junij 2005 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer generalni direktor dr. Jo`e Jurkovi~ Skrbno gospodarjenje je bistveno Nova smer Vzdr`evanje infrastrukture Sredstva na ravni lanskega leta Potni{ki promet Vlak kot oglasni medij Tovorni promet @elezni{ki avtoprevoz se poslavlja Infrastruktura Slovenske `eleznice na mednarodnem simpoziju ISEP 2005 Infrastruktura na lanski ravni Junijska novica meseca je prav gotovo sprejem rebalansa dr`avnega prora~una. @e v prej{nji Novi progi smo pisali o dodatnih sred- stvih, ki jih rebalans namenja `eleznici. Sedaj je predlog rebalansa potrdil tudi dr`avni zbor. Na prvi pogled zelo pozitivna slika prora- ~unskih sredstev pa le ni tako optimalna, kot se zdi. Letos bomo na na{e storitve prvi~ obra~unavali davek na dodano vrednost. To pa pomeni kar 20-odstotno pove~anje vi{ine potrebnih sredstev za infrastrukturna dela. Prora~unski rebalans torej predvsem zagotavlja sredstva za obra~un DDV-ja in vzdr`evanje infrastrukture dr`i na lanski ravni. Dramati~nega pove~anja del na na{ih tirih in ob njih pa tudi letos ne moremo pri~akovati. V skladu s pogodbo o vzdr- `evanju javne `elezni{ke infrastrukture, ki je bila podpisana konec junija, bodo tudi do konca leta na na{ih tirih ve~inoma potekala »gasilska« dela. Ve~ina denarja bo namre~ {la za ga{enje po`arov in{pekcijskih odlo~b, torej za odpravljanje po~asnih vo`enj. Teh je v zadnjih mesecih, tudi zaradi nekaterih nerazumnih odlo~itev repu- bli{kih in{pektorjev, ~edalje ve~. Podpisa pogodbe o vzdr`evanju javne `elezni{ke infrastrukture smo vsekakor lahko veseli, saj kon~- no daje odgovor na vpra{anje, katera dela bodo na na{ih progah opravljena, pa ne le opravljena, temve~ tudi pla~ana. @alostna stran tako pozno podpisane pogodbe pa je, da bo vsa dela zelo te`ko organizirati in izpeljati do konca leta. Usklajevanje omenjene pogodbe med na{im podjetjem in agencijo je bilo ena od prvih nalog novega poslovodstva, ki je v prvih junijskih dneh za~elo delo. Prve dni po imenovanju so namenili predvsem seznanjanju z razmerami v podjetju. Sestali so se z vsemi izvr{nimi direktorji in njihovimi pomo~niki. Veliko pozornosti so namenili tudi sodelovanju s predstavniki zaposlenih, saj so se udele`ili tudi seje sveta delavcev ter se sestali s predsedniki sindikatov. Kot se spodobi, smo v tokratni Novi progi besedo najprej dali novemu generalnemu direktorju. Kljub temu, da se je v ~asu intervjuja pravzaprav {ele natan~no seznanjal z delom na{ega podjetja, je v pogovoru orisal svoje poglede na razvoj Slovenskih `eleznic. V naslednjih revijah pa bomo besedo seveda dali tudi drugim ~lanom poslovodstva. Na koncu pa naj vsem bralkam in bralcem za`elim, da ~im lep{e pre`ivite dopustni{ke poletne mesece. Nekaj oddiha si bomo pri- vo{~ili tudi v na{em uredni{tvu. Naslednja Nova proga zato izide {ele ~ez dva meseca. Na svidenje oziroma na branje torej v za~etku septembra. Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Izidor Gruden, Marko Tancar, Dario Cortese, Mitja Drak{i~, Drago Ogrizek, Ana Tu{ar, arhiv ÖBB • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja, dvojna {tevilka Nove proge izide 5. septembra. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 19. avgusta. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Nova smer Novega generalnega direktorja, dr. Jo`eta Jurkovi~a, smo takoj po imenovanju zapro- sili za kraj{i pogovor o njegovih pogledih na delo v na{em podjetju. 2 4Nova smerVzdr`evanje infrastrukture bo letos prvi~ bremenil obra~un davka na dodano vred-nost. V tej lu~i rebalans dr`avnega pro- ra~una ne pomeni bistvenega pove~anja sredstev. 8Potni{ki prometSpet je poletje pred durmi in spet se bomo odpravljali na dopust, ve~ina na morje. Za vse tiste torej, ki si `elijo sonca in osve`itve ob eni od {tevilnih obal, smo pripravili nekaj nasvetov, kako do tja. 9 12 13InfrastrukturaPredstavniki razli~nih slu`b Holdinga Slovenske `eleznice so se 26. in 27. maja v Ljubljani udele`ili `e 13. simpozija o elektro- niki v prometu, ki ga prireja Elektrotehni{ka zveza Slovenije. Tovorni promet V Sekciji za tovorni promet Maribor so Petrolu iz Ra~ ponudili prevzem oskrbovanja industrijskega tira. Letos je bilo dostavljeno na razkladalna mesta Petrola `e 115.000 ton tovora, za 14 odstotkov ve~ kot lani. Potni{ki promet Na vlakih so se pred kratkim za~eli pojavljati okvirji z oglasi. Gre za precej{njo novost na na{ih vlakih, saj ti do pred kratkim skoraj- da niso bili obravnavani kot ogla{evalski prostor. Nova smer2 Intervju: dr. Jo`e Jurkovi~, generalni direktor Skrbno gospodarjenje je bistveno Dr. Jo`e Jurkovi~ je bil za generalnega direktorja na{ega podjetja imenovan v petek, 3. junija. Krmilo podjetja je prevzel v ~asu, ko se popolna liberalizacija mednarodnih prevozov nezadr`no bli`a, tesno zategnjeni dr`avni mo{nji~ek pa ote`uje posodobitev `elezni{ke infrastrukture in s tem tudi omejuje mo`nosti na{ega uspe{nega konkuriranja drugim prevoznikom. V nasprotju s politiki, ki si radi privo{~ijo sto uvajalnih dni, med katerimi po navadi mediji in nasprotniki le tiho »brusijo kremplje«, si na{e novo poslovodstvo tak{nega obdobja ni moglo privo{~iti. Zato smo novega generalnega direktorja tudi mi le nekaj dni po imenovanju, {e med opravljanjem primopredaje, zaprosili za prve komentarje in poglede na delo v na{em podjetju. Bi se lahko najprej pred- stavili `elezni~arjem in opisali pot, ki vas je pri- peljala na delovno mesto generalnega direktorja Slovenskih `eleznic? Otro{ka leta sem pre`ivel v Slavskem Lazu, v Kostelu ob Kolpi. Po osnovni {oli sem nadaljeval izobra`evanje na Tehni{ki srednji {oli v Ljubljani. Tehnika me je namre~ vlekla `e od mladih nog, in vsa mehanika, ki je bila takrat v uporabi, me je pritegnila. V spominu iz otro{kih let pa so globoko zasidrana prva sre~anja z mogo~nimi parnimi lokomotivami z »neskon~nim« {tevilom vagonov. Po kon~ani tehni{ki {oli sem moral v slu`bo, saj ni bilo denarja za nadaljeva- nje {olanja. Na delu v Nem~iji sem prihranil nekaj denarja za za~etek {tudija na Fakulteti za strojni{tvo v Ljubljani, kjer sem se nato tudi zaposlil. Delal sem na obdelovalni tehniki in obdelovalnih sistemih, tehno- lo{kih meritvah, vodenju proiz- vodnje in na drugih podro~jih. Projekti so bili ve~inoma vezani na gospodarstvo. V zadnjih letih sem na fakulteti vodil organizacijo prakti~nega uspo- sabljanja {tudentov strojni{tva, ki je temeljila na neposrednem stiku s {tevilnimi podjetji po vsej Sloveniji. Verjetno je treba pose- bej omeniti tudi dejstvo, da se poleg osnovnega dela `e ducat let ukvarjam tudi s krajevnimi te`avami, saj vsak ~lovek ob~uti tiste krajevne dejavnike, ki mu grenijo ali izpopolnjujejo vsak- dan. Tako sem bil med pobud- niki za nastanek ob~ine [kofljica, ob~ani pa so mi doslej `e trikrat prepri~ljivo zaupali mandat za vodenje ob~ine. V ob~ini [kof- ljica smo v zadnjem desetletju naredili dober korak naprej v celostnem razvoju. Lahko re~em, da sem tako pridobil bogate in vsestranske izku{nje, ~eprav so vsebinsko popolnoma druga~ne, kot v mojem osnovnem poklicu. Pokazalo pa se je, da se s tehni~- nim pristopom da konkretizirati marsikateri projekt. Delo z ljudmi in za ljudi mi je in mi {e vedno zelo veliko pomeni. Zakaj ste se odlo~ili za kan- didiranje za mesto gene- ralnega direktorja? Kak{ne izzive pred vas postavlja vodenje Slovenskih `elez- nic? Na podro~jih, kjer je teklo moje delo, so se razmere ve~inoma umirile, in ~lovek se za~ne spra{evati, kaj bi lahko {e nare- dil. V teh razmi{ljanjih je bilo mo`nih ve~ odlo~itev. Gotovo je sedanja povezana tudi z novimi razmerami v na{em dr`avnem sistemu in z `eljo ter prepri~anjem, da je mogo~e tu {e veliko narediti. Da gre pri `eleznicah za velik sistem, v katerem se prepletajo {tevilni interesi, da gre za mogo~no podjetje in {e kaj, pomeni samo {e dodatno spodbudo moji odlo~itvi. Moram re~i, da nam vsem v poslovodstvu prevzem novih nalog pomeni velike izzi- ve, obenem pa nam je bilo tudi izkazano zaupanje lastnika in predstavnikov zaposlenih. Ste si v kratkem ~asu, odkar ste prevzeli vodenje podjetja, `e ustvarili sliko o stanju na Slovenskih `eleznicah? Kak{na je va{a ocena? Prav te dni poteka dejanski pre- vzem dela, spoznavanje novih sodelavcev. Gotovo je {e pre- zgodaj govoriti o dejanskem stanju na Slovenskih `eleznicah. ^e govorim o prvih vtisih, pa moram povedati, da je najprej ~utiti veliko pripadnost zaposle- nih podjetju. Iz tega izhajajo~a skrb je prav gotovo tudi spod- budna za delo novega poslovod- stva. Prvi ob~utki tudi ka`ejo, da bomo morali vpeljati ve~ medse- bojne komunikacije, ki bo vsem odgovornim zagotovila la`jo izbiro prednostnih ciljev in la`je odlo~anje. @elja poslovodstva in seveda tudi mene osebno je, da se predvsem izka`emo kot skrbni gospodarji. To pa ni vedno lahko. Kadar gre za dru`beni denar, je treba stopati po pravi poti, in ravno tu vidim nekaj rezerv ter pot do ve~jega zaupanje vseh, ki bomo strnili svoja prizadeva- nja za razvoj in prihodnji status Slovenskih `eleznic. Seveda pri- ~akujemo, da se bodo ~im prej uredile pristojnosti vseh dejavni- kov, ki se odlo~ujo~e pojavljajo v na{em poslovanju – naj omenim le dr`avo, `elezni{ko agencijo ter uporabnike na{ih storitev. [ele na tej novi podlagi bomo lahko bolj realno pogledali v prihodnost, v kateri vidim veliko vlogo na{ih `eleznic. Prvega januarja 2007 se bo evropski trg `elezni- {kih prevozov v tovornem prometu odprl za medna- rodno konkurenco. Kako se Slovenske `eleznice pri- pravljamo na to spremem- bo, kje vidite vlogo na{e- ga tovornega prometa na liberaliziranem trgu? Po dosedanji opredelitvi je kon~ni cilj na{ega podjetja postati klju~ni `elezni{ki opera- ter v regiji. ^asi in zahteve pa se nenehno spreminjajo in stranke si `elijo ~edalje ve~. Razmere na trgu torej narekujejo dopol- Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Nova smer 3 njevanje sprejetih strategij. Prihodnjo vlogo `elezni{kega tovornega prometa vidim v prevzemanju vloge logisti~nega operaterja. To pa bo pome- nilo, da bomo v prihodnosti, skupaj z izbranimi partnerji, uporabnikom ponudili celovite, kakovostne in seveda konku- ren~ne transportne storitve. Prilagodljivost potrebam upo- rabnikov je `e dolgo ~asa pogoj za obstanek na trgu. Najprej bomo morali seveda pripraviti temeljito analizo trgov, torej prou~itev sedanjih in morebit- nih novih uporabnikov ter vrst in koli~in tovorov. Kak{en je va{ pogled na razvoj potni{kega prome- ta Slovenskih `eleznic, ki je v dobr{ni meri povezan s subvencijami? Nedvomno je na{a `elja, da po `eleznici prepeljemo ~im ve~ potnikov. Menim, da je realno pri~akovati, da bi v nekaj letih pove~ali {tevilo prepeljanih potnikov s sedanjih 15 na 18 milijonov. Za doseganje tega cilja bo treba intenzivneje posodabljati poslovanje, poso- dobiti prodajo vozovnic, hitreje informatizirati tako notranji kot mednarodni potni{ki promet ter poiskati nove, tr`no zanimive ponudbe. Pomembno podro~- je vidim v uvajanju celovitej{ih ponudb razli~nih dejavnosti in storitev na postajnih obmo~jih, zlasti v ve~jih krajih in mestih, kjer je potnikov ve~. Seveda pri vseh teh ciljih na~rtujemo tudi vklju~evanje dr`ave z ustrezno politiko, ki bo morala spod- bujati in podpirati javni potni- {ki promet. Tako imenovana subvencija, ki jo za opravljanje gospodarske javne slu`be pre- voza potnikov zagotavlja dr`a- va z Javno agencijo za `elezni{ki promet, bi morala pokrivati raz- liko med ekonomsko in tr`no ceno potni{kega prevoza. Pomanjkanje sredstev za vzdr`evanje javne infra- strukture povzro~a zamu- de in omejuje konkuren~- nost prevozni{kega dela na{ega podjetja. Lahko s sprejemom rebalansa dr`avnega prora~una pri- ~akujemo izbolj{anje sta- nja na tem podro~ju? Predvidena skupna vrednost sredstev v okviru rebalan- sa dr`avnega prora~una za vzdr`evanje javne `elezni{ke infrastrukture za letos je 15,75 milijarde tolarjev, vklju~no z davkom na dodano vrednost. S tem je prakti~no primerljiva s sredstvi, ki so bila za ta namen dodeljena oziroma porabljena v preteklih letih. Pri primerjavi s preteklim obdobjem pa je treba upo{tevati tudi dejstvo, da do letos na na{e storitve nismo obra~unavali DDV-ja, za letos pa ga bomo morali. To leto{nji pogodbeni znesek avtomatsko podra`i za 20 odstotkov. ^e rebalans prora~una s poprav- kom zagotavljanja finan~nih sredstev za vzdr`evanje javne `elezni{ke infrastrukture ne bi bil potrjen, bi to dejansko pomenilo prekinitev vseh nadaljnjih dejavnosti pri inve- sticijskem vzdr`evanju. Omejeni bi bili le na najnujnej{e teko~e vzdr`evanje, ki {e zagotavlja varnost `elezni{kega prometa. To pa bi pomenilo nadaljevanje slab{anja prevoznosti `elezni- {kega omre`ja. Z dodatnimi sredstvi iz rebalansa dr`avnega prora~una bomo lahko zago- tovili vsaj tak obseg teko~ega vzdr`evanja kot lani. Nekaj ve~ pa bo v primerjavi s prej{njimi leti investicijskega vzdr`evanja, ki ga v prej{njih letih prakti~no ni bilo. Nova smer4 Vzdr`evanje infrastrukture Sredstva na ravni lanskega leta Na podro~ju vzdr`evanja javne `elezni{ke infrastrukture so vloge na prvi pogled jasno raz- deljene – `elezni{ka agencija kot predstavnica dr`ave (na{ega lastnika) upravlja infrastrukturo in Slovenskim `eleznicam kot poobla{~enemu upravljalcu namenja sredstva za vzdr`evalna dela. V praksi pa delo {e zdale~ ne poteka optimalno, kar doka- zuje tudi vedno znova za~asno financiranje vzdr`evanja infra- strukture. Sprejetje rebalansa dr`avnega prora~una, ki je ve~ sredstev namenil prav `eleznici, je kon~no odprlo pot do oblikovanja jasne slike na infrastrukturnem podro~- ju do konca leta. V zadnjih dneh junija sta bili namre~ podpisani pogodbi o vzdr`evanju javne `elezni{ke infrastrukture ter o investicijskem vzdr`evanju `elez- ni{kih postaj. »Za teko~e in investicijsko vzdr- `evanje bomo letos prejeli 15,756 milijarde tolarjev, 816 milijonov tolarjev pa bo namenjenih za investicijsko vzdr`evanje potni- {kih postaj. Ve~ina sredstev bo namenjenih za redno vzdr`eva- nje, za investicijsko vzdr`evanje bo porabljenih le okrog 1,13 milijarde tolarjev,« pove Marjan Zaletelj, pomo~nik izvr{nega direktorja za vzdr`evanje infra- strukture. Ob tem opozarja, da rebalans dr`avnega prora~una le odpravlja finan~na nesorazmerja iz prve polovice leta. »Rebalans pomeni le rahlo pove~anje investicijskega vzdr`evanja – z lanskih 220 milijonov na leto{nje 1,13 milijarde tolarjev. Sicer pa bomo letos prvi~ obra~unavali 20-odstotni davek na dodano vrednost, in prav to postavko pokriva rebalans. V bistvu torej ne gre za ve~ sredstev za teko~e vzdr`evanje, marve~ le za postav- ljanje vi{ine sredstev na raven lanskega leta.« Pri veliki ve~ini del, ki bodo potekala do konca leta, bo {lo za objekte, za katere so bile `e izdane odlo~be republi{kih in{- pektorjev – se pravi za odprav- ljanje po~asnih vo`enj, delno pa tudi za dela, ki bodo prepre- ~evala uvajanje novih odsekov s po~asnimi vo`njami. Med ve~- jimi deli na spodnjem ustroju gre omeniti sanacijo plazu na progi Diva~a-Koper ter zidu na progi Jesenice-Se`ana. Na postajah [tanjel ter Ilirska Bistrica bodo vgrajene elektrorelejne SV napra- ve, saj gre za mejni postaji poleg odseka, opremljenega z novimi elektronskimi SV napravami. Na podro~ju telekomunikacij bodo name{~ene telegrafske naprave. Na relaciji Pivka-Gornje Le`e~e bo obnovljena vozna mre`a. Na progi med Koprom in Diva~o pa je na~rtovana namestitev dodat- nih vodnikov. S tem bo omogo- ~ena elektri~na vleka 1.750-ton- skih vlakov iz Luke Koper. Zaradi obse`nosti projekta je predvide- no, da se bodo dela za~ela {ele v za~etku naslednjega leta. Tudi druga omenjena dela se {e ne bodo za~ela v kratkem. »[ele s sklenitvijo pogodbe o vzdr`eva- nju infrastrukture, ki velja od 1. julija do konca leta, smo dejan- sko dobili vire financiranja nujnih del. Sedaj moramo izpeljati {e vse potrebne postopke – od skle- pa o za~etku del, preko priprave vse dokumentacije pa do nabave materiala, ki je {e posebno pro- blemati~na. ^asa za sama dela pa ostane le malo,« opozarja Zaletelj. »Zlasti pri zgornjem ustroju smo omejeni na dela, za katera material `e imamo, saj ne moremo tvegati, da bi pogodbeno prevzeli dela, ki jih zaradi pomanjkanja materiala ne bi mogli izpeljati.« Zato bo v pri- hodnje po njegovem prepri~anju nujno sklepanje dolgoro~nih pogodb. »Za teko~e vzdr`evanje v celoti lahko pripravimo natan~- no razdelitev stro{kov za do tri leta, za investicijsko vzdr`evanje pa vsaj ocene,« poudari Zaletelj. Sklepanje ve~letnih pogodb bi zelo olaj{alo na~rtovanje del in sklepanje pogodb z na{imi partnerji. Vsekakor pa bi v za- ~etku julija morali na mizi name- sto leto{nje pogodbe imeti `e pogodbo za leto 2006. Tudi pogodba o vzdr`evanju `elezni{kih postaj ve~ino sredstev namenja za teko~e vzdr`evanje. Gre bolj ali manj za »krpanje« postaj po vsej Sloveniji – skupaj 17 objektov. Med ve~jimi deli lahko omenimo nadaljevanje sanacije peronskega nadstre{ka na Jesenicah ter obnovo bakrene strehe nad prostori PIC-a na @P Ljubljana. Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Nova smer 5 Novo poslovodstvo s polno paro Novo poslovodstvo je v pone- deljek, 6. junija, za~elo delo. Novi generalni direktor, dr. Jo`e Jurkovi~, se je pred pre- vzemom natan~no seznanil s stanjem v podjetju. Fotografija je bila posneta v petek, 17. juni- ja – na prvi dan primopredaje med Borisom @ivcem in novim direktorjem, med poro~anjem pomo~nika izvr{nega direktorja za vzdr`evanje infrastrukture Marjana Zaletelja. Na fotografiji z leve pomo~nik generalnega direk- torja Igor Hauptman, namestnik generalnega direktorja Branko Omerzu, dr. Jo`e Jurkovi~, Marjan Zaletelj ter nekdanji generalni direktor Boris @ivec. ^lani novega poslovodstva so se `e v nekaj dneh po za~etku dela sestali z izvr{nimi direktorji. Medsebojna predstavitev in krat- ka predstavitev podro~ij sta bila prva koraka za nadaljnje sodelo- vanje. Ve~ operativnih sre~anj s posamezniki po podro~jih pa so opravili v naslednjih dneh. Trije ~lani poslovodstva so bili navzo~i tudi na seji sveta delav- cev. V zadnjem junijskem tednu so povabili na uvodni sestanek tudi predsednike sindikatov, ki so predstavili nekaj podatkov o svo- jem delu. Seveda so spregovorili tudi o tem, da zdru`ijo vsa priza- devanja za napredek podjetja, ki mu pripadajo, saj je to eden od skupnih ciljev. Med pomembnej{e dejavnosti prvih dni in tednov dela novega vodstva podjetja lahko {tejemo tudi izredno sejo nadzornega sveta, tri redne seje poslovodstva in nekaj dopisnih. Vsekakor pa ka`e omeniti {e postopke uskla- jevanja pogodb med na{im pod- jetjem in agencijo za `elezni{ki promet. Po predhodnem uskla- jevanju med sodelavci pristojnih slu`b so bile na zadnji dan junija usklajene {e preostale podrobno- sti in podpisane ustrezne pogod- be. Sedaj jih ~aka {e sprejem na vladi, njihov kon~ni podpis ter seveda njihovo uresni~evanje – kar pa bo eden od {tevilnih korakov, potrebnih za norma- liziranje likvidnosti Slovenskih `eleznic. Ozna~evanje tovornih vagonov po novem tudi na S@ Tudi Slovenske `eleznice se kot ena izmed ~lanic UIC-ja pridru- `ujemo novemu ozna~evanju tovornih vagonov. V skladu z UIC pravilnikom {tevilka 438-2 o ozna~evanju tovornih vagonov smo v za~etku junija na prve vagone, na katerih je bila opravljena revizija, poleg `e obstoje~ih ~rkovnih in {tevil~nih oznak dodali {e ~rkovno oznako dr`ave – SLO. Za to novost so poskrbeli v pro- izvodnjah Centralnih delavnic v Dobovi in na Ptuju, kjer opravijo glavnino revizij in popravil tovornih vagonov. Tako je na na{e tire zapeljalo `e kar nekaj vagonov z novimi oznakami. Prehodno obdobje novega ozna~evanja bo trajalo deset let. Poleg vagonov, ki so v lasti Slovenskih `eleznic, bo novo ozna~evanje »doletelo« tudi zasebne vagone. Ti bodo poleg `e omenjene oznake SLO dobili {e ~rkovno oznako uporabnika. Izidor Gruden Sprememba v nadzornem svetu Vlada je na svoji 30. seji 23. junija sprejela odlo~itev o spremembi v nadzornem svetu na{ega podjetja. Dosedanjega ~lana, sedaj general- nega direktorja S@, dr. Jo`eta Jurkovi~a, bo v nadzornem svetu Holdinga Slovenske `eleznice, d. o. o., zamenjala Jelka [inkovec Funduk, v. d. generalne direktorice Direktorata za `eleznice. Nadzorni svet ima tako ponovno devet ~lanov. Vlada je na isti seji imenovala tudi poobla{~eno revizijsko dru`bo Holdinga S@ za poslovno leto 2004. Izbrana je bila dru`ba Deliotte &Touche, Revizija, d. o. o., Ljubljana. Nova smer6 Z vlaka pa hop na kolo za zdravo telo! Za zdravje se morata vrteti dve kolesi, obe hkrati – kolo zdra- vega prehranjevanja in kolo redne telesne dejavnosti. In kdo naj poganja ti dve kolesi? Vsak posameznik, katerega cilj je zdravo `ivljenje. Zadovoljni smo prav vsi, ki pri- tiskamo pedala, saj sodelovanje na najve~jem slovenskem rekre- ativnem kolesarskem maratonu prina{a zmago vsem, ki smo zra- ven. To vemo vsi, ki smo u`ivali neprecenljiva do`ivetja narave Ptujskega polja in Slovenskih goric na 1. Poli maratonu. To vemo tudi vsi, ki nas je navdu{ila mo~ dobre volje, optimizma in veselja ljudi, ki so vztrajno vrteli kolo na 2. Poli maratonu. Mo~ zmagovalnega do`ivetja pa bo prav gotovo prepri~ala tudi vse, ki bodo 3. septembra z nami kolesarili na 3. Poli maratonu – kolesarskem dogodku pra- vih zmagovalcev v organizaciji Perutnine Ptuj, Dialog company, Radia Tednik Ptuj in Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Kolesarjenje je odli~na aerobna vadba in trening vztrajnosti, kjer pospe{eno kurimo kalorije in tako uravnavamo svojo telesno te`o. In kar je {e pomembnej{e, se pri redni vadbi na kolesu krepi na{e srce. Pritiskanje na pedala pospe{i ~rpanje krvi iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu, no`ne mi{ice pa na ta na~in dejavno sodelujejo pri obtoku kot ~rpalke, ki pospe{ujejo pre- takanje venske krvi. Na kolesu premagujete veliko ve~je razda- lje kakor pri hoji ali teku, pri tem pa ne obremenjujete sklepov. Na Poli maraton lahko vas in va{e kolo pripelje tudi vlak. Vlak Citadella, ki se bo posebej za kolesarje 3. Poli maratona usta- vil na postaji v Mo{kanjcih in imel dodaten vagon za kolesa, bo iz Ljubljane odpeljal ob 7.40 in vas na start Poli maratona pripeljal ob 10.15. Tako boste imeli dovolj ~asa za prijavo, za dobro kolesarsko turo in pre- magovanje kilometrov pa vas bomo na startu opremili tudi s kolesarsko kapo profesionalne ekipe Perutnina Ptuj in s spo- minsko majico. Med vrtenjem kolesa in pre- magovanjem kilometrov na poti bomo poskrbeli za va{o `ejo in vam pripravili osve`ilne napitke. Pravijo, da je pravi kolesar vedno la~en, in res je tako, saj je uspe- {no ugnal kilometre pred sabo. Vse zmagovalce, zmagovalci pa smo vsi udele`enci 3. Poli mara- tona, bomo pogostili z okusno toplo malico in nagradili s {port- no medaljo. Po uspe{nem vrtenju koles, po dose`enem {e enem zastavlje- nem cilju in po dru`enju med veselimi ljudmi vas bo ob 19.03, prav tako v Mo{kanjcih, ~akal vlak in popeljal proti domu. Vlak bo v Ljubljano prispel ob 21.31. Poli vozni red vlaka: 7.40 - odhod iz Ljubljane 10.15 - prihod v Mo{kanjce pri Ptuju 19.03 - odhod iz Mo{kanjcev v smeri Ljubljane 21.31 - prihod v Ljubljano Slovenia Your Cooperation Partner je nov projekt Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega zdru`enja s sede`em v Bruslju in Ministrstva za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo. Gre za spletno stran, na kateri se bodo postopno zdru`ile najrazli~nej{e informacije o Sloveniji – o pomembnej{ih vladnih in nevladnih organizacijah, javnih institucijah ter ve~jih in pomembnej{ih slovenskih podjetjih, ki si z lastnim razvojem utirajo pot na evropske in svetovne trge. Predstavitev projekta, v katerega se bomo s predstavitvijo podjetja vklju~ile tudi Slovenske `eleznice, je bila 10. junija v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Po besedah predstav- nikov pobudnikov projekta v njem sodeluje kar 14 ministrstev, {tiri vladne slu`be ter {tevilni nevladni partnerji. Trenutno je na za~asni spletni strani predstavljenih okrog tristo subjektov, med katerimi je podjetij bolj malo. Predstavitve podjetij se bodo zato dopolnjevale {e do konca leta. Spletna stran bo iz{la tudi na DVD plo{~i – v nakladi 25.000 izvodov. Uradna predstavitev SYCP sistema bo 11. januarja 2006 v Evropskem parlamentu, v Sloveniji pa `e v sredini leto{njega decembra. 8 Potni{ki promet Ana Tu{ar Gremo na morje Spet je poletje pred durmi in spet se bomo odpravljali na dopust. Ve~ina na morje, saj je odhod na morje pri nas kar nekako sinonim za poletni dopust. Za vse tiste torej, ki si `elijo sonca in osve`it- ve ob eni od {tevilnih obal, smo pripravili nekaj nasvetov, kako do tja. Pot z vlakom, morda celo v klimatiziranem vagonu, s spal- nikom, z le`alnikom bo gotovo prijetnej{a kot pa vo`nja v pol`je po~asni koloni. Z vlakom se bodo potniki letos lahko peljali do razli~nih, bli- `njih in daljnih ciljev. Najbli`je je seveda potovati na Reko, ki je s trajektnimi in ladijskimi povezavami do jadranskih oto- kov gotovo eden najpogostej{ih ciljev `elezni{kih potnikov tako iz Slovenije kot iz tujine. Na Reko lahko odpotujete zjutraj (odhod vlaka iz Ljubljane ob 6.20, prihod na Reko ob 8.50) ter popoldne (odhod iz Ljubljane ob 14.55, prihod na Reko ob 17.28). Blizu je seveda tudi Pulj. Novost leto{nje poletne sezone je vsako- dnevna vo`nja s klimatiziranim dizelmotornim vlakom, neko~ znanim kot zeleni vlak. Vlak vozi od 25. junija do 28. avgusta. Iz Ljubljane odpelje ob 7.10, v Pulj pa prispe ob 11.16. Tisti, ki si `elite v Dalmacijo, boste lahko potovali brez pre- stopanja le ob koncu tedna iz Maribora, Pragerskega, Celja, Sevnice, Kr{kega in Dobove. V vlaku IC Croatia, ki sicer vozi na relaciji Dunaj-Zagreb, bo namre~ ob sobotah vozil direktni le`alnik v Split. Le`i{~a za potovanje v omenjenem le`alniku je mogo~e rezervirati tudi v Sloveniji. Ostale dni v tednu je treba v Zagrebu prestopati. Ker so bili 15. junija med Zagrebom in Splitom v dnevnem ~asu ponovno uvede- ni vlaki z nagibno tehniko, bo potovanje do Splita sedaj znatno kraj{e. Vo`nja med Zagrebom in Splitom traja po novem le 5 ur in 40 minut. V Split vozijo trije tovrstni vlaki na dan. Iz Zagreba odpeljejo ob 6.50, 11.05 in 15.10, iz Splita pa se vra~ajo ob 7.45, 10.55 in ob 14.52. ^e `elite preizkusiti to ponudbo, ki je gotovo do`ivetje, bo najbolje iz Ljubljane odpotovati z vlakom ob 8.35 (prihod v Zagreb ob 10.48). Navedeni vlak ima namre~ zelo ugodno zvezo z enim od novih vlakov v Split. Seveda pa lahko Nekaj najugodnej{ih cen za povratno potovanje v 2. razredu Relacija Vrsta popusta Cena Ljubljana-Reka Vozovnica za »kopalni vlak« 3.307 Ljubljana-Pulj City Star international (~e skupaj potuje 5 odraslih oseb, na osebo) 5.321 Ljubljana-Solun City Star international (~e skupaj potuje 5 odraslih oseb, na osebo) 19.932 Ljubljana-Sofija Euro Domino 26+ za 3 dni poto- vanja po Bolgariji 23.374 Ljubljana-Hamburg City Star (~e skupaj potuje 5 odra- slih oseb, na osebo) 21.796 9 Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Potni{ki promet Izidor Gruden Potni{ki promet iz Zagreba v Split oziroma nazaj potujete tudi pono~i, lahko tudi s spalnikom. Naprej proti jugu vabi prelepa ~rnogorska obala, ki jo turisti ponovno odkrivajo. Najprej z vla- kom do Beograda (vsak dan so vam na razpolago {tirje odhodi iz Ljubljane), nato pa z vlakom do ^rne gore. ^e boste odpotovali z no~nim vlakom iz Ljubljane z odhodom ob 21.05 (prihod v Beograd ob 6.37), boste lahko iz Beograda pot nadaljevali ob 10.10. Z vlakom Olympus z odhodom ob 21.05 se lahko odpravite tudi v Bolgarijo, ~e vas zamika ^rno morje seveda. V vlaku namre~ vozi direkten spalnik Ljubljana- Sofija, kar potovanje mo~no poe- nostavi. V Sofijo boste prispeli ob 17.40, nakar pa bo res treba pre- stopiti na vlak v Varno. Ampak saj bo tudi `e ~as, da si malce pretegnete noge. Vlak Olympus vas bo seveda pripeljal tudi v Gr~ijo, kamor potuje zadnja leta ~edalje ve~ Slovencev. Kaj pa Severno morje? Verjamem sicer, da ob tem imenu ne pomislite na kopanje, vsekakor pa so tam okrog za popotnike zanimivi kraji. V poletni sezoni, konkretno ob sobotah od 4. junija do 24. septembra, vozi med Reko in Hamburgom redni vlak, na katerega lahko vstopi- te tudi v Ljubljani, v Lescah in na Jesenicah. Vlak iz Ljubljane odpelje ob 20.17. Potovanje v spalniku ali le`alniku bo torej nadvse primerno za »skraj{anje« potovanja. Spalnik oziroma le`alnik je vsekakor priporo~ljivo rezervirati vnaprej. In ker so stro{ki potovanja pogo- sto odlo~ilni pri izbiri po~itni{- kega cilja, je pomembno vedeti, koliko nas bo kaj stalo. Treba se je pa~ potruditi in izbrskati tisto ponudbo, ki je glede na na{e na~rte, `elje, najustreznej{a. Za potovanja na Reko bo najceneje potovati s popustom za tako imenovane »kopalne vlake«, ki velja od 15. junija do vklju~no 15. septembra na vlakih 481/ 480 in 483/482. Za potovanja v skupinah – kot skupina se {teje, ~e skupaj potuje najmanj {est potnikov – so v veljavi popusti za vse cilje. ^e va{a skupina {teje manj{e {tevilo oseb (na primer do pet oseb), je za potovanje v Nem~ijo, ^rno goro ali do Soluna pogosto najbolj{a re{itev nakup vozovnice City Star. Za potovanja v bolj oddaljene kraje (na primer na jug Italije, v Francijo, [panijo, Bolgarijo, in Tur~ijo) se spla~a nakup vozovnice EuroDomino. Ker je spalnik v Sofijo novost tega voznega reda, je treba navesti tudi cene te ponudbe. V kabini z dvema posteljama (double) boste pla~ali 5.862 tolarjev na osebo, v kabini s tremi posteljami (tourist) pa 3.908 tolarjev na osebo. In morda {e namig za kolesarje. ^e `elite ob morski obali kole- sariti, lahko svoje kolo z vlakom peljete na Reko (od 5. junija do 28. avgusta), v Pulj (od 25. junija do 28. avgusta) ali v Benetke (do 4. oktobra). Mo`nosti je torej ne{teto, le odlo~iti se je {e treba … Vlak kot oglasni medij Vsi, ki se redno vozimo z vlaki, smo v zadnjih mesecih lahko opazili, da so se na vlakih pojavili okvirji z oglasi. Gre za precej{njo novost na na{ih vlakih, saj ti do pred kratkim skorajda niso bili obravnavani kot ogla{evalski prostor. »Presodili smo, da vlak lahko na dva na~ina izrabimo kot ogla{e- valski medij,« pove vodja slu`be za notranji potni{ki promet Gorazd Hartner. »Prva mo`nost je poslikava celotnega vlaka, druga pa umestitev oglasov v notranjost. Gre za nov na~in raz- mi{ljanja v na{em podjetju, ki pa je nujen. ^akalnice, v katerih so najve~krat name{~eni oglasi ter informacije o ponudbi potni{ke- ga prometa, so namre~ le slabo obiskane in oglasi tako ne dose- `ejo ljudi, ki so jim namenjeni.« V potni{kem prometu so zato najprej natan~no analizirali mo`nosti namestitve okvirjev na potni{ke garniture in vagone ter potovalne navade potnic in potnikov. »Ugotovili smo, da je vlak idealna mo`nost ogla{eva- nja. Povpre~ni potnik v notra- njem prometu z vlakom potuje 40 minut in v tem ~asu lahko spremlja informacije iz oglasov,« pravi Hartner. V sodelovanju s Slu`bo za organizacijsko komu- niciranje, ki je odgovorna za celostno podobo vozil, so se odlo~ili za okvirje velikosti A3 in A2. Te so najprej namestili na vlake ICS, sedaj pa se nadaljuje njihovo name{~anje na vlake Desiro ter na druge vrste garnitur ter potni{ke vagone. Trenutno je na potni{kih garniturah `e okrog 750 okvirjev, skupaj pa jih bo name{~enih kar okrog 2.300. Kolegi iz potni{kega prometa so se pri ume{~anju okvirjev povezali z zunanjo agencijo, ki tr`i te oglasne prostore. Hkrati pa je agencija financirala tudi nakup okvirjev, ki bodo po izteku petletne pogodbe o sodelovanju pre{li v last Potni{kega prometa. Na ta na~in ogla{evanje na vlakih za na{e podjetje ne pomeni nika- kr{nih dodatnih stro{kov, temve~ samo ~isti dobi~ek. Obenem pa bodo okvirje, ki ne bodo zapol- njeni z oglasi, lahko izkoristili tudi za obve{~anje potnic in potnikov o storitvah Slovenskih `eleznic in na{ih poslovnih partnerjev. Primer namestitve oglasa na vlak vrste Desiro. 10 Potni{ki promet Marino Fakin Bogata ponudba poletnih vlakov in popustov V poslovni enoti potni{ki pro- met smo tudi letos pripravili posebne ponudbe za poletne dni, kot nala{~ za vse, ki `elijo potovati brez stresa, varno, udo- bno in seveda v prijetni dru`bi – z vlakom. Za potovanje na slovensko obalo imajo potniki na izbiro redne vlake in poletni kopalni vlak do Kopra ter »uveljavljeno novost« – vlak InterCity Slovenija – ICS 1011 in 1024 –, ki vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. juni- ja do 28. avgusta iz Maribora do Kopra. Druga mo`nost je oddih v zdravili{~ih, kamor poleg rednih vlakov vozi ob sobotah zdravi- li{ki vlak (RG 1606 in 1607) na relaciji Ljubljana–La{ko–Atomske toplice. Potniki iz Ljubljane lahko pridejo v Zdravili{~e La{ko `e v eni uri in 15 minutah ter v Terme Olimia v dveh urah. Z vlakom je ob sobotah, nede- ljah in praznikih mo`en tudi obisk privla~nega Vodnega parka Bohinj v Bohinjski Bistrici. Park je v neposredni bli`ini `elezni{ke postaje. Z `elezni{ko vozovnico imate 10 odstotkov popusta pri vseh storitvah, ki jih ponuja vodni park. Za potovanje s poletnima vla- koma ICS do nekaterih postaj ponujamo letos vsem potnikom posebne promocijske popuste. Posebno ugodne so cene za povratna potovanja do Kopra. Pri enosmernem potovanju do oziroma s postaje Postojna, Pivka, Diva~a, Hrpelje-Kozina in Koper velja za vse potnike 20-odstotni popust, pri povrat- nem potovanju pa 30-odstotni splo{ni popust Turist vikend. Za povratno potovanje v Koper ponujamo pri nakupu vozovnice za otroke 75-odstotni popust, za druge potnike pa 50-odstotni popust. Vo`nja z vlakom ICS do Kopra je udobna in hitra. Iz Ljubljane do Kopra vozi 2 uri in 8 minut, iz Maribora pa 4 ure. Prednosti potovanja z vlakom so poleg udobja tudi na stro{kovni strani. Na primer: odrasli potnik bo za potovanje iz Ljubljane z vlakom ICS s popustom od{tel 2.894 tolarjev, za vozovnico za kopal- ni vlak pa 2.394 tolarjev. Za isto pot z avtobusom bi moral od{teti 4.428 tolarjev, stro{ki potovanja z avtomobilom pa zna{ajo pribli`no 6.402 tolarja. Tudi za dve osebi je vlak v pri- merjavi z avtomobilom {e vedno bolj{a odlo~itev, saj je treba za dve vozovnici za ICS od{teti skupaj 5.788 tolarjev oziroma za kopalni vlak 4.788 tolarjev. Za potovanje iz Maribora pa je pri- merjava cen med avtomobilom, avtobusom in vlakom ICS {e bolj v prid vlaku. Stro{ki potovanja z vlakom za enega potnika so v primerjavi z avtomobilom ni`ji za kar 63 odstotkov, avtobus pa je za 44 odstotkov dra`ji od vlaka. Dru`insko potovanje – na primer dve odrasli osebi in en otrok – iz Ljubljane do Kopra je sicer z vlakom ICS za nekaj ve~ kot 10 odstotkov dra`je od potovanja z avtomobilom, ~e na cesti ni zastojev. Vsekakor pa nekoliko vi{jo ceno odteh- tajo potovanje s klimatiziranim vlakom z nadstandardno storit- vijo, kjer potnike prijazno osebje pogosti tudi s kavo oziroma s kakim drugim napitkom. Skupaj z Zdravili{~em La{ko in s Termami Olimia organizira- mo tudi ugoden obisk obeh zdravili{~. Obe zdravili{~i sta v neposredni bli`ini `elezni{ke postaje. Pri nakupu povratne vozovnice imajo odrasli 30- odstotni popust, otroci do 12. leta starosti pa 50-odstotni popust. Potniki imajo na podlagi kuponov tudi posebne popuste v obeh zdravili{~ih.Pot do razvajanja v zdravili{~u bo z vlakom {e prijetnej{a. 11 Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Tovorni promet Borislava Angelovski @elezni{ki avtoprevoz se poslavlja Te`ko bi na{li `elezni~arja, ki ne bi vedel, da kratica @AP pomeni `elezni{ki avoprevoz. Pa vendar, bolj za mlaj{e generacije, le nekaj uvoda o tej storitvi. @elez- ni{ki tovorni promet bi lahko zelo poenostavljeno razdelili na tri procese: prevoz po{iljk po `eleznici, sestavo in vpeljavo vlakov v tovornem prometu ter opravljanje `elezni{kega avto- prevoza – dostavo tovora na dom uporabnika in obratno. V integralnem logisti~nem pro- cesu pomeni storitev @AP-a kla- si~ni kombinirani transport, ki vklju~uje delo z blagom - nakla- danje in razkladanje na vagon ali cestno vozilo ter z njega - in dostavo blaga s cestnimi vozili na relaciji `elezni{ka postaja- dom uporabnika. Pri sodobnih oblikah kombini- ranega prometa, kot sta prevoz zamenljivih tovori{~ ter prevoz kontejnerjev, gre za prehode med razli~nimi transportnimi sredstvi, ne da bi pri pretovoru pri{li v stik z blagom. Tak{ne vrste transporta imajo v razvoju prednost pred klasi~nim kom- biniranim transportom. Vendar pa klasi~ni kombinirani trans- port na `eleznici, poleg nepo- sredne povezave uporabnikov z `eleznico z industrijskimi tiri, {e vedno pomeni eno od kon- kuren~nih prednosti Slovenskih `eleznic v primerjavi s cestnimi prevozniki. S tem pa ponuja tudi mo`nost za pove~anje dele`a storitev na transport- nem trgu. Namen tega ~lanka pa ni govo- riti o klasi~nem dostavnem prometu, marve~ o posebni storitvi, ki jo @AP opravlja `e od leta 1959, medtem ko je bila ta dejavnost ustanovljena leto prej. Govorimo o storit- vah izrednih cestnih prevozov, kamor sodijo dostava vagona na dom uporabnika s cestnim vozilom pa tudi prevozi druge- ga tovora izrednih dimenzij. Po doma~e govorimo o »dostavi s transporterjem«. Tako kot uvajanje nove storit- ve na trg, zahteva pozornost tudi umikanje storitve iz trga. In `al bomo prav v Sekciji za tovorni promet Maribor, na postaji Slovenska Bistrica, v za~etku leta 2006 opravili za uporabnika Tovarna olja Gea, d. d., zadnjo tovrstno dostavo po 47 letih ter kon~ali to obliko prevoza vagonov po cesti. Ker gre za izredne cestne prevoze z bruto te`o tovora 116 ton, nas v ukinjanje te oblike dejavnosti sili poostrena zakonodaja, ki pa hkrati sovpada tudi z izrablje- nostjo transporterjev. Na uki- nitev @AP prevozov se priprav- ljamo `e od za~etka leto{njega leta, v sodelovanju z omenjenim uporabnikom na{ih storitev. Zato ravno potekajo dogovori o gradnji pre~rpavali{~a olj na postaji Slovenska Bistrica. Z nje- govo gradnjo bo tovor vseeno ostal na tirih, pri~akujemo celo pove~anje prevozov. Ker v @AP Maribor teh prevozov ve~ ne bo, smo `e poiskali nove posle in se prilagodili novim izzivom. Pri~akujemo tudi ve~ji posluh poslovodstva pri obnovi vozne- ga parka, kar nam bo omogo- ~alo {e ve~jo navzo~nost na trgu. Nesporno dejstvo pa je, da na Slovenskih `eleznicah izrednih cestnih prevozov po letu 2005 ne bomo ve~ mogli izvajati. Preden transporterji neslavno kon~ajo med starim `elezom, se vrnimo {e malo v zgodovino. Pobudnik tega na- ~ina transporta Miha Zupanc, ki se ga starej{e generacije v sekciji {e spominjamo, je `al `e pokojni. Skupaj s pomo~jo upokojenega voznika Franca Bera~a in dolgoletnega @AP- ovca in sedanjega vodjo DE @AP Maribor Bo`a Kumerja pa smo se s ponosom spomnili nekate- rih velikih projektov in izredno zahtevnih prevozov, pri katerih je sodeloval @AP. Okrog leta 1960 so slovenske `eleznice prevzele izredno zahteven posel – selitev pro- dane rafinerije Nafte Lendava v luko Reka. V organizaciji mari- borskega @AP-a je bilo oprav- 12 Tovorni promet Borislava Angelovski ljenih okrog 145 izrednih cest- nih prevozov, prakti~no brez napake. Tudi obse`ni avtocestni projekti niso {li mimo nas. Leta 1970 smo preva`ali betonske elemente za viadukte na odse- ku avtoceste Maribor-Celje. To~no dve desetletji pozneje – leta 1990 – smo sodelovali pri prevozih ob gradnji predora Karavanke. Betonski elementi so potovali iz deponije Maribor Pobre`je na `elezni{ko postajo Maribor, na relaciji Maribor- Jesenice po `eleznici in naprej s postaje Jesenice na gradbi{~e s transporterji. Leta 1989 je @AP sodeloval tudi pri gradnji mostu ~ez Krko v Novem mestu. Prav gotovo se s podobnimi podvigi iz preteklosti lahko pohvalijo tudi druge organiza- cijske enote @AP-a po Sloveniji. Vsem gre ista pohvala, da so vsi delavci, ki so sodelovali pri tovrstnih izrednih prevozih, pokazali izjemno znanje, voljo in prizadevnost ter s tem pri- pomogli k lastni prepoznavno- sti znotraj sistema Slovenskih `eleznic, kakor tudi ustvarjanju pozitivne podobe vseh zaposle- nih `elezni~arjev navzven. Zato vsem tem delavcem velja velika zahvala. Res je, da gredo trans- porterji po~asi med staro ̀ elezo, ostaja pa tradicija in pridobljene reference dobrega in zanesljive- ga prevoznika. To je prednost, ki jo bomo v sekciji skupaj s zaposlenimi v @AP-u {e naprej s pridom unov~evali in z veseljem leta 2008 z vsemi `elezni~arji proslavili 50-letnico od uvedbe `elezni{kih avoprevozov. Door to Door v praksi [tevilna podjetja po vsej Sloveniji imajo organiziran lasten notranji tirni transport, z lastno premikalno lokomotivo in premikalno skupino. V sklopu strate{kega projekta Tr`na ofen- ziva v tovornem prometu je lani pod vodstvom Sre~ka @erjava potekala tudi raziskava z ime- nom Door to door, torej Od vrat do vrat. Z njo so `eleli ugotoviti mo`nosti na{ega podjetja, da bi v ve~ kakor dvajsetih podjetjih po Sloveniji postopno prevzeli opravljanje notranjega tirnega transporta. Kot izhodi{~e za tr`enje tovrstnih storitev je bilo treba ponuditi visoko kakovost- no raven, zni`ati stro{ke upo- rabnika in hkrati ne pove~evati stro{kov Slovenskih `eleznic. V Sekciji za tovorni promet Maribor smo tr`no prilo`nost takoj zaznali v sodelovanju s Petrolom v Ra~ah. Skupaj s {efom Sekcije za tovorni pro- met Koper, Marjanom Masi~em, in seveda z delom strokovnega kadra na{e sekcije smo za~eli podrobneje delati na izvedbi teh prevozov. Tovorni promet je s Petrolom Ljubljana sklenil pogodbo in letos delavci delovne enote Maribor Tezno in Pragersko brezhibno oskrbujejo industrij- ski tir Petrola v Ra~ah. Letos je bilo dostavljeno na razkladalna mesta Petrola `e 115.000 ton tovora, kar je za 14 odstotkov ve~ kot v istem lanskem obdo- bju. Po odzivu uporabnika ka`e, da so v Petrolu zadovoljni z na{o storitvijo, kar ka`e, da bomo letos izpolnili njihova pri~akovanja. To pa pomeni, da bo uporabnik prihodnje leto z na{im podjetjem sklenil dol- goro~no pogodbo o delu na industrijskih tirih v Ra~ah. Ker je kon~ni uspeh storitve neposredno odvisen prav od tistih delavcev, ki jo vsak dan opravljajo na terenu, smo ~lanek namenili prav njim. V sekciji se zavedamo, da gre za racionalizacijo procesov dela in ve~jo produktivnost pri delu, ki od ljudi terjata ve~ pozornosti in usklajevanja, ve~ je stresnih situacij, ki jih pri delu, ki ga opravljajo, tudi sicer ne manjka. Pozitivni u~inki projekta Door to door so vidni, kar pomeni, da je bo treba po vzorcu Sekcije za tovorni promet Maribor opti- misti~no nadaljevati tovrstno ponudbo. 13 Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Infrastruktura Bo{tjan Hernavs Slovenske `eleznice na mednarodnem simpoziju ISEP 2005 Predstavniki razli~nih slu`b Holdinga Slovenske `elezni- ce smo se 26. in 27. maja v Ljubljani udele`ili simpozija o elektroniki v prometu. Gre za `e 13. mednarodno sre~anje stro- kovnjakov s podro~ja prometa, ki ga prireja Elektrotehni{ka zveza Slovenije in je potekalo v sklopu Hevreke. Da je `elezni{ko prometna tematika v Sloveniji ~edalje zanimivej{a, smo razbrali iz pozdrava dr`avnega sekretarja Ministrstva za promet in dej- stva, da je bilo med udele`enci mogo~e opaziti poslanca dr- `avnega zbora, ki se ukvarja s prometno politiko. Simpozij je bil razdeljen na {tiri dele: cestni, letalski, pomorski in `elezni{ki promet. V vsakem od njih je potekala predstavitev aktualne tematike in dejavno- sti, ki so stroko zaznamovale v zadnjem letu. Na simpoziju je bilo predstavljenih deset pri- spevkov s podro~ja `elezni{ke- ga prometa, od tega kar sedem iz na{ega podjetja. V uvodnem delu smo spremljali zanimiva predavanja o satelitskem siste- mu Galileo in njegovi uporabi v `elezni{kem sektorju. Sledili so prispevki o interoperabilnosti `elezni{kih vozil, vplivu diagno- sti~nih sistemov na kakovost `elezni{kih storitev, o moder- nizaciji signalnovarnostnih naprav v `elezni{kem prometu, o informacijskih tehnologijah in njihovemu vplivu na razvoj evropskih `eleznic, o na~inih vzdr`evanja z upo{tevanjem razmerja razpolo`ljivost/stro{ki/ varnost ter o izmenjavi vlakov- nih podatkov med upravljalci `elezni{ke infrastrukture. Iz obravnavanih del je bilo mogo~e razbrati, da zaposleni na Holdingu Slovenske `elez- nice {e vedno sledimo vsem novostim, ki se na podro~ju inteligentnih sistemov v pro- metu dogajajo okrog nas, a smo pri prena{anju tako tehni~nih kot tehnolo{kih izzivov malo manj uspe{ni. Navkljub `ivahnim, zanimivim in koristnim razpravam, ki so spremljale vsako predavanje, smo si bili tako predavatelji kot slu{atelji edini, da bi bilo treba tak{en dogodek podpre- ti z vklju~evanjem tistih, ki so odgovorni za razvoj in se tudi druga~e ukvarjajo z `elezni{kim podro~jem. Pri tem imamo v mislih izobra`evalne ustanove, industrijo, in{titute ter ne naza- dnje tudi predstavnike lastnika `elezni{ke infrastrukture, Javne agencije za `elezni{ki promet. Le skupno delo in sodelova- nje na razli~nih ravneh lahko pozitivno vpliva na stanje in razvoj `elezni{kega podro~ja v Sloveniji ter tako pripomore k njegovi ve~ji vlogi v transportni panogi. Utrinek s strokovne ekskurzije: Nadzorni center vodenja prometa v Kozini.Na simpoziju je bilo predstavljenih kar sedem prispevkov iz na{ega podjetja. 14 Iz tujine Marko Tancar Avstrijci prevzeli prvega Taurusa 3 V zadnjih 150 letih so evropske dr`ave razvile {tevilne `elezni- {ke tehni~ne sisteme, ki danes povzro~ajo ovire v ~ezmejnem prometu. Eno od najte`avnej{ih podro~ij so razli~ni napajal- ni sistemi oziroma napetosti vozne mre`e. V zadnjih letih je evropska `elezni{ka industrija v tesnem sodelovanju s prevozniki pospe{ila razvoj re{itev za pre- mostitev te te`ave. Avstrijske `eleznice so odgovor na vpra{anja, ki jih postavljajo razli~ni elektri~ni sistemi, na{le z lokomotivami vrste Taurus 3. V sredo, 22. junija, so Avstrijci na Dunaju prevzeli prvo od 50 ve~sistemskih »superlokomo- tiv«, ki jim bodo omogo~ale vleko po vsej Evropi. Nove lokomotive z oznako 1216 so izdelali v Siemensu in so nadaljevanje razvoja serij 1016 (15 kV/16,7 Hz ) ter 116 (15 kV/16,7 Hz in 25 kV/50 Hz). Omogo~ajo vleko vlakov te`e z ve~ kot 2.000 tonami in z motorjem z mo~jo 6.400 kW dosegajo najve~jo hitrost kar 230 kilometrov na uro. Nove avstrijske lokomotive lahko vozijo pod vsemi tremi naj- pogostej{imi vrstami vozne mre`e, ki se uporabljajo na stari celini. Vozijo lahko po progah, ki so opremljene z izmeni~nim tokom 16,7 Hz (na primer v Nem~iji in v Avstriji), pa tudi na Mad`arskem in v delu ^e{ke ter Slova{ke, kjer uporabljajo 50 Hz izmeni~ni tok. Taurus 3 pa lahko vozi tudi na progah, kjer je uporabljano napajanje z enosmernim tokom, torej v Italiji, Sloveniji, na vzhodu Slova{ke in na severu ^e{ke. »S to lokomotivo bomo lahko v vseh na{ih sosednjih dr`avah ponujali {e bolj u~inkovite in kupcem prilagojene storitve, tako v tovornem kot v potni- {kem prometu,« je ob prevze- mu prve lokomotive povedal ~lan uprave avstrijskih `eleznic, Martin Huber. »S petdesetimi lokomotivami bomo pomemb- no prispevali, da interoperabil- nost na evropskih tirih ne bo le tehni~na, temve~ popolnoma prakti~na.« Prvega Taurusa je na pot spremil {e blagoslov kardinala Christopha Schönborna. V svojem nagovoru je izrazil prepri~anje, da je nova lokomotiva simbol vloge Avstrije v novi Evropi, saj povezuje vso Evropo. Prve izmed 50 hitrih ve~- sistemskih lokomotiv se bodo na mednarodne tire podale `e leta 2006, postopno pa bodo vse lokomotive v pro- met vklju~ene do leta 2007. Monta`a novih vle~nih konjev poteka v delavnicah avstrijskih `eleznic. Prve lokomotive vrste Taurus (to je latinski izraz za bika) so na ÖBB-ju z medna- rodnim javnim razpisom kupili `e leta 1997. [lo je za 75 loko- motiv; prva je bila dobavljena junija 1999. S Siemensovo lokomotivo Taurus 3 bo ÖBB lahko vozil tudi v Sloveniji. Kardinal Christoph Schönborn in ~lan uprave ÖBB Martin Huber v strojevodski kabini nove lokomotive. 15 Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 [vicarske dr`avne `eleznice (SBB) so v prvi polovici leta ob- ~utno pove~ale {tevilo potnikov. Zasluge za to gre pripisati vozne- mu redu, ki so ga [vicarji vpeljali 12. decembra lani pod imenom Bahn 2000 (@eleznica 2000). [vicarske `eleznice so z ome- njenim voznim redom bistve- no izbolj{ale svojo ponudbo – {tevilo vlakov so pove~ale za 12 odstotkov, {tevilo vlakovnih kilometrov pa se je pove~alo za 14 odstotkov. Hkrati so se pri ve~ kakor polovici povezav v daljinskem prometu potovalni ~asi skraj{ali za najmanj pet minut. Slabih trideset odstotkov daljinskih vlakov pa je zaradi nove proge med Mattstettnom in Rothristom hitrej{ih kar za najmanj petnajst minut. Novi vozni red je prinesel tudi {irjenje polurnega taktnega prometa ter ve~ prilagojenih povezav tudi v regionalnem prometu. V prvih {estih mesecih po uvedbi voznega reda ka`e, da potniki cenijo novo ponudbo in so jo pripravljeni tudi izrabiti. [tevilo potnikov se je v tem obdobju pove~alo za 7,5 odstotka. [e bolj opazno je izbolj{anje rezul- tatov na progi med Zürichom in Bernom – {tevilo potnikov se je pove~alo kar za 11 odstotkov. Po rezultatih raziskave potnikov se je pove~alo tudi njihovo zado- voljstvo. [vicarji pa priznavajo, da nekatere prito`be ostajajo. Predvsem so povezane s posa- meznimi prenapolnjenimi vlaki. To je te`ava, s katero smo se ob uvajanju Desirojevih garnitur sre~evali tudi v Sloveniji. Na SBB- ju trdijo, da so v daljinskem pro- metu z dodatnimi garniturami re{ili 24 od 36 tak{nih primerov, v regionalnem prometu pa 20 od 35 primerov. Za preostale primere re{itve ni bilo mo~ najti. Kljub uvajanju dodatnih vlakov pa se je novi vozni red pokazal za stabilnega, kar dokazuje viso- ka to~nost {vicarskih vlakov. Cilj SBB je, da bi najmanj 95 odstot- kov potni{kih vlakov imelo manj kot pet minut zamude. To jim je v prvih petih mesecih leta tudi uspelo dose~i, aprila pa so dose- gli celo rekordno to~nost 96,99 odstotka. Drug kriterij, ki ka`e na zanesljivost potni{kih vlakov, pa je {tevilo njihovih izpadov. Januarja je v [vici izpadlo 800 vlakov. Na prvi pogled visoka {tevilka statisti~no pomeni le 0,3 odstotka vseh vlakov. Od tedaj se je stanje izbolj{alo, saj je bilo maja izpadov vlakov le {e okrog 400. Zadnja poteza, s katero [vicarske dr`avne `eleznice izbolj{ujejo svoje storitve, pa je tako ime- novani RailCheck Sorry. Gre za vrednostne bone, ki jih potniki dobijo, ~e ima vlak v daljinskem prometu ve~ kot uro zamude. Za vozovnico prvega razreda potnik ali potnica dobi bon za 15 fran- kov (dobrih 2.300 tolarjev), za vozovnico drugega razreda pa bon za 10 frankov (okrog 1.550 tolarjev). SBB pove~ujejo {tevilo potnikov ij l i l i maj Iz tujine Aktualno Eurailspeed bo novembra Vse od prvih za~etkov v {est- desetih letih na Japonskem so hitri vlaki zgodba o uspehu. Od uvajanja prvih evropskih hitrih vlakov na za~etku osemdesetih so ti postali prva izbira za potovanja do tiso~ kilometrov. Danes hitri vlaki ali pa nove generacije hitrih nagibnikov vozijo v 15 evropskih dr`avah, {tevilo njihovih potnikov pa nara{~a za okrog 10 odstotkov na leto. O stanju in na~rtih na podro~ju hitrih vlakov bo tekla beseda na `e petem kongresu Eurailspeed. Ta bo potekal med 7. in 9. novembrom v nam bli`njem Milanu. Prej{nji kongresi so bili organizirani v Bruslju, v Lillu, Berlinu in Madridu; zadnjega, ki je bil leta 2002, se je udele`ilo 1.700 kongresnikov, ve~ kot 300 novinarjev in okrog 5.000 drugih udele`encev iz 40 dr`av. Razstavo najnovej{ih hitrih vlakov pa si je ogledalo 130.000 ljudi. Za letos organizatorji pri~akujejo- o obisk 1.500 delegatov z vseh petih celin. Program bo z razli~- nimi sestanki in okroglimi mizami potekal tri dni. Organizirana bo tudi razstava dose`kov `elezni{ke industrije ter `elezni{kih prevozni- kov, ki se ji bo tudi letos pridru`ila zunanja razstava hitrih vlakov, na milanski postaji Garibaldi. Ve~ podatkov o programu kongresa je na spletni strani http://www.eurailspeed.com. [panija in Portugalska se povezujeta [panska ministrica za razvoj Magdalena Álvarez in portugalski minister za javna dela, transport in komunikacije Mario Lino sta potrdila terminski na~rt za grad- njo hitre povezave med dr`avama. Nova proga bo leta 2009 povezala mesti Vigo in Porto. Leto pozneje jima bo sledila povezava Lizbone in Madrida. Ciljni ~as potovanja med obema prestolnicama je 2 uri in 45 minut. Na~rtovana proga bo elektrificirana in dvotirna, zgraje- na pa bo s standardno tirno {irino 1.435 milimetrov. Na njej bodo vozili potni{ki in tovorni vlaki. 16 Je `eleznica posledica va{e dru`inske tradicije? Tako nekako. O~e je bil `elez- ni~ar, kot skladi{~nik je delal na tovorni postaji Moste. Po njegovi smrti, takrat mi je bilo dvanajst let, me je poklical nje- gov nekdanji {ef in me vpra{al, kaj bi v `ivljenju pravzaprav rad po~el, oziroma kaj me zani- ma. Odvrnil sem, da bi bil rad mehanik. »Kaj pa strojevodja?« je vpra{al. Ni~ nisem odgovoril. Nekaj let pozneje pa sem se tega spomnil, in ko je pri{el ~as, sem se zares prijavil v {olo. @al pa so pri sistematskem zdravni- {kem pregledu ugotovili, da na eno uho nekoliko slab{e sli{im, in ker so merila zelo stroga, z mojo strojevodsko kariero tako ni bilo ni~. Te hibe v normalnem `ivljenju sicer sploh ne ob~utim- m, toda natan~ne medicinske naprave so bile tedaj neizpro- sne. Kljub temu pa sem ostal pri svojem »projektu `eleznica«, in se na Alja`evi usposobil za elektromehanika `elezni{kih vozil. Po kon~ani {oli sem se kot vzdr`evalec `elezni{kih vozil zaposlil v Centralnih delavnicah v Mostah. Ob delu sem opravil tudi strojno srednjo tehni~no {olo. [e pred koncem so me v slu`bi nekako spoznali kot perspektivnega in me imenovali za vodjo skupine za vzdr`evanje `elezni{kih vozil serije 362 in 342; to sta italijanski lokomoti- vi, ki sta pogovorno dobili sim- pati~na vzdevka meh in moped. To sem po~el skoraj {tirinajst let, potem pa sem bil izbran za vodjo delovne enote, in to delo opravljal dve leti. Hkrati sem {tudiral na Vi{ji strokovni {oli – smer strojni{tvo – v Celju, in v zadnjem letniku so me imenovali za vodjo obrata za vzdr`evanje elektro lokomotiv, kar sem zdaj `e {tiri leta. Lojze Jug – strog {ef? Mislim, da ne, vsaj upam, sicer pa bi morali o tem povpra{ati neposredno kar fante. Vedno pa se sku{am dr`ati zlatega pravila, da je treba biti dosle- den in imeti enaka merila prav za vsakogar. Kadar ga nekdo polomi, mu to sku{am prvi~, in tudi drugi~, dopovedati na lep na~in. ^e pa pravega u~inka ni, je treba pa~ ukrepati. Toda tak{nih primerov je malo, zares malo. Sicer pa so odnosi v kolektivu zelo dobri. Vsi skupaj se zavedamo, da tretjino dneva, kar pomeni tudi skorajda tretji- no `ivljenja, pre`ivimo v slu`bi, in da se stvari najla`e re{ujejo s strpnostjo, z medsebojnim zaupanjem in hkrati s spo{to- vanjem. Koliko zaposlenih je v obratu za vzdr`evanje elektro lokomotiv? Trenutno nas je 46. Na{e delo poteka v eni izmeni, dopol- danski. Seveda pa za potrebe Slovenskih `eleznic delo tudi podalj{amo, ali pa potegne- mo, kot pravimo, ~ez soboto in nedeljo. Sâm kak{nih 70 odstotkov delovnega ~asa prebijem v delavnici, v pisarni se zadr`im zgolj zaradi najnuj- nej{ih zadev. Ne vem, ob~utek imam, da je delovni u~inek ve~ji, kadar sem »zraven« – pa ne, da bi bil ravno policaj … preprosto, rad sem zraven. Ker sem opravil tudi izpit za strojevodjo za delávni{ki pre- mik, velikokrat vsko~im tudi Lojze Jug Na svet rad gledam skozi pozitivna o~ala SŽ so ljudje Milo{ Opre{nik 17 Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 tam, kadar ni dovolj ljudi na razpolago. Zadnje ~ase so me tega dela sicer malce razbre- menili, saj je nekaj fantov med tem opravilo strojevodski izpit. Trenutno imamo v obdelavi 14 elektro lokomotiv, toda ta {tevilka se menja iz dneva v dan, najve~ jih pride ob pone- deljkih. Pri nas opravljamo kontrolne preglede in izredna popravila, sicer pa Centralne delavnice, {ir{e, generalno obnavljajo lokomotive tudi za tuje naro~nike. V na{em obra- tu vsako vozilo pride na vrsto za kontrolni pregled enkrat na mesec, kar je odvisno tudi od {tevila prevo`enih kilometrov, ki se giblje med 13 in 18 tiso~. V zadnjem ~asu vzdr`ujemo tudi tri Siemensove lokomo- tive, ki jih imajo Slovenske `eleznice v najemu; »na{e« pa pridejo junija prihodnje leto. Te lokomotive terjajo pregled na vsakih deset tiso~ kilometrov, kar pomeni pribli`no na dvaj- set dni, pregled pa traja tri do {tiri ure. Kadar gre za izredni pregled, to opravijo strokov- njaki iz podjetja Siemens. Med na{imi fanti sem izbral tiste najbolj zanesljive, in sku- paj smo se v Beljaku udele`ili dvodnevnega usposabljanja za vzdr`evanje novih Siemensovih lokomotiv, ki je potekalo pod vodstvom nem{kih in{truktor- jev. Prvi dan smo spoznavali posamezne sklope lokomotive in njeno delovanje, drugi dan pa je bil namenjen opravlja- nju rednega pregleda vozila, po opisu, ki ga je predlagala Siemensova h~erinska dru`ba Dispolok. Mimogrede, tudi nova lokomotiva `e ima, tako kot bri`itka, prav lepo `ensko ime: Helga. Odziv na dodatno izobra`evanje je bil med fanti zelo dober, vsekakor pa sem prepri~an, da bo treba tak{nih potez napraviti {e ve~, {e pose- bej prihodnje leto, ko prispejo na{e nove Helge. Takrat bodo namre~ morali biti ustrezno usposobljeni prav vsi zapo- sleni. Menda v tej smeri `e potekajo dolo~eni koraki, ven- dar so stvari za zdaj {e bolj »v pogovorih«. Ali ob globalni sprostitvi evropskega trga tudi na va{em podro~ju, tako kot povsod drugje, pri~akuje- te vdor konkurence? Trgu se bo seveda treba sproti in takoj prilagajati. Formula za to je kajpak videti preprosta in jo poznamo prav vsi: biti visokokakovosten in nikakor ne biti predrag. Kun{tno, ne? Sicer pa je na{a cena za vzdr`evanje lokomotiv danes pomembno ni`ja od povpre~ne evropske, in ~e jo tudi za spoznanje dvig- nemo, menim, da bomo »pri{li skozi«. Trenutno se vpliv kon- kurence pri nas {e ne pozna, ~eprav bi o tem na{i ekonomisti nemara vedeli povedati kaj ve~. V bli`nji prihodnosti pa vpliv vsekakor bo, o tem ni dvoma. Treba bo kar po{teno zavihati rokave, ~e ho~emo postati in predvsem ostati vodilni vzdr- `evalci `elezni{kih vozil na V. in X. vseevropskem prometnem koridorju. Ste kadrovsko dovolj »zasedeni«? Pravzaprav v tem trenutku smo, in tudi osip zaposlenih ni ve~ tolik{en, kakr{nega smo ~utili pred leti, seveda razen ljudi, ki odhajajo v pokoj. Vendar pa je veliko na{ih delavcev `e kar precej v letih, in bi bilo treba »populacijo«, ~e smem tako re~i, okrepiti z nekaj mlaj{imi vzdr`evalci. Resda obstajajo in tudi potekajo izmenjave znotraj podjetja, toda to {tevi- lo je, kakor koli `e gledamo, matemati~no vedno kon~no, in ~e nekje vzame{, drugje pa~ zmanjka – kroga tako nikakor ni mogo~e skleniti. Ob prihodu novih Siemensovih lokomotiv – in prav gotovo {e kak{nega nadaljnjega projekta – pa bo treba, kot sem `e omenil, dvig- niti tudi izobrazbeno oziroma strokovno raven in strukturo zaposlenih. Delovne razmere? Pravijo, da ni~ ni tako dobro, da se ne bi dalo {e izbolj{ati. Na{e delovne razmere sicer niso slabe, vendar bo treba delavnico vsekakor prenoviti. Delovni projekt v zvezi s pri- hodom novih lokomotiv junija prihodnjega leta to tudi pri- ~akuje in predvideva. Predvsem bomo izbolj{ali ogrevanje in razsvetljavo. Veliko pa smo postorili `e sami; vemo, da starej{i tipi lokomotiv vsebujejo azbestne, torej zdravju {kod- ljive materiale, zato smo pri ve~ini lokomotiv te materiale `e zamenjali z neazbestnimi, prostore pa temeljito oprali in posesali. Brizgani azbest na lokomotivah pa odstranjujejo v Centralnih delavnicah v [i{ki, kjer imajo za to na razpolago posebno komoro. Nekaj delavcev to`i nad te`ava- mi s hrbtenico, kar je razumljivo – prepih, delo v kanalu v nena- ravnem polo`aju telesa, obrat pa je zelo izpostavljen tudi mrazu. Naj pojasnim: vsako roleto, ki zapira vhod posamez- ne lokomotive, je treba dvigniti tudi po dvajsetkrat na dan, pri ~emer se izmenjajo, prepihajo, ogromne koli~ine mrzlega in toplega zraka. Pri tempera- turah pod ni~lo je to vse prej kot prijetno. Re{itev bi bila v tako imenovanih »hitrih role- tah« – eno tak{nih `e imamo –, druga, {e bolj{a re{itev pa bi bila pokrita in zaprta pre- nosnica, kakor imenujemo gib- ljiva vodila oziroma tirnice, po katerih lokomotivo pripeljemo v delovno halo. Omenili ste, da kar sedemdeset odstotkov delovnega ~asa prebijete v delavnici. Kaj pa drugih trideset odstotkov, tistih »pisarni{kih«? Pomenijo papirnato vojno? Oh, res je! No, ra~unalnik mi je seveda v prijazno in krep- ko pomo~, vendar je papirja kljub temu {e vedno na tone. V veliko veselje pa mi je, da je v »dobrem zagonu« sistem IS 21, z uporabo katerega bo vse mu~ne in neprijetne delovne náloge obvladoval ra~unalnik, v zadnji fazi pa bo – bum! – izstopil ra~un. Strokovnjaki pra- vijo, da je do sedaj opravljenega `e okrog osemdeset odstotkov projektnega dela – no, morda je prav danes teh odstotkov `e ve~, upam! Na to stvar gledam skozi zelo pozitivna o~ala, saj nam bosta s tem prihranjeni marsikatera nepotrebna pot in marsikatera manjkajo~a ura. Prosti ~as? Hm, bolj malo ga je, ampak prav vedno se ga nekaj najde. Rad urejam stvari okoli hi{e – napaka, velika napaka v izjavi, `ena bo tole brala in bom imel v zvezi s tem doma dalj{i pogovor –, druga~e pa je precej {porta: dru`insko smu~amo, vsako zimo dopust v Kranjski Gori, poskusil sem tudi deskanje na snegu, in ~e mi ne bi {lo tako slabo, bi se nemara celo navdu{il. Smu~am sicer dobro, tole bordanje pa … nekako mi ne gre. Zraven je {e mali nogomet v ob~inski ligi, in {e kaj bi na{li. Poleti pa s priko- lico kamor koli na morje. ^e ti nekje ni v{e~, gre{ pa~ drugam. Ker pa se je `ena pred nekaj leti navdu{ila nad otokom Pagom, tisti »kamor koli drugam« v tem trenutku ne pride v po{tev. @enini tehtni besedi nasploh zaupam: pred kakimi petimi, {estimi leti sta sinova, danes oba `e srednje{olca, zahte- vala pisane pramene v laseh, kakr{ne imajo bojda vsi, in sta jih tudi dobila. »Zakaj pa ne {e ti?« so me vpra{ali. Tudi `ena je vpra{ala, in rekla, da imajo pri njih v slu`bi tudi zelo stari dedci rumene, vijoli~ne in {e druga~- ne lase. Prav, sem rekel. Kamor koli sem pozneje pri{el, v slu`bo ali med prijatelje, je prevladova- lo mnenje, da gre prav gotovo za nekak{no izgubljeno stavo. Pa ni {lo. [lo je za {tos. [tos, zakaj pa ne! Napi{eva ime v naslovu Alojz Jug ali Lojze Jug? Vsekakor Lojze. Tako imam napisano tudi v rojstnem listu in na osebni izkaznici. Se pravi, sem uradni Lojze! Tako gre to! SŽ so ljudje Vi{nja Gora 19 Gostujo~e pero dr. Janez Novak Revija Slovenskih `eleznic junij 2005 Na izlet z vlakom Iz Borovnice skozi Pekel in ~ez Pokoji{~e v Verd Menda te`ko naredimo bolj raznolik izlet kot ta, ko z dolgo hojo pove`emo `elezni{ki postaji Borovnica in Verd. Zanala{~ stopimo skozi Pekel, ki je kljub imenu zelo osve`ilne narave, se nato sprehodimo po visoki planoti v okolici Pokoji{~a ter se spustimo nazaj proti ni`inam. Prav na njihovem robu, nedale~ od glavne smeri na{ega izleta, je pri izvirih Bistre nekdanja kartuzija, v kateri menda lahko postanemo vsaj pol dneva, saj so zbirke Tehni{kega muzeja Slovenije ve~ kakor zanimive za ogled. Za name~ek malodane ves ~as hodimo naravnost skozi Evropo. No, po evropski pe{poti E7, ki skozi Slovenijo dr`i od So~e do Mure, od Robi~a do Hodo{a, in nas morda navdihne za dalj{e pohodni{ke podvige na njej. Z `. p. Borovnica gremo po cesti ~ez Borovni{~ico in naravnost, mimo edinega preostalega ste- bra borovni{kega viadukta, kjer zavijemo po cesti levo, smerokaz Pekel 4,7. Zatem na razcepu pri kapeli desno v smeri Brezovice pri Borovnici in Pekla. Mimo pekarne v Dra`ico, za podvozom pod `elezni{ko progo desno, po cesti skozi Ohonico proti Peklu. Pri gosti{~u Pekel (odprto je vsak dan, razen ponedeljka in torka, od 12.00 do 22.00, v nedeljo in praznik do 18.00) se za~enja pot skozi slikovito sotesko. Nad 3. slapom, ko se vzpnemo po strmih lesenih stopnicah in kovinskih lestvah, se kraj{a razli~ica poti odcepi desno gor, napis Pokoji{~e na skali, vendar gremo {e naprej po poti skozi sotesko, saj sicer ne vidimo 4. in 5. slapa Pekla. Pod 5. slapom stopimo ~ez potok in gremo po poti, smerokaz Pokoji{~e 1h, pre~no nad strugo in pridemo na pot, ki se je odce- pila nad 3. slapom. Po njej levo na gozdno cesto, kjer zavijemo desno. Pri odcepu za Ko`ljek naravnost do sre~anja s cesto s Pokoji{~a, kjer zavijemo desno in gremo po cesti v Pade` (na razcepu na za~etku vasi narav- nost) in naprej na Pokoji{~e. Iz Borovnice skozi Pekel hodimo do Pokoji{~a okrog 3 ure. V vasi na kri`i{~u za okrep- ~evalnico, ki je odprta ob koncu tedna, po cesti levo, prometni smerokaz Vrhnika. Na odcepu pri znaku za za~etek vasi Zavrh desno in skozi Zavrh. Pri hi{i {t. 6 desno, pri hi{i {t. 4 pa levo, mimo hleva, po poti med pa{niki na razgledni rob. Z njega ~ez travnike v gozd, po poti in nato po gozdni cesti navzdol. Po pribli`no eni uri hoje s Pokoji{~a pridemo do kri`i{~a z drugo gozdno cesto. ^e bi bila potreba, da se vrnemo nazaj v Borovnico, gremo po tej cesti desno v Laze pri Borovnici, kjer pri hi{i {t. 23 zavijemo desno na gozdno cesto in po njej pridemo v Borovnico; od kri`i{~a okoli tri- ~etrt ure hoje. Druga~e pa gremo ~ez cesto, ki dr`i proti Borovnici, in se po nasvetu smerokaza Bistra napotimo navzdol do razcepa. ^e ne gremo v Bistro, se dr`imo ceste naravnost, in pri smerokazu za Bistro, ki ka`e desno dol, zavijemo levo gor na vlako, na kateri kmalu sre~amo markacije. ^e gremo v Bistro, gremo po cesti desno dol. Ko se uravna, z nje zavijemo desno na stezo, po kateri se spustimo do `elezni{ke proge, jo pre~kamo in kmalu pridemo do stolpa nekda- njega obzidja. Tik za njim desno, skozi prehod v zidu navzdol v grad Bistra. Od kri`i{~a gozdnih cest 30 minut hoje. V gradu z ve~ zbirkami domuje Tehni{ki muzej Slovenije, ki je odprt vsak dan, razen ponedelj- ka, od 8.00 do 16.00, v soboto od 8.00 do 17.00, v nedeljo in praznik od 10.00 do 18.00. V gradu je dnevni bar, ki je odprt vsak dan, razen ponedeljka, nasproti vhoda v muzej pa gostil- na, odprta vse dni v tednu. Iz Bistre se vrnemo po isti poti do gozdne ceste, s katere smo prej zavili na stezo navzdol. Po cesti kakih 10 metrov levo in desno gor, skozi nekoliko zara{~en pre- hod ob robu gozda za zgornjo gozdno cesto. Tu smerna pu{~ica ka`e levo, vendar je namenjena vsem, ki hodijo v obratni smeri z Verda in ne gredo v Bistro. Zato gremo ~ez cesto in po vlaki nav- zgor, sprva neozna~eno, pa vse- eno prav. Kmalu zatem, ko spet zagledamo markacije, gremo na razcepu levo, to je {e kar narav- nost in vztrajno navzgor. Vi{je smo pozorni na kar vidno ozna- ~en odcep desno, po katerem po vse bolj uravnanem gozdu brez ve~jih orientacijskih zapletov pridemo na gozdno cesto. Po njej naprej, sprva po ravnem in nato ~edalje bolj navzdol. Ko pri- demo mimo zapornice na drugo gozdno cesto, gremo po njej levo in pridemo na {ir{o cesto, ki dr`i z Verda na Pokoji{~e. Po njej v ve~ ovinkih sestopimo do podvoza pod `elezni{ko progo, pri katerem gremo naravnost na `. p. Verd. Iz Bistre 1 uro in 30 minut hoje. Skupaj okrog 6 ur hoje, brez obiska Bistre pa pol ure hoje manj. Izletni{ka karta Notranjski kras (1 : 50.000). Reportaža D rio Cortese ij l i l i j ij V Peklu sre~amo pet slapov, pri katerih si privo{~imo osve`ilne postanke. Visok pogled z roba pod malim Trebelnikom na Borovnico in Ljubljansko barje. STANE DOLANC PISATE- JICA IN IGRALKA MUCK RIMSKI BOG LJUBEZNI ROMULOV BRAT DVOJ^EK IZRAELSKA LJUDSKA SKUPŠ^INA OSREDNJI PROSTOR RIM. HIŠE, ATRIUM avtor VINKO KORENT KOZJE PARJENJE RAJKO LOŽAR ZEVSOVA MATI RUMENA KITAJSKA VRTNICA GR. MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA ŽENSKA, KI SKRBI ZA RED IN DISCIPLINO ZA^ETNIK RODU PRVINA ORODJE, KI SE VSTAVI V REZKALNIK KRONO- METER ZGOD. PO- KRAJINA V FRANCIJI KRSTA OBER SL. SLIKAR (ALBERT) MAJHNO SIDRO ZIDNA OBLOGA IZ MALTE NADIA COMANECI ZAPRTJE PROSTORA Z ZIDA- NJEM DELOVNI SESTANEK POBUDNIK JOVAN (KRAJŠE) TRGOVEC NA DROBNO VODNA PREGRADA IGOR TORKAR INDUSTR. RASTLINA KOŽAC ML. KOZLI^EV KANADSKI JELEN TINA KRIŽAN Š^INKAVEC JAKA ? ANAR- HISTA (burka) PISATELJ FLISAR BENETKE (IT.) KOMIK CAREY risba KIH TEKO^A SESTAVINA TELESNIH TEKO^IN PORJA- VITEV TRAVNIŠKA SOLATA CIRKUŠKO TELOVADNO ORODJE OSNOVNO VODILNO NA^ELO FR. UTOP. SOCIALIST ALEK- SANDRA ZMRZNJE- NA VODA RTV ODDAJA IT. SLIKAR (GUIDO) RUDI ŠELIGO SLIKAR SOVRE ŽELATINA IZ ALG ZA POLTON ZVIŠAN TON "c" FILIPINSKO JEZERO (ANAGRAM LATA) TVORBA V PANJU OTAJANA ZRNATA ZG. PLAST SNEGA INKOVSKI SON^NI BOG KATJA TRATNIK FILIPINSKI OGNJENIK ERBIJ MAJ (ZASTAR.) DOPOL- NILNI POSEVEK BREZ- BOŽEC DEGENE- RATIVNA BOLEZEN SKLEPOV Slikovna kri`anka Re {i tev kri ̀ an ke iz prej{ nje Nove pro ge (vo do rav no): k`, rp, borovka, ervina, obelisk, moabit, kibicer, ogrica, lek, norne, som, aca, opat, la, zr, nanos, sr{en, anton, lineal, javsk, asistent, elita, tla, par, zid, rov, ~veka, ip, {akal, drim, tisk, sladko, t~, ecarte, dravlje, valter, ostanek. Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani