prerešetava po vseh časopisih, posebno ne tako obširno, kot se je baš dr. Korošcev govor v Celju.
Vabilo in — zaprta vrata. -.Kmetski list« že najmanj dva meseca piše, da SLS kot večinska med Slovenci mora v vlado. Zdaj, ko je dr. Korošec v Celju povedal, da SLS ne samo želi, ampak zahteva, da se sprejme v vlado, pa pravi glasilo samo-stojnežev, da so naši stranki v Belgradu vrata zaprta. Histerija z vabilom in zipr-timi vrati je torej prvo čudo. Drugo čudo pa bo za samostojne generale tedaj, ko bo SLS prevzela vladne pesle bre? — Puclje-vega prijaznega vabila«.
Socialni demokrati zelo radi vpijejo proti vojni. Sicer skoraj ne poznamo stranke, ki bi vojno priporočala, vendar si rdečkarji domišljujejo, da imajo oni nekak patent za protivojno zabavljanje, vsi drugi ljudje na svetu pa so po njihovem skromnem mnenju — militaristi. V 162. številki se njih glasilo - Delavska politika-huduje, ker so v Sloveniji neke nazarenče zaprli. Mladeniči so odklonili nošnjo orožja. Ljudi, ki jim vojaška služba ne diši, nj tako malo, ampak postava je postava in prod njo — ni izjeme. — Sicer pa social-demokratje niso tako hudi protimilitaristi, kot se delajo. Dokaz: svetovna vojna, ko so rdečkarji vseh držav prav krepko glasovali za vse ogromne vojne izdatke in z njimi združeno — človeško morijo.
Menijo, da druge —, a bijejo sami sebe. ,Jutro< poroča v 264. številki, da se je papež izrazil proti vmešavanju vere v politiko. Dokazuje pa to s sledečimi besedami: Papež je izrecno rekel, da priznava katoličanom popolno politično svobodo, vendar ne more odobravati, da bodi vera podložna stranki in da vodijo stranko načela, ki niso v skladu s katoliško znanostjo in nravnostjo.« Soglašamo! Papež je s tem povedal vendar popolnoma jasno in sicer vsem katoličanom, da smejo pripadati le strankam, ki jim je temelj katoliška znanost in nravnost. Tudi ne sme biti vera podložna stranki, ampak stranka mora biti podrejena verskim načelom. — Naša vest je torej čista, izprašajo pa naj si jo na podlagi papeževih besed, ki jih :Jutro<; tako nesmiselno tolmači, še žerjavovci in tudi — kmetijci. —
Kdo bo zmagal? Rajni dr. Krek je nekoč rekel, da bo zmagal tisti, kdor bo bolj pridno delal. Liberalci se trudijo na vse moči, da bi s svojima »Jutrom« in >Domovino< pridobili čim več pristašev. S sokolskimi društvi, predavanji, pevskimi in drugimi organizacijami skrbe za —
BUDILKE
F. ČUDEN
PreSernova m. \
liberalni naraščaj. Malo jih je, a te dni je razglasil njih vodja g. Pribičevič, da naj
da vsak član samostojno-demokratske stranke v njihove namene vsaj en dinar. In prepričani smo, ne le dinarji, tudi sto-taki in tisočaki bodo padali za liberalno propagando, ker imajo ti Ijudj« med seboj tudi precej strankarsko zavednih pristašev. —
V, Delavski politikk razpravlja že v dvoh zaporednih člankih socialdemokrat dr. Tuma o poživitvi socialistične telovadne in kulturne zveze :*Svoboda>\ Social-ilemokratje ne zahtevajo le lastnili telo-vadrah in izobraževalnih društev s knjižni-cami, pevskimi in godl>enimi zbori, temveč hočejo, da tudi člarie športnike, turiste itd. dobe pod svoje okrilje. Vedo pa, da brez denarnih žrtev ne gre. Zato bodo dt-jali vsi pristaši socialnodemokratov ])o-leg rednega strankarskega d a v k a po 1 Din na mesec za svoje izobraževalne organizacije in računajo, da bi za Svobodo- prispevala letno 60.000 I)ln tudi .Delavska zbornica,, čeprav je to skupna, a ne samo socialdemo-kraška delavska ustanova. — Kaj vse torej hočejo žrtvovati nasprotniki krščanskih načel, da bi pridobili na ta ali oni vabljiv način vašo mladino zase, in z njeno pomočjo tepli vus in — naša sveta načela.
Kaj bomo torej storili mi zavedni ka-toliki, ki se borimo za sveto stvar? Ali borno mirno gledali, kako nasprotniki na razne načine odtujujejo našo mladino veri očetov? Ali se bomo vzdramili in po vzgledu nasprotnikov tudi mi za našo pen steno stvar žrtvovali vsak po svojih močeh? Ali se bomo trdno politično organizirali okrog naše SLS? Ali si ne bomo šteli v našo najsvetejšo dolžnost, da bo vsa mladina naših zavednih krščanskih hiš organizirana izključno samo v naših verskih in katoliških ustanovah? Zgani m o se, da nas nasprotniki ne prebite in da ne bomo delili iznenadrni nekega dne usodo — mehikanskih katoličanov!
DOBRO BLAGO I
NIZKE CENE I
»OBLAČILNICA«
manulaktar. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga u ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilncga blaga
po izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri »OBLAČILNICA
V šoli je bil pouk o Mojzesu in obljubljeni deželi. Katehet vpraša neko učeiikoj kako to, da so bila vsa mesta v obljubljen deželi obdana z visokim zidom. Učenka nI dolgo pomišljala ter točno odgovorila: >Zato, da se mleko in med ni cedilo U mesta.«
d Kmečka zveza za kranjski okraj zaznamuje v svojem organizatoričnem delu lep napredek. Na seji 15. t. m. je odbor KZ na pobudo poslanca Brodarja soglasno sklenil otvoriti in vzdržati tajniško pisarno KZ v Kranju. Tu bodo dobili člani KZ pomoči v vseli različnih zadevah: davčnih, vojaških, gospodarskih; tu se bodo tudi sestavljale pismene prošnje in pritožbe. Kadar mu bo mogoče, bo tudi poslanec Brodar sam na rapolago svojim volivcem za potrebne intervencije pri oblasteh ter za ra/.na vprašanja. Te govorilne ure se bodo pravočasno naznanjale. Tajniška pisarna KZ — to je naslov — prične poslovati v ponedeljek 29. novembra v pisarniških prostorih našega odvetnika g. dr. Šilarja (v hiši g. Franca Gorjanca, nasproti sodni-ji) ter bo poslovala vsak ponedeljek od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne; ako bi se pozneje izkazala potreba, bo poslovala tudi še ob četrtkih, a za začetek samo o ponedeljkih. — Prepričani smo, da bo odbor KZ s tem zelo ustregel svojim članom ter bodo ti radi s prostovoljnimi prispevki pomagali vzdrževati to pre-potrebno napravo. — Koledarčki KZ so prispeli, ter smo jih razdelili že lepo število, le malo jih je ostalo. Pridite čim prej ponio v našo pisarno, ker po pošti jih radi visoke poštnine ne bomo pošiljali nikomur, sicer imamo izgubo! — Odbor KZ.
d Somišljenike naše stranke ponovno prosimo, naj na vsa pisma, ki jih pišejo ni naše tajništvo v Ljubljani, izpišejo cel naslov: »Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna«. Drugače morejo priti pisma v napačne roke.
d Odstavljeni Zerjavovci. Vlada je odstavila dosedanji žerjavovski sosvet Mestno hranilnice ljubljanske ter postavila na njih mesto novega, ki sestoji iz zastopnikov raznih strank. SLS zastopa industrijalec Anton Rojina.
d »Slomškova zveza« stanovska in kulturna organizacija katoliškega učiteljstva se je po sklepu zadnjega občnega zbora spremenila v samo kulturno organizacijo; vsi člani Slomškove zveze bodo obenem v topili v Udruženje jugoslovanskega učiteljstva (UJU), ki je dobovojevalo boj proti Zerjavovi stranki, katera je učiteljstvo politično izrabljala in je postalo strogo stanovsko društvo. Stvar jc v redu. Katoliško iieiteljstvo bo imelo nalogo paziti, da se v UJU znova ne bo pustila potegniti v boj Proti katoliškemu učiteljstvu.
d Koledar naše Kmetske zveze mora v vsako kmetsko hišo. Zaupniki, ki so Prejeli koledar v razprodajo, naj takoj gredo na delo. Kdor ga še rabi, naj piše na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Denar Pošljete po priloženi položnici. Če bi kdo 'z kateregakoli razloga ne mogel nikakor Prodati koledarja, naj takoj preostale iz-v«Ie pošlje nazaj. — Kdor hoče koledar sam naročiti, naj piše dopisnico na zgoraj označeni naslov in pove, koliko izvodov Koledar mu takoj pošljemo.
. ,d	državi. Jugoslovanski mili-
jarder Nikola Mihanovič v mestu Buenos Aires v Južni Ameriki je podaril jugoslovanski vladi veliko palačo pod pogojem, da se tam osnuje jugoslovansko poslaništvo. Mana vlada je darilo sprejela in je za poslanika imenovan dosedanji ondotni konzul Ivo Cirisogono.
d Velik spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju se bo postavil v Ljubljani. Osnoval se je že odbor za postavitev spomenika.
d Iz Slovenije je odpotovalo v Amerik ko pretekli mesec 72 oseb, med njimi po večini ameriški državljani. Na račun kvote jo odpotovalo le pet oseb.
d Madžari za naše poplavljence. Madžari so zbrali 10 vagonov pšenice za poplavljence v jugoslovanski Baranji. Pšenica je že došla čez mejo.
d Svetovni molk. Društvo narodov je sklenilo, da se spomin na vse padle v svetovni vojni praznuje vsako leto 11. novembra z dveminutnim molkom ob 11 dopoldne. Letos so ta molk menda že izpeljali, razen na Hrvaškem, kjer nekdo vedno naprej govori.
d Tako so mora. V Berlinu je sklenil mestni svet, da se napravi v jezeru tik pred veliko cerkvijo sv. Mihaela javno kopališče skupno za oba spola. Katoličani, katerih je v Berlinu pol milijona, so poslali na občinski svet oster protest. Toda gospodje svetniki so se smejali. Katoličani pa so .' klicali velikanski shod, na katerem so odločno govorili proti tej kulturni sramoti, na kar so napravili velik demonstracijski shod po Berlinu. Gospodje so se ustrašili ter sklenili, da kopališča ne bodo napravili.
d Opozorilo vlagateljem Ljubljanske posojilnice. Nad Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg, je razglašen kon-kurz in morajo vlagatelji prijaviti svoje terjatve napram temu zavodu do 5. decembra t. 1. pri deželnem sodišču II. nadstropje desno. Kakor smo se-informirali, do sedaj ni prijavila niti ena četrtina vlagateljev svojih zahtev. Kdor ima v tej posojilnici kako vlogo, naj pride na sodišče v Ljubljano s hranilno knjižico in tam prijavi svojo terjatev, ker bodo vzete v po- ' štev samo one vloge, ki bodo pravilno prijavljene. Koliko bodo dobili vlagatelji izplačano od svojih vlog, se danes ne more vedeti, pač pa, kakor čujemo, bodo vlagatelji precej svojih vlog izgubili, ker ni veliko premoženja, katero se bo dalo v kon-kurznem postopanju izterjati. Bolje pa je, da se vsaj nekaj dobi kakor nič in zato ponovno opozarjamo, da naj vsak vlagatelj čimpreje prijavi svojo terjatev.	j
d Večerni vlak iz Kamnika ob nedeljah in praznikih bo vozil tudi pozimi od časa do časa, kar bo vedno sproti naznanjeno v časopisih.	j d Izžrebane Številke loterije izobra- \ ževalnega društva na Breznici 21. t. m. ! Glavne dobitke so zadele številke: 47,187, 11.401, 32.187, 14.594, 32.574, 1112. Ostale številke objavimo danes teden.
d Odškodnina za izgubljeno vojaško opremo. Neka mati me je vprašala za svet v tej-le zadevi: Njen sin je vojak nekje v Makedoniji. V kratkem dokonča svoj službeni (kadrski) rok. Po nesreči je prišel ob vojaški plašč (bil mu je namreč ukrade n). Piše materi, da naj mu pošlje 700 dinarjev, ki jih mora plačati za plašč, ker bi moral sicer služiti še dalje časa. — Kaj storiti? me vprašuje mati. — Naj velja vsem nastopni odgovor: Vojaška uprava res "da zahteva odškodnino za vsako stvar, ki jo | izgubi kak vojak. Toda če nima s čim pla-' čati, tudi vojaška uprava mora priti ob svojo pravico. Pravniki stoje pa glede plačilne obveznosti na tem stališču: Ako je vojak, od katerega se zahteva plačilo, ž e polnoleten (že 21 let star), tedaj more vojna uprava zahtevati plačilo le od njega, od staršev nikakor ne, kvečjemu od ' njegovega dedinskega deleža. Povsem drugače je seveda v starih pokrajinah naše države (predvojne Srbije), kjer obstoje še zadruge, pri katerih imajo vsi člani take ■ zadružne rodbine skupne pravice do vsega premoženja. Po ondotnih razmerah preso-i jajo vojaške oblasti tudi naše. Toda po naših zakonih to ne drži. — Starši pri nas torej sploh niso plačniki za morda njihovim sinovom ukradene vojaške predmete. Najmanj se more zahtevati plačilo od ma-ter-vdov. Potem pa se nikakor ne more zahtevati plačilo od onih, ki spadajo po našem pravu v vrsto u b o ž n i h , ter ne od vseh onih, ki plačujejo manj nego 20 dinarjev direktnega davka. — V tem primeru, o katerem pišem, nima mati prav ničesar, niti lastne strehe. Prav gotovo torej ne bo mogla vojaška uprava dobiti , od nje ničesar. Zato naj dobi mati od županstva potrdilo, da: 1. nima nikakega premoženja, in 2. da sploh po nobenem zakonu ni dolžna plačati vojaški upravi plašča, ki je prišel ob njega njen sin; še celo pa ne, ker mu je bil ukraden. — Bo že vojaška uprava prevzela nase to »izgubo«. Da bi bilo pa le radi izgubljenega plašča, ako ne bo plačan, mogoče vojaka še dalje obdržati v vojaški službi, je nesmisel, in . po postavi nemogoče, če ni morda zagrešil kaj drugega.	F. K—n.
d 20 letnico slovesno proslavi v nedeljo 28. t. m. s koncertom in naslednji ponedeljek z občnim zborom Prosvetna zveza v Mariboru.
d Ni dvoma, da je koledar Jugoslov. kmetske zveze najbolj pripraven žepni koledar, kar jih je izšlo za 1. 1927. Močna vezava ga varuje celo leto, da se ne raztrga. Cena za izvod je 10 Din.
d 25 letnico obstoja bo praznovalo dne 28. t. m. kat. akademično društvo »Zarja«, ki je bilo svoj čas ustanovljeno v Gradcu in se je po prevratu preselilo v Ljubljano. V nedeljo popoldne bo izlet v Škofjo Loko, kjer se bo tudi vršil koncert.
d 13 tisoč bolnikov je bilo sprejetih v ljubljansko bolnišnico od novega leta do 22. novembra. To je do sedaj rekordno število. Bolnišnica je stalno prenapolnjena. V bolnišnico se sprejemajo le naj-nujneši bolniki, sicer se pa odklanjajo. Na številko 13.000 je bila sprejeta štiriletna Jožefa Sigmund, hčerka posestnika iz Bodne vasi št. 5 radi očesne bolez-
ni. — Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da je za sprejem v bolnišnico predpisana razkaznica od županstva Nekateri župani in njih namestniki tega nikakor nočejo razumeti in nočejo dajati uradnega potrdila. S tem delajo le sitnosti in težave bolnikom. Vsak župan naj v svojem delokrogu razglasi občanom, da se bodo vedeli ravnati! Če le mogoče naj se vsakdo, ki želi biti sprejet v bolnišnico, oglasi za sprejem v dopoldanskih urah. ker takrat je na razpolago še par postelj. Popoldne so j a vse postelje navadno že zasedeni. Enako opozarjamo Štajerce, naj se poslužujejo svojih bolnišnic v Celju. Mariboru, Brežicah. Ptuju. Slovenjgradcu. Ormožu itd_ ker za celo Slovenijo ni prost ra v ljubljanski bolnišnici. To opozorilo naj bi priobčili tudi štajerski listi, da bode ljuasivv informirano!
d Pravkar je izšel lep življenjepis Sr. Sumiš lava Kosila, spisal M. Štular. — Dobi se pri upravi Glasnika.. Ljubljana. Zriuj.-keca Broširan i it ud 20 Din. s pošlo 21.50 Din. v polplaino vezan 25 I'»iu. s pošto 27 Dim. v reloplaino vezan 30.50 Din. s pošto 32-56 Din. Vezava t oeloplal-uo zelo lepa.
ri Račičevci proti cerkvi. Radičevci so \ iii ministrskemu svetu prediog da sc \ sa cerkvena posestva vzamejo cer-k\am in raziaste. S tem bodo naše cerkve ob zadnje dohodke u> bodo začele razpa-črti. Duhovniki kak nimajo od česa živeti, radičevci pa bi menda radi videli, da bi sploh izumrli. Pa naši samostojneži še vedno trdijo, da niso proti veri. Kje bc vera če ne bo cerkve in duhovnikov?
d l mrl je v Ptuju mestni nadžupnik prost Martin Jurk vik, ziatomašnik, rojen leta if-47. Bil je izredno ljubezniv in gostoljuben gosr»od. Bog mu bodi večni plačnik.
a l mrla je nenadne smrti v Zagrebu znana slovenska pisateljica Zolka K ved rova. stara 4f let.
d Dve fcmi električnega loka. Na Selu pri Ljubljani je uradnik Paviek napeljeval anteno (žico za radio). Pri tem mu je ;>adia na žico mestne elektrike, drugi konec pi je visel proti zemlji. Led tem pride Oražniov hiapec Dominik Resni k ter prime za žico hotet jo odstraniti. Tok ga e uikoj vrgel ob tla. Ko slučajno pride zraven sedlarski mojster SiamiL hoče Rejnika rediti žice. ovije roko z robcem ter se ga dotakne. Tudi njega vrže tok ob tla. Takoj je bil poklican zdravnik, ki je oba skiiial cživiti z umetnim dihanjem, toda pri tf>eh brezuspešno. Oba sta kmalu umrla.
d Smrt v runelu. Martin Dobravec c Koprivnika v Bohinju se je vračal z Bohinjski- Bele peš domov. I»c bi si prikrajšal pot, je šel skozi železniški tunel. Med tem pa je privozii osebni vlak. ki ga je zgrabil ter mu odtrgal glavo in nogo pri stopalu, čer truplo rta potem vozila še dva vlaka, preden so ga našli.
d Na ee dan štirje obstreljeaL V ponedeljek so pripeljali v ljubljansko bolnišnico kar štiri, ki so neprevidno ravnali t orožjem. Matevž Krt s Primskovega pri Kranju se je obetrelil s puško, France Šinkovec z Vrhnike i revolverjem, .ložf Raztresen je v firovsktm kamnolomi; pre-
pozno zbežal in ga je mina hudo razmesa-rila, Rudolf Pintar iz Trnje pni Škof ji Loki pa je neprevidno ravna) z možnarjem. 'V bolnišnici je vsied hudih poškodb umrl.
d Ponesrežen aeroplan. V Mostarju se ie vojaški aeroplan v višini 120 metrov pokvaril ter pade! na tia. Pri tem se je ubil podporočnik Slokovič.
d Pflštamski plaz. o katerem smo poročali že zadnjič, zavzema vedno bolj ne-; varen obseg. Izpraznili so hišo posestnika I Bevca m hišo Lucije Belak. Zemlja je po-čila kakih 20 metrov globoko. Plaz leze poiarroma navzdol in je nevarnost, da zajezi "Bistrico Prišlo je «0 vojakov, ki pod inženerskim vodstvom skušajo plaz zavreti, toda prof taki množini zemlje fiO ljudi ne premore dosti. Zato so prosili še za nadaljnjo vojaško pomoč.
d Nova povodenj. Savn je zopet silno narastla. V Kranju so jK)d vodo vsi objekti kakor pri zadnji povodnji. Voda je lr zr kakih 70 cm nižja .kakor ie bila ob najvišjem stanju pri zadnji povodnji. Sava jc odnesla vse priprave za nove mostove.
d Strašni viharji so divjali preteklo soboto ponoči po gornji Italiji, kjer jt orkan odnesel celo elektrarno in so morski valovi razdrli obrežno cesto W Genove proti Franciji. Veliko škode je tudi na Tirolskem in Bavarskem.
d Novih MOO juter rodovitne zemlje je bilo v Raranii pri zadnji povodnji pod vodo. To pa zato. ker so obrambni nasipi porušeni, država ne da denarja, da se popravijo. Centralizem'
d Velika avtomobilska nesr"ča. Iz Samomora proti Zagrebn se je peljala večja družba v avtomobilu. Pri čuvajnici pri Pod-susedu je bila proga zaprta 7 zapornicami. Šofer je ni videl, se zaletel vanjo in jo podrl. Ko je bil avtomobil na progi, pridni mimo brzovlak. Dva gospoda sta še tik pred zapornicami skočila z avtomobila, brzovlak je avtomobil vrgel z veliko silo v plot, da se je le-ta čisto razbil. I>ve gospe sta prišle pod lokomotivo, ki jih je čisto razmesarila. šofer je priletel na neki kamen, kjer si je razbi lghtvo, nepoškodovana pa sta ostala letna deklica in nekj Jože PLt. ki sta bil*a tudi v avtomobilu.
d Smrtna obsodlia. Ivana Trebušak. ki je 25. maja t. 1. v Toplicah pri Zagorju ponoči s sekiro ubila svojega moža in nato posteljo zažgala, ie bila 22. t. m. pred ljubljansko poroto obsojena na smrt.
d Strašen zločin se je izvrši! v Sv. Ru-
pertu nad Laškim. Na Martinovo je proda) Andrej Pušnik, p. d. Smelj, v Tratah pri Laškem, na sejmu par težkih volov. Ko «e je proti večeru vrača) domov, ga t>iizu domače hiše nenadoma napade) nek mož, ga pobil z železnim predmetom na tla in ga hote) umoriti. Z britvijo bi mu bil brezdvomno prerezal vrat, da mu ni napadeni izbil morilnega orožja iz roke. A ropar je imel še drugo britvo v roki. t- katero je grozno razmebaril svojo žrtev. Pušnik je začel prositi za življenje in mu ponudil ves denar, nad 9000 Din, a satanski človek se ga ni usmilil. ampak ga hotel na vsak način umoriti. Začela se je grozna borba za živ, Jjenje in smrt, v kateri bi bi) 60 letni Pujj. nik gotovo podlegel, da m- ui od blizu pri-kazala luč. Kopar se je ustrašil in pobeg, nik prej pa odvzel Pušnik u ves denar. Nezavestnega so čez nekaj časa našli domači v mlati krvi. Pušiiika so prejie jaii v celjsko bolnico, njegovo »tanje jt- zelo nevarno. V smrtnem boju je Pušn:«:u roparju niftino obprizel prste. Na tem znamenju 80 i že spoznali nekega človeka v Jurkioštru, Sumi He, da je bil napadalec
d Velik t1od>. V p,samo v«\e trgovca Kneza v Ljubljani so prejšnji teden ponoči J vlomili tatovi, na vrtali železne MagajDO ter i odnesli v denarju lih.bHO Dia u razne vred-llUli papirje. Zdi se. <ia fe vkm izvršila ! ista vlomilska tolp« ko< v davčni urad v i Brežicah in \ hranilnice v Kenpšu.
d Primori^e* ersi aiwi!ra ie dobili Zadnji'' smo poročali, d« s< našli v Ljub-lian v lastni sob nn- »rienepa sejmarja Kurla Primožiča ''t opi'*du f® je nekdo izrazi!, da je bi! nmjea Bata na mesarski način Tc vtis ie pokazal nalaljnjo pre-isl.ave. In res je vodim pot v mesnico Branka Pirtarja v Lokvah pri DHnimh na Hrvaškem. Pintar je mesar, "-'ar šele 22 let in je ime! velike dolgov* Prišel ,'••:• v Ljubljano po denar. Dobil if svojec i «tarfga prijatelja Primožiča pri katere m je pre-noči L Ponoči" ga je ubil a sekiro ter mu odnesel Miza 10.000 Din denarja Pintarja so zaprli. Pri preiskavi je že priznal, da je Primožiča res umoril.
d Alk*k*lMi podivjanost Nfi ščavnici pri Gorenji Radgoni je znani pretepač Ru-pert Doki hira vsakega povoda zabodel v srce fanta Janeza Trstenjaka. kc se je to vračal domov.
d Žc same slike, ki iih najde.e v izredni obilici v letošnji novi >.Dn:rr,ski Pr»" tiki«, so vredne malega zneska 5 Din. Kdo*
Splošno priljubljen
okusen 1 cenen.
ftobli« m •> f*e#
Bobre oomroiK^
ko)oni;atBl( iraoiitnafr
hočejo kupovati Schicht-ovo milo.
Vsi Nekateri
se dajo pregovoriti, da vzam:jo druga pralna sredstva
Velika večina»
na tem, da uporablja le pravo Schichtovo milo.
Kateri so pametnejši? Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
le enkrat pregleda to pratiko, ne bo kupoval nobene druge več. Sedaj je še čas, da si jo omislite in s tem poskrbite za lepo Miklavževo darilo.
d Za ljudske odre. Emil Navinšek, šef-lasuljar kr. gledališča v Ljubljani, j« izdal drugo izdajo svoje, za gledališke odre neobhodno potrebne knjige: »Ilustrirana lepa maska«. Kakor se po naših podeželskih odrih semintja maskirajo, je naravnost smešno in namesto da bi n. pr. pri resnih igrah občinstvo ostalo resno, sc začne na ves glas krohotati prav radi nerodne maske nastopajočega igralca. Celotna igra je pokvarjena. Nova knjiga nudi točna navodila, kako je treba maskirati igralca vsakega stanu, vsake starosti in vsakega značaja. Kar dela knjigo zlasti praktično, so pa številne barvane slike, ki bodo vsaj toliko pripomogle k pravilnemu maskiranju kot besedilo. Knjiga — vezana — stane 40 Din (poštnino je treba plačati še posebej).
d Uboga služkinja je pozabila 20. oktobra na večernem kočevskem vlaku zavoj z obleko in hranilno knjižico na ime Ana Skoda. Kdor je našel, naj vrne na naslov
Angela Škoda, Velika Račna 19, p. Grosuplje. Stroški se povrnejo.
d Sadjarji, kmetovalci! Sedaj je čas, da mažete in škropite drevje z Arborinom, če se hočete obvarovali škode, ki vam jo povzročajo na drevju zajec, razni zaje-dalci, mah, lišaj itd. Arborin izdeluje Chemotechna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). Tam dobite tudi gosenični lep, cepilno smolo, Saneolin (sredstvo za razkuževanje živine) in slične izdelke, 7946 d Za Miklavža dajte otrokom s a m o Zadravčev prepečenec »Ljubeks«, ki je najfinejša in najbolj zdrava slaščica, »Ljubeks« se dobi v vsaki trgovini na drobno in na debelo.	7607
d Krojačem, šiviljam, nešiviljam naznanjam, da se prične zadnji jesenski teča) z znižanim honorarjem in specialnim, lahko razumljivim poukom vsled moje orožne vaje šele 9. decembra! F, Potočnik, izvedenec rimske razstave, odlikovan z zlato medalijo in naslovom krojnega profesorja v Rimu. — Krojno učihšče, Ljubljana, Stari trg 19,
A
p Srbski list o Koroščevem govoru v Celju, »Radikal« je priobčil o dr, Koroščevem govoru v Celju daljši članek, v katerem pravi med drugim: »SLS in njenemu voditelju je treba k vztrajnosti in možatosti v nastopu čestitati Zavračamo vsak napad, ki gre za tem, da bi se v tej državi razbilo prepričnje, da sta SLS in njen voditelj g. dr. Korošec istočasno bra-nitelja in temelja politične morale v naši državi. To ni torej samo borba za lastno stranko in njen program! To ni samo borba za Slovenijo in Slovence! Slovenci so na ta način možato stopili v borbo za moralo v kraljevini SHS proti nemoralnemu in razdirajočemu neprijatelju, Istotako so svečano in jasno na svojem sestanku dali vedeti, da bodo možato branili tudi to državo pred vsemi notranjimi sovražniki« »Kmetski list« pa pravi, da je bil Koroščev govor brezpredmeten!
p Pomirjenje med radikali! Poskusila je Uzunovičeva vlada, da bi našla kakšen mostiček do Pašiča, pa g. Pašič nima dosti smisla za to, kakor je videti. Vršila so se neka pogajanja med obema skreganima strujama v radikalni stranki, toda do uspeha ni prišlo. Možje se bodo naprej kregali, Pašič pa čaka trenutka, ko bo lopil vlado po glavi, Takrat pa se bo sesula. Seveda pa zopet ni verjetno, da bi stopil na čelo nove vlade Pašič. Mož je sicer zdrav, a vsled starosti že tako obnemogel, da se samo doma drži in ne gre nikamor. Besedo ima pa še vedno veliko, čeprav malo govori.
p Gospodarski odbor za ozdravitev gospodarske krize. Ker se vlada čisto nič ne zmeni za ozdravitev gospodarske krize, pod katero ljudstvo trpi vsak dan bolj, je sklenila opozicija (dr. Korošec, Davi-dovič in Spaho), da bo predlagala, naj se osnuje gospodarski odbor, ki se bo pečal samo s tem, kako potegniti gospodarstvo iz blata, v katero je zašlo radi nesposobnosti in nedelavnosti centralističnih vlad.
p Radič je imel prejšnjo nedeljo shod v Lendavi v Prekmurju. Radičevci namreč hočejo slov. Prekmurje priklopiti Hrvatski. Naši Pucljevci so pa kar tiho) Toda shod je bil tako slabo obiskan, da se je Radič takoj po shodu ves nejevoljen odpeljal, dasi je bil pripravljen velik banket, ki se je tudi vršil, toda brez Radiča.
p Še en žalosten pogreb. Radič je imel v nedeljo v Stolacu v Hercegovini shod. Ko je začel govoriti, je nastal tak lirušč, da je Radič komaj nadaljeval. Ko so pa začeli vpiti: »V luknjo! V luknjo!« je moral Radič nehati govoriti, da so orožniki začeli delati red. Vpitje pa se je nadaljevalo in končno je Radič ves jezen odšel ne samo iz mesta, temveč sploh iz Hercegovine. _
d Lovsko orožje in vsa popravila najceneje pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana,
A.: »V Italiji nikogar ne obesijo z leseno nogo.« — B.: »Zakaj ne?« — A.: »Zato, ker ga z vrvjo.«
PGimeNi ZAPISKI

P0 5VETU
i j
PO DOMOVINI
61
T=či jtripahi št.:: ai nič boljsu kakor iašastk Zakonski predlog o ctečb". tasrtae	ka:ere~gi Ve taimcTski p-:-
tlamska zbornica i« ipttjek >e is! t« dr: ~e-£ arena taci sematu : gc rti zbornic: Nekateri sesatorp so astro »irtopiH proti cve-dti smrme kazni in k p-:iz.a.', mivročega Mtissotarija r^- -e povzroči preinsa krvi in aaj predi >g -;—-?.'»-re Toda izšistcv-sju	>e prevelika ia mč rušo
b-esede
.ta--arov.
legle
Pod pritiskom
h-f". J
da ir_
sccd v< predsta RLasa i ter -nede 3? a
d£A.>IJE P£J KRAMU. (iK&raže* il»o društva) t raze aino iruir.-o se je pričelo rrsti. Na zada/i seji h- je sklenilo, i-tvo priredi v letošnji zimski sere p-:."n.h predavanj. kakor tudi ■. Preda-. anje o obiska Sloreocev ski ^tirnimi slikami smo ie imeli z njim zelo u lovci pni Prihodnjo ;izve t. m. p>a se vrši predstava iv'!:-! življenj a<. kraid se
branijo piačatL dasi dobro -.trio. da « plačilu ne bodo nikdar uprii, £e'r pr^-0
farno vseh gradbenih gtr ta bo tudi plačati
■H-iHofinrji « koočao «es»: s glasovi pripravljajo z veliko -.nemo in je pričakovati dobrega nastoca. Ker je predi ta-.a
ia poučna. vabimo vse okoličane
plačati marveč tre-" Tjsoice obresti, katere so dosegle ze ogromno vsoto. — Ob veliki povodnji nam .e utoni, naš mi svetovalec ozir. županov name-tr..: . , m jič z ravno istim čolnoac. katerega ie kot dober zastopnik mjs vasi dal napraviti
preti -e glasovalo
predlog sc r e«;
t:?r?ev
itacani razjrsščajo slovenska društva ca Primorskem — Italijanka iaiistrvska
c-i>'ir.vi sc zopet rarp-jstila celo vrsto slo-eeskir društev Tako so razp-uščera kato-liik: prosietre draštro t V:-»vi. Prosvet-ra drsštva t Si Petru pri Gorici v Vrtojbi
časopisje ae sae t Italijo.
Kakznane so Italijani usraviii -.se p-roti-.«>:• Č2s-:;ii;e. "'a ti p-a zlasti pri-r Skrene: ne čali odkrite besede in
C,- i«-.
~ ——... . —^ r —
*ez m-: o.
Itaiijaask* drtiTi «e Lrpr*«!Dja t —
Faiisti svojem strahu za oč ist na- 1 nore. Po celi državi zapirajo na- ; i.rvtnike kar v množicah. Cela liria-. a je • -itjja ječa. zaprli so sioro vse poslance strice, vse oiiaiejše osebe, i z—:.r.r..'č,- 7~a ter sp-.:h — sč upa p:-ve»iati	resni'X».
^e bo -.eč aefai.sta. ki bi ne bil zatrt- Fiilsti p.a le -.e-ino tahajo, da je cji-bo" r. _irs utrjen in iieil>nt.jiv. Toda zao- : c: ■ na? uči, da so bili oblastniki, ki so 5 svojixi irži.ljazi teko počeli, kakor sedaj	vedno Le na robu padca in da K' s samimi airiln:stci le povečali odpor in pespe-ji i r.oj pA.iec. Tudi tai sti naj ne mislijo, da bo njihova strahov laia trajna.
Valrtre aa Midlar^ken. Ma-iiar^ki
parlament je razpušeen. Nove volitve bodo med š. in 17. aeeeccorotn. v zgornjo ibor-k: so jo seiaj va xžari ove-ili p« bodo volitve januarja. Volivni boj se je pričel v znan>e- u terorja vladnih strank, \1adni pcatanri m ministri so s« odpeljali na agitacijo. dočiai nasprotnim poslancem oblast-va rizpuščajo shode. Prav tako. kakor so deia_i pri nas. ko je sedel ie Žerjav v vladi.
prijateljstvo. V Odesi sta j« se-ti.a rusii romanji minister Cicerin in tuišlii p-jdži beg. Sklenila sta prijateljsko pc^oibo ne>i sv-tjina driavarat. Rusija se ;e hnje ia eiala. ia bo prišla Turčiji s svo-r- »tik in ~ rr.ari.co na p«:-cioč. ako bi a ta n-r«fc.i .na. Vslei prijateljstva nave-■ ns dveh triav se celo razburjajo Angleži. ki se boje. da ne bi bili pcla^iia popol-n-.;~i izrinjeni iz .Arije. Tadi Italijanom ni nx ia. prav. H.jieii so nekaj šariti v Jfali Ai ji. ksr pa se:aj ne bo varno, ker dobro veio, -ia se ni dofcro zameriti mc^oiemo ruskemu strin^
zeio j
k oillci nieieii:.
IZ ROŽNEGA EKtL\ PPI SEMIdl'.
(.Smrtna ± >a.) I>ne IS. nc>".em':ra je umrl v Zagrebu na operaciji želoda g. Franc Tomaž;č. t-: ■ lezrttški čuvaj na tuka inl j>c-itaji. Tkma <i Pr.morskega ,:e .a. in -č-e:;- leto v r.
nega znala a je ril ze.o .priljutijen me i
n.kth. Zapeka ženo in eo> blerko. r:,;-n-ko samostanske š :-le Šmihelu pri N •' em mestu. Pokoj cjego-.i duši!
VRHNIKA.
Preteklo nedel o -iue 21. t. m. - :-Savski odsek predstavljal r.ar.dno :jr >kiidovo Za. 'M. Irri.:i p-.- r-.r.i m.i:e moči so v sp. zau■:•»-•:•! r.:-st reiili « vi.«ge. ie tu pa tam uo treba :e kaj p:plaviti. Od strani ob iru; a je b.lo veliko z*-niman a. tako ia so tile v;e vstopnice z.1
štenjaku ohranimo traj-n sp«:
jer
m po-

— -	» - ' -	*, - - -- - - V • f ■ • «* '
ljala in sicer v nedeljo dne 2». t. tn. pcc-.l-dne ob pol 4 in zvečer ob pol S. se priporoča cen j. občin-rvu, naj si že med tednom rezer%ira vstopnice, ker r.a dan p-re-dstave jih bo zopet najbrž zmanjkalo. Pcroidan-ske predstave r.a: bi se predvsem udeležili gcetje iz bližnje okolice.
TOMl^ELJ.
(Županska ofenziva.)
V tej podkrimski napol ižanski občini se že nad dve leti bije vroč boj za županski stolček, katere-ra hočejo naši ko-rajžni samostojneži na vsak način zasesti. Imeli so ga že v svoji oblasti po zadnjih volitvah, toda naši možje so znaii nastopiti pravno pot in občinsko gospodarstvo vzeli v svojo pošteno oskrbo. Dne 2. t m. «<? odigral pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani zadnji odločilni boj. kateri se je končal s popoinim porazom nasprotnikov dasi so poslali v ta toj svoje najbolj izurjene in izvežbane. gibčne in vztrajne moči, katere m p« vs^ cdpo.edale. Naj bode to vsaj v zgred drugim, ki ie rovarijo na škodo cele občine, jo spravljajo ob ugled in ji prizadevajo ogromno gmotno škodo. Poglejmo samo na šoto na Jezeru, katero se
DOBREPOUE.
V ned!e!>o 28. novembra ob 3 popoldne bo v Dcbrepcliah <h<d. na katerem govori
«J voditelj dr Anton Ker »Hnik: pridite gotovo in p
-1: .d sotnij-
av ■:<-lsiio!
DOLENJA VAS.
(D v s r.r-va : .i doma i
Poročali ?tzj o sovi lepi prldc-bitvi v niši	novozgrajeni cr:— hiti sre-
di Dolenje vasi. Sedaj, ko k iuša dobila katx se vidi. kako m-^c :na stavba bo to, najvišja in največja v celi c-b::ni zares skuosi občinski d^n. Ali .-:'.cs srno sklenili ajjrsči-.i s: f.di sk LVjj-.vcni do.n. Te čjti s-e ker:. -e>o z.:i-:ke ir. tesarika ue i tako. na bo '.epa in ma dvorita na.- spre e Is uramo. že za sv Miklavža. Oic-r pa spojclnimo čer r " : D:slej smo rmrli dvorrno ra igre i-. tr-:ri-.a-'3 v raveau v Pristavi, novi dem ra stoji pri farni cerkji ra Hribu v U: :r zares v središču cele žu-pni-e in č f:ypno vsem r.a rim vasem. Za dvorano prispevajo pri* vatein s prostovol-no vožr o —a'.er.a!a m odbor fantov pa oskrb_-e vse dele dekleta pa ocna.<o.-o skopani materiiai Ce pomislimo. kci.ko so naši iradi« žrtvovali vožnje za Prigorico ob požaru, če se upošteva, koliko vsakovrstnega materiala zahteva velika občinska hiša in vse to se vozi s tlako, potem moramo vse prirr.ame izraziti or.Trn. ki žrtvnfejo tudi ra Društveni_doffl, Tako bo z božjo pomočjo naša rupnija letos obogatela za dve lepi stavbi ki imata plemenit namer, služiti sk;rrr.ost?.
Občinski Dom v sredini Doler c vasi ob cesti in Društveni dom tik ob župn1 cerkvi, prvi. da služi v prvi vrsti gospodarskemu napredku m delu. a drugi da sluz« pravi izobrazbi na podlagi večno resci«nin katoliških aačeL — Bog ti vi zavedno nase ljudstvo!
MEHRBECK.
11. novembra je umria gospa Msnja Knap. roj. Sotlar v Starem dvoru pn dečah. Za obilno udeležitev pri (x"fTemi se srčno zahvaljujemo posebno dl"J-it%.p!" iz Lintforta. Pokojna je bolehala tri le,a in deset tednov t«- ia pušča pet otrok. Raj' no priporočamo v molitev in ji V.imo večni pokoj, družini pa naše s>ora'.je.
JEŽICA.
V soboto 27. t. m, se vrši v Društvenem domu zdravstveno predavanje »Zdrav in nczdrav dom«. Predaval bo g. zdravnik dr. Pire. Pričetek ob pol 8 uri zvečer.. Vstop je vsem prost. — Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetno delo v ljudskem domu BPČ.
V	nedeljo 31. oktobra dram. predstava »Hanice pot v nebesa«; 7. novembra prosvetni večer s skioptičnim predavanjem »Kristusu Kralju«, petjem in dram. predstavo »Hanice pot v nebesa«; 14. novembra prosvetni večer s skioptičnim predavanjem g. ekonoma Markeža o Ameriki; 21. novembra prireditev Orla z veseloigro »Pri belem konjičku«. — V nedeljo 28. t. m. prosvetni večer s petjem in predavanjem »Življenje prvih kristjanov v katakombah in sv. Tarcizij«, film. Ta dan in vse dni v tednu bodo predavanja zvečer točno ob 7. uri. V tednu 29. in 30. novembra in 1., 2. 3. in 4. decembra poučna zdravstvena predavanja, ki jih priredi higienski zavod iz Ljubljane; v pojasnilo vsem tem predavanjem bodo skioptične slike in film. Vsebina: »Zdravo in nezdravo stanovanje,« skioptične slike. »Kako ostanem zdrav,« film. »Jetika,« film. »Razkuževanje sobe,« film. »Prva pomoč v nezgodi,« film. »Zdravstvene naprave v Sloveniji,« slike na kar-toskop. Vstop je vsakemu ne samo dovoljen, temveč se nujno priporoča. Vstopnine ni nobene, pač pa v odškodnino za upo- ' rabo elektrike in domačih društvenih aparatov vsak obiskovalec plača 1 dinar. —
V	nedeljo 5. dccembrn Miklavžev večer z novim sporedom; v sredo, na praznik Brezmadežne prireditev deklišks Marijine družbe: govor, deklamacija, petje in igrokaz »Božja roka«; začetek ob pol 4 popoldne. J — Vncdeljo 12. decembra zdravstvena predavanja higienskega zavoda o alkoholizmu: popoldne ob 3 za mladino, zvečer ob 7 samo za odrasle. Skioptične slike. Vstop za mladino prost, za odrasle 1 dinar. —
V	nedeljo 19. decembra prosvetni večer s predavanjem g. ekonoma Markeža o Ameriki. — Hranilnica in posojilnica. Kaj o naši hranilnici klepečejo naši ljubeznivi nasprotniki, ki jim je hranilnica trn v peti zato, ker je v župnišču in ker nimajo pri njej nobene besede, to za nas ne more in sme biti merodajno; od njenega početka do danes, torej že nad 20 let ji skušajo izkopati grob in ji napovedujejo pogin, pa je ves njihov trud zastonj, prazne vse njih prerokbe: hranilnica Žre mirno svojo pot naprej. Sedaj ima že lepo rezervo, poseduje najlepši stavbeni prostor v Št. Vidu in tudi »Lipa«, zadruga mizarjev ji ne bo kosti strla. Torej, le mirna Bosna! Odgovoriti pa moramo na nekatere pritožbe naših vložnikov: pravijo namreč, da naša hranilnica vloge prenizko pbrestuje in da so hranilnice, ki obrestujejo mnogo višje. Res je: naša hranilnica obrestuje navadne vloge po 5 odstotkov, Rezane pa po dogovoru nekoliko višje, nobenih pa ne tako visoko, kakor one hranilnice, ki hlastajo po vlogah s ponujanjem nadnormalno visokih obresti. Ce hočemo Posojilojemalcem pomagati z nizkimi obre- t
stmi za posojila, moramo tudi vloge sorazmerno nizko obrestovati; velikega dobička pa navadne podeželske hranilnice ne smejo iskati. Čudimo se pa, da nekaterih ljudi tudi izkušnja zadnjih let ni še izučila: »glavna posojilnica«, »slavenska banka«, »ljubljanska posojilnica«. Vse imenovane so za vloge ponujale izredno visoke obresti. Torej pamet: domač denar ostani v domači župniji!
STARI TRG PRI LOŽU.
(Orlovska poroka.)
Na nedeljo pred Vsemi svetniki se je poročil vzoren član »Orla« Janez Žnidar-šič od Sv. Ane s članico Orliškega krožka Marijo Hace iz Podcerkve. Obilo sreče! — Ženin je bil v orlovski organizaciji skoraj od ustanovitve »Orla« v naši župniji. Kot ponovno izvoljen funkcijonar v orlovskem društvu je veliko storil za procvit našega »Orla«. Ljubil je namreč »Orla« z vsem srcem in zato zanj vedno neutrudljivo in navdušeno deloval. A nikdar mu ne bo žal za ure, ki jih je naredil ob vsakem vremenu in času, ko je hodil k telovadbi in sestankom. To je sam ponovno zatrjeval in zlasti še pri poslovilnem večeru, ko je skušal svoje sobrate privesti do istega prepričanja. Ostal bi bil po lastni izjavi analfabet in se najbrž tudi udal različnim fantovskim slabostim, ako se ne bi bil že v zgodnji mladosti oklenil orlovske organizacije in tako vestno izpolnjeval njena pravila. In sedaj se pa plodonosno udej-stvuje tudi že pri različnih gospodarskih organizacijah, za kar ga je usposobil edi-nole »Orel«. — Bratje »Orli« so ga iz hvaležnosti za njegovo požrtvovalnost korpo-rativno in z zastavo spremili pred poročni oltar. Pred vhodom v cerkev mu je brat načelnik po. lepem nagovoru izročil v spomin na i Orla« lepo, umetniško zamišl jeno sliko. Vso slovesnost je povzdignilo tudi to, da je pred poroko in po poroki zapel pevski zbor.
Starši, ali si ne želite, da bi bili tudi vaši sinovi tako krepostni, ko bodo enkrat stali pred poročnim oltarjem? Da se bodo vaše želje izpolnile in da ne bo vaš trud pri vzgajanju zastonj, priporočajte svojim otrokom verske in katoliške prosvetne organizacije, kjer je rešitev dora-ščujoče mladine najbolj gotova.
Tifus pri nas še vedno ni pojenjal. Pretekli teden so zopet odpeljali 9 bolnikov v Ljubljano in je tako sedaj že okrog 40 naših faranov v bolnišnici. Zlasti v vasi Viševek se še pojavljajo novi slučaji in je vsled tega vas še vedno kontumacirana. Hvala Bogu, da ni preveč smrtnih slučajev; umrli so samo 4. Zato se imamo največ zahvaliti našemu požrtvovalnemu zdravniku g .dr. Raznožniku, ki je bolezen takoj ugotovil in poskrbel izolacijo bolnikov.
NAKLO.
(Požar.)
Po sedmih tedenskih požarih v Pre-dosljih je sledil kot osmi — požar v Naklem, in sicer v soseski Okroglo. V četrtek dne 18 .novembra točno ob pol dveh zjutraj je nenadoma izbruhnil požar pri Dri-novcu na Okroglem. Sreča je to, da »i ie
naklanska požarna bramba pred kratkim nabavila motorno brizgalno! S pomočjo motorne brizgalne se je posrečilo, da so gasilci pod vodstvom g. načelnika Jerneja Legata v kratkem omejili požar na gospodarsko poslopje in tako oteli stanovanjsko hišo, ki se je že vnemala. Na Okroglem je letos to že drugi požar. Strah prebivalstva prihaja do viška, ker se nihče ne čuti varnega pred zločinsko roko, ki že celo jeseil požiga kmetska gospodarska poslopja ter dela škodo, ki gre že v milijone. G. okrajnega glavarja v Kranju kličemo na pomoč, naj izrabi vsa policijska sredstva, da se zločinec izsledi in ljudstvo pomiri.
d Nova igra: Revček Andrejfiek. Ljudska igra v petih dejanjih. Za slovenske odre priredil A. Robida. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 18 Din. — V zbirki »Ljudski oder« je ravnokar izšel priljubljeni igrokaz Revček Andrej-ček. Bogata dejanja, resni prizori, komične scene za smeh in zabavo, mlada ljubezen, trpljenje starega Andrejčka, onemoglega občinskega reveža, petje in pouk v neprisiljeni besedi, vse to govori za priljubljenost igre. Za režiserje najpomembnejši pa je predgovor igre, kjer podaja prireditelj važne nasvete in navodila, kako se naj postopa pri skrajšanju vlog, sceneriji itd. Istočasno opozarjamo na pevske točke k tej igri, ki pa se lahko porabijo kot kupleti pri raznih zabavnih prireditvah. Uglasbil jih je Marko Bajuk. Cena je 20 Din. — Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
n Kranj. Dramatični odsek vprizori na odru Ljudskega doma v soboto 27. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo 28. novembra ob 4 popoldne pretresljivo »Otroško tragedijo«. — Dejanje spremlja petje narodnih pesmi, v odmorih pa igra domači tainburaški odsek. — Ker je čisti dobiček namenjen za »Ljudsko knjižnico«, vabi odbor k obilni udeležbi. Predstava traja dve uri in je torej jako ugodna tudi železniška zveza.
n Kat. slov. izobraževalno društvo v Rete-čah pri Škofji Loki, pet minut oddaljeno od postajališča Gorenja vas-Reteče, vprizori 28. novembra ob 8 popoldne »Rozo Jelodvorsko«, dramo v petih dejanjih. Pevski zbor zapoje dve pesmi.
n Črnuče. Tuk. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 28. t. m. ob treh popoldne v druStve-nem domu karakterno igro v štirih dejanjih »Vaški lopov«. Pred igro nastopita tamburaški in pevski zbor. Vstopnina 7, 5 in 3 Din. Igra se ne ponovi. Vsi prijatelji poštenega razvedrila vljudno vabljeni.
n U druženje vojnih invalidov, Krajevni odbor v Ljubljani, bo imelo po nalogu Oblastnega odbora 28. t m. ob 13 pop. v dvorani MesL doma izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Volitev predsednika občnega zbora. 3. Poročilo uprave in nadzorstva. 4. Abso-lutorij. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegata za Oblastni odbor. 7. Slučajnosti. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se tega zborovanj« sigurno udeleži. Vstop dovoljen le proti izkazu članske knjižice.___
Vedno najnovejše
volneno blago s* ieneke obleke in bluie A. & B. SKABERNE - Ljubljana. Me«toi frg 10
IZOBRAZBI
33
Judje in časopisje.
Angleški jud in nadrabinec Mozes Montefiori je dejal leta 1840. na judovskem kongresu v Krakovu: »Storimo, da postane vse časopisje naše in vsa Evropa bo na kolenih pred nami.t Leta 1911. je govoril v Lvovu drug rabinec na sestanku narodnih judov sledeče besede: »Bratje moji, že 19 stoletij se bojujemo Izraeliti za svetovno nadoblast, Kljub temu je zmagal križ in premagal je jude. Toda imejmo trdno upanje! Zakaj zlato, pred katerim se človeštvo tako rado klanja in je časti, je skorejda v rokah judov in zlato je upanje Izraelitov. Posrečilo se nam je dobiti glavne svetovne borze v svoje roke. Povsod, kjerkoli se judie nahajajo, razpolagajo z velikanskim kapitalom. Devetnajst stoletij 6mo se krivili pod jarmom; sedaj smo postali mcčnejši od naših nasprotnikov. Sicer ie res, da se da mnogo judov krstiti; pa tudi ta okoliščina nam daje le novo moč; zakaj jud, četudi je krščen, ne neha biti jud. c
In resi Rabinec je govoril resnico. Številke nam povedo, da je na Nemškem vseh bank in borz 75% v judovskih rokah, v bivši Avstriji 80%, na Francoskem 70%, Angleškem je bilo že leta 1904. od 63 velikih bankirjev 33 judov, tako da je Anglež ■White zapisal tele besede: »Velike, judovske hiše nameravajo ugrabiti premoženje vsega sveta. Ni daleč dan, ko bodo narodi 6poznali, da je vse lastnina judovskih meščanov.«
In da se ne opazi preveč judovski vpliv, si judje privzemajo imena onega naroda, v katerega se gospodarsko zajedajo n. pr. Roda Roda (v resnici .'ud Fr. Rosen-feldt), Levu Rode (to je jud Leon Rosen-6chweig), Janez Emir (v resnici jud Ernest Rosenfeld. Škoda, da nimamo pri rokah teh izprememb imen iz naše Jugoslavije.
Pa poglejmo, kaj je še govoril rabinec leta 1911. v Lvovu? Nadaljeval je:
>Glavni sovražnik judov pa je katoliška Cerkev. Zato hočemo vcepiti v to drevo duha svobodoljubja in nediscipliniranosti. Zanetili smo in bomo še bolj boj in needinost med raznimi krščanskimi vero-izpovedanji.c
Za zgled, kako skuša tudi naše svobo-domisleno »Jutro« celo v vrsti naše duhovščine zanetiti needinost in nediscipliniranost, postavimo tu sem sladke in premete--ne besede v binkoštni številki letošnjega > Jutra«;
»Mesto, da je kakor med pravoslavci duhovščina na čelu vseh patriotskih pokre-tov, je pri nas baš narobe. Odpor se vidi povsod. In ta odpor duhovščina seje med narod.
Ena gesta tega odpora je boj za avtonomijo. S tem bojem je politikujoča duhovščina zapletla slovensko ljudstvo v brezupen položaj, ki se na celi črti maščuje v gospodarskem oziru in je obsodil delegaci-5'
jo SLS v družbo pobiralcev dijet. Vse energije so -TŽene proč.
Ali duhovščina pomisli kaj dela? Ali je kdaj sama sebi polagala račun, zakaj tako dela? Veri v korist? Sigurno nel Svoji politični moči v korist? To že, ali ta moč ravno zato brzo pada.
Mnogi pravijo, duhovščina mora, če tudi noče. Res je škof, ki ji tudi politično ukazuje. A kaj more škof, oe duhovščina noče? Naše ljudstvo gotovo ne želi politikov v cerkve in je še vsakega poštenega in vzornega duhovnika ščitilo. Izgovor na ukaz iz škofije ne drži. Zato mora politikujoča duhovščina vzeti nase vse posledice svojega postopanja. Obzirnost bo prenehala.
Pridi sv. Duh nad slovensko duhovščino, da se vrne svojemu poklicu in svojemu narodu!« Tako »Jutro«.
Pa kaj je še govoril rabinec leta 1911. v Lvovu: »Pred vsem so hočemo z vso vnemo boriH zoper katoliško duhovščino. Vporabiti moramo osramotenje, poniževanje, zlasti pa sramotilne zsrodhe iz njenih lastnih vrst, da tako pristudimo to duhovščino vsemu svetu ...«
Sijajen zgled tega početja nam podaja ista številka »Jutrac, ko s tako naslado in rafinirano pretkanostio zavija in pogreva še neraziskane zgodovinske dogodke iz življenja škofa Hrena. Kedaj pa je »Jutro« spregovorilo ne rečemo v prilog, ampak sploh spregovorilo besedo o škofu Slomšku, čigar svetniški proces je pred vrati? Pa bolje, da ni spregovorilo, ker ne zna drugače kot pljuvati na slovensko duhovščino.
In »Domovina«? Ali ne sramoti duhovščine v vsaki številki.?
Pa še je govoril rabinec v Lvovu leta 1911. namreč:
»Krščanska vera mora izginiti. Prav-tako ie treba, da naredimo konec nerazve&-liivosti kat. zakona in povsod moramo vpeljati civilni zakon. Francija je že naša, nn vrsto pride Avstrija. Pred vsem se pn moramo- polastiti časopisja. V časopisju je nam nadvlada nad krščanstvom zagotovljena.«
Pretehtajmo te besede judovskega ra-binca na podlagi številk.
(Konec sledi.)
Velik prijatelj delavcev.
V	St. Etiennu, ki je med največjimi industrijskimi kraji Francije, najdemo socialno nad vse koristno napravo, tako-zvane delavske vrtne kolonije. Zaslugo za to »vrtno mesto« ima katoliški duhovnik jezuitskega reda p. Volpette. — Mesto St. Etienne je bilo do leta 1894. popolnoma v rokah rdečih socialistov. Ravno to leto je državna tovarna za orožje opustila veliko število delavcev. Nastala je brezposelnost in silna beda.
V	tej stiski je zbral pri svojih prijateljih p. Volpette 200 frankov in vzel od
ravnateljstva tovarn v najem prostorno zemljišče, za katerega se ni nihče brigal ter ga razdelil med odpuščene delavcc v obdelovanje. S prostovoljnimi darovi je nabavil p. Volpette potrebno orodje in seme, in kmalu so vzrastli, na prej zapu. ščenem svetu, — krasni delavski vrtovi. — P. Volpete je zadel pri svojem človeko-ljubnem stremljenju na velike težave. Zla. sti mu je nagajal takratni mestni župan, ki ni hotel dovoliti napeljave vode. Dosegel je sovražnik vere in duhovščine, da se je dotlej »duhovniška« ulica prekrstila v ulico brezverca »Emila Zola«, toda ime mestnega župana je pozabljeno, spomenik p. Volpetta pa še stoji, in zgodovina ne bo pozabila velikega socialnega dela moža. redovnika.
Zanimiva je še sledeča dogodbica. Nekega dne je prišel p. Volpett k zagrizenemu komunistu, ki je delal na enem dodeljenih mu vrtov. Ko je komunist veselo pripovedoval, kako mu sadeži dobro uspevajo, se je razvil med patrom in komunistom naslednji pogovor.
Pater: »To je pa res lepo, vaših uspehov bodo tudi sosedje veseli.«
Komunist: »Kako to? Kaj briga vrt moje sosede?«
Pater: »Pa vendar, sadove tvojega dela bomo pač razdelili med vse po enakih delih.«
Komunist: »To ne grel Kar sem jaz obdelal in nasadil, bom vendar sam uživali«
Pater: »Mi smo vendar bratje ia vse je vseh!«
Komunist: »Ne, gospod paterl Poglejte vendar, koliko lepši je moj krompir, kakor krompir mojih sosedovi«
Pater: »Vsak za se in vsak za vsel Vse mora biti skupna last. Tako pravi socializem.«
Komunist: »Če je tako, potem z današnjim dnem nisem več socialist! Mojega krompirja pa naj se le nihče ne dotakne!«
Francoske težave.
Brezverski zakoni so privedli Francijo tja, kamor dospe vsak narod brezbožia in nenravnosti: število rojstev in smrti jo francoskim oblastnikom dokazalo, da njili narod izumira. Ko so brezvestni svobo-domisleci prignali nenravno življenje na višek, so jim vstali lasje pokonci in na vse mogoče načine si zdaj prizadevajo, kako bi pripravili ljudstvo do poštenega zakonskega življenja. Podirati krščansko moralo je bilo lahko, ljudstvo privesti na pravo pot bo težje. Samo ena pot more ubraniti pred izmrtjem vsak in tudi francoski narod. Imenuje se: »Življenje po naukih vere in Cerkve«. — Narod, ki se ne zaveda te resnice, bo obsojen prej ali slej na smrt, država pa bo delila usodo nekdaj močnega in slavnega, a vendar raz zemeljsko površje že davno izginulega — rimskega cesarstva. — Brez vere ni morale, brez morale ni naroda, brez naroda ni države.
PRECEJŠNJO MNOŽINO REPE
kilogram po t K 50 v, ima naprodaj JANEZ ŠINK, posestnik ▼ Čcšnjcvku, Cerklje pri Kranju.
Smrt brezvercev.
Znani francoski bojevnik za brezver-sko šolo V i v i a n i je izjavil dne 8. nov, 1906 v francoskem državnem zboru: »Iztrgali smo človeško vest iz krempljev vere. S tem smo vpihnili na nebu luči, katerih ne bo mogoče več prižgati.« In nekaj let pozneje? Na smrt bolni Viviani hoče v svoji zmedenosti maševati, prižiga sveče na malem oltarju, govori s strahom o Bogu,
Podoben besen bojevnik zoper Boga je bil ves čas svojega življenja nemški pesnik N i e t z s c h e. Samega sebe je naravnost imenoval antikrista in je s satanskim sovraštvom pobijal zlasti nauk o milosti božji. Hotel je vzgojiti nadčloveka, ki ne potrebuje nikake milosti božje. In umirajoči Nietzsche? On, ki ni poznal nobene ponižnosti, nobene milosti, nobene dobrot-ljivosti, je ležal dolgo časa duševno zmeden v svojem naslanjaču, popolnoma navezan na postrežbo drugih in njegova zadnja beseda, ki jo je zapisal s tresočo se roko, je bila: »Križani —« torej začetnik milosti.
Splošno znana je tudi smrt francoskega brezverca Voltairja. Umirat ofi je klical, naj ga rešijo hudobnega duna in zmeden iia duhu je zgrabil nočno posodo in izpil iz nje svojo nesnago.
»Božji dnevi".
Znani cerkveni govornik kanonik dr. Mihael Opeka je izdal 12. knjigo svojih govorov z naslovom: Božji dnevi, 36 govorov za življenje s Cerkvijo, — V govorih nas vodi skozi celo cerkveno leto ter nam razlaga-zgodovino, obrede in pomen posameznih cerkvenih dob in praznikov. V cerkvenem letu nam sv. Cerkev Kristusovo odrešilno delo ne samo predstavlja, temveč tudi obnavlja in je nje namen, da verniki nismo samo gledavci te najresnejše in najveličastnejše predstave, temveč resnični udeleženci, da se odrešilno in po-svetilno Kristusovo delo izvrši tudi v naših dušah. In prav to hoče govornik doseči s svojimi govori: cerkveni prazniki in obredi ne smejo mimo nas kot gledališka predstava, temveč moramo sami sodelovati,
sami moramo čutiti in živeti z njimi. Čim tesnejše in popolnejše bo naše sodelovanje' s cerkvenim letom, tem boljše bo naše življenje. Zato nas govornik z lepo govor* nišjto, in prav zato preprosto in jasno be« sedo uvaja v zgodovino cerkvenih prazni« kov in v globokost cerkvenih obredov, ki so izdaten vir naše notranje prenovitve in dušnega miru, če se z vsemi mislimi po« globimo vanje. Cerkveni prazniki s svo« jimi čestitljivimi obredi so res nekakšne nebeške oaze v tej prostrani puščavi živ« Ijenja, ko človek gleda okrog sebe samo sovraštvo, strast in napuh. Naj bi naši ljudje radi jemali v roke take knjige, kjer bodo našli toliko utehe in umirjenja. Uspe« hi čitanja in premišljevanja takih knjig se ne poznajo samo v duši, temveč tudi y družini, da, celo v gospodarstvu. Čim bliže, je duša Bogu, tem obilnejši je njegov bla« goslov, — Knjiga »Božji dnevi« obsega 320 strani, ima velik in razločen tisk ter stane Din 42, po pošti pa Din 3.50 več. Kupi se v prodajalni Kat. tiskovnega društva v Ljubljani (poleg Jugoslovanske tiskarne). Sezite po njej!
LISTEKlI
POVEST GORSKE FARE.
Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok.
Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otroeiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: . Hvaljen Jezus!* Ta pozdrav je segel župniku v srco. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže.
Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: : Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik ?< r Seveda sem!< >Tn drugi?«
Sedijo pač najbrž v dolini pri ?Zlati zvezdi« ler popravljajo kočijo in želodce.«
-To je sramota!« je zaklical stari mož. >Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!«
Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi Približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod meri zvonenjem v cerkev.
Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor blisčeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeli straneh oltarja se dviga mogočno stebrov je, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška
vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja.
Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihra-jočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj.
Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta.
S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino...
Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom!
Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, odaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini.
V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom.
Mati Greta, vaška m modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel.
Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnam
Razno.
Mučni ljudje. V Kanadi v Sev. Ameriki je atlet Caoutte, ki je med najmočnejšimi ljudmi sveta. Nažitantje, ki so hodili in še hodijo k orlovskim tečajem, imajo priliko, da se seznanijo, kaj ja to 100 ali 150 kg. In ko so dvigali, so imeli dosti opraviti, da so dvignili 150 kg od tal. Caoutte je pa zadnjič dvignil od tal 311 kg in se je z njimi tudi zravnal; to se pravi, da jih je dvignil do kolen. Pomisli, kaj je to!
Hitri ljuttie. Nemec Kornig je pretekel 100 metrov v desetih sekundah in pol. Samo par ljudi je na svetu, ki tako hitro tečejo. V Ljubljani porabijo najhitrejši tekači za 100 m že 11 sekund. Kajne, kako čudno 6e sliši, da je med temi in onimi samo pol sekunde razlike. Pa je na svetu na stotine tekačev, ki tečejo 100 metrov v času med deset sekundami in pol in med enajstimi sekuudaini.
Vztrajni ljudje. Če bi mi kdo rekel, naj tečem slo kilometrov kar naprej, bi mu odgovoril, da je norec, če kaj takega od mene pričakuje. Zo maratonski tek, torej tek na 42 km, se nam zdi nekaj posebnega. Pa 6ta se našla v Mehiki dva Indijanca in sta tekla 100 kilometrov kar naprej; porabila sta 9 ur in pol. Na uro sta pretekla več kot 10 kilometrov. Po-glejva še, koliko se d« 6ploh v eni uri preteči. Najboljši tekači napravijo 17 do 18 kilometrovl Bil je pa nekoč tekač, Frau-cox Bouin, ki je pretekel v eni uri 19 kilometrov in še par metrov fes. Kje ao meje?
izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za časa križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico.
Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo jo podsul plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobo častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali —, hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki \itez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zendja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati.
Zgdilo se je pa, da je v neki temni noči prihru-mel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihaela se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku.
Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene, kepe.
Prihodnjega jutra so našli župnika Sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebeščane, oslepeti.
Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kvišku, k svetlobi. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski.
Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje.
Shidenec pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu.
2. poglavje.
Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljična dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep.
Kako lep je bil dom!
V stroki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubu-jočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan.
Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pre-samotno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik moi'a biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekoč, >noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju.
Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej oma-goval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni!
Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata rnuzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tjavendan kakor vrabci na strehi.
Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročilo to veliko skrbi.
Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnozmato kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenuhov. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoro igraje izpod rok. Bili so veliki, z zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejov da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči.
Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišicah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih je zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem.
Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, na-geljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnioe z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so bučale čebele in čmrlji.
Prav vztrajni ljudi« v
Hamburgu bo tekali tek. meci Jest dni po vrsti Neki llarry Ituhne j« pretekel v teh dneh 893 kilometrov, na dan torei okoli 150 kilometrov!
Zaslužki v Ameriki,
Zadnjič smo pisali v po! sebnem članku, koliko je zaslužil bokser l)empsey v boju s Tunnneyem. Se-se bo udaril z drugim bokserjem, z Berlenba-chom. in bo zaslužil j pet 400.000 dolarjev. Je čisto prav, da veliko a-služi, ker da najmanj polovico zaslužku v dobre namene.
Papei športnik. Športniki so obiskali sv. Očeta i in so se mu poklonili. ! Zelo ej bil vesel in je 1 dejal, da je bil v preji-i njih letih tudi on navdu-i šen izvrševatelj športa. ! Zlasti je bil na glasu kot j izboren turist. I Ce se morski tokovi menjajo. Pisali smo že o tem. Nekaj novega je to, da tisti tok, ki prihaja iz Amerike v Evropo ia ki prinaša toplo vodo in tople vetrove, sedaj za eno petino hitreje teče ko4 prej in prinaša torej * Evropo v petih urah toliko toplote, kot jo je pripeljal prej v šestih urah. To se mora na podnebju zelo poznati in se Uliio zgodi, da pridemo v popolnoma nove podnet.ne razmere. Bili so časi, k« so v Evropi rasle palme in ko so rasle palme tudi na severnem tečaju. Morda se ti časi sHaj spet vračajo. Seveda bo pa do palm preteklo še dosti vode.
Debel inoi. V Ameriki je umrl orjak, ki je tehtal nič več in nič manj kot 317 kg. Kaj!
Prodaja Vandrebiltorf palače. Vanderbiltovi so mod najbogatejšimi A me-rikanci. Sedaj so svojo palačo prodali, kupil jo je C. Brovvn. Prodajna cena 6,000.000 dolarjev je tudi za Vanderbiltove zelo velika.
5425 km t acroplanu.
Ni še dolgo, ko smo pisali, da sta letela Francoza Challe in Weiser brez prestanka v aeropla-nu 5174 km. Nista dolgo časa uživala slave! Leto' na koncu oktobra sta odletela druga dva Francoza, Rignot in Cosle. ven v svet in sta letela brez prestanka 5425 kilometrov. Od frčala sta H I"" riza, dol sta se pa spustila v mestecu Djask. '» mestece leži v zalivu Oman, tam med Arabijo in Perzijo. Kmalu bodo leteli iz Londona a i riza naravnost v Indij« brez prestanka.
Oeteljno seme Stf-dfess p^sSK
Ljubljana, — Gosposvetska cesta štev. 5 (poleg Figo .-ca), ali pa WoIfova ulica itev. 12. 7625
3'
SEMENSKO DETELJO
kopi vedno po najvišji dnevni ceni _ FRAN
POGAČNIK. Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
Pavelček teti: »V zgodbah beremo >in šli so v Noetovo barko po dva in dva. Teta, kdo pa je šel s teboj?«
Meh za smeh.
Neki mornar je imel lepega in učenega papagaja, katerega je povsod, kamor je šel, jemal s seboj. Ko je nekoč prišel po dolgi morski vožnji zopet domov, ga j« •vzel s seboj v malo gledališče, v katerem je neki čarovnik proizvajal razne umetnosti. Ko je ta nekaj dobrega napravil, je mornar rekel: »To je bilo dobro, radoveden sem, kaj bo sedaj.« Čarovnik je nato pokazal nekaj boljšega, a mornar je zopet rekel: »To je bilo dobro, radoveden sem, kaj bo sedaj.« Čarovnik je nato pokazal najboljše, kar je znal. »To jp bilo izvrstno, radoveden sem, kaj bo sedaj.« Pri tem si je zapalil pipo ter skozi špranjo pri stranskih vratih vrgel gorečo vžigalico, katera je priletela na kup eksplozivnih snovi... Ko se je dim polegel, je vse izginilo, gledališče, mornar, gledalci. Tri kilometre proč od tam pa je na cerkvenem zvoniku sedel papagaj ves osmojen in črn ter rekel: »To je bilo izvrstno, radoveden sem, kaj bo sedaj.«
V vaški gostilni so govorili o odmevu. Eden gostov je rekel: »Kadar sem jaz v gorah in zavpijem, cele pol ure čakam, preden pride odmev.« »To ni nič,« se oglasi drugi, '-jaz sem tudi že dve uri čakal na odmev. »Kaj bosta vidva,« pravi sedaj tretji, »jaz pa stopim pred hišo, preden grem spat ter zavpijem: Hej Jaka, vstani, šest bo ura. Nato se vležem spat in zjutraj ob šestih me odmev pokliče: Hej Jaka, vstani, šest bo ura! Pri nas ne rabimo nobene budilke.«
Učitelj: »France, kako je to, da sta b svojim sosedom v klopi opis psa oba dobesedno enako napisala?«
France: »To bo najbrže radi tega, gospod učitelj, ker sva oba istega psa opisovala.«
*
Sin: »Kako to, da kralji lahko nastopijo vlado s 14. letom, medtem ko jim pred 21. ni dovoljeno se poročiti?«
Oče: »To je zato tako urejeno, ker je
lažjo vladati kraljevstvo kot eno žensko.«
•
Soseda: »Kako to, da ste danes tako hripavi?« »Mož je prišel pozno domov in natrkan.«
»Ali že ve6te, da je bil vaš sosed danes obsojan?«
»Ne. Koliko je pa dobil?«
»Do svoje smrti bo zaprt.«
»Prav mu je lumpu. Se dalj časa naj ga zaprejo.«
*
Urednik nekega lista je v trgovini ku-Pil deset kilogramov sladkorja, med katerim pa je bilo 6>koro tretjino peska primernega. Ker je bil vsled tega urednik seveda razkačen, je naslednji dan napisal v fosopis: »Pri nekem tukajšnjem trgovcu m kupil deset kil sladkorja, kateremu bil pa primešan pesek. Ako mi doticm frgovec v 24 urah v moje stanovanje ne RoSlje deset kilogramov čistega sladkorja,
bom v prihodnji številki tega časopisa objavil njegovo ime in sleparstvo.« Preden je minulo 24 ur, je imel urednik v stanovanje dostavljen sladkor od petih trgovcev.
#
A.: »Kaj praviš, če so kaj pridno ribe lovili v Noetovi barki?« B.: »Jaz mislim, da ne, ko so pa imeli samo dva črva in dve ribi.«
*
Gospa dekli: »To je pa že od sile. Ta mesec ete toliko posode potolkli, kolikor znaša vaša mesečna plača. Kaj naj naredim, da v prihodnje ne bo več tako?« Dekla: »Zvišajte mi plačo.«
*
Gospa kuharici: »Kaj pa je, Meta?« Meta: »E kaj če biti, moj fant me je zapustil.« »No boste pa drugega dobili.« »Tu pri vas že nikdar, ko imamo trikrat na teden ješprenj.«
Neki moderni podjetnik je v tovarni dal nalepiti lepake sledeče vsebine: »Vsak uslužbenec, kateri se namerava udeležiti pogreba kakega svojca, mora to predde-lavcu naznaniti do desetih na dan prireditve.«
*
Teta je prišla iz Trsta na obisk in mala Minka jc mamo sprosila, da bo smela s teto spati. Minka je hitro skočila v posteljo ter čakala na teto, obenem pa jo opazovala, kaj da počne. Vedno bolj pa se je Minka čudila, ko je teta najpreje šminko izmila raz obraz in ustnic, si potegnila lepe lase z glave, nato pa umetno oko vzela iz vdolbine ter ga spustila v kozarec vode. Ko je še lepe bele zobe vzela iz ust, pa Minka ni več strpela, skočila je iz postelje k vratom ter pričela mamo klicati: »Mama, mama, hitro, hitro pridite, teta se narazen jemlje.«
*
»Ali je moja žena včeraj na shodu govorila?«
»Vaše žene ne poznani, bila pa je tam neka velika, suha ženska. Ta se je dvignila ter rekla, da ne more najti besedi, s 'katerimi bi svoje občutke izrazila.«
»Moja žena to ni bila.«
*
On: »Kaj pa je danes s kavo?«
Ona: »Jaz jo danes nisem kuhala.«
Tašča: »Jaz tudi ne.«
Kuharica: »Jaz sem jo. Kaj pa je?«
On: »Tako dobra še ni bila nikoli.« *
»Kaj pa bo sedaj,« je vzkliknil nadelan gost, »zanašal eem se na prerokovanje da bo nocoj ob polnoči konec sveta, zato sem imel pogum toliko časa v gostilni ostati — zdaj pa ni sveta konec. Kaj naj
rečem ženi, ko pridem domov?«
*
»Ti. Mirko, zakaj pa si svojo novo žogo dal Žmitkovemu Tomažku?«
»Zato, ker mi je obljubil, da bom njegov prvi tajnik, kadar bo on predsednik Severne Amerike.«
»Gospod doktor, moj mož ne more spati. Po dvajsetkrat v eni noči ga vprašam, če že spi, pa mi vedno odgovor* ne.«
»To je slabo, zakaj imeti mora min
Zapisal bcxm za vas spalne praške.« *
Gospod lepi mladi sosedi v restavra* ciji: »Gospodična, ali je ta ljubeznivi kužek vaš?« »Ne.« »Ali mi greš hitro doli s stola,
ti umazana zalega pasja ti.«
*
Pestunja prileti vsa preplašena: »Oh', gospod Žargi, otrok se mi je grede zgubil.«
Gospod Žarg i (zamišljen): »Dobrol
Vam bomo pa na plači odtegnili,« *
Mlada žena je prvikrat štruklje skuhala. Mož jih je hvalil, vendar pa je venomer pljuval, ko jih je jedel, zato ga ona vpraša, kaj mu je. »O nič posebnega, samo nekako preveč jajčnih lupin je tu notri.«
»Jaz sem jih delala, kakor stoji ta notri v knjigi, le poglej: se vzame pol kil«
moke in tri cela jajca.«
*
Ona: »Ti, ali je res, da je profesor Sire popolnoma onemel?« On: »Da, kar nenadoma je prišlo, pa pomisli, da zna sedem jezikov govoriti.« Ona: »In v vseh'
sedmih jezikih je mutast?«
*
Neki slaven zdravnik ni posebno izbiral besede, kadar je zdravil svoje pa-cijente. Nekoč so ga poklicali k mladi, a zelo domišljavi dami. »No, gospodična, kaj vam je?« jo ogovori zdravnik.
»Gospod profesor, jaz sem navajena, da mi rečejo milostljiva.«
»Obžalujem, gospodična, od te boleznj
vas pa ne morem ozdraviti, z Bogom.« *
Zdravnik: »Jaz vas ne razumem. Pred dvema mesecema sem vam povedal, da morate brezpogojno vsako pijačo pustiti, danes pa me že zopet vprašate.«
»No, jaz sem pač mislil, da je zdravniška veda med tem časom že kaj napredovala.«
*
»Mama, če mi daste krono, pa bom nehal jokati.« »O, jaz te prav rada slišim jokati,« mu odvrne mati. Trenotek je bil fant presenečen, nato pa je na novo pričel na vso moč jokati, Ihteč je zopet pričel s kupčijo: »Potem mi pa dajte krono, ker vas kratkočasim.«
«
»Toda vaš lovski čuvaj je pa v zad-njem času vedno pijan.« »Da, pri nas je namreč veliko gadov. Ker pa je slišal, da jc žganje dobro proti kačjemu strupu, vsakokrat, kadar v grmovju zašumi, nastavi steklenico na usta.«
*
Učitelj: »Kateri del človeškega telesa je najplemenitejši?« Učenec: »Koža.« Učitelj: »Kako pa na to misel prideš?« Uč«-
nec: »Ker celega človeka vkup drži.« *
Mož: »Ljuba moja ženka, vedno slabšega se počutim. Prej sem lahko jedel kot vol, pel kakor slavček in spal kakor dihur. Zdaj pa nič več ne. Kaj mi je neki storiti?« Žena: »Veš kaj, kar živinozdrav-
nika pokliči «	v

Tvrdka R. MikSauc v LiuteUavti
javlja žalostno vest, da je njena solastnica, gospa
Emilija Miklauc roj. Schreyer
po daljši bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v nedeljo dne 21. novembra mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb je bil 23. t. m. iz hiše žalosti v družinsko grobnico pri Sv. Križu.
Blago pokojnico ohranimo v trajnem častnem spominu.
Za krojače I
Izišla je nova, velika
HnSiga Kroiašlva
7.a samouk v prik ro je va n j u. III. izdaja v slovenskem jeziku.
Vsakemu krojaču neobhodno potrebna ker vsebuje vse, kar tnu treba vedeti. Opis knj'ge se dobi brezplačno pri
A. Kune, Ljubljana
Oosposka ulico 7
cheva
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako letu vinilno v zalogi. Kupim tuill surovi In stopljeni loj In Ka plačam po najvlijl dnevni ceni. Jos. Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta 85.
bo letos vse, kar h0 rabil, KUPIL pri tvrdki
SV. MIKLAVŽ
- — , - - - ■ f • » i v ruKt
F. in I. Goričar - »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, St. Petra cesta Stev. 29 zalo, ker je to edina trgovin«, v kateri se nuj. bolje in najceneje kupi. — Pazite dobro 2JJ
na na
> 1 o
Edino najboljši
na i t e v i t k o
Šivalni stroji in holeša
za rodbino, obrt in industrijo so 1«
los. Pefellnca
Grllzner. Adler
Najnižje cene I Tudi na obrokel
Ltubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Kje se doM kopi, le brez dvoma znano! „Pri Nizki ceni" Zargi
Ljubljana, Sv. Petra cesta
Priporoča veliko izbiro potrebščin za krojače in Šivilje. Velika zaloga raznih nogavic, modnih. volnenih, ter raznega moškega, damskega in otroškega perila ter volnenih jopic, čepic i. t. d. — Razna vezenina, svilene samovez-nice i. t. d. Po priznano znižandi cenah!
Novo trpina manufokture, novo blago in nove nizke cene
Josip Slibar
Ljubljani), Stari trg Z1 poleg Zatožnih
za ienikt kostume, lep karo m Din 4«-, enobarven irvjot SO--, karirasto stikno 51-karirast *rv|ol 80'—, moten pisan parbanl !«•-, Ilrnel iS*-, okslord !»•-, belo platno 10' . klot. cvllb, gradi In vsskovrstno m»-nitlakturo kupile na|eene|e v veletrgovini
R. STEBMECKI, CELJE St. »9-
Kadar greste v Cel|e, preprlf«|le se. Cenik z vei tisoč slikami zasloni. Žcleznlikn vol-n|u se nakupu primerno povrne. - Trgovci engro cene.
ma
Zadružna gospodarska banka d. d.
Brzojav.: Gospobanka.
Tei.št.57,979in47o. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ________
r««»« poMaej« i.kovn«4aorada.a siovMiio	v lastni palači (vis & vis hotela „Union").
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, štbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din lS.ooo.ooo-—, vloge nad Din 25o,ooo.ooo --
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, spreje na vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oreskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoi'
AmerikanskJ faddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapnščin. mrnr Prodaja srečk Državne razredne loterije. m
Izdajatelj: Dr. Prane K ulove*.
v
Urednik: Franc Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čeč.