M ^
Sedem žalost Marije ileviee.
Božič Matcic Device
Čast prepevaj, jezik moj, Marternikov vsih kraljice Žalosti sočutje poj.
Britkih žalost polna Mati! Daj mi s takoj žalovati, Dc >e grehov spokorim, Odpušenje zadobim.
Ko si v tempeliiu darila
V	rešilo soiert Zveličarja , Ti je doša občutila
Meč tcrpljenja britkiga.
Britkih žalost polna Mati i. t. d.
V britkcm potu skoz pušave,
V	begu pred llcrodcžam Si terpela trud, težave
S svojim svetim Detetam.
Britkih žalost polna Mati i. t. d.
S serčno žalostjo iskala Si zgubljenima Sinu, Si po Ljubljenem prašala Britkc dneve brez miru.
Britkih žalost polna mati i. t. d.
Oh. neznana bolečina
Ti je tergala serce, ko ni srečala tam Sina.
K' na kalvarjo s križem gre.
Britkih žalost polna Mati i. I. d.
Tvojo dušo meč prešine,
kjer na križu Sin vin'. Čutiš smeri ne bolečine, kadar dušo izroči.
Britkih žalost polna Mati i. t. d.
Žalosti si kopernela
Z dušo voljno in serčno. Kadar si v naročje vzela Ljubiga mertvo telo.
Britkih žalost polua Mati i. t. d.
Oh. prežalostno ločenje !
V	grob ti Sina polože. Nad serca tvojga življenje
Težek kamen privale.
Britkih žalost polna Mati Daj mi o taboj žalovati, De se grehov spokorim, Odpušenje zadobim. Potočnik.
Zakaj pa katoliška cerkev po iimer-I i li protestantih sv. ma*e ne bere?
Častitljivi nadškof Herman, Vikariv Frajburgu, .sc je v pastirskim lislu 9. preteče niga ni« sca milo pertožil čez obrekovanje, ki so ga mnogi očitni listi ali dnevniki ccznj iu čez katoliško cerkev brusili, ker ui dopustil po ranjkim velikim vojvodu Leopoldu černe maše imeti, in pove. zakaj d«- je ni dopustil, kakor sledi:
Preljubi! Vpričo Koga vam povem, de me je k temu samo moja dolžnost kakor katoliskiga škofa naklonila.- -Katoliška cerkev zapovc, dc se daritev sv. maše za nobeniga mertviga darovali ne sme. kteri ni v občini (zvezi) svete cerkve umeri, ker ima, kakor vsak vediti zamore, lc ta pravico do cerkvene daritve, ki je bil ud cerkve, ravno kakor se družinskih dobrot le rdje te družine vde-ležujcjo. Ako sc kdaj to cerkveno povelje ni spn!-nilo, sc ne srne iz tiga povzeti, dc sc nc sme nikoli spolnovati. Prelomljen jc zapovedi, ki sc enkrat. dvakrat in večkrat zgodi, zapovedi nc odpravi, sosebno ako jc vnovič zaterjena. kar se jc ravno s to po papežu zgodilo, kteri je rekel, dc v tacili zadevah maševati za vse mertve hi sc reklo ljudstvo slepiti, kar se ccrkvi ne spodobi.
Naš ranjki veliki vojvoda Leopold jc bil protestant vse dni svojiga življenja: torej ga ne moremo po ohhajaiijii velike čeme mase udam katoliške cerkve peršteli. - - Zanj maševati bi se reklo, razglasiti, dc jc bil ud katoliške cerkve, de je umeri v naročju katoliške cerkve, ktera veruje, de sv. masa dušam v vicali pomaga.
Ali sme cerkev koga med svoje ude šteti, kteri ni bil? Gotovo ne! —
Torej je prav pametno in natunio, de sc per mertvašnicah kakiga protestanta sv. maša ne bere. sosebno če verske nauke protestantov pogledamo. Protestanti učijo, de sc katoliška cerkev moti. ker ima sv. Večerjo za daritev, ker terdi. de jc v Večerji pravi živi Bog iu človek pričijoč. kteri se Očetu za nas daruje. Oni nasi cerkvi celo očitajo, de s svojim natikam od maše daritvi na svetim križu moč in pomen jemlje, pa še drugo veliko hujši o-čitanje mora katoliška cerkev zavoljo svojiga nauka od sv. maše od njih slišati. Protestant, ki se svoje vere terdno derži, ima daritev sv. maše k večimu za golo zunanje oprav ilo: ali cerkev je dolžna. svojo nar svetejši daritev varovati zoper tako do-vzelje, in uc sme dopustiti, de bi se njeniga nar svetejšiga opravila le zavoljo tega ljudje poslužili, dc bi ž njim lc kak glasoviten obhod ali kako mu-zikalno skazovanje imeli. Kratko nikar liga ne.
Katoliški kristjan se ponižno perkloni in moli Jezusa Kristusa, ki je Bog in človek skupej, kteri se v obilnosti svoje ljubezni in gnade za zveličanje sveta nekervavo daruje, kakor se je na križu ker-vavo daroval, On, edini Sred ni k med Bogam in človekam (l.Tim. 2, 5—6.), in večni veliki duhoven po redu Melkisedeka (Ps. 109, 4. Hebr. 7, 17). Toliko manj pa se sme sv. maša po kakim meftvim protestantu opravljati, ker je ona po nauku protestantov za prihodnje življenje brez vse cene, brez vsiga sadu. Oni verujejo, de pride duša po smerti telesa precej ali v nebesa ali pa v pekel. Torej po mertvili ni potreba ne molitve, ne spravne daritve. Ako je duša v nebesih, tako ji je že dobro per Bogu, in ne potrebuje nobeniga očiševanja več: ako je pa v peklu, ne more nobeniga odrešenja upati, in za njo moliti bi bilo zapslonj. rimu tedaj spravna daritev za pervo ali drugo per-godbo ?
Ali drugač uči katoliška cerkev. Ona uči, kar tudi božje razodenje in tirjanje človeške pameti in človeškiga občutenja poterdi, - de veliko duš ob smerti telesa ni tako čistih, de bi precej Boga obličje v obličje gledale in se z Narsvetejšim na-sklenile. — pa de one niso tudi v takim stanu, de tanjko bi bile vekomaj pogubljene: katoliška cerkev nam tolaživno resnico oznanuje, de so sicer nebesa, v ktere ne p o j d e nič o m a d e ž a n i g a (Skri v. Bazod. 21, 27), —de je pekel, kteriga štrafenge so večne. Poberite se v večni ogenj (Mat. 25, 41), pekel jc neugasljiv ogenj (Mark. 9, 42—47); pleve bo Mesia sežgal z neugasljivim ognjeni (Luk. 3. 17.), govori sv. evangeli. Ali katoliška cerkev uči tudi, dc so vice, kamor pridejo duše, ki sicer v gnadi božji umerjo, pa še niso popolnama oči-šene. Za take mertve moliti in darovati, de bi bili od orehov rešeni, ima cerkev sveto in dobro misel (2. Mak. 12, 43-46), — de bi bili oteti iz kraja, iz kteriga duša ne pride, dokler ni plačan zadnji venar (Mat. 5, 25—26.), iz kteriga pa bo zveličana. ali vender kakor skozi ogenj (1. Kor. 3, 13 15). S tem naukam od vic je nauk od molitev in darovanja sv. maše za ranjke na tanjko sklenjen: brez nauka od vic bi res daritev bila brez pomena, cene in prida, in jo opravljati bi se reklo, golo zunanje opravilo imeti. Nikar tedaj cerkve ne grajajte, de svoj narsvetejši zaklad pred oskrunje-njern obvarovati išc. Nji so izročeni dragi zakladi odrešenja: njeni škofje in mašniki jih hranijo in delijo, oni so hlapci Gospodovi, kteri je njim zaklade dal, in bo enkrat ojster odgovor od njih tir— jal. kako so jih obernili. Spoštujte vender cerkev, ktero take misli vodijo, in ktera iz posvetne modrosti, iz strahu, svetu in njegovim pervakam se zameriti, Narsvetejšiga ne obrača v namen, za kteriga bi ji začetnik vsih gnad tistiga ne bil dal. Spoznajte ravno iz tega ravnanja cerkve, de njo vikši duh viža, de ima terdnejši podlago, kakor sta človeška moč in podpora, in glejte v cerkvi namestnico Kristusovo, ktera ne gleda na veljavo osebe, in kteri v taeih pergodbah nar mogočniši na zemlji ni več kakor nar nižji. Ali cerkev s tem, de za koga daritev sv. maše odreče, kratko nikar njega ne obsodi; to stori le Bog nar Vikši. Nikar tedaj zavoljo tega nc očitajte cerkvi pomanjkanja ljubezni.
Potem pokaže nadškof, de to, kar so luterani po svojim ranjkim velikim vojvodu obhajali, ni bilo nič več, kakor je bilo to, kar se je po škofovim povelju v katoliških cerkvah godilo. Opomina tudi katoličane, po zgledu Jezusovim gerdo obrekovanje
voljno terpeti, ki ga morajo zavoljo odrečene velike černe maše slišati; saj je tudi Jezus kakor za-peljivec in šuntar bil obsojen, ako ravno je učil dajati cesarju, kar je cesarjeviga, akoravno je ves pokora in krotak bil, je bil vunder na križ perbit. Molimo, pravi nadškof, za te, ki nas kolnejo; pokažimo v djanju, de smo v veri terdni in nepremakljivi, natanjko dopolnujmo do vladarja Friderika vse dolžnosti podložnih ne le zavoljo kazni, ampak tudi zavoljo vesti (Rimlj. 13), in oprar-ljajmo prošnje, molitve, perporočanja, zahvaljenja za vso gosposko, de bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti, Zakaj to je prav in prijetno pred Bogam, našim Zveličarjem. (1. Tim. 2, 1—3.)
Slednjič zapove nadškof, de se ima 2. rožnika v vsih farnih cerkvah na Badenskim praznična sv. maša imeti Bogu v zahvalo za dobrote, ki so jih bili domovina in ljudje pod ranjkim nadvojvodam Leopoldam prejeli, in v prosivno daritev, de bi Bog sedanjiga vladarja Friderika blagoslovil, varoval in mu podelil vse darove, kijih v srečno vižanje ba-denskiga ljudstva potrebuje. Ta pastirski list se je imel 6. nedeljo po veliki noči ali binkoštni pondeljik vernim z leče ves zbrati.
IzFrajburga so vlado vprašali, če ji je prav, de katoliški vradniki k službi božji, ki jo je veliki škof napovedal, vradno pridejo. Minister Maršal je odgovoril, de ne. Vunder so pa bili v Frajburgu katoliški vradniki per sveti maši, ki jo je sam stari škof imel, in še v badenskim velikim mestu so k napovedani veliki maši peršli katoliški udje minister-stva in druzih vradnij, vojaki, pa tudi knez Fiir-stenberg, svak ranjciga nadvojvoda. — Maršaloviga duha pa tudi tole razodeva. Dohtar \Veiss, vrednik frajburških vradnih novic in dober katoličan, je nadškofovo naredbo v svojim listu zagovarjal. Ali Maršal je zapovedal mu vredništvo vzeti. Zmed vsih učenikov frajburškiga vseučiliša 1848. leta sam \Veiss, kteri je zgodovino učil, puntarski vladi ni hotel zvestobe perseči, in je tako svojo prostost in svoje življenje v nevarnost postavil. Tolikanj je bil zvest ranjcimu včlikimu vojvodu Leopoldu. Plačilo pa, ki ga je bil prejel, je to, de mu jc zdaj Maršal vredništvo in po tem takim nar boljši del njegoviga zaslužka vzel! Po takim ravnanju je pač malo upanja, de bi vradnijska sila na Badenskim kmalo jenjala. To je pa gotovo, de bo sveta cerkev vse stiske, vse sovražne moči, ko bi bile še tako silne, premagala: zakaj branil jo bo On, ki je rekel: Jest ostanem per vas vse dr.i do konca sveta.	V. Sežun.
Pismo inisjouarja g. Otona Trabanta
do milostiviga visokočastitljiviga Lavantinskiga kneza in škofa.
i Dalje.)
Ogledoval sim nekaj časa blagoslovljeno Nilsko dolino srednjiga Egipta, ki je z libijensko pušavo obmejena, potlej sim se doli napravil s ponosnim zavestjem: Bil si zdaj na nar vikšim poslopju, ki so ga egiptovski kralji zidali na zemlji. — Vender me ni več mikalo, še na drugi manjši pil plezati, ki le nekoliko 100 stopinj deleč od velikiga stoii; ker bil sim močno vesel, de sim nazaj doli derk-Ijaje po velikim zdravo kožo unesel. — Sfinga, tudi nezmerno velik pil prav blizo unih, je zdaj skorej vsa v pesku in'ima podobo oroslana z devičjo glavo; visoka je 37 čevljev in iz ene skale izdelana.
Imenovano velikansko delo — mnogosloveči pili, kterih nar višji je do 3000 let star in ki ga je nende nad 90.OOO ljudi 26 let delalo, — revna Mariina duplina, in vedno zeleni otok Rodda, te reči sim le en sam krat vidil. Drugi kraji v Kairu so, ki sim jih po večkrat obiskal, namreč, katoliške cerkve. Zdaj sim v frančiškanskim samostanu, zdaj pa tudi v samostanu devic Dobriga Pastirja sveto mašo bral, ker navadno sim grede iz Bulaka v mesto zjutraj cerkve obiskal, kjer sim v svoje perserčno veselje marsikteriga egipčana vidil na kolenih neumerljiviga Boga moliti.
Častitljivi Očetje sv. Frančiška tukaj so začetniku svojiga reda v slehernim oziru v čast in poštenje. Ravno tako so gospe Dobriga Pastirja prave nasledovavke našiga Zveličarja, ki se je sam sebe dobriga Pastirja imenoval. Pobožne gospe imajo v svojim tesnim prebivališu nad 100 šolarc, ki jih uče potrebnih šolskih reči in tudi koristnih ženskih del; v nauk se jemljo otroci brez razločka vere. Teh gorečih Pastaric je zdaj I 1 , ker je že mesca kozoperska 5 novih perstopilo. Ko sim v Egipt peršel, jih je bilo samo 6. Ker se je število tovaršic ženskiga samostana naraslo, se ravno, de bodo gospe dobile prostorniši poslopje in vert, brez kteriga zastran zdravja ne morejo biti. — Naj Bog vsiga-mogočni v resnici keršanske gospe dobrotno poter-juje v njih poklicu!
Ker sim Vam, milcstljivi Knez! nekaj v po-prejšnim, nekaj v pričujočim naznanilu razložil, kako sim čas v poglavitnim egiptovskim mestu obernil, naj tedaj v nadaljnim popisovanju brodarjenje po Nilu od Kaira do Asvana popišem.
13. kozoperska. ko jc bila ladija za Nil najeta, de bi se mnoga naprava od Kaira do Asvana prepeljala, sini na odkazanje našiga visokočastitiga namestnika z gosp. Milharčičem. bivšim kaplanam v Ljubljanski škofii, g. Hudajem, našim jezikoslov-cam, in Knavsam. rokodelcam. tudi jest na ladijo šel. Perserčno smo se poslovili od ostalih tovaršev. kteri so imeli na Stelli matutini (Zgodnji danici: tako je bila od Heir-el-Din pašata kupljena železna ladija po svojim namenu imenovana), v kratkim nam nasledovati. Ravno solnce je zahajalo, ko smo za-jadrili, poterjeni z oserčivnimi besedami visokočastitiga vikšiga. s kterimi nam je. ločivšim se, za-klical: „(iospod z vami!'*
Na tem potu sim se prepričal, de sc Nilska dolina po pravici imenuje rodovitna dežela. Ker vidil sim ob levim, še bolj pa ob desnim bregu obširnih ravnin, ki so bile zdaj z zalo turšico, zdaj s sladkornino olepšane, ktere rastljine so do 10 čevljev visoke in še višji. In ker srednji in zgornji Egipt mnogo sladkornine obrodi, je viditi tudi sem ter tje sladkornišnic (cukerfaberk}, ki so bile poprej Anglcžanske, kakor sim slišal, zdaj pa so v lasti egiptovskiga pašata. Tudi sim vidil ob bregu stariga Nila mnogo pitome perutnine, zale goveda, med njimi rtijavih bivolov v travi za moža veliki, naj več pa ovac: manj konj. za to pa več zadovoljnih velbljudov in oslov. Prejšnji so tukaj za popotvanje skoz suho pusavo, poslednji pa za kratke pota po razbeljenim pesku neogibljivo potrebni. Vidil sim zraven množice domačih žival tudi velike trope divjih tičev redkiga plemena, kakor: divjih golobov, galebov, (Meven) s perutami belimi ko sneg, žerjavov, gosi, nenasitov (pelikanov) in ča-pelj, ki so zdaj pomočirjih brodili, zdaj ob bregeh dobrotniga Nila čuli.
Iz tega maliga, kar sim zastran sadeštva in
živalstva srednjiga in zgornjiga Egipta rekel, razvidi Vaša milost, de se Egipt po pravici imenuje blagoslovljena dežela, de si tudi še nisim čudovite pšenice v misel vzel, ki so jo ta čas še le sejali.
Ko sim o ponilskih pridelkih spregovoril, naj še nekoliko stran naselstev in njih prebivavcov o-pomnim. Pohvaljena Nilska dolina je precej napol-njena z ljudmi, ker vas je za vasjo nagnječena, nobena pa ni ne v poslopnii, ne v snagi kaki ho-landeški enaka. Tudi todne mesta se ne morejo meriti z unimi v moji dragi domovini, šel sim memo teh le mest: Mimie, JSiut. Akhmin, (Jergeh, ?fa-gade. Keneh in Ezne. V imenovanih krajih je Indija ostajala, de smo si živeža nakupovali, in ker sim imel hišovanje (gospodinstvo) na ladii, mi je bil vzrok v mesta hoditi. Pervi vzrok pa, de sim po mestih sel, je bil, misjoniša ogledati, ki so v Siut-u, Akmin-u, (iergek-u in Nagade-u.
Naj delj sim se mudil v Siut-u, kjer sim na posvečenje vsih cerkev tudi maševal. V imenovanim velikim mestu na zgornjim Egiptovskim, *"n v vsakim drugim misjonu sim najdel po eniga mašnika v priprostim jutrovskim stanišu z eno eerkevjo. Ker sim bil v misjonišnici v Siutu skorej celi dopoldan ostal, zanioreni šc kej več povedati. V tem mestu jr 12.000 mohametanov, ll.OOOkoptov in 6a katoličanov. Poslednjih število je malo: imajo pa vender precej prostorno misjonsko cerkev, v ktero ne hodijo le samo katoličani, ampak tudi kopti in mo-hametani. Poslednji pridejo iz radovidnosti: nameri se pa tudi, dc iz dobriga namena. Povedal mi je ondotni častitljivi misjonar dve imenitni dogodbi, ki pričate, de se Bog tudi tega ljudstva spomni in svojo milost slehernimi! deli. kteri ga s pravim zaupanjem brez vsaeiga omahovanja prosi.
Nekiga dne pride v živi gorečnosti neka nto-hamctanarica. mi je pripovedovavec pravil, in zeli po vsi sili v misjonsko cerkcv iti. Branil se je nekaj ca^a: ker je pa nepopisljivo hčerinsko vdanost v očeh prosivke vidi!, ji jr dovolil v nedolžno željo, in kakor močno je bil nad njenim vročim kopernenjem začuden, tako težko je svojim lastnim očem verjel, ko je vidil. de se je mohametanka z vso gorečnostjo katoliškiga serca na altarne stopnice pred podobo Marije Device vergla. in je slišal, kako je spervič zdihovaje koperneče prosila, kmal po tem pa vesele zahvalne molitve izustovala. Vse to mu je zvikševalo stermenje in vžigalo radovednost, v koga de si je previdnost Božja odvolila to serce. Nesterpljiv je čakal molivke, in ko pride od altarja, jo, terdno prepričan, de tukaj dela milost Božja, poprasa: -Kaj le je spodbudilo, v to hišo pred Mater Odrešeni-kovo vsiga sveta priti?** Odgovorila mu je: „Dolgo, dolgo že sim terpela neprenesljive bolečine v glavi, in ko sim sem ter tje mislila, kako bi se rešila grozniga terpljenja. sim se spomnila svete Device (tukaj, mi je uni pravil, časte tudi mahometani kakor kristjani Mater Gospodovo in spoznajo njeno devištvo), in gnalo me je nekaj v sercu, k nji pri— bežati, ji svoj žalostin stan potožit, in jo polajšanja prosit: in ko ste mi vi, prečastiti gospod, perpustili v hišo stopiti, sim imela grozno hude bolečine, in moje zaupanje se je poterdilo, ker Devica je mojo molitev uslišala in od tistiga časa je minula bolečina." Taki razodevki Božje milosti zdajo več kol vse učenje.
fK«aec sledi.)
Tmr«lv« RDgflKbif« mladenea sv. Alojija.
\i je lepši , ne dražji reči pod solncam, kakor je nedolžnost: ni ga častitljivšiga prizadevanja meni truda in dela, nedolžnost svojo in družili varovati in ohraniti. Zmed nar boljših pomočkov eden, čistost serca pri mladosti ohraniti, je češenje sv. Alojzja, angclskiga mladenča. Tega mladiga pri-jatla božjiga je cerkev zato ravno mladosti po-sebniga pomočnika in varha dala. Obilno dobrot in milost je on ljudem že od Boga sprosil: zato so že od davncj temu svetniku v čast po mnozih krajih društva ali tovarštva, ki imajo namen, tega častit-Ijiviga Svetnika poveličevati, otročiče in mladenče napolniti s priserčno gorečnostjo, lepo, nedolžno pa tudi spokorno živeti, kakor je živel sv. Alojzi. To lepo pobožnost še bolj povzdigniti, so papeži mnoge odpustike podelili, in jo v več razpisih zlasti mladosti priporočili.
Papež Klemen XII. so v dveh določilih (11. grud. 1739 in 7. pros. 1740.) za vse prihodnje čase popolnama odpustike dodelili sle-herniinu, kdor v dan sv. Alojzja, ali pa šest nedelj zaporedama v čast tega svetnika vredno prejme zakramenta sv. pokore in presvetiga rešnjiga Telesa, v namen sv. ('erkve pobožno moli in nektere premišljevanja, molitve ali druge bogoljubnc reči in dela v čast tega svetnika opravi. Torej so v nemškim in druzih jezikih mnogotere bukve, v kterih je šestnedeljska pobožnost v čast sv. Alojzja razložena.
So tudi bratovšine ali tovarštva sv. Alojzja, ki imajo namen, mladost k posnemanju svetiga Alojzja v nem a ti. de bi Bogu v vsih rečeh zvesto iu na tanko služila, še posebno pa angelsko čistost in gorečo molitev tega svetiga mladenča z vso močjo nasledovala. Take bratovšine so zlasti pripravne za učence po učilnali in sobivališih in sploh za vso mladost. Ko se v Alojzjcvsko lovarštvo zapišejo, prejmejo svete zakramente in sc pred kakim altarjem s posebno niolilevjo angelskiniu mladenču v varstvo z r o č e in z njim zavezo store. — Vsak tovarš moli vsaki dan en oče naš in eno češe n omar i jo, opravi vsako leto šest n edc lj sko pobožnost, obnovi v dan sv. Alojzja po prejetih zakramentih storjeno zavezo z njim, in dobro je. ako nosi kak spomin od tega svetnika pri sebi. de si bolj živo njegove čednosti v spominu ohrani, in se ob času skušnjave k serčnosti budi. — Vsih nespodobnih in nevarnih pogovorov, bukev, s hodov, slabih priložnost, nor č c v a n j , igrač, malopridnih d r ti š i n, in kar je druziga nespodobniga ali nevarniga, sc tovarši sv. Alojzja skerbno varujejo in tudi druge od tacih reči odvračujejo: obnove večkrat sklep, lepo živeti, raste s sinovsko ljubeznijo in vdanostjo Mater Božjo in si prizadevajo ange-lovo češenje vselej s posebno pobožnostjo o b m o 1 i t i.	J.
Ogled po Slovenskim*
Ljubljana. Njih milost naš Vieokočastitljiv i Pastir so ra/.poslali razpis do častitiga Duhovstva. v kterim naznanijo, de *e bodo 23. vel. serpana ob 5ih zvečer začele, in 27. ravn» tega mesca ob 9ih dopoldne
nehale duhovske duhovne vaje ali ekeereicije v Alojzjevišu v Ljubljani, h kterim čaatito Dahovstve prijazno povabijo.
Ker je v Alojzjevišu le za 130 oseb prostora, in pa tudi, de ljudstvu duhovne postrežbe ne bedo prikrajšane. bo zamoglo iz vsake veči tehautije le 7. in iz vsake manjši le 6 duhovnov k vajam priti. V tej reči se je duhovnam vsake tehantije med seboj zmenili in sporazumeti. Kteri se želijo te dobrote vdeležiti, se pri svojim dekanatu oglase, de se njih imena k daljšima do srede mal. serpana k Visokočastitimu škofijstvu odpravijo.
Vdeležniki prineso seboj talar, roket in brevir, se 23. vel. serpano kmalo po treh popoldne pri Alojz-janskim predstojnistvu oglase, ktero jim bo stanovanje odkazalo in natisnjeni red duhovnih vaj zročilo. Nekaj gospodov bo v Alojzjevišu, nekaj pa v škofijskim seme-nišu prenočevalo.
Njih milost se zanesti, de bo vse častito duhovstvo naznanjenje duhovnih vaj z veseljem in z dobrovolj-nostjo sprejelo, in prijazno vse poprosijo, naj ž Njimi vred od Boga pomoči in blagoslova prosijo, de bo ta sveta pobožnost vzajemno (nasprotno) poterjenje in duha obnovljenje, ter katoliško-duhovsko življenje in djanje obilno in stanovitno obrodila, in se iz nje bogat sad po vsi škofii razširjal.
Razgled po kerManskim svetu.
Tako lc Luteranarji nas obrekujejo! — V velikim protestanškim besednjaku „der Briider Grimm," je ta le debela laž: ^Posebno pa pomeni beseda odpust i ki cerkveno odpušenje grehov za denarje." Kakor je znal japica Luter lagati in obrekovati, tako tadi njegov sinko. — Volkshalle zavoljo tega poštene katoličane opomni, se na te laži ne naročevati, in tema stru-penimu studencu zoper katoličane ne živeža tegniti.
Iz Kupen-a se piše, koliko de posestniki fabrik in delamic misjon in misjonarje spoštujejo. Posestniki bo namreč ob šestih zvečer delavce izpustili, de so zamogli pri zvečerni misjonski pridigi biti: — So pa nekod tudi fabrikanti. kteri bi delavce spodili, ako bi jim ne hotli — v nedeljo delati!
V	Maincu je 22. p. m. baron Kettenburg h svojo ženo vred vpričo škofa katoliško vero sprejel. Poprej je bil luteran iz Meklenburga.
V	Pragi so bile 2. velieiga travna pridige za poskus njo zavoljo perdobljcnja korarstva per cerkvi sv. Vida. Pridigovali so Dr. Plaucar, vodja semeniša in Dr. Gincel, učenik bogoslovstva. Pervi je govoril v češkim jeziku, dragi pa v nemškim. Tudi fajmošter Sorger bo pridigoval za poskušnjo. Gospoda Plaucar in Sorger sta bila ko dobra govornika poterjena in sta po tem takim korarstvo prejela.
V	sv. Klari v Kloridi severno-amerikanski deželi se je sodnik okrajne sodnije, Jones, na smertni postelji od protestanške h katoliški veri spreobernil.
iflili darovi v namen sv. leta.
Za afrikanski misjon. G. M. P. 3 gold.; M. B. 2 gold.; H. hišna 1 gold.; bolna 30 kraje.
Opomin. Ako bi sc se kdo želel na .,rnsin»ke prepovedi" Dr. gosp. A. Itadlinskipa po vredništvo tega lista naročiti, naj denar (1 gold. sreb.) hitro pošlje, de se dalje odpravi.	Vred.
O ilgo* orna \ rednika : Luka Jer h h in Andrej Zamejc. — Založnik: Juief Blaznik