Leto LXXn, St. 130 - PoItalM platen 9 fotortti — Dl« ForifeblSr Bar SezaUt Preis - Cena L 1 Oredalltva i oprava, Ljubljana, Kopitarjeva i. Telefon IIMU—«004. UaeeAna aaroinlua 19 Ui, aa Imo-sematva «« lil, - Cek. raV Ljub. liana lO.GiC u naroiuln« t> 10.19« ta tneerat«, • liklJuCno aaatopetva (a »fflaae U I Uit J« 1> tnozematvai OP) H. A, U liano. Bokopl.oi aa t r a J a m a. lUNll tM4<» 16 PETEK Schlacht in der Normandie streh! dem Hohepunkf zu Besonders sclnvere blutige Verluste des Feindes — Heereskiislenbatterien beschadigten Krcuzcr und Zerstorer — In den ersten zehn Tagen 400 Panzer und iiber 1000 Flugzeuge vernichtet — 13 Kriegsschifle und 23 Fracht- und Transportschiffe versenkt — 29 Kriegsschifle und 58 Handels-und Transportschifie schwer beschadigt DNB Aus dem Fiihrerhauptquarticr, 15. Juni. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bckannt: Die Schlacht in der Normandie steigert sich von Tag zu Tag in ihrer Heftigkeit. Nachdem es dem Feind in den ersten Tagen der Invasion darauf angekommen war, an der Kiiste iesten Fuss zu iassen, versueht er nun, nach allen Seiten seinen Briickenkopf zu er-weitern. Unter den Salven sehv/erster Schiffsgeschiitze, laufenden Luitangrifien und unter dem Einsatz neu herangefiihr-ter Infantejie- und PanzerkriiUe auf beiden Seiten strebt die Schlacht ihrem Hohepunkt zu. Am gestrigen Tage entwickelten sich besonders im Raum um T i 11 y , C a u -m o n t und siidwestlich B a 11 e r o y hef-tige Kampfe, in deren Vcrlauf zahlreiche feindliche Panzer abgeschossen wurden. Der Feind halle besonders schwere blutige Verluste. Unsere Truppen behaupte-ten iiberall ihre Stellungen. Oestlich Caumont nahmen eigene Panzerverbande mehrere zah verteidigte Ortschaften. Feindliche Fallschirmjager, die nordostlich S t. L o hinter unserer Front ab-gesprungen waren, wurden vernichtet. Nur im Raum wcstlicb uud niirdlich S t e. re - -"lise hnnnte der Feind gc-ringen Gelandegevvinn erziclen. In der vergangenen Nacht wurdcn durch Angriife starker Kampfflieger-verbande vierzehn Transportschifie mit 101.000 BRT und zvvei Zerstorer durch Bomben- und Torpedotreffer entwcder versenkt oder schvver beschadigt. Hierbei zeichnete sich eine Kampf-fliegergruppe unter Major Thomscn besonders aus. Im Vcrlauf eines harten Nachtgefechts unserer Marineraumboote mit einem von fiinf Zerstorern gesicherten feindlichen Kreuzerverband siidwestlich der Insel J e r s e y vvurde ein Zerstorer in Brand geschossea. Ein eigenes Boot ging dabei verloren. Heereskiistenbattcrien beschossen vor der Orne-Miindung einen von einen schvveren Kreuzer und Zerstorern gesicherten Landungsverband und beschadigten den Kreuzer sowie einen Zerstorer. Der Vcrband vvurde zer-sprengt. Vor der Nordkiiste der Halb-insel Cherbourg erzielten unsere Kiistenbattericn auf weiteren Sehiffen Treffer. Zcrstorergruppen und Schnellboote vvurden zum Abdrchen gczvvungcn. Die Harte der Kampfe und die bei-spielhafte Haltung unserer Truppen aller Wehrmachtteile zeigt sich in den bis jetzt erzielten Eriolgsz&hlen. In den ersten zehn Tagen des feindlichen Invasionsangriffs haben unsere Truppen iiber 400 feindliche Panzer und iiber tausend Flugzeuge vernichtet. Nicht cingerechnet sind die zahlreichen Panzer, Geschiitzc Und schvveren Walfen aller Art, die bei Angriffen von Einhei-ten der Kriegsmarine und der Luftvvalle gegen die feindliche Landungsflotte un-tergingen. Insgesamt versenkten Luftvvaffe, Kriegsmarine sovvie Heeres- und Marinekiislen-battcrien seit Bcginn der Invasion zwei Krcuzcr, ncun Zerstorer, zvvei Schnellboote, 23 Fracht- und Transportschiffe mit 131.400 BRT sovvie zwolf Panzerlan-dungsschiffe mit 18.300 BRT. Ausserdem vvurden durch Torpedo-, Bombeu- und Artillerietreffer zvvei schvvere Kreuzer, drei vveitere Kreuzer, sechzehn Zerstorer, acht Schnellboote, 58 Handels- und Transportschiffe mit 235.000 BRT, zvvei Landungsfahrzeuge mit 4000 BRT und ein Dampfer mittlerer Grosse schvver beschadigt. Die Verluste des Feindes an Kriegs- und Landungsschifien durch Mi-nentreller erhohen diese Zahlen vvesen-tlich. Die blutigen Verluste des Feindes, insbesondere an seinen Eliteverbanden, den Luftlandedivisionen, betragen ein Viclfaches unserer eigenen. An der italienischen Front halt der starke feindliche Druck beiderSeits des Bolsena-Sees unvermindert an. Unsere schvvcr ringenden Truppen leiste-ten auch gestern dem Feind erbitterten \Viderstand, konnten jedoeh schlicsslich nicht verhindern, dass der Feind nach Norden Boden gcvvann. Erneute feindliche Angriffe nordlich und nordvvestlich des Sees vvurden abgcvvicsen. Die Kampfe gchcn vveiter. Aus dem Osten werden keine be-sonderen Ereignisse gemeldet. Im hohen Norden wurden im L o u h i - und Kandalakscha. Abschnitt mehrere starke Vorslosse der Bo)schewisten abgevviesen. Unterseeboote versenkten im S c h w a r-z e n M e e r zvvei sowjetische Kanonen-boote und einen Seeschlepper. Nordamerikanisehe Bomberverbande griffen gestern das Stadtgebiet von B u -dapest an. Durch ungarisehe und deutsche Luftverteidigungskriifte wurden 18 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Einzelne britisehe Flugzeuge vvarfen fn der vergangenen Nacht Bomben im rhciuisch-vvestfalfschen Raum. Deutsche Kampfflugzeuge griffen Eir.-zelziele in Siidostengland an. Praznik \k ciljev Bitka v Normandiji sc bliža vrhuncu Posebno težke krvne izgube sovražnika — Obalne baterije vojske so poškodovale križarke in rušilce — V prvih desetih dneh je bilo uničenih 400 oklepnikov in preko 1C00 letal — 13 vojnih ladij ter 23 tovornih in prevoznih ladij potopljenih — 29 vojnih ladij ter 58 trgovskih ter prevoznih ladij težko poškodovanih Fiihrerjcv glavni stan, 15. juni jn. i)NB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Bitka v Normandiji postaja iz dneva v dan bolj srdita. Sovražnik, ki je v prvih dneli invazije stremel, da pride na obalo, poskuša sedaj, da bi na vse strani razširil svoje predmo-stje. Med salvami najtežjih ladijskih topov, trajnimi letalskimi napadi in z uporabo novo dovedenih 'pehotnih in oklcpniških sil nn obeh straneh, se približuje bitka svojemu višku. Včeraj so se predvsem na področju okrog Tillyja, Caumonta in jugozahodno od B a 11 e r o y a razvili siloviti boji, m.ed katerimi smo uničili številne sovražne oklepnike. Sovražnik je imel posebno težke krvne izgube. Naše čete s o povsod obdržale svoje postojanke. Vzhodno od Cnumonta so lastni oklepniški oddelki zavzeli več žilavo hranjenih krajev. Uničili smo sovražne padalce, ki so odskočili severovzhodno od S t. Loju za našimi črtami. Le na področju zahodno in severno od Ste. Mere E g 1 i se je sovražniku uspelo pridobiti nekaj ozem- '"'"V pretekli noči je bilo zaradi napadov močnih oddelkov borbenih letal z bombnimi zadetki ter torpedi potopljenih ali težko poškodovanih 14 transportnih ladij s skupno 101.000 tonami ter dva rušilen. Pri tem se je posebno izkazal ncK oddelek bojnih letalcev pod vodstvom majorja Thomscna. V teku neke trde nočne borbe jugovzhodno od otoka J e r s e y so zažgali naši iskalci min v boju z nekim sovražnim oddelkom kri/.urk, ki je bil zaščiten s petimi ru-šilci, nek sovražnikov rušilec. Pri tem smo'izgubili en nnš čoln. Obalne baterije vojske so obstreljevale pred izlivom reke Orne nek izkrcevnlni oddelek, zaščiten s težko križarko in rušilci ter pri tein poškodovali križniko ter nek rnšilec. Oddelek je bil razpršen. Pred severno obalo polotoka C h e r b o n r g so naše obalne baterije v polno zndelc nadalj- nje ladje. Oddelki rušilcev ter hifri čolni so bili prisiljeni k umiku. Ostrina bojev iu vzorno zadržanje naših čet vseh delov vojske se zrcalita v doslej doseženih podatkih o uspehu. V prvih desetih dneh sovražnikovega invozijskega napada so uničile naše čefe preko 400 sovražnikovih oklepnikov ter preko 1(100 letal. Pri tem niso vračunani številni oklepniki, topovi ter težko orožje vseh vrst, ki so bili potopljeni pri napadih edinic naše vojne mornarice ter letalstva proti sovražni-kovi izkrccvnlni mornarici. Skupno so potopili letalstvo, vojna mornarica ter obalno baterijo vojske in mornarico od pričetka invazije dve kri-žarki, t) rušilcev, 2 hitra bojna čolna, 23 tovornih ter prevoznih ladij s 131.4011 tonami ter 12 oklcpniških izkrcevalnili ladij z 13.300 tonami. Razen tega sta bili z bombnimi, torpednimi ter topniškimi zadetki težko poškodovani dve težki križarki, tri nadaljnjo križarke, 16 rušilcev, 8 hitrih bojnih čolnov. 58 trgovskih in transportnih ladij z 235.000 tonami, 2 izkrcevalni ladji s 4000 tonami ter 1 parnik srednje velikosti. Sovražne izgubo na vojnih in izkrcevalnih ladjah vsled minskih zadetkov pa zelo zvišujejo to številke. Krvno sovražnikove izgube, posebno njegovih elitnih oddelkov ter divizij pripeljanih z letali so mnogokrat višjo od naših lastnih izgub. Na italijanskem bojišču so nadaljuje močan sovražnikov pritisk na obeh straneh jezera B o 1 s c n a. Naše težko boreče četo so tudi včeraj nudile sovražniku zagrizen odpor, vendar končno niso moglo preprečiti, da ne bi sovražnik pridobil nekaj ozemlja proti scvcrn. Ponovni sovražni napadi severno ter severnozahodno od jezera so bili odbiti. Boji se nadaljujejo. Z vzhoda no poročajo ničesar posebnega. Na visokem severu so bili na odseku L o u h i ter K a n d a 1 a k š a odhiti močnejši boljševiški sunki. Podmornice so potopilo v () r n c in morju dva sovjetska topniška čolna ter nek vlačilce. Berlin, 15. junija. Vojni poročevalec DNB-ja na zapadu Aleks Schmalfuss javlja: Pretekel je že več kot teden od pričetka invazije. Vsled tega sem šel na poveljništvo nemških čet na zapadu, ki jim poveljuje maršal Gort von llund* stedt, da bi izvedel, kako tamkaj gledajo na položaj. Poudarili moram, da je vrhovni poveljnik s potekom dogodkov popolnoma zadovoljen. Z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da sovražne invazij-ske čete nikjer niso mogle doseči določenih ciljev ter da zlasti na onem delu predmostja, ki ga drže Amerikanci, niso doslej dosegle niti tega, kar je bilo določeno za prvi dan invazije. Vse to izhaja iz dobro utemeljenih izjav raznih ujetnikov. Na taktičnih zemljevidih, ki sem jih videl v glavnem i>ov$ljstvu, se kopičijo znaki o premikanjih sovražnika in o njegovi sestavi in pa seveda tudi o dovajanju nemških rezerv. Sedaj vedo s sigurnostjo, da je bilo izkrcanih j>opol-noma ali vsaj večinoma, najmanj lo, verjetno pa 2U britanskih in ameriških divizij. Del teh sil je bil že pri obeh prvih valovih uničen ali močno zbit. K uničenim divizijam spadata 82. ameriška in 6 angleška z letali izkrcana divizija, dočim je imela 101. ameriška divizija izredno močne izgube. V prvem tednu invazije je bilo iz boja Izločenih 300 sovražnih oklepnikov. Število človeških izgub lahko le cenimo. Toda številka 85.000 bi bila preje prenizka kot previsoka. Nemci stalno dovažajo rezerve, tako da nas odločilni lioji še čakajo. Iver l>o verjetno, da je sovražnik porabil že dobro tretjino svojega invazijskega potenciala —, pri divizijah, ki jih izkrcuje iz zraka, pa celo že polovico — gledajo v glavnem poveljstvu maršala von Itund-stedta na bodoče dogodke s tem večjim mirom, zlasti še, ker so Angleži uporabili že skoraj vse, Američani pa večino onih čel, ki razpolagajo z vojnimi izkušnjami, predvsem glede operacij amfibij-skega značaja. Berlin. Šef medtem žc slavne mornariške baterije Marcoui, nadporočuik Ohmsen je prejel viteški križec. Berlin. 1'ri Montcbourgu so izvedle nemške čete 13. juniju odločne protiua-pade ter pregnale Amcrikance iz njihovih postojank. Nemci so zbotjšali svoje postojanko južno od cesto Montebourg— Ouinevillo ter preprečili vzhodno od tod nadaljnje prodiranje Amerikancev v dolini Meredet. Stockholm. Časnikar Roger Greenc poroča o sprejemu migloameriških čet v Franciji naslednje: Francozi niso z veseljem sprejeli angloameriških vojakov, ampak so le nemo iu ravnodušno opazovali umazano in prepoteno Angleže, ki so se premikali skozi kraje. Berlin. Iz Montehourga, južno od Clier-bourga na polotoku Cotenlin, poročajo naslednje: Kmalu po pristanku zavezniških čet na vzhodnem delu polotoka Co-tentin so se pričele valiti 6kozi mesto dolge kolone ujetnikov. To so bili ostanki 'neke ameriške divizije, ki se je kot prva izkrcala ob obali. Prebivalci tega mesta so spremljali pohod teh ujetnikov z veliko jezo in nejevoljo, jih psovali ter opljuvali, tako da so jih morali zaščititi nemški vojaki. — Ljudje pač vedo, kako so anglosaški teroristi divjali proti Francozom. bivšim zaveznikom. Berlin. 14. jun. V zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek so napadli Britanci in Kanadčani na vzhodni obali reke Orne severni rob mesta Breville. Zaradi valovitega, močno obraščenega ter zaradi te- Sevcrnoameriški bombniški oddelki sn napadli včeraj mestno področje B liri i in p e š t c. Madžarsko ter nemške zračne obrambne sile so sestrelilo 18 sovražnikovih letal. Posamezna britanska Iclala so odvrgla v pretekli noči bombe v rensko-w c s t f a I s k e m področju. Nemška bojna letala so napadla posamezno cilje v jugovzhodni Angliji. Finsko vojno poročilo Helsinki, 15. junija. Finsko vojno poročilo dne 15. junija javlja: Na K a r e I i j s k i ožini sc nadaljujejo z vso silo sovražnikovi napadi. Pritisk jo najhujši pri K u u t c r s c j k i, K i v c n n a p i in S i i r a n m ii k i j u. Pri Kuutcrsclki jo uspelo sovražniku, da jc vdrl v finske postojanke. Pri Kivtnnapi in Siiranmiikijii so naSo četo zapleteno v neprestane borbe, v'katerih pa so sovražnikov napad, ki ca podpirajo močne oklepniške in letalsko sile, odbile s pomembnimi izgubami. 1!) sovražnikovih oklepnikov smo uničili. Na A u n u š k i o ž in i smo odbili na dveh mestih sovražnikove oddelke v jakosti čet. Z ostalih odsekov kopnega bojišča no javljajo nič posebnega. Na zapadneni delu K a r c 1 i j s k e oži ne* so naši bombniki včeraj napadli sovražnikovo oklepnike in koncentracije njegovih sil. Sovražnikovo letalsko delovanje nad Karclijsko ožino jo bilo zelo živahno ter jo bilo naperjeno tako proti bojni črti, kot proti zaledju. Kakih 150 sovražnikovih letal jc v pretekli noči napadlo V i i p u r i. Civilno prebivalstvo jo utrpelo izgube. Nastala jc tvnrna škoda. Pri letalskih bojih so sestrelili nnši lovi in topništvo 4 opazovalne halone in 36 sovražnikovih letal, med njimi 17 bojnih letal. I I lovcev in 5 bombnikov. Med 0. in 14. junijem je sestrelilo naše letalstvo skupno 121 letal. ga nepreglednega ozemlja se je posrečilo sovražnim četam, da so prispele tik do naših postojank. Naši grenadirji, ki so pričakovali napad, so pustili sovražnika v neposredno bližino, tako da so ga lahko obmetavali z granatami. Istočasno so iz neposredne bližine odprli na sovražnika močan ogenj. Strojnice, ki so streljale iz vseh grmov, dreves ter vsakovrstnega grmičevja, so žele krvavo žetev. Ves prostor na vzhodnem robu tega mesteca je bil izpolnjen s padlimi Britanci in Kanadčani, ki so vsi pripadali četam, pripeljanimi z letali. Berlin. V prvem tednu invazije «o Angloamerikanci vkljub podpori napada z močnimi bombniškimi oddelki utrpeli izgube, ki so po niihovih lastnih priznanjih doleko prekosile najhujša predvidevanja. Vkljub vsem zavarovalnim ukrepom so nemško letalstvo, vojna mornarica in obalne baterije izločile okrog ^O prevoznih in velikih izkrcevalnih ladij ler 50 vojnih ladij. Skoraj polovica teli enot jc bi'a potopljena, ostale pa so bile tako težko poškodovane, da zaenkrat nc bodo več sposobne za uporabo. Poleg tega so uničili Nemci več sto izkrcevalnih čolnov. V boju proti sovražnikovim letalskim jatam so uničili lovci in protiletalsko topništvo doslej preko 550 letal in več sto tovornih jadralnih letal. Uničeni so bili močni oddelki padalcev, tako da je bil sovražnik prisiljen uporabili nove oddelke. Še huje ga je zadela obalna obramba. Pred obalo so bili v njenem ognju uničeni številni polki. Berlin. V nasprotju s trditvami Britancev, ki so jih večkrat razširili tekom zadnjih dveh dni, so z nemške strani stalno poudarjali, da se kraja Tilly sur Seulles in Troan, 13 km vzhodno od Caeno, še vedno nahajata v nemških rokah. Sedaj so bili tudi v glavnem ktanu zavezniških invazijskih čet prisiljeni, da so popravili dosedanje napačne vesti. Britanski radio ie izjavil v svoii oddaii dne 15 junija ob 025 uri, da se »Tilly in Troan ne nahajata več v zavezniških rokah« K temu pripominjajo z nemške strani, da se oba kraja v zavezniških rokah sploh nikdar nista nahajala. Berlin. Na jugu polotoka Cotentin ležeče majhno mesto Vire ro angloameri-ška letala dne 6 |unija močno bombardirala. V nekaj minutah so izpremenile bombe najtežjega kalibra večino kraja v ruševine, poj katerimi leži pokopanih 2 do 6 tisoč prebivalcev. — Ni čudno, da potem Francozi sprejemajo Anglosase s prezirom in odporom. Nemški liilri čolni Beril, 14. junija. londonski dopisnik časopisa ».Neue /iiriclie Zeitung« poroča: »Zavezniki so v bojih na invazij-skem področju stalno ogroženi /uradi sovražnih napadov ler zaradi viharjev v Kanalu. Nemška vojna mornarica poskuša prodreti v sovražne spremljave in to z izredno okretnimi hitrimi čolni, ki leže ni/ko v vodi ler l»r/e / izredno hitrostjo. I i oddelki nemških hitrih čolnov so izredno nevarni /a sovrn/iie tovorne ladje. Ze večkrat mi ti nemški hitri čolni v varstvu noči in megle močno napadli zave/niške spremljave. Pri tem so se razvili ogorčeni boji med lomi letečimi napadali i ter /av e/niškimi križarkami. NezMjiua hrabrost umikih cel v 5?a!iii d J Iluda vročina vpliva na potek bojev Berlin, 15. junija Na italijanskem bojišču je tudi 13. junija bilo težišče bojev na zapadnem krilu nud Tibcro in morjem. Vc6 dan so severnaameriški in kanadski pehotni in oklepniški oddelki napadali ob obeh straneh Bolsenskega jezera. V hudih bojih, ki jih je delala še težje velika vročina in ki so se bili na razoranem gorskem ozemlju, so nemške čete odbile sovražnikov naval. Sovražnika, ki je po 15 b.-ezuspešnih ropadih končno le vdrl v nemške črte pri Man-cianu, so Nemci zgrabili a protisunki z zapada, severa in severovzhoda ter ga vrgli nazaj. Ob obali in lik zahodno ter vzhodno od Bolsenskega jezera jc sovražniku uspelo, da je nekoliko odrinil nemške oddelke, ni pa mogel doseči nikakih nadaljnjih vdorov Vkljub svojim obrambnim uspehom so se nemške čete v noči na sredo odmaknile za nekaj kilometrov proti severu. Zelo težke izgube je imel nasprotnik ob Tiberi, kjer pa vklpib vsem naporom ni mogel zasesti niti metru zeralie. Tukaj je več nemških oddelkov, ki jih |c omenilo vojno poročilo z dne 14. t. m. in ki so že od pričetka sovražnikove ofenzive neprestano v boju, dokazalo, da ni izgubilo prav nič svoje bojne moči. t Vzhodno od Tibere je pr:šlo v Apc-ninih in pa ob jadranski obali le do nepomembnega puškarjenja. Sovražnik sledi tamkaj odmikajočim se nemškim četem, nc da bi jih poizkušal pri tem molili. Ogromni dobički vojnih hujskačev Stockholm, 15. iun. »Wallstrect dela iz invazije velikanski trgovski posel,« pravi neko nevtralno poročilo o velikem naraščanju tečajev na newyorški in na čikaški borzi. Po poročilih z Wallstrecta je to naraščanje doseglo v torek svoj višek. Na newyorški borzi so se odigrali dogodki, ki jih že leta ne pomnijo. Njenih članov sc je polastila prava poslovna mrzlica. Okrog 2 milijona delnic je v enem dnevu izmenjalo lastnika. Papirji vseh važnejših industrij so šli neprestano v višino. Razni liudje so napravili ogromne dobičke. 2id'e so pri tem seveda največ zaslužili. Plutokrati so vojno začeli zato, da bi čim več zaslužili. Izgube tolovajev Berlin, 14. junija. Nemške čete so prizadejale v izredno težavnem gorskem ozemlju na grško-albanskein mejnem področju pri Korfa-Tepelene komunističnim oddelkom zelo težke izgube. V času od 5. do 10. junija so izgubili tolovaji na tem področju 545 mrtvili ter mnogo ujetnikov. Zaplenjena sla bila dva proti-oklepniška topova. 12 metalcev granat ter večje število drugega orožja in streliva. Netočna ameriška novica Stockholm. Švedski uradni' krogi izjavljajo, da je netočna Reuterjevn vest, češ da je prišlo do sporazuma med ameriškimi in švedskimi tvrdkami, zaradi katerega naj bi se ustavil izvoz krogljič-nih težajev v Nemčijo. Alžirska laž Berlin. Nemško vojaško vodstvo sporoča, da je lažniva vest radijske oddajne postaje v Alžiru, ki je dne 13. junija poročala, da so Nemci odpeljali i/. Kima vsa zdravila, ki so bila namenjena civilnemu prebivalstvu. Nasprotno je nemško vojaštvo stalno oskrbovalo prebivalstvo z zdravili ter jim nudilo zdravniško pomoč.ob priliki letalskih napadov. Berlin, 15 junija Na Karpatskem predgorju je prišlo 13. junija do živahnih krajevnih spopadov. Madžarske čete so izvršile dva uspešna sunka. Pet boljše-viških napadov pa so z izgubemi za sovražnika zavrnile. Jugovzhodno od Vitebska se je okrepilo boljševiško izvidniško in naskako-valno delovanje. Nekaj sovražnih sunkov se je ponesrečilo. Severno od Vitebska je uspel Sovjetom začasen krajevni vdor, ki je bil takoi očiščen. Lastno topništvo je z molilnim ognjem obstreljevalo sovražne pokrete in oskrbovalna pota. Se- verovzhodno od Vitebska se je okrepilo sovražno topniško delovanje. Jugozahodno od Nai ve ie nadaljeval sovražnik s svojim napadom V ponedeljek je pustil pred nemškimi postojankami 352 mrtvih ter je izgub.1 mnogo ujetnikov, topov in strojnic. Na Karelijski ožini so naleteli napadajoči boljševiki na odločen finski odpor. Sovjeti so imeli velike krvave izgube ter so izgubili 7 težkih oklepnikov in 11 letal. Tudi na Aunuški ožini je bilo odbitih več boljševiških napadov, njihov poizkus, da bi prekoračili Svvir, pa se je ponesrečil. iCl SO Zim Brezuspešni napori židovske propagande Stockholm, 14. junija. Iz poročila Ma-riniusa Chidsa za švedsko časopisje je razvidno, kako malo se strinjajo resnične prilike v Ameriki s poročili, ki jih prinaša od Rooscvelta plačano časopisje. Chidsu ni ničesar znanega o velikem in-vazijskem navdušenju, ki ie zajelo ''es ameriški narod, kakor jo to poročali židovski propagandni kričači bele l.iše. Chids ve le to, da je ameriški narod že do grla sit te vojne in si želi njenega čimprejšnjega konca. O skorajšnjem koncu vojne mu tudi stalno trobijo vladni krogi. Vendar kljub temu ni opaziti večjega napora delovnih sil, pač pa so ne- kateri delavci kratkomalo zapustili svoja delovna mesta ter šli domov, ker so hoteli končno vendarle zopet delati v svojem okolju. Delavci gledajo le na to, da bi si v slučaju konca voine pravočasno preskrbeli zap islenjc, da ne bi bili vojni brezposelni. Vse to kaže, kako neresnična je židovska propaganda, ki hoče prikazati Amerikance kot zelo navdušene za to vojno Amerikanci nimajo nobenega smisla za Roosevcltovo vojno, potem ko so spoznali/ do imajo od te voine dobiček le dolarski kapitalisti ter vosameznib Članov ter predlagati tozadevne rešitve odgovornem forumom in zahtevati poročila o njih izvedbi. Poleg tega pn bo kontrolna komisija vodila tudi na lastno pobudo pregled nad delovanjem Partijsko organizacije, ker se jI ho to zdelo potrebno. Sestav kontrolno komisije pri CK-KPS je sledeči: Sekretar: Pepca Kardelj, flan CK-KPS, Popit Franc-Jokl, Dekval Ada, Krivic Vladimir-Justin. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Za CK-KPS: Boris Kidrič, l, r. Kje so vse zasluge komunističnih komandirjev, politkomisarjev, inteudantov in vseh toh komunističnih »veljakov«. Za vse svoje delo bodo odgovarjali pred neko komisijo, k) jih bo sodila In seveda tudi obsodila, ako niso bili zadosti .►požrtvovalni«, Komunistična obsodba pa se navadno glasi: strel v tilnik. Kateri so tisti ljudje, ko so jim sedaj vsi komunistični veljaki odgovorni za svoje delo. Na prvem mestu je v tej komisiji sekretarka Pepa Kardelj, prav za prav Pepa Maček iz Sp. Zadobrove, priležnica Edvarda Kardelja, ki si le lako po svoji boljši polovici zagotovil, da bo delala komisija v »pravi«, to je Kardeljevi liniji V tej komisiji, ki bo izvajala čistko med komunisti je Dckvul Ada. ki jo (»znamo kot komunistko iz ljubljanske univerze. Stanovala je v Domu visokošoik, kjer je organizirala izrabilo komunistično delovanje. Krivic Vladimir je ludi znan komunist z ljubljanske univerze. Res je, da so vsi ti za komunizem delali žo prej, vendar »e bo gotovo marsikateremu polilkoniisarju in knki drugi visoki živini v OF za malo zdelo, da bodo njegovo delo pregledovali in oca-njali li ljudje in jih klicali na odgovore lu sodili, Toda taka je usoda vseh tistih, ki delajo za komunizem. Dokler so potrebni, se jih komunizem poslužuje, ko niso več potrebni, se jih znebi. Dokler komunistična partija kapitalistov še ne more pohiti, potrebuje pa njihov denar, se jim prilizuje, ko jih ne potrebuje več, jih likvidira. Dokler potrebuje Partija nekaj duhovniških sukenj, da z njimi vara ljudi, toliko časa prenaša tudi tistega, ki to duhovniško suknjo nosi na sebi. Ko ji za varanje maso «i treba več duhovniških tolarjev, pobije vse, ki so jih nosili, ludi tiste, ki jih je doslej razkazovala ljudem. Ista doslednost velja tudi za komuniste: dokler Partija ix>tre-buje njih delo, toliko časa 6e jih poslužuje, ko bi ji to delo utegnilo prinašati škodo, priredi čistke, in se vseh, ki niso več potrebni, znebi. In prvi znak, da se bližajo čistke, je kontrolna komisija, ki jih je komunistična partija na Slovenskem žo ustanovila. V/ Komunistični neuspehi v okolici Ljubljane v Ljubljana, 15. junija. Domobranci so v teb dneh napravili daljši pohod k sv. Katarini. Tam so odkrili taboriščo komunistov, v katerem je bilo več komunistov in ona koniu-nistka. Ujeli so komandanta in še enega komunista. Taborišče je bilo zelo dobro založeno z raznim materialom, ki so ga komunisti naropali po vaseh. Tako so domobranci zaplenili 80 kg masti, veliko 6vežega ln nasoljenega mesa, salame in slanino. Poleg toga je bila večja zaloga zdravil, ogromno papirja in knjig, nekaj pušk in municije. Domobranci niso mogli zaradi dežja vsega odnesti s seboj, zato so taborišče polili z bencinom in zažgali. nw"--*io"naasaBsi]nsi>naBca9«- Iz Gorico Ukradene hranilne knjižice. V S. Da- niele v Furlaniji 60 neki ženi ukradli iz njenega stanovanja tri hranilne knjižice, vredne 55.000 lir, nadalje 2iS00 lir v bankovcih in več srebrnega pribora tor hišne oprave. Požar uničil sviloprejke. V neki vasi v bližini Codroiipa jo v gospodarskem po slopju premožnega posestnika izbruhnil požar, ki se je naglo širil. Zgorelo je mnogo krme in mnogo kmečkega orodja, ki je bilo shranjeno v ropotarnici. Ogenj Je zajel tudi prostore, kjer so gojili sviloprejke, in je vic uničil, tilsodo cenijo na 150.000 lir. Max Metzger: fibnika potaja na Madagaskar je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«. Ootovo je šo nimate. Ob njej so boste odpočili. Pisana je prijetno in domače, iz nje diha vedrost in toplina. Takih knjig, da bi bile pisane 7.a mladino in odrasle, ni veliko. Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« pa bo res obojim všeč. Kupile jo. Ob njej boste imeli nekaj lepih ln vedrih ur. V noči od 9. do 10. junija je manjša skupina komunistov napadla domobransko postojanko v Zalogu._Komunlsti so prišli precej Blizu bunkerjev, nakar so izvedli napad s strojnicami in minome-tl. Domobranci pa so njihov napad z lahkoto odbili. Gospodarstvo Tržaški pokrajinski gospodarski svet je izgubil ob zadnjom zračnem napadu svojega tajnika in ravnatelja urada dr. Guaiticra Rubbio. Hrvatska zuncnla trgovina. Po najnovejših objavljenih statističnih podatkih je znašal lani uvoz na Hrvatsko 7.851.7 milij. kun, izvoz pa 4 915 5 milij. Pasivni saldo znaša "koli 2.9 milijarde kun, dočim je leta 1912 znašal 2.7 milijarde. Največ prometa gre za Nemčijo. Leta 1943 jc šlo od vsega inozemskega plačilnega prometa na promet z Nemčijo 90%, lela 1912 pa samo 73.3%. Nemški klirinški dolg Jugoslaviji je znašal leta 1941 73.1 milij. mark, od česar je Hrvatska prevzela 42%, t j. 32,5 milij. mark. Ta dolg je bil leta 1942 izravnan s pošiljal vami hrvatskih delavcev iz Nemčije. Hrvatske klirinške terjatve so znašale konec leta 1941 245 8, 1942 452.4 in 1943 1.741.2 milij .kun. To velja samo za redni promet, dočim se plačila za oborožene sile vodijo na posebnem računu. Aktivna trgovinska bilanca z Nemčijo je Hrvatski omogočila tudi znaten uvoz živil. Poleg tega je dobila Hrvatska pred 1941—1943 od Nemčije svobodne devize za nakup blaja, zlasti bombaža iz deviznih držav. Od zvišanja nemških uvoznih cen »em je prenehalo povišanje aktivnega klirinškega salda v rednem plačilnem prometu. Nemško-hrvatska gospodarska pogajanja. Z ozirom na bližnja hrvatsko-nem-ska gospodarska pogajanja je izdala zagrebška trgovinska zbornica okrožnico na svoje člane, da ji javijo svoje predloge in želje, ki naj bi se obravnavali na teh pogajanjih. Zahrbten koMnisiicisn mm v Sp. Idriji Sp Idrija, 14. iunija. Kronist i/ idrijskega kotla je moral v teh dneh zabeležiti nad vse žalosten dogodek, ki v žarki luči prikazuje zločinsko delovanje, brezsrčnost in skrajno pokvarjenost komunističnih divjakov v hribih. Dne 2. junija je bila po nedolžnem umorjena pri delu na polju (ne daleč od Sp. Idrije) dvajsetletna Marjetka (Manca) Mohorič, po domače Velikajnelova. Oče je z otroki spravljal delelio z njive domov. Mati, ki je opazila. c!a prihajajo komunisti, je izpred hiše zavpila možu in otrokom v svarilo. V delo zaverovani je niso slišali, zlasti Manca ne, ki je mirno naprej grabila. Komunisti so hoteli najbrž obkoliti vso družino in jo odpeljati, k«ir se jim pa ni posrečilo. Brezsrčni divjak se je približal skozi žito dekletu za hrbet ln jo iz razdalje desetih metrov ustrelil v tilnik, da je krogla izstopila visoko na čelu in 6e je dekle takoj mrtvo zgrudilo. Drugi so se na mah razbežali, oče je skočil v vodo, jo preplaval ln prestrašen pritekel v Spodnjo Idrijo. Naslednjo noč so lažni »osvoboditelji« zopet prišli in družino do golega izropali. Ta družina je bila zločincem v gozdovih trn v peti zaradi svoje verske in narodne zavednosti. Zato so io sklenili kratko-malo Iztrebiti in kot prva nainedolžnejša žrtev je morala pasti v najlepši življenj- ski dobi mirna, pridna in blaga hčerka Manca. Ljudje so jo prihajali kropit v velikih skupinah neprenehoma oba dni do pogreba kljub temu da so terenci naročili otrokom, naj kropivce zabeležijo. Pogreb je bil tako lep in veličasten, kakor ga Spodnja Idrija ni videla že dolga desetletja. Draga Manca, počivaj s'ndko v Bogu, ki je Ljubezen in Dobrota in prosi pri Njem za naše zaslepljene brate in sesti c, da bi tvoja po rr-dolžnen nn-;j«a ' j . priklicala nad Slovence maščevanja in pogube, marveč nam izpr uila milost pravega spoznanja in spreolvnjenja, nam vsem pa božje usmil|pnie In Izhod iz strahotnih zablod sedanjih čosovl Od družine Mohorič pa je urednižtvo prejelo: Vsem. ki so našo ljubljeno, tragično umrlo hčerko ki nam je bila v cvetu mladosti po zločinski komunistični roki iztrgana iz družinske skupnosti, prišli kropit, ji darovali cvetja in vencev in jo v obilnem številu spremljali na njeni poslednji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, cerkvenim pevcem ln vsem, ki so nam ob prebridki 'zgubi izrekli sožalje. Družina Molierič-Velikajnetova. Tisti, ki v svoji slepi vnemi pomagajo komunistom — in celo komunisti sami — niti ne vedo, kakšnega vraga si kličejo nnd glavo, ko pomogujo komunistični partiji do moči. Da bodo komunisti pobili vse one kapitaliste, kl jih sedaj podpirajo, to je jasno vsem, samo kapitalisti j ni h jo hlode na očeh; da se bodo komunisti ob prvi priliki znebili vseh zagrenjenih politikov, kl jim sedaj pomagajo, da bodo komunisti ob času pobili vse duhovnike, to ve vsakdo, ki je prebral opis vsaj eno izmed komunističnih revolucij, k| so jih priredili v zadnjih desetletjih. Snnio pravi komunisti morda še ne vedo, da ima partija tudi zanje pripravljena grenka »zdravila« — kontrolne komisije, ki naj med komunisti izvajajo — »čistke«. Toda kontrolne komisije in »čistke« spadajo prav tako k programu za komunistično revolucijo kot neumni kapitalisti, izgubljeni duhovniki, insce-nirani sodni proresi In skupni grobovi s tisoči poklanlh žrtev. aBBaBBagssaaaauBaaBaaBaaaaB Iz Trata Svečan pogreb žrtev letalskega napada. Pogrob nesrečnikov, ki so postali žrtev strahovalnega letalskega napada zadnjo soboto, je izpričal, kako vse mesto globoko sočustvuje z žrtvami in njihovimi družinami in kako obsoja brezsrčni način sovražnikovega vojskovanja. Nepregledne množice občinstva so se od vseh strani stekale na pokopališče pri Sv. Ani, kjer so stotine nedolžnih žrtev čakale na zadnjo pot. Na zaokroženem prostoru pred mrtvašnico so bile v treh dolgih vrstah postavljene krste z mrtveci. Okrog vsake so se zbrali žalujoči svojci, med njimi mnogi ranjenci, vsi obvezani in prepadeni od strahote, ki so jo preživeli. Okrog in okrog je bilo nešteto vencev in šopkov. Med venci jih je bilo veliko, ki so jih poslali predstavniki najvišjih civilnih in vojaških oblaslev, med njimi venca Duceja In Vrhovnega komisarja Ob potih in pol se je začel pomikati žalni sprevod. Vodil ga je tržaški škof Santfn, obdan od tržaškega stolnega kapitlja In vseh mestnih župnikov. — Za zgodovinskim mestnim pra|>orom so korakali zastopniki vseh civilnih In vojaških uradov, na želu s prefektom In nemškim svetovalcem. Na obeh straneh elavnega vhoda je stala več lisočglava množica, ki je v nemi žalosti in s solzami v očeh sledila cerkvenim obredom, ki jih jo izvršil ikof Santfn. Pred blagoslovitvijo so se od rajnkih poslovili v toplih besedah tržaški župan, pokrajinski kotni-,i in škof Santln, kl je ostro obsodil divjaštvo sovražnikov. Ko se je spomnil porušene cerkve Matere Milosti (Ma-donna delle firnzie v ulici Hosseltl) in pripomnil, da je hotela tudi nebeška Mati delili usodo svojih vernikov, je vso ogromno množico pretreslo ginjeno ihtenje. Še preden je bil pogreb teh nesrečnikov končan, so dospele na pokopališče številne krste z novimi mrtveci, ki so bili pravkar odkopani izpod ruševin. Skof je pokopal tudi te žrtve in znova tolažil množico. Med onimi, ki so našli smrt pri sobotnem letalskem napadu, je bilo tudi več nesrečnikov iz tržaške okolice. Te so odpeljali v domače župnije. One žrtve, ki so pripadale družinam z lastnimi grobnicami, so prenesli k večnemu počitku k njihovim družinam. Za vse žrtve, ki v torek, 13. junija še niso bile pokopane, je bil pogreb v sredo, 14. junija ob 8 zjutraj. Brnnitelj Trsta — osemdesetletnik. Dne 6. junija je v Bratislavi praznoval svoj osemdeseti rojstni dan častni predsednik nemških bojevnikov na Slovaškem infanterijski general Jurij pl. Scharitzer. Slavljenec je bil odličen poveljnik v zadnji svetovni vojni. Priboril si je velik sloves v soških bitkah in je bil dvakrat odlikovan z redom Marije Terezije, kor je zmagovito brantl Trst. Dovoljenje zn bivanje v Trstu. Tržaški prefekt ponovno opozarja, da morajo vse osebe, ki pridejo od zunaj v mesto in hočejo ostati tu preko sedem dni, vložiti pismeno prošnjo za bivanje. Prestopki bodo kaznovani z globami do 20.000 lir ln z zaporom do treh mesecev. S 4o zvijačo so hoteli vojaški krogi preprečiti, da bi se prostozidarska miselnost razpasla in vkoreninila v francoski vojski. Nekatere točke obtožbe pro.ti Dreyfusu so bile sploh sporne, ludi črke pisave se s pisavo podtaknjenega nii-ma niso ujemale. Prič ni lilo nikakršnih. Tudi naglica, s katero je skušalo vrhovno poveljstvo zadevo zaključiti, nam vsiljuje pomisleke. In medtem ko je zagnalo konservativno časopisje hudo gonjo proti Židom. je radikalno prosto/.iuarstvo posku:alo prevalili Dreyfusov0 zadevo z. jliridič-nega na politično torišče. Bi/kritje še neke druge podobne zadeve oziroma najdba neke listine jc izzvala hude boje, kar je razklalo Francijo na dvoje: zu Dreyfusa in proti Dr vfusu, t. j. proti prustozidnrstvu. Pri tej priliki so obdolžili veleizdaje tudi nekega ogr-kega majorja po imenu Esterha/vja in obnovili obtožbo proti Dreyfusu, Toda sodni svet — dn ne bi nasprotoval sam sebi, je 1, IB98 Esteriui/yja oprostil, židovskega stotnika Drej fnsa pa obsodil. Tedaj je Emil Zola. ki ga je podpiral Clcmen-etau in radikali, priobčil v .časopisu »Au«ora« znameniti članek: >J'accuse!< Zola ie v tein članku pojasnjeval nepravilnosti in spletke, ki so se godile pred cl,tožbo :n še potem. Polem ke so se razbesnele, slrust je naraščala in se napihovala. Pred lo tožbo so se umaknili narodnostni boji in celo nujne gospodarske zadeve. Emil Zola pa je bil celo obsojen zaradi obrekovanja, toda kasacijsko sodišče ga je oprostilo. Sčasoma so polemike prenehale. L. |S99 po jc nenadoma treščila novica, da so zaprli podpolkovnika Hcnryja. Henry je namreč izpovedal, da je on ponaredil nekatere listine, do bi izpod-nesel Dreyfusa. Ilenry se je kmalu potem usmrtil. Tudi beg Fsterlui/.yja v Anglijo ie bil sumljiv. Revizija l)rey-fusove oDtožbe je 7.adev0 toliko i/,lx)lj-Sala. da so mu dosmrtno kazen omilili na deset let zaporu, za kar ie posredoval sain predsednik republike, Emil Loubet. Ko pa so 1. 1902 zmagali radikalni socialisti, je knsncij^ki dvor razveljavil o|)so(|Ik> vojnega sveta, in Alfredu Drejfusu so vrnili vojaški čin in je zopet nastopil svojo vojaško službo. Lela 1902 so si radikalni socialisti — ti prvorojenčki prosto/,idarslva pridobili veliko moč. Zdaj 6o se podvizali, da bi izkoristili ugodno priliko in dn bi po svojih načrtih preuredili državno upravo in ljudske prilike. Proučili so delovanje konservativcev, ki so si v Dreyfusovi zadevi polomili rebrn in so poskušali, kako bi dobili premoč nad vojaško upravo, Sumnja o krivdi Droy-fuso pri ljudstvu še ni bila razčiščena. Sumničen.je o njegovi krivdi je zajelo celo socialno framnsonsko misleče častnike, ki pa so bili v fruncoski vojski v manjšini, , l>a bi omejil vpliv konservativcev nn vojaštvo, je vojni minister, general Andre, radikalni socialist, ua pritisk Velikega orienta zasnoval tajno poizvedovalno službo, ki naj hi nadzirala častnike katoliške veroizpovedi, njihove družine in sploh zasebno življenje častnikov. Posledice to poizvedovalne službe sq se kmalu pokazale. Toda nek uradnik Velikega orienta je ukradel del poizvedovalnih listin In jih odnesel nasprotnikom protozidarskega gibanju in Combesove vlade. V zbornici so se zaradi tega pričeli I)udi boji in protesti, Prišlo je nit dan, da so francoski častniki napredovali s preskokom, medtem ko je bilo veliko število katolikih častnikov ali upokojenih ali pa niso napredovali po'predpisih. Po teli razkritjih je Coiube« 28. oktobra 1904 do bil komaj štiri sin ovo večine. Boj se je nadaljeval, line 4. novem bra je prišlo ceio do osebnega laoada. Poslanec konservativne stranke, fc)ve- Ausfiihrungsbestimmungen zur Verordnung des Obersten Kom-missars vom 19. Oktober 1943 betref-fend die strulgerichtliche Verlolgung des Sclnvaizliandels. Um die riieksichtslose Bekiimpfung des Sclnvarzhandels sicherzustellen, erlasse ich auf Grund der mir im Artikel 7 der Verordnung des Obersten Kommissars vom 19. Oktober 1943 er-teilten Ermiiclitigung naelistchende Ausfiihrungsbestimmungen: Art. 1. Schwarzhiinaler und Preis-treiber sind grundsiitzlicli durch den Sodergecichtshof fiir die iiffentliche Sicherlieit nach den fiir dieses Gericht geltendon Vorschriften abzuurteilen. Art. 2. Djese Ausfiiliniiigshostim-mungen treten mit dem 1. VI. 1944 in Wirksnmkeit. Sie kiinnen auch auf Strnflalle, die bisher noch niclit rechts-kriiftig entsehieden slnd, ungewendel vverden. T r i e s t, um 31. V. 1941. Der Leiter der Justizabteilung des Obersten Konnriissars in der Ope-razionhzone »Adrintisches Kiistenlnnd« Dr. Paul Messiner, e. h. Passierscheine fiir die Blocksperrlinie Laibach Ab 16. 7. 1944 berechligin nur noch rile von der Prtilstelle IX des OKH aus-gegebenen Durchlasscheine L und Orens-iibertrittschelne Siid zutn Oborlrltt Uber die Blocksperrlinie Lnibarh. Inhaber frtiherer Scheine, \velche auch weiterhln die Sperrlinie titicrschrelten mtissen, haben ihre Antritge auf Ertei-lung neuer Durchlasscheine rechtzelttg (bis spdtestens 30. 6. 1914) einmreifhen und z\v»r: a) Anlragsleller mit dem Wo|insitz in Laibach bei ihren zustilndigon Pollzel-korps-Posten; b) Antragsteller ausserhalb Laibach beim BUrgermelsteramt ihres Wohnortes. Ein Parleienverkehr boi PrUfstelle IX findet nicht statt. Die Begi iindung der Antriige ist tunlichst in deu'scher Spra-ch) abzufasson. Anlriice auf Erneucruiu? von Durchlasschein sind spiltotstens 15 Tage vor Verfallstormin einzurcichen. Der Dienslslellonleier: Wiilky, Hauptniann, Alle Betriebe der Industrie Eisenbahn, Post, Strassenbau. Speditions-gewerbe, stitdlisrhe Betriebe, wie E-Werk, fiassvverk und Wasserwerk, Fuhr- oder Bauhofe der Stadlgeineinde, Strassen-reinigungspersonal, Strassenbahnen, 6f-fentliche Krankenhiiuser. Molkereien und GroRmUhlen sowie Konservenfabriken nller Art werden gebeten, zvvecks Be-treuung die Zahl Ihrer mtliinlichen Oe-folgschaftsmilglicder tlber 18 Jahren bei dor Abtoilung Betriebsarheit des Deut-seben Beraters (Provinzlal vorvvallung) Laibach, Zinimer Nr. 122 zu melden. ton, ustanovitelj lista »Pntrie Franeai-se«. se je v razburljivi seji v burbonski palači zagnal proti ministru vojske, ge-nernlit Anrlrčju in ga ie ranil na glavi. Zaradi te žalitve je dne 7. novembra glavni prokurator republiko .zahteval da sp razreši poslanec Gabrijel Syveton pordnniške imunitete z ozirom na člen 22S kazenskega zakonika. In porotno sodišče je Svvetonu odvzelo imuniteto. Kakor v času Dreyfusove zfvdeve, se je tu sedaj PVnncija razdelila nn dvu tabora: za Svvetonu in proti njemu ter za in proti prostozirlarstvu. Med nasprotniki je prišlo večkrat celo do dvoboja z mečem in samokresom. S strahom je vse pričakovalo, kako se bo tožba odločila. Kdo bo dobil tožbo'' Konservativci so bili prepričani, rla bodo zmagali oni, kakor prej v Drcy-flisovi zadevi. Zmage pa sc jc nadejala tudi masonerija, ki je bila prepričana, da bo napravila korak naprej. Obravnavo je bila določena na 9 december. Toda ob 8. uri zvečer so prodajalci časopisov razglašali po mestu, da je Svveton umrl nenadne smrti. Sv-vetona so našli mrtvega v njegovi sobi ip plin je bil odprt.. . Vse se jc i/.pra-ševalo: »Ali je bil to slučaj, umor ali samomor?« Pariz pa je bil mnenja, da je bil Svveton umorjen. Potem pa se je ljudsko mnenje zmedlo, ker so časopisi poročali drugače. Domnevanje, siimnje in ugibanje, vse -e je pomešalo Kaj se je bilo zgodilo? Gospa Syvelon Izvršne določbe k naredbi Vrhovnega komisar.;« z dne 19. oktobra 1943, zadevujoče kn/.eiisko-sodno zasledovanje črne borze. Da se zavaruje brezobzirno pobijanje črne borze, izdajeni na osnovi pooblastila, podeljenega ml v čl. 7. naredbe Vrhovnega komisarja z dne 19. oktobra 1943, naslednje izvršilne določbe: Člen 1. Črnoborzijanci in navijnlci cen se imajo soditi načeloma po Posebnem sodišču za javno varnost po predpisih, ki veljajo za to sodišče. Člen 2. Te izvršilne določbe stopijo v veljavo s 1. jun. 1944. Uporabiti se morejo tudi za kazenske primere, ki doslej še niso pravnomočno razsojeni. Trst, 31. maja 1944, Vodja pravosodnega oddelka Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«: Dr. Paul Messiner s. r. Propustnice za zaporno črto okoli mesta Ljubljane Od 16. 7. 1944 dalje imajo veljavo za prekoračenje zaporne črte okoli mesta Ljubljana samo propustnice L in pro-pusVnice Slld, kl jih izda PrUfstelle IX des OKH. Lastniki prejšnjih dovoljenj, k! morajo ludi v bodoče prekoračiti zaporno črto, naj pravočasno vložijo prošnje za Izdajo novih propustnlo (najkasneje do 80. 0, 1944), in sicer: n) prosilci z bivališčem v LJubljani, pri svojih pristojnih policijskih stražnicah; b) prosilci, ki hivaio Uven LJubljane, pri županstvu svojega kraja, Stranke se pri PruUlelle IX ne spre* jemajo, Utemeljitev prošnje je Ireba se-staviti po možnosti v nemškoni jeziku. Prošnje za ohnovilev propustnim je Iro-ha vložiti najmanj 15 dni pred zapadlostjo. Vodmja urada: Wolky, Hauptniann. Vsi obrati industrije železnica, pošta, cestno-gradbena podjetja, špedicijsko obrti, mestni obrati kakor elektrarna, plinarna, vodovod, pristave, gradbena skladišča mestne občine, osebje za čiščenje cest, cestne železnica, javne bolnišnice, mlekarno in veliki mlini kakor tudi tvornice konzerv vsake vrsta so naprošeui, da zaradi skrbstva prijavijo štovilo svojih molkih uslužbencev preko 18 let starosti pri oddolku za obratno delo nemškega svetovalca (Pokrajinska uprava), Ljubljana, soba Št. 122. Preusmeritev javnnske industrijo sladkorja. Na Javi so začeli v nek! bivši tvor-nlci sladkorja izdelovati tekstilije. Preureditev je trajala več mesecev, dn so postavili v sladkorno tvornico tkalne stroje. Temu zgledu bodo sledilo tudi druge sladkorne tvornice na Javi."' je imela hčerko iz prvega zakona. Svveton je bil torej očim le hčerke, Zjutraj dne 8, decembra se je ga. Svveton zvedela, rla je bila dvakrat ogoljufana in sicer kot žena in mati. Med zakon-cema je prišlo do hudega sporo. »Nič drugega ti ne preostaja, kakor, da se ustrcliž,« je baje kričala žena. In Syveton se je odločil za samomor. Ko so zaslišali vdovo, ja ta obtoževala moža in hčerko. Toda mati in hči sta izpovedali različno. Pri nsdalj-nem zaslišavanju se je izkazalo, da Sv-vetonovi niso živeli v slogi; hčerka ni bila kaj dosti prida in mati jo je večkrat svarila. Med razpravo je nekdo omenil, da je imela gospa Svveton tesne zveze s prostozidarji, Predsednik republiko, Fatore, sc je z ozirom na nemoralno Svvetouovo življenje, odločil, da da javnosti pojasnilo 7 izjavo: ».Samomor zaradi družinskih razmer.< To je potrdil potem tudi preiskovalni sodnik. Čez dobrih petnajst let, leta 1919, se je '/glasil neki Ftangois Msurice, ki so mu rekli Leleti in je Izpovedal, dn se jc takrat splazil v sobo k Syvetouu in da je tam odvil vijak pri plinu, kar naj bi povzročilo noslončevo smrt, To je storil po naročilu Velikega orienta. /o to dejanje je dobil deset tisoč frankov. Obfjinvll <*> mu tudi. da ga bodo ščitili, če bi se izvedelo, da je on krivec. Spravna osmina praznika presv. Srca Jezusovega Glavni namen le »pravne osmine je: čim vež zadoščujmo božjemu Srcu ta grehe sveta, slasti ia. grehe našega naroda, da izprosimo naše temeljito spre-obrnjonje in odvrnemo komunistično nevarnost od našega naroda. Za vsak dau te spravne osmine pa je določen še poseben zadosfilui namen. Namen današnjega dne — praznik presv. Srca Jezusovega — jei Zadoščujmo za odpad od Boga In za sovraštvo do Boga med našim narodom! Namen za jutrišnji dan — praznik brezmadežnega Marijinega Srca — je: Zadoščujmo za medsebojno sovraštvo. Naslednje zadostilne namene bomo objavljali sproti. Udolciujmo se (e spravne osmine božjemu Srcu v Čim večjem številu! Velik kolnioarski tečaj Rdečega križa Včeraj ob šestih se je v zbornici I ljubljanskega magistrata začel velik sa- l marijansko bolničarski tečaj. Priglasilo se je nad 209 udeležencev in udeleženk, kar ni bilo še nikdar v vsej zgodovini tečajev Slovenskega rdečega križa, dasi se je doslej na njih vadilo v prvi pomoči skupno že okrog 4000 udeležencev. Vsa samarijanska organizacija pa je za časa italijanske okupacije razpadla in je bilo treba vse urediti na novo Da je novi tečaj vzbudit tolikšno zanimanje je razumljivo. Saj še nikdar niso pretili našemu mestu tako hudi časi kot sedaj, ko je verjetnost zračnih napadov postala zelo velika. Uvodne besede je spregovoril preds. Slov. rdečega križa dr. Fettich. Razložil je delo in naloge Rdečega križa. Pred vojsko je bilo v njem včlanjenih 62 držav z 19 milijoni članov. V miru nudi Rdeči križ pomoč pri elementarnih nezgodah, v vojski pa skuša kot nevtralen organ lajšati trpljenje vojnih ranjencev in v«eh prizadetih. Sedanja vojska ie naložila Rdečemu križu novo skrb, Blažiti mora rane, ki jih zadajajo zračni napadi eivilnemu prebivalstvu. Pred par dnevi je Trst s hekatombami lčrvavo plačal neutemeljeni optimizem, zato je prav, da se Ljubljana resno pripravi. Na bolničarskem tečaju se bodo udeleženci učili anatomije, fiziologije in higijene, predvsem pa prve pomoči. Predavali bodo mestni zdravniki. Na koncu je dr Fetlch pozval navzoče naj vzamejo resno svojo dolžnost. Kadar bo potreba, naj ne čakajo poziva in naj pomagajo trpečemu, pa naj bo to kdor koli. Ravnajo naj se po svetopisemski zgodbi o usmiljenemu Samarijanu v kateri je Kristus povedal, da je naš bližnji vsak človek. Udeležcnce je nato pozdravil načelnik zdravstvene protiletalske zaščite, fi- zik dr. Rus in takoj prešel k predavanju o ranah. Predavanje o ravnanju z ranami Ranocelništvo je najstarejša veja medicine, vendar še pred 70 leti niso znali preprečiti gnojenja. Ce je bilo telo dovolj odporno in so bela krvna telesca premagala gnojne koke, je končno sledila zacelitev rane, sicer pa je prišlo do za-strupljenja in smrti. Prva obrambna črta telesa je neposredno pri rani. Ce tam prevladaio gnojni koli, se začuti v rani neko kljuvanje in po 48 urah se opazi rdeča lisa — zpstrupljenje. Ce ie rano na roki začno boleti bezgavke pod pnzduho, če na glavi, na tilniku, če pa je rana na nogi, otečejo bezgavke visoko na bedru. Ce tudi rezerva belih krvnih telesc ne zadrži sovražnika, nastopi vročina in mrzlica — zastrupljenjc krvi, Stvar je nevarna, vendar danes medicina marsikoga reši. Pri ravnanju z ranami jo treba preprečiti okuženje z gnojnimi koki, Rano, ki je nekoliko krvavela, obvežetno s sterilizirano obvezo, s svežim robcem, ki na notranji strani nima bolezenskih klic, saj je bil prekuhan in zlikan. C« tega nimamo, razkužimo obvezo s kuhanjem v vreli vodi ali pa |o namočimo v špirit ali lizolovo raztopino. Okolica rane se tudi razkuži z jodovo tinkturo, če ni drugega pa tudi z domačim žganiem. Paziti je treba, da se razkužene obveze s prijemanjem spet ne okužijo. — To je bila smer začetnega predavanja. Tečaj bo trajal dva mcseca Predavanja bodo trikrat na teden ob 6 zvečer, ob koncu pa izpiti Kdor jih bo uspešno opravil, bo dobil bolničarsko-samarijan-sko diplomo Rdečega križa. Se važnejša kot diploma pa bo seveda nožrtvovalnost, spretnost in neutrudno delo, kadar bi bila potreba. Zgodovinski paberki 16. rožnika: 1812. leta se je rodil v Poicgi Babukič Vjekoslav, pravnik in književnik v dobi. hrvaškega narodnega preporoda. Gimnazijo Je obiskoval v Poiegi, filozofijo y Segediriu, kjer se io pri srbskih sošolcih naučil cirilice ln vzljubil Dosi-teja Obradoviča. Jeseni 1800. l§ta je prišel v Zagreb ter dovršil filozofijo fn pravo.' Položivši odvetniški izpit je postal na zagrebški univerzi suplent za ogrsko, nato pa še za mednarodno pravo. Po dveh letih ge je odpovedal pravniški karieri in se popolnoma posvetil narodni stvari. Priključil se je Ilirom, katerih vodla Ljudevlt Gaj je prav v tej dobi začel izdajati Časopis Narodne novine ilirske s prilogo Danica ilirska. Babukič. je kot rojen štokavec postal daničarjem, samim kajkavcem učitelj jezika, zato je tudi prevzel uredništvo lista. V Danici je objavil »Osnovo slovnice slavjanskoga narečja ilirskega«, to je prva slovnica iz te dobe, pisana je po načelih J. Dobrovskega. Sodeloval je pri zagrebški Čitalnici in Matici Ilirski ter bil njun tajnik, dokler nI poslal profesor hrvaškeca jezika v književnosti na akademiji. Ob reorganizaciji šolstva v letu 1850., ko se je akademija spremenila v sedmi ln osmi gimnazijski raz- Naročniki »DOMA iN SVETA« naj dvlgneio I. zbornik za 1. 1944. v LJUDSKI KNJIGARNI, Pied Škofijo 5. Novi naročniki se še sprejemajo. Naročnina za oba zbornika je 70 lir. Posamezna številka 50 lir. red. je postal profesor na gimnaziji, kar ie ostal do smrti 1876. lota. Babukič je bil gramatik-dilelant, ki je položil v svoje delo mnogo truda in kot dober poznavalec štokavščlne v zagrebški kaj-kavski sredini odločilno vplival na stvo- Za današiijf dan Koledar Petek, II. rožnika: Srce Jezusovoi Frano Itegis, gpuzuitvaluc; Ludgard«, devica. Sobota, IT. J linija: Srce Marijino; Adolf. škof; Nikoder, mučene«. Dramsko gledališče Zaprto, Operno gledališče Zaprto (generulka). Kina Matica *Potovan.!o V preteklost« ob 15.80 ln 19.15. Kino Lnion »Marija Stuart« ob 17 ln 19.15 Kino Sloga »MoJi ttlrJe mladi« ob 16 lp 19. Lekarniška služba N o f n o ilulbii Imajo lekarne: mr. Ijonstok, Uostjova costa 1; mr. Ha-hovee, Kongresni tre 12, In mr. Komotnr, Vi«, Triaška cesta. Oddaja plina Z odredbo Pokrajinske uprave jc od 1 t m zopet uvedena deseturna odd.ija plina tako, da je strankam plin pod polnim pritiskom na razpolago od 6 30 do 13 ure, od 14. do 16. ure In od 18 30 do 20.30' ure. Od 1. junija dalje je prav tako zopet dovoljena uporaba kopalnic ter je plin na razpolago za vse namene kot prej. Na to odredbo posebno opozarjamo, ker so mnoge stranka zmotnega mnenja, da je omejitev ie v veljavi. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Abgabe vom Fleisch Verbraueher bekommen am 8ntnsl«g. den IT. d. M., bel I h run Metzgorn je !• dku Uliidflriscli gugrn Ahgabu der Ahsrhnittn No »54, 55 — Jun« der vom RVA In t.albaoli auKgegebunen Jiinlgrondlebauumlttelkarton. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, 17, t, tn., pri evojili mesarjih po 10 dkg govedine proli odvzainu pdreakov št. >54, 55 — Juu* junijske živilske nakaznice, izdana od mestnega proskrbovslitoga uradu v LJubljani. Črtita o starodavnem gradu na Rakovniku » SVETU (( Je bogato pisana beseda rltev enotnega književnega Jezika, Poleg Slovenca Vraza je Babukič najpomembnejši ilirski književnik. 1815. leta je Napoleon, ki se Jo z Elbe vrnil v Francijo in znova zasedel prestol, pa ga moral takoj z orožjem braniti pred zavezniki, napadel Pruse pri Llgnyju. Previdnemu BlUcherJu se je posrečilo v redu umaknili, za kar pa Napoleon ni vedel in prav lo jo poslalo usodno zanj, ko so je vnela bitka pri Waterloo. 1846, leta je nastopil vlado papež Pij IX., velikodušen in plemenit mož, kl je odločilno vplival tudi na politično življenje v Italiji sredi preteklega stoletja. Z obširno politično amnestijo v Cerkveni državi si jc naglo pridobil srca Italijanov, ki so začeli v njem gledati moža, ki bo Italijo tudi politično zedinii. Res je napredni mož izvedel v svoji državi nekatere reforme, kar je ugodno vplivalo na ostale laške državice. Kot je bil veliki mož v prvih letih priljubljen pri Italijanih, tako so mu po letu 1848., ko je pokazal, da mora biti Kristusov namestnik v narodnih in političnih sporih objektiven • sodnik, začeli hudo nasprotovati. Ko so savojske čete 1870. leta s silo zavzele Rim, se je papež Pij IX. umaknil zn vatikanske zidove, ki jih do smrti ni več zapustil, Omenjeno je ie bilo. da je 2. junija letos minilo 40 Ift, odkar je bil položen in blagoslovljen temeljni kamen vellkr »alezijanske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. Zanimiva je zgodovina r«. kovniSke graščine wi razvoja sedanjega aalezijam-kega zavoda. Zu dunae nekaj o slari graž&iuil Odkod lino Rakovnik? Staro kronike pripovedujejo, da je bilo v prejšnjih stoletjih, že pred 300 leti sila'veliko rakov v velikem ribniku, ki 6e je razprostiral v ravnici nt od obema golovškima hriboma na desni in levi strani. Ta ribnik je slovel po svojih rakih. Premoti n advokat ln strasten lovec dr. Putschar, tako pripovedujejo »tare kronike. Je sklenit, da primerno investira svoj denar, kl iia je imel obilo v *voji blagajni. Odločil se je za zidanje letnega gradiča oh ra!;ov-ntfkem ribniku na vzpetini nolovškena hriba. Ljudem Je dal mnogo zaslužili. Zidarji in preprosti ljudje so delali in zidali. Leta 1041 je bil gradič postavljen, ln vrstile so se nato v gradiču domače zabnve, gostije in pojedine. Lnslink Je vabil prijatelje, znance fn strastne lovce, ki «o po golovških gozdovih lovili takrat lam močno razširjeno veliko divjačino, na oddih in pojedine Lactnik pa je še vedno doz,ldaval ln spreminjal obliko gradu. Po njegovi smrti 1. 1654 ln v raznih dobah je grad kaj hitro spreminjal lastnika. Nekateri plemenitn&i so kupili Ih gradič, da so tam mirno v zatižju preži v-IJali zadnja leta svojega življenja. Tako jo poslal prvi lastnik tega gradiča ce«. vlcedom, prejSnjl ee*. poslanik pri vojvodi iz Mnutove In dvorni upravitelj poljske kraljice Renate grof pl. Attems. Mirno Jq živel. Umrl Je leta 1(500. Njegova 'žena je grad prodala ki^njftkehnt glavarju Ivanu Sevfriedu knezu Eggenbergu. Ta je iz Gradca 12. maja 1074 prispel v Ljub- ljano in se naselil kot glavar nn Ljubljanskem grudu, a na Rakovniku je prirejal razne gostije in zabave. Hitro so »e menjavali v stoletjih last niiki tega gradiča. Poleg plemenltušev so se vrattll kot lastniki tudi navadni bogati meščani In drugi plebejcl. 18 ie bil Rakovnik prepisan na Saleztjanskl zavod. Prvotno je rakovniška graščina obse gnla velik kompleks gozdov, travnikov In njiv. A posestvo se j-? polagoma sktče-valo. Mnogi stari Ljubljančani ee še lahko spominjajo na prvotno obliko gradu, od katerega je o*tal le majhen del. Pa tud ta stari grad je bil v prejšnjih stoletjih povsem drugačen. Nosil je tnale stolpiče in pred nJim so bila dvorišču, na katerih je bilo sila živahno. Neka stara slika nam predstavlja, kako tovorniki vozijo v grad na težkih vozovih velikanska sodo dobrega vina, ki so ga voziLi z Dolenjske, Vipave, Goriške iaj Istre. Toliko o Rakovniku in ni^ga gradiču katerega še obstoječi dul je star že nad :i00 let. Sklep kmetijsko gospodinjskega tečaja za begunska dekleta Prav slovesno smo otvorili pred 4 meseci gospodinjski tečai za begunska dekleta z najboljšimi nadami in željami. Ob sklepu, kl se je vršil prod par dnevi moramo priznati, da so se nade in pričakovanja spolnile. 37 deklet jc začelo, ob koncu jih je bilo 30, ker so nekatere med tečajno dobo odšle domov, dve sta zbololi, dve pa sta odšli v službo. Tečaj se jo završil s i sv. mašo, pri kateri so bile vse tečajnice pri sv. obhajilu. V učilnici jc bdo troje ■ praktičnih predavanj, ki so jih predna-' šale tečajnice same — voditeljica gdč. I Kranjčeva je podala pregled o celem delu teoretičnega pouka in praktičnega de-| la, to je šivanja in kuhanja | Načelnik kmet. oddelka g. inž, Pod-gornik je z g. nadavetnikom Krošljem zastopal pokrajinsko upravo ter z lepim govorom tečaj zaključil z izrazom zadovoljstva prezidenta gen. g. Rupnika nad lepimi uspehi tečaja, ki naj mnogo pomore podeželskemu prebivalstvu do obnove gospodarstva po novih modernih praktičnih smernicah. KULTURNI OBZORNIK Tršarjeve ilustracije k zadnjemu Domu in svetu Poleg tehtne in sodobne vsebine, ki napolnjuje najnovejši zbornik revije Dom in svet (Zbornik 1. 1944), je ta zvezek zanimiv tudi zaradi ilustracij mlfcdega slikarja Marijana Tršarja. Ker je ta Zibornik Doma in sveta posvečen poleg jurčiču in njegovi Dolenjski tudi smrti mladega pesnika Balantiča, so tudi ilustracije narisane v smislu teh dveh glavnih poiulurkov v reviji. Naslovna stran predstavlja smrt, ki rloji novorojenčka, kar je lop simbol tako za dom kakor za svet, sa j je sm-t vladarica naše dobe in kdor jo bo premagal, bo imel bodočnost. Notranje vinjete so posvečene Jurčiču in njegovim tipom (prva), drugi dve pa Balantiču z risbo Malega gradu v Kamniku, kjer' je Balantič preživljal svojo mladost, zadnja pa v Conarsu (reparto gammn), kjer je snoval svoj venec sonetnih vencev in zorel svoji poe/.iji. Trinajst notranjih ilustracij lin podob pa je posvečenih Balantiču Slikar Marijan Tršar je bil namreč njegov najintimnejši prijatelj poleg Kremžar ja ter sta delala skupaj načrte za bodočnost, pa tudi za nastop v javnosti. Iz tega sodelovan ja prinnša seetonji Dom in svet lepo zbirko gradiva. Takoj prva slika prinaša v reprodukciji portret Fr. Balantiča iz leta 1942, ko je bil še živ, ter ga nam Driikaže kot mladostnega študenta, kar je ostal vse do smrti. Prav te mladosti pogrevamo pri Goršetovemu piortretu, ki ga jo postavil v preveliko pozo, Nato nam sliike jKikažejo v skupno delavnico Balantiča in Tršarja v 1. 19-10-1941, ko je trojica Kremžnr-Balantič-Triar letovala na Veliki planini nad Kamnikom v t. spet. 1940 in snovala svoj »Almanah leta 1940«. Dom in svot nam podaja v reprodukciji lepo zajeto razpoloženje na Veliki planini (linorez) ter ujedanko »Naša bajta«. Tri linorezi pn nazorno prikazujejo način, kako je tedaj Tršar v letu 1941 dojemal Balantičeve pesmi ter jih ilustriral zn Almanah, kar je Balantič odobril. Teh pesmi je bilo ka.kih deset, priobčene. pa so ilustracijo k pesmim .Pozabljenje\ ,Nekoč bo lopo' In .Goreti hočem'. KakSno ozadje daje setfaj Balantičeva smrt brulcem njegove poezijo, se vidi iz ilustracije iste pesmi Goreti hočem v 1. 1944: prej impresionistično občutena pesem dobiva sedaj vizionarno ozadje, Balantičeva smrt pa simbolni pomen. V Domu in svetil priobčena študija s čopičem predstavlja skico za spominski list, ki smo ga v lesorezu poklanjali v spomin udeležencem Balantičevega spominskega večera. Še zanim eje pa so ivjedanke in linorezi iz — Gonaisa, ki se to pot kot prvi pojavljajo v slovenski javnosti kot dokument nnšega trpljenja pod badoljevskimi vojaki. Miri podobe nam kažejo Gonars od raznih stra- ni in v raznih razpoloženjih. Prvi dve ujedanki prikazujeta Gonars v jutru po dežju ter Gonars pred barakami; druga dva linoreza pa celotni pogled na vhod v gonarsko taborišče ter pogled na »Lavatoio«. Te štiri slike so lep dokument pregnanstva naše mladine, ter bo gotovo vsem, ki so bili tam, lep spomin na težki oa0 lir. Revijo priporočamo kot od i no slovensko leposlovno revijo, ki pa budi zanimanje tudi po svoji likovno umetniški pluti. Nemški Cerator dr Kulterer je bil pred par dnuvi žc prej obiskal tečaj ln sc prav živo zanima! za vse delo, za posamezne predmete in cclotni ustroj. Nad uspehi je bil tako priletno Iznenaden, da jc izjavil voditeljici priznanje in obliu-bil Se bolj podpirali take tečaje. Na željo so dekleta zapele par lepih slovenskih pesmi, ki so mu tako ugajale, da so morale Se navreči. Tako je delo tečaja dokazalo svoj resni namen in podalo dokaz najboljše volie naših dckltt, ki so navzlic skrbem, živčni utrujenosti, razburljivim vestem od doma in dr. vendar lepo završile svojo nalogo. Predsednik odbora za begunce g, Skulj so je prav srčno zahvalil za vso naklonjenost tečaju g prezidentu Rupni-ku, g dr. Kultererju, Prevodu, ki je bil izredno naklonjen plemenitemu delu, pokrajinski upravi, kmetijskemu oddelku, ter za preskrbo internata s posteljnino Rdečemu križu, Zimski pomoči. Skol. dobrodelni pisarni in za inventar internata mestnemu fizikatu, Rokodelskem Domu in gospe Struklievi, Za skrbno pomoč dekletom v tečaju pa gosnema dr. Veliko-njevl, dr Priiateijevi, Golobovi ln gdč Sušnikovi in Petetovi. Dekleta so se bile tako navadile na redno delo v tečaju in se tako spoprijateljile med seboi, da so se s solzami ločile od tečaja Zastopane so bile po dekletih v tečaju občine od Rakeka do Črnomlja Ccz osem dni se prične drug tečaj za dekleta begunke. Dnevne novice Nov« maša pri uršullnkali. V nedeljo, IR. junija, bo ob 8 opravlj v luknj«njl urSu-lluiki ivrkvl pivo »v. daritev pr»C. r no-vonintotk ,tanko Itabjnn od Kv. Uniarta nad 6k»fjo beko. K HlovuanostI vahlino vso rojaku ti sknfjuloitkruu okraju. Na uriullnskl radalrl tnotranja šola) bo vpisovanja za prvi razreil 10. In 'M. junija od l^-U. Na nršullnskl rlmosiljl ne bodo vršiti • p r • j e in n I Izpili za I. razred dn« 19. iq 39. junija ob 8. Prošnjo, spisano n« navadno polo papirja, naj oddajo nujkiunsju do 13. junija na uiuin.itanaki portl. Trilnio naj krstni Hal, spričevalo 4. razreda In S lir z* cerkveni kolek. JeffIMtf vel. ki ««10 maturi i alt leta 1810. obhajamo 25 letnica matur« S. julija t. 1. v sedanjih prostorih invm|f v Ituragoveni scmonlMi). Zberemo ae oh II. Priurl dan, 6. julija, oh « sv. maša. Vsi «o»nto| rabljeni. Vcse'1 inWua luža »Dva Toltulaea na tem In onem svetu« ho nudila po«liišal>'«m urico prtarAnsjra rutvedril«. Zgodba prikazuje, kako ncpopustljlvo«t dveh pristnih kraikih ofuncov pripelje do »m»«nth lapte-lov rolo v miinlh nebaalb, Irro. kt bo deloma v narečju, bodo Izvajal) Mnn! radljsk« lirral-«ku družino, r rtavnlh vlojcah p« bost« «bl oaj-sr^noje zahvaljuje. Maturanti lz Ivi« Uit * škofovih inrn-dth obhajamo 1'iletuieo mature 5. JnllJ« t. I. v sedanjih prostorih zavoda v Rsrairn-veni soiueniJOn. Prihod v tavod «b 1». V»! inšnlid vabljen). Neslan kruh. Vedn0 pogosteje so pritnl-tie. du nekateri peki pedejo zelo malo sini), odnosno doroln neslan kruh. Vs« potrošnike krnim opozarjamo, da »p obrok soli pekom ni popolnoma plč skrčil. Znto so vsi Izgovori pek o" nputptnfljfnl in Jt» v korist vunko^ii potrnltnlka. da takoj prijavi kontrolnemu oddelku »Prevoda« v««ki'izn peka, kl hi ne-zadostno solil kruh ln aavndn uganjal s preostalo soljo Arnoborzljanske po«le. Priprava »« sprejemne Izpile dnevno!!! INSTIJrttriJK - NOVI THO S. Prva sklepna prndnkrlj« Glasbene alta demlj« se vrši dane«, 16. t. m., oh 17 SO v veliki fllhnrmonldnl dvorani. Sporedi pn S In 9 lire so ehfinstvu na razpolago v M*, tlfnl knjigarni NaslednJ« »klopna proluk-elj« (drug«) bo Istotnm v ponedeljek, 19. junija. Pisalni »troj, VI nI dolgo '»»a o«na»en in naoljon, Ima zelo kratko dnho tlrljenj« ter kvalitetno dn«vn0 htr« tn liguhtj« nn vrednoKlI. Vsa popravita pi»artll«kih stroj«v Izvršuj« strokovno pr»Hino tn hitro sp«. niiilun delavni*« pr«elin« tehnike E»«re»t Wvl«, Prešernov« 44, ^ Poizvedovanja Pred lleejnn sn bile najdene pndeMro lil denar, l.astnlk nnj »o zgtasi pri urSiilin-k«h, Kongresni trg 19. 1 Zrubltu »cm v ponedeljek popoldne otro-Jkn volneno rde/o joplrn od Kolodvorsko po Presni, Hv, Pstro resti do mlekarn« *i-bnrt. Prav lopo prosim najditelja, naj Jo odda v mlekarni Ztbsrt proti nngradl. Dramsko gledališče Sobot«, IT. JuntJa ob 1 Si »Nevesta s krono«. Red Sohuta. Scrtbo »Kozarec vode«. V lahkotni, fran-*oske|ta Sarina in duhovitih besedilih dvo. hojov polni komediji Ja prikazal dramatik Srribe kot »mejofi filozof udarnost pri»lo-vico, kjer so bojujeta dve sili. zmaga — tretja. V spl«tl Ko pride sv. Vid V četrtek 15. t. m. je godoval sveti Vid, patron vinogradnikov in sadjarjev. O njem pravi star rek: Pride sv. Vid, ko je vsuk berač češenj sit. Letos so češnje obrodile ponekod pruv dobro, drugod je bolj srednja letina. Mnogo češenj ie v sostrski okolici, zlasti okoli Sv. Lovrenca in v bližnjih vaseh. Medard, ki je bil 8. t. m., ko se je vreme zelo menjavalo med dežjem in soncem, še kaj dobro obrača vreme koscem v korist. Zadnji dnevi so bili prav vroči. Pokošena trava se je dobro sušila in kmetje so hiteli spruvljat lepo seno pod streho. Ponoči od srede na četrtek je lahno deževalo. Dež je bil dobrodošel vrtnarjem, da jim ni treba gred zalivati. Domač grah na trgu V sredo in četrtek so na trgu prvič že prodajalke prodajale domač zgodnji grah, ki je bil po 18 lir kg. Hitro je bil prodan. V četrtek 15. t. m. je bilo na Vodnikovem živilskem trgu na prodaj tudi mnogo uvoženega graha. Na trgu so bile v sredo na prodaj tudi že borovnice. Ženske so zahtevale za liter borovnic 20 do 25 lir. Glav-nate solate je na izbiro. Nekatere solatne glave tehtajo 75 dkg, celo 1 kg. Kljub lepemu vremenu malo kopalcev 2e takoj prvi dan po večdnevnem deževju je sonce ozračje precej ogrelo. Narasle vode zdaj počasi prehajajo v svoje normalno stanje. Sonce zdaj že pošteno pripeka, pa nič čudnega, saj smo sredi junija. Kljub temu, da je ozračje že prijetno toplo in tudi voda ni tako hladna, kot bi človek pričakoval, pa je na kopališčih sorazmerno z drugimi leti, malo kopalcev. Le najvnetejši so ostali zvesti svojim kopališčem in so že zgodaj zače- Povscm upravičeno in utemeljeno je članek ožig*osal brezobzirne kolesarje, ki nočejo in nočejo upoštevati še vedno veljavnih predpisov ccstno-policijskega reda, ko so bili tudi na to takoj ob novi dovolitvi kolesarskega prometa dovolj jasno in resno opozorjeni. Mnogi kolesarji so res postali pravcata nadloga za cestni promet po gotovih ulicah in cestah. Naj prejmejo taki kolesarji primerne kazni! Na drugi struni pa imajo kolesarji tudi svoje križe, težave in smolo Kakor hitro je bil dovoljen kolesarski promet, že je policijska kronika zaznamovala prve tatvine koles, ki so se prav zelo razpasle. Drzni tatovi, ki so dve leti v svojem poslu počivali, so se spravili na delo. Kolesa kradejo in ni dneva, da ne bi policija prejela kako prijavo, da je bilo tam in tam kolo ukradeno. Kak (lan je takih prijav po več. V kratkem je bilo ukradenih že do 15 koles v vrednosti do 50.000 lir. Kam tatovi spravljajo ukradena kolesa, pač lahko kombiniramo! Navadno jih spravljajo čez blok, jih potem primerno preurede in delajo nato ž njimi lepe kupčije. Saj kolo, tudi najbolj slabo, je sedaj lahko naprodaj in je drago, po 1500 lir najmanj. Policijska uprava je v zadnjih dneh prejela do 7 prijav o ukradenih kolesih, ki so bila vredna do 26.000 lir. Najvažnejše in zelo značilno za sedanji čas je dejstvo, da je bilo ukradeno že tudi motorno kolo. Ponoči 10. t. m. je bilo iz delavnice Pavla Č. v Jenkovi ulici št. 7 ukradeno motorno kolo znamke A. E. C»., vredno 12.000 lir. Ukradena pa so bila od 7. t. m. naprej še druga navadna moška kolesa, tako: Na Pogačarjevem trgu je bilo 9. t. m. ukradeno črno pleskano moško kolo znamke Jugosteyer s tovarniško številko 4,500.520, vredno 2500 lir. Na Novem trgu izpred hiše št. 2 je neznan tat odpeljal moško kolo znamke »Pucli« z evidenčno štev. 1454, vredno 2000 lir. — V Tavčarjevi ulici je bilo 7. t. m. okoli 20 ukradeno izpred hiše št. 4 moško kolo znamke Adria, vredno 2500 lir, s tovarniško št. 5524. — V Beethovnovi ulici je bilo prav ta dopoldne ukradeno moško kolo Dinna s tovarniško štev. 142.571, vredno 2000 lir. — Nekemu uradniku mestne občine je bilo 10. t. m. dopoldne izpred gostilne Fon na Dunajski cesti odpeljano moško kolo znamke Miele s tov. štev. 15.285, vredno 5000 lir. Z dvorišča pokrajinske uprave je bilo že pred meseci odpeljano 4000 lir vredno moško kolo znamke Renova s tovarniško št. 6082. Poleg koles tatovi kradejo tudi pnevmatike in zračnice. Oddsjnteka skupin* »Jadransko pHmorJe« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 1(. junij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Toročila v nemščini — 9.10 Koračnica, nnpoved sporeda v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Mali orkester vodi A. DermelJ — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Operetno glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 18.45 Iz našega leposlovja, MatičiS Ivan: Dom v samoti — 19 Koncert komornega zbora — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Ci-tanje članka državnega ministra dr. Goeb-belsa iz tednika »Das Reich« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 »Dva Tolminca na tem in onem svetu«, zvočna igra, po istoimenski noveli 'I. fiorlija priredil J. Moder, sodelujejo člnni Narodnega gledališča in člani radijsko igralsko družine, vodi inž. Tcngov — 21.15 Alpska sinfonija — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. li prihajati na svoje stare prostore kjer so se sončili, tu in tam pa skočili za kratek trenotek tudi v hladno vodo. Ostalih kopalcev pa letos kar ni na spregled. Se največ obiskovalcev ima kopališče Ilirije, to pa menda zaradi tega, ker je tako priročno sredi mesta. Ko bi prijatelji sončnih, zračnih in vodnih kopeli vedeli, kako prijetno je že na kopališču na Ljubljanici in ob njenih bregovih, tja do Ste-panjskega mostu, pa bi tudi oni prihajali v prosto naravo. Čigava sta venca Na glavni policiji sta spravljena dva umetna venca, napravljena iz ko-rald, v sredi pod šipo pa je vdelana umetna roža. Kdor bi pogrešal ta venca, r.aj se javi na policijski upravi soba št. 44, III. nadstropje. Mogoče sta bila venca ukradena s kake grobnice? Mogoče iz kake cerkve? Čigavo je perilo? Pri neki aretiranki so našli med hišno preiskavo več posteljnega perila, ki je bilo zaznamovano s črkama A. P. Lastnik tega perila je policiji doslej neznan. Naj se javi v sobi š-t. 50, 111. nadstropje, na glavni policiji. Dolgoprstneži na delu V Zeleni jami na Poti ob železnici je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Kuštrinove. Ukradena je bila moška nikelnasta ura, vredna 600 lir. — Med vožnjo v tramvaju je bila Josipu T. ukradena denarnica s 160 lir gotovine in raznimi dokumenti. — Iz nekega stanovanja na Gosposvetski cesti je bila J. R. ukradena moška zapestna ura, vredna 300 lir. BBBBBBBBBBBBBBDBBBBBBBSBBB Das Deutsche Rote Kreuz Sonderbereitschalt »Alpenlandc sueht dringend einen gelernten DEKLE za poljska dela, sprejmem lakoj. Žan Ivo, mesarski mojster, Bohoričeva ulica 11. | Poizvedba J "ZGUBIL SEM v ponedeljek zvečer denarnico z dokumenti na ime Rozmane Jože in denarjem. Najditelja lepo prosim, da vrne dokumente, ker jih nujno rabim, denar pa nnj obdrži. S Sobe i išžso j SKROMNO SOBO nli kot sostanovalce Išče min d gospod. Trnovo, Cesta ua Lo-ko 3. (s gjCupirao J IZREDNO DOBRO PLAČAMO stnre biciklje in bicikelj pume. Merkur — Puharjcva 6. (k KUPUJEMO prQ7.ne cementne 1° fslit..e papirnate vleče PtTlRONAFI A. IyrSe. »a cesto 33 a. po/ori Knpnjem vreče In v« tekstilne odpadkf tel plačam po nniviSil ce-Ol. — Grebene a!o|ZIJ. Gallusovo oobrcžie 39 l.Hlhlinria. Ik ireji 2 STRUŽNICI ena popolnoma nova, vrtalne stroje ter različno orodie zelo upod-no nnprodnj. Merkur Puha r jeva b. ŽOGA »Mislim, da te nc bo nikdar nič prepričalo, da želiva oba z očetom storiti vse, kar moreva, da ti pomagava. Zlasti z-daj, ko si zašel v tako stisko. Verjemi ali ne verjemi, to je gola resnica. In prav zato, ker si v taki stiski, ne maram videti tvoje neizrekljive surovosti, Anton.« »Prosim, gospod Bruck.« »No, in,« je rekel Jakob, obrnivši se k natakarju, ki se je bil približal k mizi. »Prosim, vaš oče želi govoriti z vami po telefonu, gospod« »Oprosti me za trenutek.« Anton je bil prav zadovoljen in mu je rad oprostil. Čutil je, da kar dihati ne more, dokler je ta človek v njegovi bližini. Prišlo mu je na misel, da bi plačal avoj račun in se odpeljal naravnost na postajo, da bi ujel vlak, ki je bil prvi vlak prL|nd«ka tiskarna/ - Za Ljudsko tiskarno: lože Krnmartf - Heranseeher Iz' |a»e!): Ini Jn*e - ^briftUHor lankc Ha«ner