ANTON SKALA, Maribor: Program naše organizacije v bodočnosti. (Konec.) Interes naroda zahteva neodvisnosti in svobodo učiteljskega stanu. Nujno je potrebno, da v dobah, ko se vrše brezobzirni' večkrat tudS nezakonit) in višja čuvstva malo ali nič upoštevajoči politični boji, ko se razplamte strankarske strasti in se zapostavljajo narodni interesi interesom strank, odloči nekdo, da bo stal svojemu narodu ob strani, ga čuval in mu kazal pot do kulturnega, gospodarskega in socialnega napredka, do zavesti narodne svobode in veljave in do pravega pojmova* nja človečanstva. Jugoslovenski učitelj se' je odločil. da hoče biti duhovni vodnik in mentor svos jemu narodu. Toda, kdor hoče biti duhovni vodnik naroda, mora imeti zato potrebna svojstva: mora biti prost, svoboden, ugleden prožet z zavestjo edinstva in sloge. verovati mora v svoje poslanstvo in delati le iz ljubezni do stvari. Ta veliki namen zahteva, da bodi uči< teljski stan neodvisen, edin, složen, ugle. den, vpliven, prožet z živo vero v svoje poslanstvo in poln ljubezni do dela. Danes še ni učiteljski stan na tej stopnji organis zacijskega razvoja, brez dvoma pa je po* trebno za stan in je v korist javnega živ* Ijenja, da se na to stopnjo povzpne. Ali se učiteljstvo zaveda, da je to res potrebno? V prvem letu diskusij o neodvisni, edinstveni, vplivni, samo strokovni učitdj« ski organizaciji, si je ta ideja pridobila že ogromno število pristašev. Vseh gotovo ni mogla pridobiti in tega tudii ni nihče pričakoval in bi bil pravi ču= dež, če bi jih. Preveč je še med nami tova= rišev, ki ob strani stoje in čakajo na uspes he, ki jih bo dosegel novi pokret v stanovs ski politiki in prav radi zabavljajo. Če ti uspehi niso takoj vidni, ne da bi pomislili, da je na začetku vsakega po= kreta treba mnogo vztrajnosti, potrpljenja in jeklenih živcev, da se z idejo prodre do onih mest, kjer se uspehi dosegajo. Mnogo pa je med nami tovarišev, ki še ne morejo ločiti izvenstanovske oprede* Ijenosti od stanovske borbe in so prepri* čani, da bo tudi v bodoče mogoče doseči uspehe le z izvenšolskim političnim delom. Pričakovati pa smemo, da bodo ti tovariši po treznem prevdarku izprevideli, da je politično delo popolnoma drugo kot sta* novsko in da more na pristojnem mestu in ob svojem času vsakdo opravljati oboje, ne da bi radi tega prišel v navzkrižje s svojimi nazori. Spoznali pa bodo obenem, da ni tovas riško in ne lepo, ako se da kdo nagraditi za svoje politično delo z nagrado, ki si jo je drugi tovariš zaslužil s stanovskim des lom. Za politično delo zahtevajmo nagra* de, ki jih politične stramke lahko dado iz svojega področja in so jih deležne in jih uživajo razne ličnosti ne redko za naše delo; nikdar pa ne smemo za svoje politično delo izpodriniti stanovskega tovariša z mesta, do katerega ima prednost pred nami. Čut stanovske morale mora biti naj* prej razvit v nas, ako hočemo dvigniti mo= ralo v javnetn življen.ju! Pridige o morali, ljubezni in veri so kaj nehvaležen posel in nihče jih ne posluša rad, pa naj govori kdorkoli in kjerkoli. Mnogo prepričevalnejša od bcsed so deja* nja. Ako more govornik abstraktnost bes sede podkrepiti s konkretnostjo dejanja, potem idejd. ki jo širi tem hitreje zajame poslušalstvo in prepriča članstvo. Gospodarska osamosvojitev učiteljstva. Mnogo sc govori v naših vrstah o Učis teljskih domovib. Važnost Učiteljskih domov je za naš stan tako velika, da ne mo= remo dovolj povdariti. V Učiteljskih do* movih bomo sami vzgajali svoj naraščaj. Tam bomo lahko celim generacijam zbu= jali zavest skupnosti, stanovske morale, ljubezni, dolžnosti in utrjevali v njih vero v poslanstvo učiteljstva. Toda gradbe Uči= teljskih domov nc smemo pustiti le učitelj* skim edinicam, to se razvija prepočasi; po= časni razvoj pa izčrpa tvorne sile prcveli= kega števdla naših najbaljših stanavskih delavcev. Ves stan se mora zavzeti za grad= bo Učit. domov. Napraviti je treba načrt, kje se naj postavijo najprej Učit. domovi in po določenem redu, ki ga sprejme glavna skupščina* naj se vrste vsa mesta, kjer se vzgaja naš naraščaj. Začne pa se naj v obs mejnih mestih, kjer mora biti naše najboljs še učiteljstvo. Poleg Učit. domov pa se moramo okle* niti tudi drugih gospodarskih ustanov, ki nosijo naše ime. da ne bodo le po imenu naše, ampak last vsega stanu. Koliko ncsporazumljenj, razdorov so že povzročile te ustanove, ker smo jih smatrali za usta* nove učiteljskega stanu, pa so bile le usta* nove nekaterih, za gospodarski pokret vne= tih in zaslužnih tovarišev in so ostale lc njihove radi našega omalovaževanja in nc razumevanja gospodarskega temelja orga* nizacij. Treba se bo oprijcti stvari na pra* vem ikoncu in s sodelovanjem nas vseh, da bodo te in bodoče gospodarske ustanove nam vsem v čast in ponos. Po našib gospo= darskih podjetjih bo rastel naš ugled in naš vpliv bolj ko po vseh drugih akcijah. Zdra= va gospodarska podlaga bo dala naši orga= nizaciji ono življensko moc, ki jo mora imeti vsako podjetje, ki hoče uspevati in se uveljaviti. Brez te bomo le životarili. Zdrava gospodarska podlaga in izkus šeno, uvidevno, širokopotezno vodstvo. Vodstvo stanovskih edinic. Kaiko je z vodstvom naše organizacije? Spomnimo se na naše občne zbore. Kako mrtvo dn brez zanimanja se največkrat iz= vrše volitve vodstva. Kolikokrat se zgodi. da se izvoli na odlično mesto tovariš, ki na to niti ni pristal, radi tega ne prihaja na seje in se v splošnem le malo zanima za stanovska vprasanja, dostikrat se dogcnfi, da se člani vodstva od nekaterfh določijo in kratkomalo vsilijo članstvu. Dogode se slučaji, da pri izberi odloča prijateljstvo, prvotni vtis kakega govora, da celo lepša zunanjost, ali je potem čudno, če pod ta« kim vodstvom delo v stanovstki edinici za; ostane in pride na mrtvo točko? Treba bo dvakrat, trikrat prerešetati ¦zmožnosti to* vanišev, preden se izvolijo na vodilna me; sta. Pri izberi kandidatov naj odloča njih stanovska zavest, vztrajno delo in uspehi v stanovskem boju. Priznati si tnoramo, da bi mnogo notranjega nereda, nezaupanja in razprtij ne bilo v naših vrstah, ako bi se članstvo ob najvažnejši točki dnevnega reda občnih zborov: pri volitvah vodstva stanovskih edinic ne pokazalo nepriprav* ljeno in desinteresirano. Ako je vodstvo dobro, je uprava dobra in je tudi za član= stvo dobro. Naš stanovski tisk. Poleg gospodarskih podjetij in vod= stva pa je važno tudi vprašanje našega stanovskega tiska. Ali se zavedamo vrednosti in pomena stanovskega tiska? Mislim, da bi se sicer toliko ne diskutiralo o naših stanovskih \\stih. in ne bi pričela vsaka skupina, ki sc odcepi od svoje matice ali se na novo usta= novi, takoj z izdajanjem svojega glasila, propagandnimi ietaiki in brošuricamii. Govorjena beseda vpliva v trenotku, ko jo slišiš, o napisani pa razmišljaš, ko si sam in se hočeš v stvar poglobiti. To sa* motno premišljevanje, ki je posledica tiskane besede, kaže človeškemu razufhu no= ve smeri. Naš stanovski tisk ni na posebno vi* soki stopnji. Stanovski listi se čitajo le od nekaterih. Večina, ki jo vprašaš zaikaj ne čita listov, odgovori: Se ne maram razbur* jati, to ni stanovski list itd. Ali bo pri takem zanimanju in pri taki kritiki stanov^ skega časopisja, kakor jo danes slišimo, kmalu prišlo v naših vrstah do stanovske» ga edinstva? Ali pomaga od članstva tako priljubljeno časopisje kakor je naše dvi» gati socialni, moralni in integralni nivo uči= tejskega stanu. Kolika je moralna opora, ki jo uživajo od toliko čitanega časopisja na.ša gospodarska podjetja? To so vprašanja. s katerimi se bonro morali pričeti resno ba> viti. Svojemu stanorv.skemu časopisju bomo morali posvečati mnogo več pozoarnosti. Urediti bo treba pošiljanje člankov in do= pisov, določiti pa tudi uredniku njegav de= lokrog. Dosedaj moremo govoriti le o po= krajinsjkem stanavskem čkfcopisju, ^pogtes šamo še osrednje stanovsko glasilo. Nemogoče je govoriti o absolutnem stanovskem edinstvuj dbkler tovariši v Južni Srbiji vse leto ne slišijo, kaj delajo in o čem razpravljajo tovariši v Sloveniji in oni v Dalmaciji ne vedo za Vojvodince itd. Preveč smo še ločeni. Tisk pa nas more združiti. Vsako društvo bi moralo naročiti sta* novske liste iz drugih poverjeništev in na dnevnem redu mesečnih zborovanj bi mo= ralo biti poročilo o stanovskem gibanju ši* rom drugih pokrajin. Centralno glasilo pa naj bi vezalo vse stanovske edinice z inicijativnimi in infor« mativnimi članki in dopisi iz vsega ob-močja Udruženja. Centralno glasilo bi mo= ralo biti obvezno za vsa društva. Dobro organiziran stanovski tisk bi labko pravos časno opozarjal na razne nameravane nredbe, odloke in amandmane, ki ogrožajo in na slabše spreminjajo naše že pridobljene stanovske in državljanske pravice. Pravo= časna obvestila po tisku bi izzvala pravo= časne sklepe vsega stanu, ki bi bili v ve* liko oporo našemu vodstvu, ko se zavzema no pristojnih mestih za pravne in materis jelne interese učiteljstva. Pri izdelavi programa dela za bodoč^ nost se ne razblinimo z vsemi mogočimi in nemogočimi načrti, poprimimo se najprcj najvažnejšega, drugo pa se bo potem stop* njema razvilo iz že doseženega. Najvažnejše, da bo naše Udruženje uvaževana in pru ljubljena strokovna zastopnica vsega osnovnošolskega učiteljstva pa je: 1. Dati Udruženju solidno gospodars sko podlago; 2. dvigniti stanovski tisk in 3. izbrati sposobno vodstvo. Vse troje je enako važno. Brez prvega ni drugega in brez drugega ni prvega; brez tretjega pa ni prvega ne drugega in slabo tretje uniči lahko tudi prvo in drugo. Te tri točke so kardinalne točke na* šega stanovskega programa za bodočnost.