SVOBODNA SLOVENIJA
ANO (LETO) XXI. (IS)
No. (štev.) 33
Ob desetletnici ® zavoda v Adrogueju
Letaš v marcu je preteklo deset let, odkar je škof dr. Rožman ustanovil Škofov zavod v Adrogueju.
Kaj naj zapišemo ob tem jubileju?
Komaj bi človek verjel: deset let je že, odkar so se- prvi gojenci plašno, skoro nezaupno zbirali v skromnem- a-droguejskem domu. ’ Škofov zavod je zaživel...
Novi so prihajali, po malem, leto za letom; zavod je rasel, se razvijal.
Začel je rojevati sadove in tako neučakani smo, da bi že zdaj, po komaj desetih letih, radi šteli, računali, tehtali in ocenjevali sadove in uspehe zavodskega dela.
Prezgodaj! Potrpljenje! Treba je, da se zavodski rod izkaže v življenju- Če bodo zavodarji postali dobri in .plemeniti, zares izobraženi in poklicno vestni možje, če bodo v tujem in versko brezbrižnem Okolju ohrarili živo svojo vero in svoje slovenstvo ter sodelovali v naši skupnosti kot zavedni katoliški Slovenci, duhovniki ali laiki — potem, da, potem bo m-c-gel zavod s ponosom zreti na uspehe svojega prizadevanja. Šele tedaj bomo mogli reč': Seme je padlo na rodovitna tla in rodilo stoteren sad.
Vendar so že danes znamenja, ki lepo kažejo. Večino v našem bogoslovju imajo danes zavodarji. Na sejah in setetankih SKAD-a srečujemo obraze, znane iz zavodskih let. V mladinskih organizacijah so na vodilrih mestih tudi ti fantje, še kaj drugega bi bilo možno navesti. Reči moremo: lepi začetki.
Treba je iti po tej poti naprej.
Na stadionu v Helsinkih je b’l0 ob času olimpijade z ogromnimi črkami zapisano (v latinščini): Altius, fortius, citius! Na škofov zavod v Adrogueju zapišemo ob desetletnici te besede: Višje, krepkeje, hitreje — naprej za zavodskimi nameni!
Vsa naša slovenska skupnost gleda na Adrogue kot kraj, kjer naj bi se zbirala elita naše moške mladine- Adrogue tako postaja, kar naj bi dolgo dolgo ostalo: žarišče, pa tudi meril', barometer narodne in verske zavesti v naši slovenski skupnosti.
Da bi bilo tako: da bj zavod živel, rasel, cvetel!
ES LO VENI A LIBRE
BUENOS AIRES 15. avgusta 1962
ilisSpsi - s:re«lisee sovjctsJfee propágamele
Kakor sm0 že poročali, je Castro pred kratkim znova zagrozil s streljanjem kubanskega prebivalstva, če bo protestiralo proti obstoječim razmeram na Kubi- To grozeče opozorilo smatrajo tuji opazovalci kot znak, da se Castro in njegovi pristaši znova začenjajo bati reakcije prebivalstva, ker je vsak dan bolj -lačno. Začelo je primanjkovati hrane cejo za osebja tujih poslaništev, tako, da so začela uvažati zase hrano iz svojih držav.
Castro se zato neizprosno -bliža novim neredom na Kubi, kajti lakota privede ljudi do brezupnih dejanj. Tako dolgo, dokler je Castro mogel vsaj delno zalagati prebivalstvo s hrano, je bil njegov r-ež‘m kolikor toliko varen. Sedaj pa, ko je lakota dvignila svojo glavo, pa je bil prisiljen zagroziti znova s streljanjem, toda ne, kakor je vedno grozil, „tujih plačancev in saboterjev“, pač pa doslej mirnega prebivalstva.
Kakor je znano, so se podobne stvari dogajale tudi v ZSSR v prvem- desetletju komunističnega režim,a v Kremlju. Tud' tam je bil takrat, kakor je
. .. mn
še danes, teror življenska nujnost totalitarnega režima, -ne glede na vse morebitne tehnične uspehe. Tudi Castro, kakor Hruščev, neprestano napoveduje ameriški napad na Kubo.
Medtem pa se Moskva is polno paro poslužuje Kube kot -svojega propagandnega oporišča v latinski Ameriki. Tamkajšnje tiskarne delajo noč in dan. Istočasno- je Kremelj raz-pustil svojo bivšo propagandno organizacijo za latinsko Ameriko, Delavsko -konfederacijo (Confederación de Trabajadores de America Latina),, ki jo je iz Moskve vodil komunistični veteran Lombardo Tel-dar.-o, češ, da je končala svoje „zgodovinsko poslanstvo“. Spremenjena je b’la v Sindikalno konfederacijo južnoameriških delavcev (-Confederación Sindical de los Trabajadores de América Latina) ter bo ustanovljena v Santiago de Chile prihodnjega 21. avgusta. Ta organizacija b0 tedaj prevzela vso propagandno -b-or-bo za komunizem- v latinski Ameriki, -pod vodstvom Kremlja, od koder jo bodo tudi finančno vzdrževali.

& pr efe sn Anglije e StJV odklonjen
V Bruslju v Belgiji -so se prejšn-i teden končali razgovori med članicami SET-a — Skupnega evropskega trga — in Anglije glede njenega včlanjenja v to zahodnoevropsko trgovsko organizacijo. Zaradi nesporazumov so bila po-v gajarija preložena na prihodnji oktober. Do tega sklepa, ki bo verjetno zevlekel vstop Anglije v Skupni evropski trg za dolge mesece — nekateri pravijo: za več let —, so delegati Zahodne Nemčije, Belgije, Francije, Nizozemske, Italije in Luksemburga prisl' p-o šestnajst ur trajajoči -seji z delegati Anglije.
Anglija zahteva od Skupnega evropskega trga posebne pravice pri trgovanju s državami Commonwealtha, pravice, ki .jih članice Skupnega evropskega trga zaenkrat nočejo dati-
Pred norimi pogaja-nji v oktobre se j bodo v septembru začele pfe-dhodr.e se- | je namestnikov trgovskih ministrov č!a- j nic Skupnega evropskega trg* m An
glije. Istceasho
Londonu konfe-
renca predsednikov držav Commonwel-tba z britanskim predsednikom.
Kakor je znano, je Anglija hotela
uspehi in neuspehi
Ko sta se Kenhsdv in Hruščev pr-1 ti vztrajajo r.a svojih formulah, Wa ič sestala ra Dunaju, je Hruščev Ken- Shmgton pa nima volje ali ¡načrta, po
l	IB-.. -.ti _ ^ .	A/%- U/vnAifa VnfonO.vn Ki ioenn in irtAl/vif.li nmrOflill flfl
iedyju zabrusil v obraz: „Če hočete rojnc zaradi Berlina, jo boste dob;li.“ Dno leto prej je Hruščev razbil pariško irhovno konferenco, ko je Eisenhower-u- očital vohunstvo z letali U-2. Na Junaju pa je Eemnedjiju, grozil z voj-10, da bi ga spravil iz ravnotežja. Ken_
katerem bi jasno in odkrito povedal, da na drugačen načrt, kakor na svoj, ne bo p-ristal.
Na drrgj strani pa razvoj v jugovzhodni Aziji vzbuja v WasKingtonu vsaj nekaj optimizma.
V Laosu je Amerikartcem uspelo,
Jy Ua bx	rt V U XU .CIHW.VUJW.	~»	'
edy je Hroščev» odgovoril: „Kaže, da ker so na to pač pristali sovjeti, sesta-e bližamo zelo- mrzli zimi.“	viti koalicijsko vlado. Vprašanje je, če
Ko -sta tako oba spoznala drug dru- bo- stanje ostalo tako, -kakršno tieiiut-;ega. sta se njuni poti ločili,	no je.
Kennedy je doslej držal Berlin, Pred tem sporazumem je Kennedy Iršičev -j doslej postavil novih rokov poslal ameriške vojaške oddelke v Si-a podpis vzhodnonemške mirovne po- aim-, da bi z njimi preprečil koiministič-pdbs. 'ie letos, IB. julija, je skupini S se gverilska sunke iz Laosa. Del teh jacsj&iU časnikarjev Hruščev de;»i. j oddetxov je p0 sporazum^ v Laos» od. a so vedno namerava podpisati mirov. J-šel iz Siama.	|
:J ^yvgodc: z Vzhodno Neončij«. toda j» ) Vladne rile v Južnem Vietnamu sc, i odel: „Kdaj bemo to storili? Ne bom j opremljene z ameriškim orc-žjem in z j «vstavljal rokov-“	¡na Amerikanci naučeno taktiko, prevze- j
-dno velika neznank
Kongo še vedno ni pomirjen. ZDA dolarji in na druge načine pomagajo druženinv narodom v nj’hovih naporih i vključitev Katange. Nekateri Atne-kaatci kritizirajo t0 ameriško politiko. b pretekli teden je označil glavni taj-ik ZN položaj v Kongu za- kritičen.
Tudi problem francoske atomske embe je ostal od leta 1958 še vedno erešen. Francija na vsak način hoče azviti svoje atomsko orožje. Kennedy oče dati Franciji tehnično pomoč- Nih. b v Washington« ne ve, če je ta ame-iška politika do Francije pravilna ali e.
Prav tako še niso v Washhigtonu ašli nspešne formule za razorožitev in a ustavitev atomskih poskusov. Sovja-
l____	joa AmeriKanci naučeno tasstra. prevze- j
Toda Kermedy kljub tem zsvezni- ¡le iniciativo od- vietnamskih komuni- j im, uspehom v Beninu ne pričakuje, t stov. Danes je položaj v Južnem viet-I bi Hruščev za dolgo dobo ostal mi- j namu vsaj r.a iigled bojši za preriše- j n. Neve formule za rešitev tega pro. j munistiene sile, kakor je bil pred letom, ema še ¡nimajo ne v Washingtonu r.e j dri. Bo pa ta problem ostal še dolga Moskvi. Zato ta problem, ostaja še leta nerešen. Angležem se je v Malaji,
kakor znano, šele po dvanajstih letih posrecho uničiti komunistične gverilce.
Ameriškim diplomatom je tudi uspelo najti formulo za sporazum med Indonezijo in Nizozemsko v spora za Novo Gvinejo. Sporazum daj« garancije za samovlad' 700.000 Fapuaneem, ki živijo na spornem področju.
V Latinski Ameriki so ZDA začele prodirati -s svojo Zvezo za napredek. Ta ima, kakor je znano, za cilj: letno dvigniti življenjsko raven v Latinski Ameriki za dva in pol odstotka; izvesti agrarno reformo za povečanje poljedelsko produkcije, izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva, rešiti sthnoVanjski problem in dvigniti vzgojno raven.
Za dosego teh ciljev so ZDA dale na razpolago 10 milijard dolarjev za
razbiti Skupni evropski trg z ustanovitvah svojega trga tkzv. zunanjih sedem, v katerega je povezala skandinavske države in nekatere druge ev. ’opske države, ki nis-o bile članice SET-a. Ta nakana Angliji ni uspela ter se je končn0 morala ponižati in sedaj poskuša vstopiti v SET, čeprav, še vedno s posebnimi pogoj1.
NOVA SOVJET. ASTRONAVTA
Preteklo soboto so sovjeti izstrelili na kr-ožno pot okoli Zemlje svojega tretjega astronavta Nikolajeva, v nedeljo, skoraj točno 24 ur-.ipoz-r.oje, pa -svojega četrtega astronavta Pepoviča. Letata v ka-binpb vbstok III. in Vos tok VI. Kakor vedr.o, sevjeej pred izstrelitvijo niso dali r.ober.ih poročil, prav ta. Ko še do nedelje zvečer niso objavili, kako dolgo bosta oba astronavta ostala v vesolju. Hruščev je sam-o sporočil Nikolajevu in menijo, da isto velja tudi za Popoviča, da bo „napravil veliko krožnih peti okoli Zemlje.“'
Sovjeti so izstrelili obe kabini v takem časovnem presledku in na takoi krožno pot. da sta se lahko druga drugi približali na nekaj kilometrov.
Zahodnjaki so sovjetskim, -znanstvenikom čestitali k novemu uspehu v vesolju. Radovedno ves svet čaka, koliko dni bosta astronavta leta ’a okoli Zemlje in koke bosta pristala. Gagarin in Titov sta iz kabine v višini 7000 m skoči-la s padalom, kabina pa je treščila na tla kot kamen.
TITO V VLOGI MOSKOVSKEGA MOGOTCA
Jugoslovanski komunistični diktator Tito je preteklo sobote zopet igral Vlogo glasnika Hružčeva, ko je v intervjuju z nekim ameriškim časnikarjem poznal Kennedyja na nov-sestanek s Hrušče-vem, da bi se tako „zmanjšalo nezaapa-upanje in se bolje spoznali -skupni načrti za bodočnost človeštva“.
Titov intervju je objavila jugoslovanska uradna agencija Tanjug minulo nedeljo. V svoji izjavi je Tiro tudi dejal: „Hruščev je mož. ki žel; mir. Njegova Ideja je ohraniti mir h. tekmovat: r.a gospodarskem popjišč-i. To on smatra za svoje posl/.nstvo.“
Na vprašanje, kako naj bi sc ohranil mir, ja Tito- predlagat ustavitev atomskih poskusov in „pogajanja, pogajanja, mnoga pogajanja. Stike je treba vzdrževati neprenehoma in izvesti konkretne ukrepe, ki itaj vodijo h krepitvi mira in tako odstranitvi medsebojnega nezaupanje“.
I l
TEDNA
T E
E N
V	sporu med brazilskim predsednikom dr. Goulartom in tamošnjo poslansko zbornico zaradi plebiscita, ki naj bi odločil, ali bo Braz-1 imel v bodoče zopet predsedniški -sistem, ali pa še nadalje obdržal sedanjega -parlamentarnega, so se ministri brazilskih vojaških resorov postavili n,a predsednikovo stran, t. j. za izvedbo omenjenega ljudskega glasovanja. Dr, Goulart je pa spričo odločnega odpora dveh več-nskih brazilskih strank to zadevo uredil tako, da bo vlada predlog za izvedbo ljudskega glasovanja poslala poslanski zbornici kot navaden zakon in za njegovo izvedbo ne bo zahtevala od poslanske zbornice izrednega pooblastila.
Vojaška posadka v mestu Recife v Brazilu je odkrila komunisfčne načrte za Organiziranje kmetske gverile. Zaprli so več levičarjev, med drugim tudi Dequinha Juliao, brata Francisca Ju-
li.ao, predsednika keimuinistične Kmetske lige-
O De Gaullu p-ravijo, da z ozirom na svoje zdravj-e, ki ni več tako trdno, kot je bilo poprej, resno misli na svoje politično nasledstvo in razpravlja o načinu, kako bi utrdil p-o-ložaj bodočega predsednika francoske republike. Nekateri pravijo, da misli v ta namen spremeniti ustavo pete republike v tem Smislu, da bo predvidevala tudi podpredsednika, ki bi v primeru odstopa ali smrt' De Ganila takoj prevzel njegovo mesto. Ena takih osebnosti, ki p-ri Le Gaule uživa veliko zaupanje je biv. ministrski predsednik Michtel Debre
De Gaulle je izdal zaporno povelje j za bivšega francoskega predsednika Bi- j danita, ki je, kot znano, -bi' ves čas v I zvezi s tdjn0 francosko' vojsko ter je delal in dela če naprej na znišemju De Gaullevega režima zaradi njegovo politike do Alžira.
V	Benetkah v Italiji jč bil pred j
dnevi v zadnjih 18 mesecih že četrti sestanek avstrijskega zunanjega ministra Kre'skija in ital. zunanjega ministra Atilija Piccioni-ja. Zun. ministra obeh držav sta se -sestala, da bi znova skušala rešiti sporna vprašanja glede bodočega položaja avstrijske nemške manjšine v Južnem Tirolu, ki so ga leta 1918 zasedli in obdržali Italjani. Kot znano je med Avstrij-o in Italijo glede etnične zaščite avstrijske nemške manjšine v Italiji prišlo leta 1946 do sporazuma De Gasperi-Gruber, katerih določil pa Italija .po zatrjevanju Avstrije ne izvaja. Avstrijski zun. minister je izjavil, da spornih vprašanj sicer še- niso rešil', vendar razgovori ugodno napredujejo, zlasti po imenovanju posebne italijanske komisije za preučevanje teh problemov.
Po poročilih nekaterih angleških listov, se je gospodarski položaj v Sovjetski zveži tako močno poslabšal, da je prišlo v kraju Nov-ocerkask -blizu Rostova ob Donu do upora prebivalstva. Sovjetski komunisti so ga zadušili s svojo p-o-licijo in vojaštvom, kj je pobilo nad 500 ljudi, veliko so jih pa odpeljali v koncentracijska taborišča v Si-birijo. Do uporov za-radi slabe prehrane je pa prišlo tudi med vzhodnonemškimi vojaki. Talke informacije ima zahcdhdn-emški list Bild Zeitung.
V	mestu Rabat v Maroku so odkrili zaroto proti jordanskemu kralju Huseinu. Na kralja je bil pripravljen atentat ob obisku prejšnji tedte. Zaroto so pravočasno 'odkrili kralju tako rešili življenje.
V	Siriji vojaško -s-odišče zahteva smrtno kaven kar za 1C7 cireinih in vojaških oseb, ki so sodelovale ' pri decembrskem up-ore lanske leto.
Med nizozemskimi in indonezijskimi vojnimi ladjami je prišlo do zopetnega topovskega obstreljevanja pred Novo
Im življenja in dogajanja v Argentini
Upor generalov
Prejšnji teden smo imeli v Argentini znova dogodke, ki -sp globoko posegli v razvoj političnega in -gospodarskega življenja države. Republika je bila znova na robu -oboroženega spopada med nasprotujočima si skupinama v suho-zemški vojski1. Hvala Bogu, da se je proti koncu tedna Vse srečno izteklo ih nj prišlo n’kjer do prelivanja krvi.
štiri skupine v vojlski
V tvezi z zadnjimi dogodki, ki ®o se odigravali v argen+iuski suhoz-e-mski Vojsk', je' buehbsairfeški angleški dnevnik „Bučrios Aires Herald“ v svojem poročilih o teh dogajanjih, navedel, da Obstojajo v argentinski vojski štiri glavne skupine ih -sicer: 1- Skupina tkzv. nacionalistov, ki zavzema pohrr-IjiVo stališče d:o peroništov in hoče držati sedahjega predsednika na Oblasti I čim dalj mogoče; 2. jedro v rejski se-{ st a vijajd takozvahe „skrajne gorile“ j (gorila inia v Argentini vzdevek t'sta skupina v vojski, ki ji pripisujejo prevratne tendence in je proti' peroni, stoni), ki hočejo obdržati sedanjo vlado z ali brez dri Gnida Kot predsednikom, toda nCronište mislijo izbrisati z argentinskega političnega življenja. Y trdtj) skupini so zmerne „gorilo“. Sc za sed. vlado « predsednikom div Givdom na čelu in so za sedanji način razvoja dogodkov z' ižvedbo Volitev v sredini prihodnjega leta, pri katerih pa pero-nisti ne bodo niogii nastoniti s svojim kandidati. Novoizvoljeni predsednik re. publike naj bi preVže! predsedstvo republike še pred koncem prihodnjega leta. V 4. skupino omenjeni list prišteva „naserists". Ti zagovarjajo civilno, vojaško vlado brez udeležbe političnih strank, ker jih smatrajo za času neprimerne in nesodobne.
dobo deserih let in dodatno pomoč v naslednjih 10 milijardah dolarjev iz dfiigih virov v Kv-ropi in na Japonskem.
Pretekli teden so Kennedyja vprašali, če je zadovoljen z razVojem Svoje Zveze za naj»redek. Odgovoril je: „Če pregledamo, kaj se je storilo, mislim, da bo treba bolje delati.“
Medtem pa ZDA neprestano krepijo svoje vojaške sile, k: so pravzaprav v današnji dobi življenjski činitelj njene zunanje politike.
Položaj generala Lože v vojski
Za državnega tajnika za vojsko je bil dne 21. aprila t. L imenovan general Juan Baut’-sta Loz-a. Na ta položaj je prišel po nemirnih dneh, ki jih je tiste dni preživljala republika, ko je izbruhnil z vso silovitostjo na dan spor v vojski med dvema močnima skupinama, ki sta ju predstavljala generala Pbggi in general Rauch. Prvi je bil poveljnik vojske ter je odločilno sodeloval pri zrušenju prejšnjega -predsedni-
ka dr. Frond-izija ter js zagovarjal odločno politiko, ki da jo mora voditi dr. Guido kot predsednik. Z drugimi besedami: Dr- Guido bi moral i-zvajati v glavnem tak politični program., kakor bi ga določala tista -skupina v vojski, kateri je pripadal general Poggi. Njegov nasprotnik gen-eral Rauch iz Campo de Mayo je pa stal na stališču, da mora vojska dati predsedniku ár. Gu'du večjo svobodo delovanja. Spor med obema generaloma in njunima skupinama je bil tolikšen, da je general Rauch že bil na poti s tanki proti Bs. Airesu. S svojim nastopom je tedaj zrušil generala Poggi ja, ki ga je dr. Guido moral odstaviti kot vrhovnega poveljnika za vojsko. Po dolgih -posvetih je teda i ’h'V’í -šla sporazumna rešitev spora z imenovanjem generala Lože -za državnega tajnika za vojsko. General Loza je obdržal tudi vrhovno poveljstvo vojsk?.
Generalu Loži je nasprotujoča skupina generalov im višjih častnikov za-| trjevala, da večina generaiuv ne soglaša j-s statutom za politične stranke, kakor ( so ga odoorii: tudi državni taj'niki za vojsko, mornarico iri letalstvo' in zahtevajo njegovo razveljavitev. Dalje mu! očitajo, da je sodišče časti oprostilo že1 ¡omenjenega generala Eaucha vsake krivde v njegovem nastopu proti generalu Poggiju. Prav tako. da -se ne strinjajo z njegovo edločirvijo, dá je dal reaktivii-ati več višjih častnikov, ki so -bili pod vlado osvabodiiue revolucije upokojeni zaradi sodelovanja s ’oercv:l-¡stičhim režimom. Tudi so mu zamerjaii, da ni predložil predsedniku dri Gu'du v podpis imenovanja novega vrhovnega poveljnika vojske, in zlasti, da ni klical generalov na posvete, kakor to določajo predpisi o ustanovitvi generalskega (sveta.
Nastop generala Toranza Miihtera
Rrva poročila o nezadovoljstvu v vojski so prišla v javnost prve dni prejšnjega tedna. Listi s0 pisali, da med generali „vre“, da jih je več generalu Lo. zi izrazilo pismeno svoje nezadovoljstvo z dosedanjim načinom vodstva drž. tajništva za vojsko. Nekateri so tudi prosili za prevedbo v rezervo in za upokojitev.
Prejšnjo sredo je pa bruhnilo ra dan sporočilo iz 1600 km oddaljene Salte, da je ponoči zapustil poveljstvo tamošnje
Deset
Bil je v nedeljo, 12. avgusta t. 1., v prostorih Slovenske hiše na R. Falco-nu v Buenos Airesu oh zelo lepi udeležbi rojakov- Navzoči so bili tu-dj zastopniki društev, organizacij in ustanov demokratskih slovenskih ;zseljencev v Argentini.
Ob osmih je- imel najprej sv. mašo ig. župnik Gregor Mali s priložnostnim cerkvenim nagovorom, v katerem je poudarjal, da smo vsa bratje in sestre Kristusovi. Iz ljubezni do ljudi je Bog poslal tud; svojega Sina na svet da se nihče od njih me bi pogubil, am.pak zveličal. Ljubezen je tudi tista vez, ki povezuje vse, stare in mlade, v veliko občestvo.
ZAČETEK X. SOCIALNEGA DNE
Po sv- maša je povzel besedo predsednik Stalnega odbora za socialne dni Avgust Horvat. Pozdravil vse navzoče, nato pa povedal, da je tema letošnjega socialnega dne odnos med starimi in mladimi. Je to važno vprašanje, kajti sedaj prihaja že na površje tista mladina, ki je ali domovino zapustila še v otroških letih, ali -je pa bila rojena že v zamejstvu. O „starih“ je dostikrat čuti trditve, da imajo samo dolžnosti, mladina pa dostikrat ponavlja samo svoje zahteve po pravicah, o dolžnosti pa ne govori rada, četudi z vsakim novim letom tudi pri njej postaja vedno večja tako do tistih, ki so doma pod komunističnim suženjstvom, kakor do tistih, ki žive y izseljenstvu.
PREDSEDSTVO SOCIALNEGE DNE
Na predlog Albina Magistra st. so bili izvoljeni v predsedstvo X. soc. dne: predsednik dr. Leopold Eiletz, podpredsednica gdč. Marjetka Železnikar in tajnik Stane žužek.
Predsednik X. soc. dne dr. Leopold Eiletz se je za izkazano zaupanje toplo zahvalil, zatem pa naglašal pomen in namene socialnih dni, za katere je dal pobudo pok. dr. Ivan Ahčin pred desetimi leti, in ki je v „stremljenju posredovati slovenski skupini, posebno še naši mladini, ne samo tiste socialne ideje, ki smo jih prinesli od doma in ki jih smatramo za večnoveljavne, ampak tudi ideje nove dobe, ki izhajajo in rastejo iz krščanske etike in filozofije, ki je nam vsem, starim in mladim, enako sveta- Če se nam bo posrečilo z zdravimi idejami prekvasiti slovenski živelj, potem imamo zadostno jamstvo, da bo vsaj del slovenskega naroda, četudi zelo majhen, v zamejstvu živeči, usmeril svojo življenjsko pot v pravcu porajajoče- se nove dobe človeškega bitja in žitja“. Dalje je navajal, „da živimo v dobi, ko si stoj:ta nasproti dve duhovni sili, ki vsaka hoče obvladati današnji svet: na eni strani rastoča duhovna aktivnost v verskem življenju, ki je dobila svojo posebno dinamično moč v zadnjih let'h". Tu je govornik omenjal izdanje papeške socialne okrožnice Mater et Magistra in njen odmev v svetu ter priprave za cerkveni koncil, nato pa povedal, da „tema dvema duhovnima dogajanjima socialnega in verskega preporoda, ki sta za nas absolutni vrednoti, stoji nasproti danes še močan in silno eks-panziven dialektični materializem, ki skuša s svojo silno dinamiko zajeti ves svet“. Poudarjal je, da je „svet v borbi“ ter da je „za nas katoličane jasno, kdo bo na koncu izšel kot zmagovalec. Za vsako borbo, tudi za duhovno in socialno, pa je treba priprave in odločnosti. Zato je prav, da se tudi mi zamejski Slovenci, mali svobodni del našega naroda, utrd!mo za ta boj, da posvetimo vsaj en dan v letu proučevanju novih, aktualnih socialnih zamisli,, ki izhajajo iz istega neizčrpnega vira naše vere in da te misli kot sprejete predloge uvajamo v javno življenje in jih skušamo istotako posredovati drugim.“ Končno se je zahvalil Stalnemu odboru za prirejanje soc. dni za veliko socialno delo, ki ga je opravil m.ed rojaki v Argentini.
PREDAVANJA
Prvo predavanje o „starem in mladem“ je imel
Vseuč. prof. dr. Ignacij Lenček
Tudi letošnje njegovo predavanje ga je očitovalo kot globokega misleca, ki je zbranim -rojakom podal vrsto načelnih misli.
V uvodu svojega referata je povedal, da je nasprotovanje med starim in mladim nekaj čisto naravnega. Stari se oz'rajo nazaj na dobo, 'ki so jo preživeli, v svet, ki ga dostikrat več ni, mladina živi v sedanjosti in gleda naprej. Preteklosti ne pozna. Ena glavnih napetosti med obema je t tem, da
i socialni dan
stari cenijo-tradicijo, mladi jo pa dostikrat kot nepomembno zavračajo. Važni dogodki v zgodovini včasih odločilno posegajo v življenja narodov in posameznikov ter v odnose med preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo ter prekinejo naravni razvoj. 'Govornik je tudi omenjal dogodke ob francoski revoluciji in red, kj ga je uveljavila. Za zadnjo svetovno vojno pravi, da je ustvarila neko meddobje, ko stara doba zahaja ter začenja nastopati nova. Dalje omenja važna dogodka: 1. cerkveni koncil, ki ima med drugim tudi nalogo prilagoditi cerkveni red sodobnim zahtevam in 2. pot v begunstvo ter v izseljenstvo nas samih in množice drugih z vsemi spremembami, ki so nas spremljale in nas spremljajo še naprej.
V nadaljnjih izvajanjih je navajal, da moramo vprašane odnosov med starimi in mladimi, t. j. vprašanje tradicije reševati kot sodobniki, kot katoličani, kot Slovenci in kot izseljenci.
Pri reševanju teh problemov je pa nujno treba izbegavati oba ekstrema. Vedno iskati in tudi najti pravo pot. Govornik poudarja, da je treba tradicijo spoštovati, pri tem pa ne smemo zapirati pogleda v bodočnost. V tradiciji živi in deluje modrost daljnih dob, bogate izkušnje, izročila, ki so edinstvenia’1 Velika škoda bi trla, če bi jih ne upoštevali, in is-e po njih ne ravnali, kajti tradicije so velike vrednote, ki jih je treba cenit’, jim priznavati hvaležnost, jih braniti pred napadi in smešenjem ter jih ohranjati žive po druž:nah in organizacijah. Pri tem pia nikakor ne smemo zapirati oči pred razvojem. G. dr. Lenček je v nadaljnjih izvajanjih tudi zatrjeval, da tradicija tudi oplaja zgodovinska dogajanja. Jedro tradicije ostane vedno isto, spreminja se samo njena oblika.
Svoj miselno bogat govor je zaključil z ugotovitvijo, da je ¡samo v združbi obeh, to je starih in mladih mogoč napredek in nadaljnji razvoj, kajti mladina s svoj;m zagonom in navdušenjem daje svojemu delu močan pritisk naprej, starejši ga pa modro zadržujejo in pripomorejo, da dosegajo pravi namen in cilj.
Dr. Tine Debeljak
je imel drugi refefat in sicer o „borbi med starimi in mladimi v zgodovini slovenskega naroda. To predavanje bi moral imeti Ruda Jurčec, pa ga je moral zaradi bolezni nadomestiti dr. Tine Debeljak.
Dr. Debeljak je v svojem govoru prikazal več dogodkov iz zgodovine slovenskega naroda v katerih je prihajala do izraza borba med starimi in mladimi. Segel je daleč nazaj v dobo pokristjanjevanja Slovencev ter poudaril, da so se Slovenci s tem, da so sprejeli krščanstvo opredelili za Evropo in si s tem ohranili tudi svojo narodnost. Do močnejšega spopada med mladmi in starini je prišlo dalje leta 1848 in pozneje, ko je mladina nastopala z radikalnim slovenskim narodnim programom, starini, ki so bili tudi narodnjaki, pa so v svojem oportunizmu v poudarjanju narodnih zahtev skrbno pazili, da se ne bi zamerili avstrijski oblasti. V nadaljnjih izvajanjih je govornik prikazal, kako se je razvijal ta boj med mladini in starini tudi v literaturi. V letih prve svetovne vojne se je pojavil tudi v Slovenski ljudski stranki, ko sta bila dr. Krek in dr. Korošec voditelja mladi® ov proti dr. Šušteršiču in njegovim, ki so predstavljali starine- Mladina so bili za razbitje Avstrije in za Jugoslavijo, starini pa za trializem in s tem za ohranitev Avstrije. V -povojmh letih je omenjal križarstvo, za sedanji umetniško ustvarjalni rod doma pa je dejal, da je pri njem tudi vidna težnja po duhovnosti, kar je vsekakor reakcija proti neprestanemu poudarjanju materializma
POZDRAVNI PISMI
Po predavanju dr. Tineta Debeljaka je predsednik X. socialnega dne predložil zbranim rojakom v odobritev od-pošiljatev pozdravnih pisem predsedni. ku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku in buenosa-reškemu nadškofu dr. Caggia-nu. Besedilo obeh pozdravnih pisem so udeleženci socialnega dne odobrili z navdušenjem.
Marko Kremžar
je bil tretji predavatelj na soc. dnevu-Naslov njegovega predavanja je bil „Stari in mladi med nami v izseljenstvu..' Govor je začel s citatom iz Velikonjevih „Amerikancev", ko je sin pripeljal k očetu svoje otroke na obisk, pa njegovi otroci niso znali več jezika svojega starega očeta. Med dedom in
vnučki je zazijal prepad. Omenja vplive okolja na otroke ter opozarja na nujnost dela, „če nočemo, da se bo pričel med našim novim rodom in nami odpirati prepad, ki bo polagoma spremenil starše in otroke v tujce. Vzdržati vezi med rodovi je ena izmed nalog emigracije, kateri se moramo posvetiti z vso pozornostjo in ljubeznijo“, je na-glaševal predavatelj. Predno bi se pa lotili tega dela, si je „treba predvsem ustvariti sliko o položaju, v katerem se nahaja naša mladina, kajti golo obupo. vanje, da mladine ne razumemo, je prav tako brezplodno, kakor trmasto zanikanje, da ni in ne sme bita razlik med nami in novim rodom". Govornik navaja, da je „resnica, da leže med nami in novo generacijo, ki doirašča: razdalja nekaj desetin let, razdalja tisočev kilometrov, razdalja tujih tradicij in tuje krvi in mnogokrat tudi razdalja socialnih razredov".
To s0 dejstva; mladina dogodkov izpred vojne ali med vojno ni doživljala, zanje ne ve, živi v sedanjosti, živi daleč od domovine v tujem, okolju in tudi pod novimi socialnimi pogoji. Vso to se odraža v njenem mišljenju, hotenju. Če starejši govore tej mladini o Sloveniji, ji govore dostikrat tako, kakor se pripoveduje človeku, ki je živel pol življenja v tej deželi. Zato novi rod „ne bo tak, kakor če bi živel doma. Če pa že ro-ora biti drugačen, glejmo, da bo boljši.“ Vprašanje je toirej, „ne kako izolirati otroka, da ne bo padel pod vplive tujega sveta, temveč kako usmerjati tuje vplive, da bodo mladini v casino in večno srečo". „Sodelovanje med rodovi v emigraciji ne ’bo prišlo samo od sebe. Bo posledica volje, ki bo premagala in .premostila razdalje med starimi in mladimi. Predpogoj za dosego tega cilja pa je medsebojno razumevanje. In za to razumevanje je potreba, da jasno poznamo in razumemo položaj naše mladine. Le če sprejmemo to razdaljo kakor trdo irealnost, jo bomo mogli premostiti in pravilno razumevati svoje lastne otroke, ki se včasih trudijo, da bi prodrli v naš svet, pa tega ne zmorejo, ker jim ne priskočimo na pomoč," je zatrjeval predavatelj.
Glede pridobitve mladine za sodelovanje pa pravi, da „moramo b:ti pripravljeni, da bo mladina vložila skupaj s svojim delom v skupnost tudi nekaj svoje, osebnosti". V nadaljnjih izvajanjih je zavračal očitke, ki jih je včasih čuti, „da mladina irima smisla za ničesar drugega kot za zabave" in pravi, „da tako govorjenje kaže na popolno nerazumevanje mladine, kajti mladina je kljub razdaljam, ki se poglabljajo med generacijami v bistvu vedno enaka". Govoriti „o sodelovanju med mladimi in starim’ v javnosti, v organizacijah dn društvih je utopija, če ini najprej resničnega razumevanja in sodelovanja v naših družinah". Če bo mladina imela zaupanje do staršev, bo laže zaupala vzgojiteljem. Če bo zrasla med mladimi in starimi vez zaupanja in ljubezni, pa je znamenje, da je prepad premosten, da smo zmagali'vse težave in razdalje. In če smo to dosegli, zahvalimo Boga, kajti On je, ki odpira srca in brez Njegove pomoči bom0 težko uspeli ločiti slabo od dobrega, bistveno od drugotnega. Druž'ne, šole in organizacije, so ključ do naše bodočnosti- Tu se gradi most ro.ed rodovoma. Vsakdo ima pri tej gradnji svojo nalogo."
RESOLUCIJE
Po predavanju Marka Kremžarja so bile sprejete naslednje resolucije:
1.	Življenje v družbi se stalno, obnavlja, eni prihajajo, se rodijo, drugi odhajajo, umirajo. V vsakem, trenutku i'n vedno so prisotne tri generacije, to je mladost, zrelost in starost.
2.	Sodelovanje generacij vsake človeške skupnosti je neobbodno potrebno. Brez njega ni urejenega življenja, zaželenega napredka in socialnega miru. Zato je dolžnost vsake in vseh generacij, da to sodelovanje iščejo in ga uresničijo.
3.	V vsakem življenju je sodelovanje generacij večkrat težko. Različnost okolja in dobe, v kateri se je vzgajala vsaka izmed njih, jim je vtisnila močne posledice, ki -se izražajo v mišljenju, dejanjih in vrednotenju in pojmovanju življenja in družbe na splošno. Zato sodelovanje zahteva obojestranskih žrtev, potrpljenja in odpuščanja.
4.	Starejši generaciji morata mlajši izročiti narodna in verska izročila, tra. d'cijo, delo in ustvaritve preteklosti. Truditi se morata za urejeno življenje v družbi in take socialne, gospodarske, kulturne in nravne življenjske pogoje, da se bo mladi rod lahko času in potrebam primerno vzgojil, pripravil za
ARGKNTINA j
vojaške posadke * general Federico To- j ranzo Montera, brat lani upokojenega vrhovnega poveljnika vojske, se napotil v J.ujuy, kjer se je na poveljstvu ta. mošnje vojaške posadke proglasil za vrhovnega poveljnika vojske. O svoji samopostavitvi na .najvišji položaj v vojski je .po radiu obvestil vse vojaške posadke v državi, v Buenos Aires pa poslal predsedniku dr- Guidu zahtevo, da mora takoj odstaviti drž. tajnika za vojsko generala Ložo. Ta je še istj ve' čer (v sredo) res tudi odstopil, nakar je predsednik dr. Guido imenoval za začasnega drž. tajnika za vojsko ministra za narodno obrambo dr. José Can-tila, za začasnega podtajnika pa generala Julia Alsogaraya, brata min. za gospodarstvo ing. Alsogaraya.
General Toranzo Montera stavi pogoje
Po odstopu generala Lože kot drž. 'tajnika je gen. Toranzo Montera v Ju-juyu objavil pogoje, ki jih mora izpolnjevati novi državni tajnik za vojsko. Po njegovih zahtevah mora hiti „solidna garancija za državo, mora biti prekaljen z demokratskim duhom, mora izpovedovati odločna republikanska načela, mora nuditi zagotovilo, da bo spoštoval vojaško ustanovo, za katero mora imeti tudi odgovarjajoči položaj in m.ora priznati zahteve, ki jih je svoj čas postavila osvobodilna (revolucija."
Minister dr. Cantilo išče novega drž. tajnika
Minister za narodno obramba in začasni drž. tajnik za vojsko dr. José Cantilo je začel takoj s posveti s številnimi generali. Hotel jih je tudi sklicati na skupni sestanek, pa to ni bilo 'mogoče zaradi slabega vremena, zato je to misel potem opusril. Dejal je, da je prepričan v rod-oljubje generalov in da se bo našla pametna rešitev. V četrtek je tudi že napovedal, da bo v petek gotovo imenovan nov državni tajnik za vojsko. Med tem je iz Jujuya general Toranzo Montera sporočil dr. Cantili, da 'priznava njegovo oblast ter da bo prišel v Buenos Aires na razgovore.
življenje in bo obenem tud’ čimbolj zavarovan pred težavami bodočnosti. Potrpeti morata z revolucionarnostjo, nestrpnostjo in nepočakanostjo m.ladih, učiti jih z zgledom delavoljnosti ter uravnavati mladostne sile in ideaPzem k idealom in ustvaritvam trajne vrednosti.
5- Mlajša generacija mora spoštovati starejše, ker iz tega izhaja lastna sreča bodočnosti. Sprejeti mora preteklost in na njenih zdravih temeljih graditi novo. Staro je treba spoštovati in izpopolnjevati z novimi izsledki. Zavedati se mora, da je poznanje preteklosti predpogoj za nove ustvaritve. Staro se vedno preliva v novo. Kdor ne gradi na starem, ostane na stopnji primitivcev in ne more napredovati. Izročeno dediščino je treba izpopolniti, postaviti na raven sodobnosti ter se pripraviti s čutom odogovornosti na čas, ko bo treba vse duševno, nravno in tvamo bogastvo izročiti poznejšim rodovom.
6.	Treba se je izogibati borbe- Zgodovina nas uči in tudi naša daljna in bližnja preteklost nam pokažeta, da je borba med generacijami škodljiva. Kot v vseh težavah je tudi tukaj treba iskati moči in solidarnosti s pomočjo vere, ki je najmočnejša življenjska vez, skupen zaklad vseh tistih, ki hočejo hoditi po poti, ki vodi k Očetu človeštva-
7.	Sodelovanje generacij v skovenski 'zseljenski skupnosti je še posebej izrednega pomena. Tega se moramo vsi in vsak zavedati in po tem uravnavati postopanje in udejstvovanje.
8.	Starejši generaciji morata posredovati narodnost, vero, izročilo, zgodovino in kulturo mlajšim rodovom. Velik greh 'majo vsi tisti, ki to dolžnost zanemarjajo- Mladini je treba nuditi možnost in priložnost, da se bo lahko s tem seznanila in tudi sprejela. Treba je pripraviti take pogoje in okoliščine, da bo to mogoče sedaj in v bodoče. Temu naj sluzjo organizacije, domovi, tiskana in govorjena beseda.
9.	Mladi rod, ki raste in se vzgaja v tujini se mora zavedati, da mora svoje znanje in poznanje življenja graditi na temeljih, iz katerih je vzklilo nj'hovo življenje, t0 je 'slovenskih. Zato mora sprejeti in poznati besedo, kulturo in vero svojih očetov, jo ohraniti, dopolniti, ker le to pomaga k ustvaritvi trdnih temeljev za poznanje kulture in vrednot družbe, v kateri živi. Tako se bodo vzgojili v uravnovešene osebnosti in uveljavili v tujem, svetu, v ponos sebi in narodu, iz katerega so izšli. Tudi sami morajo sodelovati, pomagati in prispevati k izpopolnitvi ter ohranitvi ustanov, ki jih nudi narodna 'skupnost.
Med tem so bili številni sestanki tako v ministrstvu za narodno obrambo kakor tudi v predsedstvu republike. 'Rezultat teh posvetov je bilo imenovanje generala Eduarda Señoransa za drž. čajnika za vojsko. Na seji vojaškega kabineta je bil tudi odobren od njega predložen način za postopanje z uporniki. Namreč tak, kot ga predpisuje vojaški zakoni. Novi drž. tajnik za vojsko pa po zaprisegi ni 'odšel v vojno ministrstvo, ampak v min’strstvo za narodno obrambo. Iz vojnega ministrstva je namreč že prišlo zaupno sporočilo, da bodo generala Señoransa zaprli, kakor hitro bi odredil nastop oboroženih sil proti tistim,, ki so se postavile na stran generala Toranza Montera.
Zaostritev položaja
V	petek se je položaj nevarno zaostril. Tako v Bs. Airesu, kakor v notra. njisti repuM’ke se je vojska začela opredeljevati za Toranza Montera in proti njemu. Vojna mornarica je objavila, da se v zadeve vojske ne mara vmešavati, vojno letalstvo pa da priznava tistega, ki ga določi predsednik republike. Po vseh garnizijah so se začele vojne priprave in tudi aretacije nekaterih častnikov. V nadaljnji razvoj v Bs. Airesu je posegla vojna mornarica, 'ki je zasedla pristaniški del mesta in. razpostavila svoje sile tako in povsod tam, kjer bi lahko prišlo do spopadov med oboroženimi skupinami iz Campa de Maya, ki je bil ves čas proti generalu Toranzu Monteri, in vojaškimi enotami iz buenosaireškega dela mesta Palermo, kjer je imel vrhovni stan tudi general Toranzo Montero, ki je med tem iz Jujuya dopotoval v prestolnico.
Poziv predsednika dr. Guida
V	tako zaostrenem položaju je v petek zvečer po radiu in televiziji govoril predsednik dr. Guido. Naglašal je, da so ure, ki jih preživlja republika „dramatične", da pa ne smejo postati „tragične". Da to preprečimo „naj se vsakdo poglobi v premišljevanje s 'svojo vestjo, da se bomo otresli vseh strasti." Vse je pozval naj imajo ipred očmi samo koristi domovine, ki je ena sama, kakor je tudi dolžnost vseh ena sama in tudi nevarnost.
Uporniki ne priznavajo generala Señoransa za drž. tajnika
Skupn0 z imenovanjem generala Edvarda Señoransa za drž. tajnika za vojsko je bilo uradno objavljeno, da je predsednik kot vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil odredil med nasprotujočimi si skupinami v1 vojski premirje do sobote do 4. ure poldne. Skupina vojaštva ki je: bila na strani generala Toranza Montera je izdala sporočilo, da ne priznava generala Señoransa. Isto? časno je general Toranzo Montero izdal novo sporočilo kot vrhovni poveljn'k. Naglasil je, da izdaja vojaška povelja vojski samo on in napovedal, da vojaške sile, ki so pod njegovim poveljstvom ne bodo začele prve napadati, da pa se bodo branile, če bodo napadene.
Napetost je v petek vedno bolj naraščala. Vojne priprave povsod v polnem razmahu. Iz notranjosti so začela prihajati poročila, da se nekatere vojaške enote pripravljajo na pohod proti Bs. Airesu, veliko vojaško središče Campo de Mayo, argentinski Pentagon, v polni vojaški pripravnosti in s popolno oborožitvijo s tanki in oklepnimi vozli pripravljen za spopad s silami gen. Toranza Montera; ki je -tedaj imel svoj glavni stan v Lanusu.
Ko je drž. tajnik za vojsko general Señorans -zvedel za premirje, ki -ga je odredil predsednik, je odstopil, ker s tako odločitvijo ni soglašal, ampak je , zahteval nastopanje z uporniki po zakonu. Predsednik dr. Guido je ostavko generala Señoransa sprejel.
Imenovanje novega drž, tajnika za vojsko
Po daljših posvetih z raznimi vojaškimi osebnostmi — tudi general Toranzo Montero je pri njih sodeloval, je bil določen za novega državnega tajnika za vojsko general Cornelio Saravia, -sedaj 53 let stair. Pod Peronom je bil upokojen, pod vlado osvobodilne revolucije pa reaktiviran kot polkovnik ter povišan v generala.
Po imenovanju Cornelia Sarav;e za drž. tajnika -za vojsko je predsednik dr. Guido izdal povelje vsem poveljnikom vojaških sil, ki so bile razpostavljene Po ulicah, da se morajo čimprej vrniti v svoje vojašnice. To se je tudi zgodilo.
Tako je bila rešena kriza v vojski; na vidiku je pa politična, ker namerava večina ministrov odstopiti. Minister za narodno obrambo dr. Cantilo je to že storil.
Qltmce	vz £ùxce-
Napovedane spremembe v vodstvu sed. kom. uprave v Sloveniji so naslednje: Kot smo že poročali, je bila namesto Mihe Marinka imenovana za predsednico ljudske skupšč'ne LR Slovenije Vida Tomšičeva, Borisa Kraigherja je pa v predsedstvu Izvršnega sveta LRS zameinjal doted. podpredsednik Viktor Avbelj. Ostale spremembe so pa tele: Koordinacijski svet pri IS — Izvršni svet — sestavljajo: predsednik Viktor Avbelj, podpredsednik IS dr. Joža Vilfan in predsednik odbora IS za splošna vprašanja, sekretar IS Peter Zorko, predsednik odbora IS za notranjo politiko Mitja Ribičič in predsednik odbora IS za družbeni plan ing. Viktor Kotnik; predsednik odbora IS za narodno obrambo je predsednik IS Viktor Avbelj. Predsedn'k odbora IS za splošne gospodarske zadeve bo imenovan pozneje; predsednk odbora IS za družbeni plan je član IS ing. Viktor Kotnik. Novi člani so bili imenovani tudi v Odbor IS za splošna in upravna vprašanja ter v Odbor IS za notranjo politiko. Prav tako so bili razrešeni in imenovani predstojniki nekaterih republiških organov in svetov. Tako je sedaj drž. sekretar za finance LRS član IS Riko Jerman, d-o-sed. republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, predsednik Sveta za šolstvo Gabrovšek Ludvik, do zdaj, sekretar tega sveta, predsednik Sveta za znanost LRS ang. Viktor Turnšek, direktor zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, predsednik Sveta za kulturo in prosveto LRS član IS Beno Zupančič, dosedanji sekretar tega Sveta, predsednik Sveta za zdravstvo LRS član IS Boris Kocijančič, do zdaj predsednik 'Sveta za kulturo in prosveto LRS, republiški sekretar za in dustrijo in obrt Silvo Hrast, direktor tovarne ISKRA v Kranju, republiški sekretar za trgovino in turizem, član IS Jože Tramšek, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo član IS Rttdi Čačinovič, republiški .sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve član IS Vladko Majhen, do zdaj predsednik Sveta za šolstvo LRS, republiški sekretar za proračun in občo upravo član IS Niko šilih, do zdaj predsednik Sveta za zdravstvo LRS, sekretar za ¿)lstvo Boris Lipužič, do zdaj pomočnik sekretarja za šolstvo, sekretar Sekretariata LRS za raziskovalno delo in visoko šolstvo Mirko Tušek, do sedaj republiški sekretar za občo upravo. Podpredsednik IS dr. Joža Vilfan je bil razrešenn dolžnosti predsednika Sveta LRS za znanost. Prav tako so bili razrešeni zaradi prevzema novih položajev: drž. sekretar za finance LRS Matija Maležič, drž. sekretar za blagovni promet LRS dr. Marijan Dermastja, republiški ¡sekretar za industrijo in obrt ing. Viktor Kotnik, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS Jože Ingolič, Niko š;lih, kot predsednik komisije za uslužbenske zadeve LRS; za ta položaj je pa bil imenovan član IS Milko Goršič. Dosed. ravnatelj Narodne banke FLRJ Centrale LRS v Ljubljani Niko Kavčič je bil imenovan
15. TABOR ZAMEJSKIH SLOVENCEV
j za generalnega direktorja Splošne gospodarske banke LRS.
Letošnji novomašniki v Sloveniji so naslednji: Anton Fakin iz Majšperka, p. Janko) Bernard iz Prekmurja, Daniel Kaštrun iz Preddvora, Drago Klemenčič iz Št. Tomaža, Joahim Kunšek iz Sevnice, Ciril Merzel iz Primskovega, Adolf Mežan iz Trbenj, Anton Požar iz Hrušice, Franc Prelc iz Rod'ka, Bojan Ravbar iz Dutovelj, Pavel Šporn iz Ljubljane, Jože Išipoš iz Pertoča, Franc Štrakar iz Kojskega, Jože- Šuštaršič iz Semiča, Rafael Valenčič iz Ilirske Bistrice, Janez Voljč iz Vrhnike, Marijan Zupanc iz Dolenjega Logatca, p. Franc Zupančič S. J. iz Ljubljane in Janez Žaganja iz Stare Loke.
V	Moderni galeriji v Ljubljani so priredili razstavo osnutkov za spomenik, ki ga mislijo postaviti komunistični revoluciji na Trgu revolucije (biv. Kongresnem trgu). Pri natečaju je sodelovalo 39 kiparjev in arhitektov; pred- j sednik komisije je bil Franc Leskošek. Prvo nagrado v višini 1 milijon dinarjev ni prejel nobeden, drugo nagrado tudi v višini enega milijona dinarjev, ■si deh'ta kipar Drago Tršar in arhitekt Braco Mušič, oba iz Ljubljane, dve tretji nagradi po 750-000- dinarjev so dobili kipar Momčilo Krkovič, arhitekt Aleksander Djokič in kipar Miodrag Živ. kov'č . s sodelavcema arhitektom Slobodanom Dragovičem in Vladislavom Fe-ketejem, vsi iz Beograda, četrto nagrado v višini 600.000 je pa dobil arhitekt Boris Gaberšček iz Ljubljane.
V	LR Sloveniji, pa tudi v ostalih republikah, imajo precejšno krizo gospodarstva. Zaradi tega so za utrditev gospodarstva izdali razne varčevalne ukrepe. Tako je Izvršnj svet LRS izdal odlok o omejitvi potrošnje republiškega proračuna za tekoče leto za dve milijardi in 6 mibjonov dinarjev. Iz istih vzrokov so odložili tudi zidanje administrativnih in upravnih poslopij na boljše čase, sklep o financiranju gra-d'tve sodnih poslopij pa spremenili v toliko-, -da .so odobrene kredite znižali za 406 milijonov dinarjev.
Umrli so. V Ljubljani: Anton Kaj. fež, Angela Go-ltes, Franjo Is-ek, knjigovodja v p., Peter Brelih, Jakob Ko-
Na Repentabru se je v nedeljo, 22. julija, zbralo nad 2000 tržaških, gori-ških in koroških Slovencev, da bi pokazali sebi in svetu, „da naš rod še stoji zravnan, razkoračen od severa do juga, da je še -širok, p-olnopleč — trd in žilav!“
Tabor so pripravili tržaški Slovenci, ki so pozdravili yse udeležence in goste. Prvi -so nastopili Korošci, ki so s pesmijo prinesli pozdrave. Drago Smole pa je nato govoril o pomembnosti treh branikov Slovenstva: Tr-sta, Gorice in Celovca. Poudaril je pomen medsebojne požvitve in utrjevanja v boju za narodni obstanek. Za njim je navzoče pozdravil zastopnik -goriških Slovencev
J-ožko Šturm, ki je poudaril važnost teh taborov pri delu za krepitev narodne zavesti.
Zbor iz Goriškega je zatem dovršeno zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Pozdrave kanadskih' in argentinskih Slovencev sta prinesla zastopnika izseljencev v teh državah in nakazala delo za ohranjanje slovenskega življa onstran morja.
Glavna točka tabora je bila igra Devinski sholar, ki ga je po istoimenskem romanu Alojzija Rebule pripravila za oder Vida Tavčarjeva. Igro, ki je bila lep zaključek 15. tabora, so odlično zaigrali tržaški igralci.

Vač, Marija Ravuš, roj. Avbelj, Ivanka Jean, roj. Bizovičar, Marija Gl-ažar, roj. Rožanc, Lia Menton, roj. Kobal, Franc Mavčec, Ludvik čepar, Fani Černe, roj. Starc, Vinko Volk, žel. upok., Benedikt Naglič, žel- upok., Slavko č-okert, upok., Ela Mavec, roj. Borštnar, Franc Bergant, kurjač, drž- žel. v p., Vida Kegl, roj. Strmole, Ebzabeta Mesar, roj. Markovič, vdova po ravnatelju biv. Jugoslovanske knjigarne in Anton Mesec- na Je. Senicah, ing. Jože Savšek, arhitekt v Celju, Jože Tonejc, varnostni tehnik na Črnivcu pri Radovljici, Katarina Zaplotnik, roj Zupan v Križah, Anica Divjak v Dobu, Gabrijel Černič v Vipavi, Tone Pristovnik na Tenju, Metod Žirovnik, študent v Mostah -pri Komendi, Jožefa Dolanc, roj. Štravs v Vidm-u-Krškem, Marija Drofenik, roj. Črešnar v Trbovljah, Franc Nosan v Tržiču, Avguštin Tavčar v Ivanji gradu, Joško Rotar v Mariboru, Emica Poljanec, roj. Dolžan v Reki, Fani Černe, biv. uslužbenka kolodvorske restavracije v Zidanem mostu, Pavel Hrovat na Je-senicah, Vinko Zadražnik v Tržiču, Pavla Jereb, roj. Štucin v Cerknem, Marija Primar, roj. Vrečar v Zalogu, Mihael Zor, strojni ključavničar v Medvodah, Katarina Šraj, roj; Pavlin v Radomljah, Jože Žgank, nos. v Dolenji vasi -pri Preboldu, Jože Marinko mesarski ¡mojster na Viču, Sonja Korošec, roj. Šalej v Žalcu, Fani Pleterski, upok. v Mengšu, Janez Zrimšek v Bizoviku, Ana Kušar, roj. Kraj-šek, upok. v Trbovljah, Marija Ažman, roj. štupar v Kranju, Peter Glavnik, kmet, tehnik v skalah pri Velenju in Jože Križnik, mizarski mojster v Taboru v Savinjski dolini.
SLOVEN CI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini .Jožeta Markeža ‘n njegove žene ge. Majde, roj- Žitnik se je rodil sin. Družino dr.-Vladimirja Pezdirca in njegove žene ge. Ljudmile, roj. Rezelj je pa razveselila hčerka. Krstil jo je Rev. Matija Bor--štnai* na ime- Aleksandra Irena.. Botrovala sta ga. Alojzija Rezelj in Slavko P-ezd'rc. Srečnim staršem naše čestitke-
MORON-CASTELAR
V nedeljo popoldne je bila na Slo^ venski pristavi prosvetna prireditev. Na sporedu je bilo predavanje Rudolfa Smersuja o zadnji papeški okrožnici „Mater et Mag’stra“. Rojaki so predavateljeva zanimiva izvajanja sprem- !
ljali z velikim zanimanjem in pozornostjo.
SAN MARTIN
Večer SKA v San Martinu se je vršil v soboto,Til._t. m. ob osmih v Slovenskem domu. Prirejena je bila razstava istih umetnin, določenih za loterijo dne 17. t. m,- j-n predavala sta gg. dr. Tine Debelja-k in M. Marolt tudi približno isto, kot zadnjič v Ramos Mejij-i. Udeležba na večeru je bila prav povoljna, mnogo ljudi s; je ogledalo razstavo še v poznejših večernih urah ;n zlasti v nedeljo, ko je imela ves "lan obiskovalce. Prevoz umetnin je " pravil g. predsednik Novak, razstavo e pa razmestil slikar g. Bukovec.
Preljubo veselje, oj kje si domu?
Vsakoletna akademija dijakov Rozmanovega zavoda dobiva vedno bolj značaj tistih prireditev v našem življenju, kamor pride, kdor le kako more. Ta značaj ji daje program, ki skuša prikazati potez0 naše narodne duše, in pa prijetna in izdelana oblka. Prav je, da opozorimo na to prireditev.
Naslov vaše letošnje prireditve je: preljubo veselje, oj, kje si domu? Kaj je osnovna misel programa?
Besede, ki smo jih postavili za naslov letošnji prireditvi, so Slomškove. Kdo bolj kot študentje Rožmanovega zavoda smo poklicani, da se spomnimo stoletnice smrti tega našega velikega moža ? Saj je delo Rožmanovega zavoda samo nadaljevanje Slomškovega dela in njegovega duha. Jasno nam je bilo, da moramo . letos -prikazati kaj iz Slomška. A, kaj? Ker nam je tudi za to, da koristno oblečemo v prijetno obliko, smo se -odločili, da pokažemo s Slomškovimi besedami pa obenem z našo ilustracijo teh besed, kje je doma veselje, ena izmed osnovnih potez Slomškovega programa.
Ali je mogoče zvedeti kaj več o programu?
Seveda. Program ima osem. točk, ki jih bo na sredi razdelil desetminutni odmor. Vsebina programa je: 1- Uvod (Župančičeva Naša beseda), 2. Slomškove (venček Slomškovih ¡pesmi v Ger-žiničevi priredbi), 3. Podobe od doma (venček Jerajevih glasbenih podob iz
Slovenije v izvedbi otroškega orkestra), 4. Atlet (ritmične vaje, zamisel ing. Vi-vodove), odmor, 5. Pred šolo (alegorija bikoborca), 6. V mlinu (onom-atopoetič-nn podoba v be-sedi in gibu), 7. Policaj in Cef-zelj (burka po Milčinskem), 8-Konec (Vodnikov Zadovoljni Kranjec).
S prvo t-cčko hočemo postaviti spomenik Slomšku, z zadnjo dati -končni odgovor na zastavljeno vprašanje. Vmesne točke so osvetlitev kratkih Slomškovih besedil, ki jih bomo pred vsako točko culi.
Koliko študentov bo nastopilo?
Petintrideset, če seveda kdo ne zboli. Pa ¡obenejn večinoma vsj tisti, ki ¡so tu končali gimnazijo. Letos je namreč tudi desetletnica zavoda. Prav je, da se tudi to nekje pozna.
No, ker smo že pri desetletnici zavoda, še tole: študentje smo prišli na misel, da bi bTo prav, izdati ob tej priložnosti kako poročilo o desetih letih dela. Sedaj ga pripravljamo z vso paro. Izdati ga nameravamo v obliki Mia. dinske vezi, ker bo tako še najbolj pocedi. Prodajali go bomo, če Bog da, pred prireditvijo na kraju te. Cena bo 10 pesov, bo pa mogel d-ati vsakdo tudi več za številko. Se pravi: to poročilo naj bi bilo -c-b vsem drugem vsaj skromen vir dohodkov za gradnjo novega zavoda. Tako bomo zavodarji v-saj posredno pri zidavi pomagali.
Kateri je glavni namen vaših prireditev ?
Glavni namen je narodnostni in to v dveh ozirih. Najprej tako, da skušamo odkrivati iz našega narodnega bogastva vrednote in se navduševati zanje. V temi oz‘ru- bi hoteli te prireditve imenovati — seveda v prav majčkeni meri — nekake naše slovenske tabore. Potem pa tako, s prireditvijo opozorimo na ta slovenski otoček v -tujini, ki je Rožmanov zavod, zlasti družine s fanti, ki bi prihajali v poštev zanj.
Pa še en namen je. Omenili smo že zidavo novih prostorov. Naj s prireditvijo malo nakažemo, za kaj bo denar, kdor ga bo dal za zidavo našega zavoda.
Glede zidave: Kdaj boste začeli?
Kolikor je nam- znano, ¡se bo delo začelo v začetku velikih počitnic, to je v začetku decembra. Načrte je naredil zelo okuisno arlvtekt Eiletz, račune pa g. Padovan. Prva etapa, ki naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta, obsega učilnico, spalnic-o- in stopnišče. Ostalo (veža, kopalnice in stranišča) bi ostalo za drugo leto. Seveda bo pa za zidanje odvisno v veliki meri od vseh Slovencev v Arge!nt'ni. Lanska loterija je n- pr. vrgla 120.000 pesov čistega. Trenutno je gospodarski položaj res težak, a treba je naprej, če naj ohranjamo -svoje vrednote.
Bog vam daj srečo, fantje. In Bog daj, da bi iz vas imeli nekoč kader poštenih in zavednih Slovencev, ki se bodo v Slomškovem in Rozmanovem. duhu dal$ na razpolago svojemu narodu!
SREBRNA MAŠA Č. G
Že dobrih 14 dni so se naši goriški rojaki pripravljali na svoj veliki praznik: srebrno mašo vseučilišnega profesorja dir- Alfonza čuka, ki se že dalj časa mudi na -obisku pri svojih sorodnikih v Argentini. Tu je praznoval tudi svoj petdesetletni življenjski jubilej, srebrno mašo je pa imel v nedeljo, dne 12. avgusta t- 1. v baziliki Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii. Na njo je prišlo toliko Biljencev ter ostalih goriških in primorskih rojakov, kot jih že dolgo ni bilo zbranih v Buenos Airesu. Vsi ti so se odzvali srebrno,m-ašmlfcovemu povabilu ter so prisostvovali njegovi daritvi Bogu, ki j0 je imel ob 25-letnici posvetitve v mašnika.
Srebrnomašniku sta asistirala pri slovesni peti maši gg. Štefan Tonkli in Anton Smolič, med mašo je ipa pel Slovenski cerkveni pevski zbor iz Slovenske vasi v Lanusu pod vodstvom, pevovodje Mirka Špacapana Vodopivčevo mašo v čast Srcu Jezusovemu- Razen tega je zapel tudi Vodopivčevo pesem Srebrno. mašriku in več Marijinih pesmi. Med mašo je igral na orgijah tudi biljenski rojak znani pianist Anton S-oler- Bil jenski. Med drugim je zaigral tudi znano Schubertovo Ave Maria.
Po evangel'ju je imel cerkveni -govor g. Štefan Tankih Omenjal je velike spremembe, ki so nastale v času, ko je bil sedanji srdbmomašnik ¡posvečen v duhovnika pa do sedaj. Vrstili ¡s-o se veliki dogodki, (t-o-da (nespremenjen je ostal Bog in ista srebrnomaš-nikova želja, da mu služi z ljubeznijo in zvestobo. Kajti čeprav je dr. čuk vseuč-profesor, znanstvenik,, je vedno v prvi vrsti le duhovnik, posrednik med ljudstvom in Bogom. Želi mu, da bi ga Bog pri vseh njegovih nadaljnih poteh in pri vsem njegovem delu spremljal še naprej ¡s: svojim blagoslovom.
Zatem so vsi udeleženci pri srebrni maši -g- dr. čuka dobili spominske podobice, nato so se pa ¡odpeljali v Slomškov dom, kjer je bil za vse pripravljen bogat prigrizek.
Ob -prihodu g. dr- čuka v Slomškov dom ga je pozdravil predsednik Slomškovega doma Janez Brula, slovensko dekle mu je izročilo lep slovenski šopek, rojaki mu pa v pozdrav navdušeno zaploskali.
Med srebrnomašniškim slavjem v Slomškovem, domu — za njegov nemoteni potek je skrbel Zorko Simčič — je stopila najprej pred jubilanta mala Helenca Korenova ter ga ljubko pozdravila s -pesmijo, ‘ki jo je g. dr. čuku za srebrno mašo zložil g. Štefan Tonkli. Izročila mu je tudi lep slovenski šopek, povezan s slovenskim trakom. Za njo je povzel besedo Anton Soleir. G- dr. čuku je izrekel najtoplejša voščila v imenu Biljencev Orehovcev, Mirencev, želel mu je vso srečo, se zahvalil za njegov obisk goriških družin. Ob slovesu ga je naprošal, naj bi prišel k njim še in še na obisk, da bi z njim preživeli tako srečne in vesele ure kot sedaj. G dr. Alojzij Starc je srebrnomašnika pozdravil v imenu Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini. Poudarjal je, da se tega jubileja vesele tudi rojaki, ki se zavedajo, kaj jim je v tem Času bil
I t O	V I N C I
ZDA	u
Na Ohijski državni univerzi v Co-lumbusu -predavajo sedaj kar trije slovenski rojaki ko-t vseučiliški profesorji in sicer poučujejo ruščino dr. Rudi Zrim-c kot dober lingvist, dr. Ivo Podobnik nevrologijo in dr. Edi Gobec pa -sociologijo in psihologijo. Dr. Ivo Podobnik je bil nedavno imenovan tudi za šefa vseh terapevtičnih aktivnosti v ohijski državn’ umobolnici v Columbu-su.V Labo-ratory Camille Dreyfus “Research Triangle Institute“, ki je eden najbolj znanih kemijskih laboratorijev v ZDA za preiskave v industrijske namene, je nedavno- postal vodja novega oddelka v tej znanstveni ustanovi, slov. rojak dr. Anton Peterlin, biv. vseuč.
-; ¡rofesor na ljubljanski uivverzi. Dr. Pe_
Vsak teden ena
BELOKRANJSKA
Narodna
Čez morje tri ptičice letijo.
Prva nosi klasek od pšenice, druga nosi grozdek iz gorice, tretja nosi zdravje in veselje. K’tera nosi klasek od pšenice, o da bi zletela v naše polje, da bi polje rodovitno bilo.
K’tera nosi grozdek iz gorice, o da bi zletela nam v gorice, da bi naše trte obiudile!
K’tera nosi zdravje in veselje, o da bi zletela v naše selo, da bi bilo zdravo in veselo!
. DR. ALFONZA ČUKA
jubilant kot duhovnik. Želi mu še -mnogo srečnih jubilejev. Ing. Albin Mozetič je govoril v imenu Zedmje-ne Slovenije (¡biv- Društva Slovencev). Omenjal je vlogo duhovnika v slov. narodu ter prosil Boga, naj ¡ohrani ¡g. dr. čuka še mnogo let. V imenu Slov. kulturne akcije je na g. dr. čuka naslovil pozdravn» besede ter mu čestital k srebrni maši dr. Tine Debeljak, ¡g. Štefan Tonkli pa v imenu goriških rojakov- Omenjal je, kako je njegovo življenjsko pot spremljal že od leta 1929 naprej. Spomnil se je tudi jubilantovih ¡sošolcev -pok. profesorja Fileja ter Piščanca., ki so ga med revolucijo ubili komunisti; dr. Ign. Lenček je pa srebrnomašnika pozdravil , v imenu tistih slovenskih rojakov, ki so v Rimu študirali na istem zavodu kot ! jubilant, t. j. na Gregorian i.
Za vsa voščila ter čestitke se je srebmomašni-k g. dir- Čuk zahvalil z daljšim govorom. Povedal je, da je bil pred 48 urami še pri slapovih Iguazü in da še ni bilo gotovo, če bo zaradi slabega vremen-a mogel priti z letalom pravočasno v Buenos Aires. Pa je končno letalo le moglo ¡odleteti. Poudarjal je svoje veselje, da vidi pred sabo tolik o! starih znancev in prijateljev pa tudi novih. Vsem želi, da bi jim Bog naklonil vse dobro za dušo iin telo. V nadaljnjih izvajanjih je dejal, da je med svojim bivanjem v Argentini videl, da tu ni vse tako, kakor bi lahko bilo, toda ugotovil je, da si je veliko slovenskih ljudi kar dobro vredilo življenje. Omenjal je dalje nujnost, d-a morajo slovenski ljudje doprinesti -svoj delež tudi za zbojšanje ¡okolja, v katerem žive ¡sedaj. V tem pogledu je prikazal delovanje ustanove Kristonoscev v ZDA, ki pri ljudeh ,m-ed drugim, vzbuja odgovornost slehernega tudi dogajanja v javnosti- Za zboljšanje razmer mora vsakdo pomagati po svojih močeh. Po-I vedal je, -kako velike uspehe dosegajo ljudje te ustanove ¡s svojim prizadevanjem za ureditev razmer tam, kjer je treba kaj spraviti v boljšo smer. Tako naj bi tudi slovenski ljudje v Argentini prižigali svoje lučke in jih združili v močan plamen, ki bo prinesel svetlobo -spoznanaja in napredek tja, kjer je sedaj še zaostalost.
S ponovno zahvalo vsem in z zagotovilom, da je pri svoji srebrni maši molil za vse, ki so bili pri njej, -kakor tudi za tiste, ki -so bili pri njegovi novi maši, je zaključil svoje zahvalne besede ob navdušenem pl-oskanju vseh navzočih. Zatem se je pomešal med svoje Bi-ljence in ostale goriške rojake, se z njimi ljubeznivo pomenkoval in z njimi tako preživel več prijetnih ur.
Obisk g. dr. čuka in njegova srebrna maša je bil za vse goriške rojake tako pomemben dogodek, da ga ne bodo nikdar pozabili. Čeprav so ga prazno-, vali daleč od domovine, -so ga pa le v -popolni svobodi in. so lahko dali duška svoji radosti in veselju; saj ga ni bilo treba pred nikomer tako skrivati kot pred leti doma pod fašisti-
G. dr. čuk je 16. t. m. odpotoval nazaj v ZDA. Ob odhodu so mu slovenski rojaki iskreno želeli srečno pot, kl'cali mu pa tudi „na skorajšnje zopetno svidenje“.
P 0 S VETO
terlin je pred vojno na ljubljanski uni-' verzi študiral matematiko in fiziko p leta 1938 je promoviral na univerzi v Berlinu iz filozofije, nakar je -poučeval fziko na ljubljanski univerzi. Po II. svetovni' vojlnj je postal v Ljubljani predstojnik Štefanovega inštituta za " jedrsko fiziko- Leta 1955 je bil povabljen v ZDA, kjer je več mesecev pre. daval na Wayne State University. Leta 1959 je odšel v Zahodno Nemčijo ter predaval na Visoki tehnični šoli v Miin-chenu, nato pa na univerzi v Mainzu, -odkoder je znova odšel v ZDA ter postal, predavatelj na Harvardski univerzi, do-. kler ni prevzel v-odstva novega odseka v.. Laboratory Dreyfus Research Triangle, Institute- Dr. Peterlin ima v ameriškem znanstvenem svetu za jedrsko fiziko veT, lik ugled.
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
Slovenskega slikarja Stanislava Ra-potca avstralski tisk uvršča med naj. 'bolj znane in priznane umetnike v Avstraliji. Umetnostni kritiki se o njegovih umetninah zelo pohvalno izražajo in poudarjajo, da je njegova umetnost „robust“ — krepka, močna.
G. dr- Ivan Mikula je po 10 letih delovanja v dušnem pastirstvu med Slovenci v Avstraliji odšel na dopust na Koroško Med njegovo odsotnostjo ga bo nadomestoval g. p. Odilo Hajnšek.
OBVESTILA
Romanje v Lourde3. Slovenci iz Vel. Buenos Airesa bomo poromali v Lour-des, na drugo naše riajvečje romanje v nedeljo, 19. avgusta. Spored: 15,30 sv. rožni venec pri lurški votlini, procesija, govor, sv. maša. — Dobrodošle narodne noše!
Na povabilo Slovenskega doma priredbo absolventi in dijaki nekdanje umetniške šole SKA razstavo slik in grafik z začetkom v soboto, 25- t. m. ob pol 8 v Slovenskem domu v San Martinu. Razstavili bodo gg. Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, Andrej Makek, France Papež, Darko Šušteršič in Jure Vombergar.
Loterija umetnin pri SKA bo v petek, na državni praznik, 17. t. m. ob 7 v Slomškovem domu v Ramos Mejii. Z loterijo bo združen pester spored, ki ga izvajajo gg. Marolt, Simčič, Volovšek in drugi besedniki. Prireditev velja kot VIII. kulturni večer.
SKAD vabi akademike in prijatelj« na svoj redni sestanek, ki bo 17. avgusta ob 17,30 v Slovenski hiši- Predava bo g. ing. agr. Marko Bajuk o taktik
ŽENINI
NEVESTE!
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero
komunistične infiltracije v Južni Ameriki.
Odsek SDO v San Martinu bo imel ledni sestanek po sv. maši v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Predaval bo g. Rudolf Smersu.
Prijateljsko popoldne slov. srednješolcev bo v petek 17. avgusta ob 17,30 v Slovenski hiši. Odbora DIO in ZSS
Borčevski večer priredi Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v soboto, dne 18- avgusta ob 8 zvečer v prostorih Slomškovega doma, Ramos Me-jia. Predava član strokovnega načelstva ■g. R. Rigler „Naša borba proti komunizmu danes“. Vljudno vabljeni!
Koncert Kvarteta Finkovih bo v soboto 8- septembra ob 19 uri v dvorani Sociedad Científica Argentina, Av, Santa Fe 1145.
Družabna prireditev Slovenske besede bo v soboto 25. avgusta zvečer v običanih prostorih v Santos Lugares, ulica Patricios 457. Igral bo priljubljeni orkester Moulin 'Rouge.
V soboto 25. avgusta, ob 19 uri, bo v Slomškovem domu VI. redni prosvetni večer. Na programu je predavanje g. Avgusta Horvata o znameniti okrožnici „Mati in učiteljica“, v kateri papež Janez XXIII. ostro obsoja sedanje socialne krivice in kaže pota, ki naj vodijo k pravični ureditvi družbe. Vsi toplo vabljeni!
Preljubo veselje oj, kje si doma?
Prireditev študentov škofovega zavoda v Adroigueju, bo 26. avgusta v zavodu Unión de los SS- Corazones, Seguí, 942, Plaza Irlanda, Buenos Aires. Začetek bo točno ob pol perih popoldne. Vsop-nina: 2-4 vrsta po 100 pesov, 5-12 vrsta po 60, 13-22 vrsta po 50, 23-32 po 40 pesov. Za otroke, ki zasedejo sedež je cena polovična. Sedeži niso nume-rirani. Dohod do dvorane: S Constitu-ciona omnibus 172, iz San Martina omnibus 166, iz San Justa, Ramos Mejia in središča mesta do Rivadavia 6100 nato pa osem kvader po Donato Alva-rez do Plaza Irlanda. Po Donato Alva-rez vozi kolektiv 404. Vstopnice so v predprodaji le na Ramón Falconu in pol ure pred prireditvijo na kraju te.
Romanje Družabne pravde foo letos v nedeljo 9. septembra v slovensko Marijino cerkev v Lanús.
Vse rojake Vel. Buenos Airesa obveščamo: Proslavitev prve obletnice blagoslovitve in otvoritve Slomškovega
seguí	9 42 —	plaza irlanda
2 6. a v	gusta —	ob pol petih
preljubo veselje, oj, kje si doma?
naša beseda Slomškove podobe od doma atlet
pred šolo v mlinu
policaj in cefizelj zadovoljni kranjec
Ni Slovenca v. Argentini, ki ne bi želel imeti svojega
Ta želja se bo izpolrila tistemu, ki se bo udeležil velike sanmar-tinske tombole, na bo deset dragocenih dobitkov — tombol. Prvi dobitek bo novi avto znamke De Carle, letošnjega modela
Tablice so na razpolago v Dušno. paistirski ipisarni, v vseh slovenskih domovih, pri g. Antonu Boštjančiču v Lanusu in pri g. Marijanu Trtniku v Boulogne
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj
Redacción, y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea. T. E. 69-9503 Argentina
o ozn m - —	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N’ 5775
K z 2 S“' Orl ®	
	TARIFA REDUCIDA
OfE O <	Concesión N 3824
Registro	Nacional ^ la Propiedad
Intelectual No. «88.209	
Naročnina Svobodne Slovenije u lete 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, n pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7218
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
študentje škofovega zavoda
doma se bo vršila v nedeljo 9. septembra, Pester in zanimiv program ter dobra postrežba bosta- zadovoljila vse, Ski bodo naš skupni praznik veselo proslavili. Pridite vsi!
V primeru bolezni ali nesreče, prav pride, če si je človek kaj prihranil, ko si je še lahko.
Vsako vsoto Vam varno hrani, dobro obrestuje in točno vrne z. z o. z.
Avda. San Martin 263, I- nadstr.
desno (v lastnih prostorih)
RAMOS MEJIA
(pol kvadre od Slomškovega doma) Uradne ure ob sobotah od 16—20 in dežurna služba v nedeljah od 9 do 11 dopoldne
VSI NA PRVI MLADINSKI DAN
V SAN JUSTU
2. SEPTEMBER 19 6 2
SLOVENSKA BESEDA
bo imela po daljšem odmoru zopet svojo
DRUŽABNO PRIREDITEV
ob vsakem vremenu, ki bo v soboto 25. avgusta L L v običajnih prostorih v Santos Lugares, ulica Patricios 457- Najlažji dohod s kolektivom 19
do omenjene ulice
IGRA ORKESTER MOULIN ROUGE
Z NARODNIMI NOŠAMI NA PLAN!
živahno vrvenje je sedaj v Slomškovem, domu.
Žene imajo vse poko dela z krojenjem in urezava. njem pristnih narodnih noš, pod vodstvom izkušene šivilje, ki je na razpolago vsak četrtek in soboto zvečer. Do sedaj imamo 70 prijav. Pridružite se tudi drugi domovi, da bo slovesnost Slomškove stoletnice, ki bo 23. septembra, čimbolj veličastna. Cene so naslednje:
Materijal za žensko nar. .nošo brez avbe $ 2500.
Moška s škornji $ 2200- Otroška za deklice do 10 let. z zavijačko $ 1340; deška do 10 let $ 550.
Pripravljalni odbor

„V VSAK SLOVENSKI DOM — SLOVENSKO UMETNINO!"
22 UMETNIŠKIH SLIK IN KIPOV — ŽREBANJE: 17. AVGUSTA ŠE NEKAJ SREČK JE NAPRODAJ PRI POVERJENIKIH S. K. A.
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
$ 2_____________
PLAČAMO ZA VAŠ STARI
NEUPORABNI RADIO
DAM ¥ NAJEM V SREDIŠČU SAN JUSTA
Lokal ¡na cesti H. Yrigoyen, pet kvader od traa. Lokal meri 2.1 m2 in je popolnoma instaliran, iprimeren predvsem za frizerski salcn, pa tudi za morebitne druge obrti.
Inormacije pri g. Venclju Dolenc (Časa Vence!, Fabrica de masa-icos>, S. O., del UruBTiay 2651 (Camino de Cfavrcr») San Justi) ali po pošti na I. Gregorin, AIsjcsdro Magarinc-s Cervantes 4982, Cap.
Dokončala je svojo življensko pot v 86. letu starosti ter odšla po plačilo k Gospodu, kateremu je v življenju toliko zaupala in Ga ljubila, naša draga mama, stara mama i:n prababica, gosipa
KATARINA ZUPAN, roj. MCRELA
Pokopali so jo 29. julija 1962 na Žalah.
V imenu vsega sorodstva Herman Zupan, sin
Ljubljana, Buenos Aires, 12. avgusta 1962
IVAN PREGELJ

§1
15
O i r o « i s « n e a
Ni dogovorila, ni mogla. Rdečica ii je dehnila v lice. On je umel in občutil, kakor nekaj prej:
„Tako tuje \si lepa in dobra!“
Nato sta se izgubila v nem pogovor: dvoje lepih duš, zrelih kot cvet in grozd...
„Posnemajva ju,“ je tedaj šepetrdla nagajivo Slavica uči*«!;'! Sivca. „S»! vidite, kako sta- Nevesta zardela fc ženin ves tih.“
„Gloriosa!“ se je vnelo skromnemu učenjaku pri srcu z imenom, ki ga je bjjl, ta jun obožujoč to mlajšo Koširjevo, «del iepi deklici za domače slovensko irr.e. Slavica mu je potisnila roko pod pazduho ¡n vzkliknila poštarjevemu Albinu čez mizo:
„Albinček, pacek, peri se v najino zdravje!“
„Prvo v isvoje,“ je dejal dijak in junaško izpraznil kozarec.
„Gloriosa!“ je užival tiho in skromno učitelj.	I; 1
„Zdaj bomo pa peli,“ je vzkliknila deklica, „dokler je še dam pa sonce. Silentium! Helena, pusti gospoda Franceta! Katero, gospod Sivec? Kaj se mi pobič v nevarnost podajaš- Ne. Tisto rajši! Pojmo na štajersko. Velja, Začnimo! Remember! Oj dekle, kaj tajiš. No, Avrelija!"
„Gloriosa,“ je spregovoril učitelj ne.j hotoma na glas in zavzeto.
„Ampak, ampak,“ je skušala posredovati proti taki pesmi gospa nctir-jeva.
„Ver-tre saint gris,“ se ji je popa-1 čila Slavica in pomežiknila sestri, ni ni j ne videla ne čula. Nato je ranila strica j Feliksa pas rebra, da »e je ves plah zdrznil iz zaverovanosti v jed, ki so mu bili postregli z njo.
„Nsj tria«, gospod stric, sem hotela i želeti,“ se je po svoje opravičila poredna nagajivim-
„Merci! Danke schön," je odgovoril mož kakor v gl umi.
„Dekle, zakaj tak žalostno,“ je interniral Albin.
Tedaj sta se zavedela geometer in Helena.
*
Vračali so se domov po cesti, ki je šla v vedn0 širših vijugah niže v dolino, iz zarje v senco. Porazvnstiii so se bili v dvoje skupin: Košir z gospo notarko, čudaški stric Feličs z bogoslovcem Jamcem in sodnikova Avrelija s poštarjevim Albinom. Za sto korakov zadaj so šli drugi, geometer z učiteljem in Helena s Slavico. Prav živahna Slavica je tako hotela, kakor hitro so bili stopili na pot, pridržala s silo seätro in rotila učitelja, naj zastaja.
„Počasi, prosim, gospod učenik!“
Geometer se je moral glasno nasmejati, ko je imela zdajci ta nena-
vadni in rahlo posmehljiv-, naziv za pohlevnega učitel ja.
„Remember," je uganjala svoje burke deklica še dalje. „Otroci So spredaj, jih bo že kokla notarjeva pazila, da kam ne nadeje. Mi pa lepo v vrsto, pa za reka ae primimo!;‘
Obesila se je učitelju pod dssuico in geometru pod levico na betela po sili, naj ss z druge strani prime. Helena 5 ranče m. K0 sestra ni marala, je priganjala geometra:
„Pa j«> Vi primite, gospod France, saj vidita, da se brani le radi lepšega."
In je povzela in ponovila neskončno mično po besedi tolminskega dekleta, ki je navidezno sramežljivo;
„Vleci me, v:ee!, Janez, da ne poro-
eejo.
rada plešem!“
„čenča!“ je rekla Helena mirno karajoče.
„V korak!" je zaklicala Slavica in začela peti:
„Htj, hoj, hoj, polenta in fižoj...“
„Čudovita koračnica,“ se je zasmejal geometer in se vljudno osvobodil otroškega dekleta.
„Kraška marseljeza," je vzkliknila Slavica in pela dalje:
„Abasso la ricoria, evviva Nabergoj!“
„Ne poznate? Sramota!“ se je zgražala nato, se ustavila z učiteljem in ozrla. Pa je videla, da sta obstala in da stojita geometer in Helena tesno drug ob drugem in strmita v ugašajočo zarjo. Pa kakor da drug za drugega
nič ne vesta. Hudomušnost je spreletela tedaj Slavici vesele ustnice. Petem pa ji je postalo obličje neznano hitro prečudno resno in zrelo.
Stala je z učiteljem v ovinku kraj strme bližnjice, ki pres&čs kar dvoje ključev.
„Pustiva ju sama,“ je zašepetala učitelju in ga potegnila s seboj pod cesto na stezo. „V skok! Remember!“ je vzkliknila nato in pela razposajeno: „Abaso la ricoria, eviva Nabergoj!"	v
„Gospodična, ubijeva se, počasi.“ je zastokal učitelj in se trudil, da bi je za roko pridrževal. In ko ni megel več, je še sam poskakoval za njo, loveč sapo in bruhajoč polglasno svoj strah in svojo srečo v besedi, ki je vedel, da je samo njegova:
„Gloriosa, Gloriosa!"
Tako sta prehitela za dva ovinka vse druge, obstala vsa zasopla na cesti in se ozrla.
„Tja za grm.“ je tedaj velela deklica, „skrijeva se.“
Omočen, neroden je šel učitelj za njo. Pa je videl, da je pobrala dobršen kamen.
„Tiho," je 'šepnila. „Kadar pojdejo mimo, bogve, da ga zadegam notarki v hrbet."
„Nikar, gospodična," je prosil učitelj pohlevno. „Ne spodobi se.“
„No pa Albinčku," je rekla odločno, „ker je pacek."
In učitelj ni v“del, ali bi ugovarjal,
| ali n* bi. V prsih mn je neznansko bile» j srce. Ni vedel, alj mu je: »rije«’;'. ali j mu je hudo: ali ga duši ¿bog zasonR;-j sii, aii zbog nepviiivdno c utrne družba j in soseščine, ko ga je hiis Slavina potisnila predse, ruj počene, pa če mu je z obema reka naslanjala na ramena in hrbet...
Geometru in Heleri pa je visoka gori le vedno cvetela, zarja v licih. Stala sta kraj. veste in sim:sla s medlim zadovoljstvom na licih tja. deli, kjer je svoje burke uganjala Siaviea. Potem s+a sbšaia. kake ¿e je bil nepriročno živahno razgovoril stric Eeliče: „Das war im Janre... doch nein! Kaj sem že hotel povedati? Ja so! Die Geschichte mit dem Obersten Mataso-vič! Poslušate? War ein alter Stockgrenzer, blessiert bei Sotfenno mit vierz;g Jahren Dienst- limete gaj se to prati? Und da sind wir eben in den Ee&istmarövem drin. Ni šala. Man versinkt im Schlamm und Dreck. Und da sieht der- Kerl justament mich an. „Karree formiert!“ „ Zu Befehl Hem Oberst!“ Ist getan. „Gut gemacht, zu gut, geradezu dumm, Herr Leutnant!“ Der Schnauzhart! Ali ga nimate kar pred očmi ? „Gut gemacht! Aber Kreuz-donnerweter, Teufel noch einmal und General Gyulay dazu“... močna kletev, kaj? — Und da klopft er mir auf■ die Schulter: da wolle er wissen, wo der Esel her, der ihm sein« Offiziere als Panslaviste« denunziert...“
(Dalje prihodnjič)