Poštmna plačana v gotovim. ________________Maribor, ponedeljek 11. aprila 1938_________________štev. 81. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Td. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razcu nedelje in pratnikov vsak dan ob 14. nri > Velja mesečno prejeman flft v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla- ** se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA' 105. vlada tretje republike Daladier le sestavil vlado nacionalne obrambe PARIZ, 11. aprila. Včeraj popoldne je Daladier sestavil sledečo novo vlado: ministrski predsednik in minister za narod- BONNET novi francoski zunanji minister no obrambo Daladier, podpredsednik vlade in minister za koordinacijo gospodarstva Chautemps, notranji minister Albert Sarraut, zunanji minister Georges Bonitet, minister za zgradbe Frossard, minister za delo Ramadier, minister za letalstvo Guy la Chambre, minister za vojno mornarico Champinchi, minister za kolonije Georges Mandel, minister za narodno prosveto Jean Zay, minister za pokojnine Oueille, trgovinski minister Ge-natin, poštni minister Jules Guillet, minister za trgovinsko mornarico de Chapps de Laine, minister za narodno zdravje Marque Riquart, finančni minister Mar-chandeau. Nova vlada se more označiti kot vlada nacionalne obrambe v najširšem smislu besede. V novi vladi je 12 radikalov, 3 člani republikanske socialistične unije in tudi skupine sredine, en član demokratske zveze, en neodvisni republikanec, en narodni demokrat in en član demokratske levice. Nova Daladierova vlada je 105. vlada tretja republike in peta vlada v sedanji zakonodajni dob' Pariški tisk napoveduje Daladierovi vladi kratko življenje — „lzhcd za silo" — Navzlic vsemu ublažitev položaja ljiti s provizorijem, v katerem vidi tisk izhod za silo. Socialisti, ki so se sicer oddaljili od komunistov, so odkolonili sodelovanje v novi vladi. Daladierova vlada bo morala od slučaja do slučaja računati s podporo socialistov. Vendar pa so v vseh krogih navzlic kritiki občutili > stavi Daladierove vlade neke vrste olajšanje, ki je prineslo gotovost, da se ne bodo več dogajali razni '''■sperimenti. Predsednik vlade Daladier je imel sinoči v radiju govor na francoski narod. svojih izvajanjih je povdarjal, da si bo nova vlada, kateri ima čast predsedovati, prvi vrsti prizadevala, da izgradi francosko državno obrambo in da pristopi zatem k izgrajevanju na področju socialne politike in gospodarskega napredka. V ta namen pa je potrebno, da so si vsi Francozi sve-sti zahtev časa in da podpro vlado, ki hoče premostiti neštete težkoče, pred katerimi se je znašla. UoSitki ¥ vsei Memžšii 99,8% „da V VZHODNI MARKi: 99.75% DA, 0.2% NE BERLIN, ll. aprila. Pri včerajšnjem plebiscitnem glasovanju je bilo 49,546.950 volilnih upravičencev. Oddanih glasov je bilo 99.55%. to je 49*326.791. Z »da« je glasovalo 48,799,269 (99.8%), z »ne« pa 152.180 oziroma 0.92%. DUNAJ, M. aprila. Ob pol 24. uri sta sporočila državni namestnik Vzhodne marke dr. Seiss lnqiiart ter pokrajinski vodja in plebiscitni komisar Biirckel vodji in kancelariti nemške države A. HUlerju, da se je ves nemški narod Vzhodne marke priznal k veliko nemški državi. 99.75% vseh avstrijskih Nemcev je izreklo gv<>i »da« za veliko nemško državo. GRADEC, 11. aprila, (mesto): vofilriih upravičencev 109.466. Oddanih glasov 109.329. »Da« 108.833, »Ne« 377, neveljavnih 114. Odstotni delež glasov »da« 99.65. Gradec (oko!.ca); volilnih upravičencev 85.076. Oddanih glasov 84.948. »Da« iiimiMigi ii i mn n umnim m— it 84.847, »Ne« 87. Neveljavnih 14. Odstotni delež glasov »da 99.90 DUNAJ, 11. aprila. Definitivni rezultati glasovanja v Vzhodni marki so sledeči: Vseh volilnih upravičencev je bilo 4 milj. 352.088. Oddanih glasov je bilo 4,339.155, to je 99.92%. Z »da« je glasovalo 4 milj. 422.266 volilcev ali 99.75%. Z »ne« pa je glasovalo v vsej nemški Avstriji 11.193, to je 0.2%. število neveljavnih glasov znaša 5.696, to je 0.05%. BERLIN, 11. aprila. Berlinski izid volitev je sledeč: Volilnih upravičencev 1 milj. 149.752. Z »da« je glasovalo 1,140.160, z »ne« pa 8.683, neveljavnih glasov je bilo 909. Večje volilno okrožje okoli Berlina je dalo sledeče rezultate: Volilnih upravičencev 3,278.168, volilo je 99.8, z »da« je glasovalo 99.41%, z »ne« pa 0.51%, neve-j!javnih glasov je bilo 2.520. Sulošna mztblfeasiia v vsei republikanski i&amii SARRAUT novi francoski notranji minister PARIZ, 11. aprila. Nova vlada Daladie-rova, Iti jo sestavljajo pretežno radikalni socialisti ter umerjeni elementi iz srednjih skupin, je bila sicer časovno sestavljena v napovedanem roku, vendar pa ne vidi pariški tisk v tej sestavi izhoda iz latent ne krize. Današnji jutranji listi proroku-jfejo Daladierovi vladi kratko življenje. Kakor se plošno ugotavlja, se 'Mladjem ni posrečilo, da stvori vlado narodnr r»?>n-centracije. Daladier se je moral zadovo- BARCELONA. 11. aprila. Ministrski predsednik in vojni minister Negrin je odredil splošro mobilizacijo v vsej republikanski Španiji in Katalon ji. Vsi moški, ki so po zakonu in nabornih komisijah proglašeni za vojaško Sposobne, se morajo prijaviti vojaškim poveljstvom v treh dneh. Vsi oficirji in vojaki, ki so trenutno na dopustu, se morajo vrniti h kadru v 48 urah. Kdor se ne bi odzval mobilizacijskemu pozivu, bo proglašen za vojnega begunca in postavljen pred vojaško sodišče. ki ga bo pa zakonu obsodilo na smrt. politični krogi menijo, da jc to zadnji poskus republikanske Španije, da se reši končnega poraza in propasti. REPUBLIKANSKE BOMBE NA FRANKOVSKE PODMORNICE. BARCELONA, 11. aprila. Frankova letala so bombardirala Tcrtoso, Alicante in mesto Santa Barbara. Republikanska letala pa so pred Atmerio opazila več frankovskih podmornic, ki s0 jih obsipali z b°inbami. Zatrjujejo, da so }th potopili, ker se pormornice zatem niso več pojavile na morski površini. ivši kancelar dr. Ender aretiran DUNA.I, II. aprila. Bivši zvezni kance. lar in bivši predarlski deželn; glavar dr. Ender je bil aretiran in sicer zaradi nerodnosti v davčnih zadevah. Dr. Ender je bil namreč predsednik vrhovnega računskega dvora na Dunaju ter nadzorni svetnik številnih delniških družb. Dr. Oto Ender (star 63 let in je tvorec avstrijske stanovske ustave iz leta 19«. Ender se je že preje zavzemal proti priključitvi Avstrije, po Dollfussovcm umoru pa se je umaknil iz vlade ter je prevzel mesto predsednika vrhovnega računskega kontrolnega urada. Aretiran je bil tudi pr'n,c Karl Emil Fiirstenherg. ki Je bil v Avstriji poslanik v Madridu. 70.000 ljudi ogroženih NEWYORK, 11. aprila. Poplava v Ala-baniji in Georgiji se vedno boli širi Doslej je našlo smrt v naraslem vodovju okoli 30 ljudi. Reka Alabana ogroža me- sto Vontgomery, ki šteje 70.000 ljudi. V Pamt; »Teksas« j© snežni mefež razdejal več hiš iti je bilo več ljudi ubit h. V Butalah: za pel tihih minut »Kmetski list« piše v štev. 14: »Za pet tihih minut: Udruženje posestnikov novih zgradb na Brinju pri Ježici je ustanovilo, bog nas ga varuj, tiskarski koncern in začelo z izdajo dnevnika, ki mu ne bo l:o.; sam zelene na Jesenicah. Prva številka, ki je izšla na dan svetega Klemena, prinaša v političnem delu, ki je namenjen v prvi vrsti brinjevcem in njihovi bližnji okolici, tale »cmok«: »Ko je bil izvoljen Matevž Krč v Butalah za župana, je dal v nedeljo po maši pred cerkvijo javno razglasiti, da bo njegovo županovanje največja sreča za vse butalce, ker bo uvedel strogo revizijo in štedenje pri vseh občinskih poslih in uslužbencih, s prihranjenim denarjem pa bo plačal občinske 'dolgove. S štednjo je začel ob novem letu s tem, da je dal občinskemu konjaču za pol leta brezplačen dopust, za drugo polovico leta pa mu je zato povišal plačo za 100 odstotkov. Nasprotno pa je dobila občinska babica v prvi polovici leta dvojno plačo, v drugi polovici pa brezplačen dopust. Izmed dveh občinskih policajev je enega odpustil iz službe, drugemu pa i podvojil plačo, ker zdaj bo moral :>ani loviti tatove in razbojnike. Najbolj trda pa je predla občinskemu pastirju Johanu. Temu je oče župan zagrozil, da jih bo dobil za vsako ovco, ki bo manjkala v čredi, po 25 na december. Ko je prišla za to določena komisija na občinski pašnik | ter preštela ovce, je ugotovila, da so štiri ovce preveč in da manjka občinskemu j koštrunu rep in eni ovci levo uho. Ker pa za tako škodo ni bila za pastirja Johana že naprej določena kazen, zato je občinski odbor sklenil, da se pastirju naroči, naj se sam obesi in pokoplje na občinske j stroške.« Brez Jugoslavije ni Slovencev Celjska »Nova doba« poroča v št. 15: »Ker politika ni športna zabava za posameznike, je na vsak način treba stremeti za tem, da se kvarno početje in medsebojno izigravanje zajezi in tako omeji, da ne 1)0 moglo v bodoče roditi še hujših posledic kakor jih je v preteklosti. V interesu jugoslovenstva in v interesu narod, in gospodarskega obstoja Slovencev je, da postavimo našo politiko na novo in zdravo podlago, na tako, ki jo želi narod, ne pa mešetarji in prekupčevalci, pa naj si nadenejo tako ali tako barvo. Samo tisti, ki bo doumel, razumel in spoštoval narodovo voljo in njegovo zdravo hotenje, nam lahko s svojim delom pomaga iz mrzličnega močvirja, v 'kakršno so nas pahnile z združenimi močmi vse neugodne okolnosti, ki so v teku let delovale proti nam. S takih zdravih političnih temeljev. ki jih izza svojega pojava na naših tleh naglasa in pospešuje kmetsko gibanje,. bomo prav gotovo kmalu našli pot do tja, ko bo uspeli Slovenca razveselil tudi Srba na skrajnem jugu in obratno. Samo taka enotna zavest v sreči in nesreči, v delu, trpljenju, borbi in zmagi pa res pomeni jugoslovanstvo in mu daje notranjo vsebino, ne da bi kdorkoli bil kaj okrnjen za svoje pravice. To moramo doseči, kajti brez tega ni Jugoslavije, a brez Jugoslavije ni več zlasti nas — Slovencev.« i Krščanske stvari »Kmet. list« poroča v št. 14: »Po dolgem času bomo vendarle prišli do svoje šole v naši lepi fari. Šolski prostori se nahajajo že dolgo vrsto let v mežnariji in otroke poučujejo ves čas župniki. Lastnih šolskih prostorov nismo imeli. Do Oblikujmo nacionalno prepojen in borben tokolfkl rod! Včeraj predpoldne je bil ob polnoštevilni udeležbi številnih zastopnikov posameznih sokolskih edinic iz vsega našega obmejnega ozemlja v slavnostno okrašeni zgornji dvorani Narodnega doma letošnji redni letni občni zbor marljivo ter številčno izredno močne mariborske sokolske župe. Otvoril in vodil ga je neumorni ter zaslužni starosta br. dr. Milan Go-r i š e k, ki je svoje uvodne besede posvetil prvemu sokolskemu starosti, našemu ljubljenemu kralja Petru H. Zbrano sokolstvo je priredilo svojemu starosti spontane in viharne ovacije. Druga topla in spominska beseda je bila posvečena spominu nepozabnega prvega staroste marib. sokolske župe blagopokojnemu dr. Ljudevitu Pivku. Prisrčnega pozdrava je bil deležen saveztii delegat, starosta celjske sokolske župe br. Jože S m r ;-'ii i k. Sokolski zbor je enodušno pooblastil župno vodstvo, da- pošlje iz letošnjega zbora pozdravne brzojavke br. savez-ni upravi v Beograd, nadalje mirsistru za telesno vzgojo naroda dr. Miletiču in bivšemu mestnemu poveljniku br. generalu Milenkoviču. Uvodni in vznešeni besedi župnega staroste, ki so ga zorani Sokoli prekinjali z živahnim odobravanjem, je sledila živahna in razgibana ter stvarna debata k poročilom ostalih društvenih funkcionarjev, o katerih smo že izčrpno poročali v sobotni številki našega lista. Iz poročil in debate posnemamo povdarek sokolstva, da je temelj vsemu telesna vzgoja v cilju: En nared, en kralj, en dom! Dosedanja P rak j a organizacije zidanja sokolskih domov je pokazala potrebo enotne izvedbe, dočim je nabava krojev najbolj posrečena na zadružni podlagi. Iz vrst delegatov je izšla iniciativa po podesetorjenern narodnoobrambnem delu, zlasti v našem obmejnem pasu. Sokolska Petrova petletka pa naj bo tudi idejnovzgojna, da bo iz sokolskih vrst izšel narodno zaveden ter borben sokotskj rod. Po tej temeljiti debati je br. Kocmut predlagal dosedanjemu odboru razrešnico, blagajniku s pohvalo, kateri predlog je bil soglasno sprejet. Ognjevite ter idejno globoko zajete so bile pozdravne besede saveznega delegata br. Smrtnika, ki je v svojem govoru podčrtal veliko skrb, ki jo posveča uprava SKJ mariborski obmejni župi, zlasti v pogledu sanacije sokolskih domov. Vežejo nas močne vezi skupnega dela in skupnih naporov in mora biti sokolsko delo predvsem narodnoobrambno, da bomo vzgojili iz naše mladine rod dobrih državljanov ter hrabrih vojakov. Razmere in prilike nam to narekujejo! Na letošnjem zboru je bilo sprejetih tudi več pomembnih predlogov, med njimi tudi ta, da se mariborska sokolska žu-pa poimenuje po pok. dr. Pivku. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova župna uprava: starosta dr. Milan Gorišek, I. podstarosta Ljudevit Kranjc, II. podstarosta dr. Franjo Šalamun, III. podstarosta Ivan Rojnik, prosvetar dr. Makso Kovačič, tajnik Friderik Degen, •nam. Jože Hren, statistikar s. Berta Zavodnik, zdravstveni ref. dr. Pavlič, namestnik dr. Leo Kac, socialni ref. Špan-ger, četni referent Jakob Štuhec, gospodar Tajzel, rcferent za SPP Mihajlo Doj-činovič, disciplin, ref. dr. Juhart, gradbeni referent Končnik, narod-nobr. ref. dr. Slavko Fornazarič, blagajnik Ferdo Prelog. Ostali člani župne uprave: Franjo Bureš, dr. Rudolf Kac, Anton Krejči, Fr. Rems, Rado Lenart, M. Mastnak, Janko Zorko, Peter, Močnik, Janko Pirc, Franjo Stopar, Miloš Ledinek, Franjo Špes, Anton Požar, Šašel, Vitomir Cilenšek, Lojze Struna, inž. Teržan, Ferdo Vigele, dr. Bruno \Yrixl, Juriča Zadravec, dr. Teodor Zbrizaj, Štefan Blažič, dr. Boris Mihalič, dr. Leo Kac, Jože Mohorko, Slavko Nišelvicer in br. Lavrenčič. Župno načelstvo: Komac, Hočevar in Polič ter Makučeva, Petrovičeva in Gačnikova. Revizorji: Drago Kocmut, Joško Hvalenc, Mirko Žerjav, Josip Bratuš, Franjo Pišek. Častno razsodišče: dr. Franjo Lipold, dr. Juhart, dr. Ivan Jančič, dr. Slavko Fornazarič in Zemljič Ivan. Praporščak Nace Vidmar, namestnik Nič. V popoldanskih urah se je podala župna deputacija s saveznim delegatom br. Smrtnikom na Pobreiž;fe, kjer so se naši čuvarji severne meje poklonili spominu vrlega nacionalnega borca dr. Pivka na njegovem grobu in položili nanj lep venec. V vrtincu borbe za naslov prvaka V četrtem kolu so lezničarji premagali Cakovčani pa Celjane! — ISSK Maribor je remiziral — V prvenstveni tabeli vodi CSK Kranjčane, v Ljubljani Četrto kok) tekem za prvenstvo LNP se je včeraj odigralo v Mariboru, Ljubljani in Čakovcu. V Mariboru i>n Čakovca sta zmagala favorita, v Ljubljani pa je ostala tekma neodločena. Čakovčki SK je v prvenstveni tabeli obdržal vodstvo, dočim se je SK Železničar premaknil z zadnjega na četrto mesto. Do prihodnje nedelje >2 situacija v prvenstveni tabeli naslednja: Čakovački SK 4 4 0 0 11:4 8 ISSK Maribor 4 2 1 1 8:6 5 SK Hermes 4 1 2 1 9:8 4 SK Železničar 4 1 1 2 7:7 3 SK Kranj 4 1 0 3 3:8 2 SK Celje 4 1 0 3 2:7 2 zadnjih občinskih volitev je bil tudi sedež občine Trebeljevo v naši* vasi. Bivši župan Peter Končar je kupil za občino lepo in prostorno hišo po zelo ugodni ceni. Novi občinski odbor je preložil sedež občine iz Štange na Prežganje. Ob-[ drugega polčasa po desni zvezi, činski urad se je preselil iz lastnih pro- SK Železničar : SK Kranj 2:1 (0:0) Železničar ni imel včeraj bogve kako težkega dela. Moštvo je igralo, čeprav ne velikega nogometa, pa vsaj resno, in so se igralci po svojih močeh potrudili, tako da lahko trdimo, da si je enajstorica zmago zaslužila. V splošnem je SK Železničar predvajal povsem zadovoljivo igro, zlasti na polju, in če bi bili igralci v kazenskem prostoru nasprotnika malce več odločni, bi morda želi še večji uspeh. V domačem moštvu ni bilo slabe točke. Najboljša formacija je bila napadalna vrsta, ki je zlasti v polju dobro zaigrala. Krilci so bili vendarle malo preveč ofenzivni, dočim je bila ožja obramba na trenutke nesigurna. Kranjčani so tudi lepo zaigrali. Pogrešali pa smo požrtvovalnosti in elana, s katerimi vrlinami se je moštvo odlikovalo pred 14 dnevi v tekmi proti ISSK Mariboru. V splošnem je bila tekma zelo fair, tako da sodnik g. Hobacher iz Celja ni imel preveč težkega dela. Oba gola za Železničarje je zabil Pavlin, in sicer v 3. in 24. minuti drugega polčasa, dočim je častni gol za Kranj padel v 39. minuti ja porazila mladino SK Rapida v razmerju 2:0 (1:0). Sodil je g. Klanšček. ISSK Maribor : SK Hermes 3:3 (2:3) ISSK Maribor je včeraj gostoval v Ljubljani, kjer je nastopil proti Hermesu. Ljubljanska kritika pravi, da je Hermes z veliko srečo obdržal eno točko, dočim se ima ISSK Maribor zahvaliti edino svojemu vratarju, da ni odnesel obeh točk domov. Po igri, ki jo je predvajal ISSK Maribor, bi Mariborčani zaslužili zmago, kajti bili so skoraj ves čas v premoči, kar velja zlasti za drugo polovico, ko domačinov niso pustili do sape. Sodil je g. D e r ž a ] iz Ljubljane. Čakovački SK : SK Celje 3:1 (2:1) Tudi Celjani so morali pustiti v Čakovcu obe točki. Domače moštvo je bilo boljše kakor gostje, dasi oba nasprotnika nista predvajala dobre igre. Sodil je dobro g. B e r g a n t iz Maribora. Tekme za državno prvenstvo Spl‘t; Hajduk:Ljubljana 3:2 (2;0). Zagreb: (jradjanski: Slavi ja 0:0, Hašk: Concordija 2:1 (0:0). Beograd: Jugoslavija: J edinstvo 0:0, BSK:Bask 2:1. Tekm°vairje za državno prvenstvo v eross-countryju je bilo včeraj v Ljubljani. Startala so 4 moštva s po 8 tekmovalci. Prvenstvo si je priborilo moštvo ASK Primorja z 42 točkami, 2. Concor-dia 58, 3. Maraton 101, dočim se Ilirija ni plasirala. V konkurenci posameznikov je bil 1. Flas (Hašk) v času 25:26.8, 2. Krevs (Primorje) 25:43, 3. Bručan (I) 25:55, 4. Sindelar (C) 26:15.6, 5. Šurbek (C) 26:24. Podporočnik Hlebov si fe pri zagrebških dirkah priboril prvo mesto V Zagrebu je bila včeraj gorska motociklistična dirka, in sicer na Jelenovcu. Prireditve so se udeležili tudi dirkači Mo-tokluba »Pohorje«, katerega član podporočnik Aleksander Hlebov si je priboril prvo mesto v kategoriji turističnih motorjev. A. Hlebov, ki je eden najuspešnejših mariborskih dirkačev, je dirkal na motorju ADP 500 ccm ter je dosegel čas 1:25.6. V ostalih kategorijah so zmagali sami Zagrebčani. G. A. Hlebov je dosegel nov rekord tudi na omenjeni dirkalni progi v 'kategoriji turističnih motorjev, dočim dirkači v ostalih kategorijah niso dosegli niti rekordnega časa lanskega leta. Simpatičnemu in priljubljenemu častniku A. Hlebovu iskreno čestitamo k lepemu uspehu, ki je bil dosežen v hudi konkurenci. Štiri nove skakalnice SViZSP! IZ štorov v najemniške lokale na Prežganju. ki so last ondotne cerkve. V občinski hiši na Štangi imajo svoje prostore tudi orožniki. Te dni je prišla na Štango komisija, ki naj bi proučila vprašanje novih šolskih prostorov. Komisija je ugotovila, da je občinska hiša prav dobra za šolske prostore. Z malimi st foški se bo lahko preuredila za dvorazredmeo. Nova zgradba bi stala najmanj 300.000 dinarjev. Z občinsko hišo si prihrani občina ogromno vsoto. Sedaj šele vidimo, kako pametno in dobro je gospodaril bivši župan Peter Končar. Spominjamo se še grdih napadov od strani njegovih nasprotnikov zaradi nakupa te hiše. Koliko obrekovanja je moral Končar tedaj prestati zato, ker je občini koristil. Sedaj se pa obrača burja ravno zoper tistega, ki je svojčas veter sejal. »Domoljub« je v tem pogledu prednjačil in Končarju krivico delal. Kdaj bo pa storjeno krivico popravil? Takih krščanskih stvari pa od njega seveda nihče, ne pričakuje.« V predtekmi je mladina SK Zelezničar- Včeraj dopoldne je bil pri »Orlu« 9. edni letni občni zbor Mariborskega zimskošportnega podsaveza, ki ga je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik Miloš Gnus. Pozdravil je prisrčno delegate 11 klubov, od včlanjenih 14, posamezno pa zastopnike oblastev in drugih organizacij in sicer magistralnega direktorja Rodoška kot zastopnika mestne občine mariborske, polkovnika M. Božo vica kot zastopnika mestnega poveljnika generala Stanojloviča, narodnega poslanca dr. Jančiča, dr. Tominška kot zastopnika SPD ter g. K u ms tl ja kot zastopnika JZSS. Nato je podal g. Gnus obširno poročilo o delovanju MZSP v pretekli poslovni dobi. V svojem poročilu je podrobno razčlenjeval teržkoče, ki jih je imel MZSP pri izvedbi svojega programa. Poročal pa je tudi o uspehih vztrajnega in požrtvovalnega dela. Iz poročila agilnega tajnika g. J. Konic > je razvidno, da šteje MZSP 17 članov, in sicer 12 športnih društev, 4 planinska društva in 1 tujskoprometno društvo. Porast števila MZSP je pripisovati dejstvu, da je bil bivši koroški zimskošportni podsavez razpuščen ter so bili klubi njegovega teritorija dodeljeni MZSP. Ob pričetku letošnje poslovne dobe je bilo pri MZSP verificiranih 115 tekmovalcev, tekom sezone pa je bilo ni novo verificiranih 17 tekmovalcev, tako da šteje MZSP 132 verificiranih tekmovalcev. Odnošaji do JZSS so bili naravinost prisrčni, in prav tako odnošaji podsavez-ne uprave do klubov. Skupina celjskih klubov je sicer stavila JSZZ predlog glede ustanovitve samostojnega podsaveza s sedežem v Celju, ki pa je bil zavrnjen, ker ga je stavilo le 7 klubov, pa bi ga moralo po pravilih staviti najmanj 10 klubov. Pester in bogat spored podsaveznih prireditev se je moral žal tudi letos skrčiti radi neugodne zime. V letošnji poslovni dobi si je MZSP nadel kot glavno nalogo dokončno izgradnjo smuške poti na Pohorju. Pri uresničevanju te zamisli MZSP v izdatni meri priskočila z gmotnimi sredstvi na pomoč zlasti banska uprava dravske banovine. Glavna naloga MZSP bo postavitev velike skakalnice pri Seniorjevem domu, ki je v zadnjem času postal središče zimskega športa na Pohorju. Sledilo je poročilo požrtvovalnega blagajnika g. V. Goluboviča, iz kate- Vlad. Travner: Starokatoliška cerkev 3. v Ljubljani, kjer stoluje slovenski starokatoliški škofijski vikar. Konzultorji (kanoniki) so v Novem Sadu, Splitu in Sarajevu. Razven teh sta nameščena v Zagrebu še en vojaški kurat in en državni katehet. V cerkvi je tudi še en naslovni škof — generalni vikar Vladimir Kos. Slednjič se ozrimo še na razmere v Sloveniji. Pri nas je bilo staroslovansko bogoslužje zelo močno razširjeno še v zadnjih 3 stoletjih srednjega veka; deloma se je ohranilo celo od okt. 1700, ko so ga zatrli jezuiti. Iz novejšega časa so splošno znane borbe za našo liturgijo v Ricmanju pri Trstu (1910). Med vnete zagovornike našega jezika v cerkvi je spadal znani jezikoslovec o. Stanko škrabec. V Mariboru pa se je zavzemal za te ideje tik pred vojno zlasti dr. Ljudevit Pivko. To so nekaki predhodniki slovenske staro-katoliške cerkve. Sedaj imamo tri cerkvene postojanke: 1. v Ljubljani, Ulica na grad 8 -- ustanovljena 1931 —, od koder se opravlja dušno pastirstvo za vso nekdanjo Ljubljansko oblast. Ima svojo kapelo v Gosposvetski ulici. Vernikov šteje okoli 700. Škofijski vikar (za vso Slovenijo), voditelj diaspore in župnik je Ferdo Lavrinc; 2. v Mariboru, Tattenbaehova ul. 27-11, ustanovljena 1934 za sreze Maribor desni in levi breg, Ptuj, Ljutomer, M. Sobota, Dol. Lendava in Dravograd. Služba božja se vrši v Narodnem domu. Vernikov je okoli 400. Vikar je Franc Šegula; dosedanji predsedniki občine pa so bili znani kulturni delavec in šolski upravitelj v Stu- dencih Anton Hren (j 1936), Leopold Reja, Franc Zupančič in Franc Čoš; 3. v Celju, Razlagova ul. 8 — ustanovljena 1936 — za sreze Celje, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice, SIo-venjgradec in Gornji grad. Služba božja se vrši v Narodnem domu. Vernikov šteje okoli 300. Vikar je Radovan Jošt. V kratkem bo začel izhajati v Ljubljani slovenski cerkveni list »Glasnik staroka-toliške cerkve«. (Viri: Zelenka, Der Altkatholizismus, 1919; Kiiry, Das christkatholische Be-kenntnis; Amrhein, Der Cliristkatholizis-mus; St. Zagorac, Narodna crkva kod južnih Slavena: Hrvata i Slovenaca, Srba i Bugara (1926); Hrvatski katolički ka-lendar Grgur Ninski (1934); Starokatoli-ška cerkev (1938); nadalje članki v leksikonih (Brockhaus, Mayer i. dr.), v Staro-katoliku i. dr. Mnogo podalkov mi jc dal g. vikar Fr. Šegula). (Konec). HkuMetske in Mitske Moviu B———W——B—WWWM—WB—— Mkademiia sredniih in meščanskih šol Precej v začetku moramo povedati, da je bila letošnja akademija, ki se je vršila v nedeijo 10. aprila ob 10. uri v Unionu, prav vestno pripravljena in da je bil uspeh zares lep. Mladi pevci in godbeniki so pokazali mnogo volje in zdravega smisla za glasbene lepote. Osmošolec klas. ginrn, C. Cvetko je vodil združene orkestre mariborskih sred njih šol, ki so složno 'izvedli L. van Beethovnovo uverturo h Coriolanu in ritmično razgiban A. Dvorakov Slovanski ples št. 8. — Izvajanja meščanskošolskih mladinskih zborov naj navedemo skupaj: I. dekliška mešč. šola je pod vods-tvom ge. .1. Černetove ob klavirski spremljavi ge. Rozmanove prisrčno podala V. Mirkovo »Jurjevo« in H. Sattnerjevo »Žabjo«. — Narodni »Zrasle so mi tri drobne konoplje« in živahno »Ptičjo svatbo« (v Mirkovi priredbi) je II. deška mešč. šola pogumno zapela. Vodi g. V. Živko. — Ga. M. Zah e rlo v a je z II. dekl. mešč. šolo fino izvajala Adamičevo »Cigansko« in Milojevičevo »Sankanje«. — Meščanska šola šolskih sester ie pod vodstvom s. D u 1 c i s s i m e z lepimi poudarki podala Vodopivčevo »'Pojdimo spat«, I. deška mešč. šola pa se je pod dirigentom g. V. Šušteršičem postavila z Mo-kranjčevo VIII. rukovetjo srpskih narodnih pesama. — Moški zbor klasične gimnazije ni številen, zato pa ubran. G. prof. K. Pahor si je tokrat izbral Devovo »Soči«, narodno »Barčica« (O. Dev) in Adamičeve »Završke fante«. — G. J. Ostrovska je dal na spored tri odlomke iz Fcersterjevega »Venca« in Mo-kranjčev »Pazar živine«, ki jih je mladinski zbor nepopolne real. gimnazije (pri klavirju R. Debevčeva) dostojno podal, mešan zbor real. gimnazije pa je pod vodstvom istega dirigenta sveže zapel I. Ocvirkov »Rožmarin« in narodne speve iz boersterjevega »Gorenjskega slavčka«. Mladinski zbor klas. ginm. (dir. g. prof. Pahor) ima prijeten način podajanja, kar smo opazili pri Beethoven-Pregljevi »Večerni« in narodni »Cin, can, cvrgudan« (Žganec-Pregelj). — Prav zadovoljiv ie bil nastop ženskega zbora z učiteljišča šol. sester (vodi s. Dulcissima), ki je zapel Adamičev venček (Sijaj sonce. Zima odhaja. Lepo mlado jutro, Jezus sadil ie vinograd) in Sattnerjev »Spomin na Planico«. — Zadnjo skupino je absol- rega posnemamo, da je finančno stanje MZSP ugodno ter da se je letos odplačal zadnji dolg, ki ga je imel MZSP. Nato je poročal načelnik tehničnega odseka g. H. L a ut n er. V tej sezoni se je dogradila smuška pot od Sv. Bolfenka v Pekre ter se je začela gradnja nove smuške standardne proge z jezerskega' vrha v Josipov dol. Poleg teh dveh prog se ie trasirala š*e tretja, ki vodi iz Ravnjako. vega 'Vrha v Ribnico. Da se klubom olajša prirejanje tekem, si ie MZSP nabavil telefon s potrebnim kablom in razne tehnične pripomočke za prirejanje tekem, ki so članom na razpolago. Ker se v tej disciplini opaža popolno pomanjkanje naraščaja, je odbor sklenil zgraditi dve mal-j skakalnici v bližini Maribora. Razen tega pa bo MZSP gradil veliko skakalnico pod Seniorjevim domom. Ker pa sedem skakalnic na vsem področju MZSP ne zadošča zahtevam mladine, je naloga vseh članov MZSP, da pomagajo s čim prejšnjo realizacijo teli načrtov. V imenu nadzornega odbora ie poročal narodni poslanec dr. Jančič, ki je predlagal odboru razi ešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Miloš Gnus predsednik. Odborniki D. Senica. S. Voglar. dr. St. Lutman, kapetan Ilič, dr. Hrašovec, Poženel, dr. Schrott. M. Dolinšek. Forstnerič, Fanedl, Lautner, Zor-zut. Kovač, Čerin. Pirnat, inž. Krivčen-ko, Klun, Kožuh, Šupec, M. Golob, Kaučič in Konic. Nadzorni odbor: narodni poslanec dr. Jančič in mag. direktor Rodošek. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji. Pri slučajnostih so še spregovorili gg. K o r a č iz Celja. dr. 7’ o m i n-šek in Aljančič, nakar je predsednik g. Gnus zaključil uspeli občni zbor. viral mešan zbor drž. učiteljske šole, ki ga vodi g. prof. Pahor. Lepo zlito m polno so zapeli Adamičevo »Fantu«, Devovo »Ura dvanajst...«, Lajovčevo »I3 kot turški vojak proti srbskim ustašem in slednjič se je udeležil tudi krimske vojne. Starec ima še zdrave zobe, spi dnevno samo po štiri ure m kadi pipo, samo sliši že zelo slabo. V neki vasici v okolici Elizaza pa živi njegova sestrična, ki velja za najstarejšo ženo Turčije. V splošnem živi zdaj v Turčiji 6240 nad 100 let starih ljudi. Zanimivo je, da je med injkni dobra polovica žensk. gov znak. žalostni so ti pojavi, ko se za hujskanje in mržjo poslužuje mladina, še žalostnejše pa je, če se ti dogodki pozneje pokažejo v drugi luči. če se sokolska de-ca na ta način napada po ulicah in v cerkvi ter sramoti z nepristojnimi psovkami, je jasno, da se bo mladina tudi sama na svoj način branila. Nikdo pa pri njej ne more doseči, da bi vsak napad mimo prenesla, kar bo uvidel vsak, ki le količkaj pozna otrokovo dušo. Da pa ravno Sokol v Ormožu ni tak, kakor je opisano v citiranem članku, je jasno tudi iz tega, ker je fantovsko okrožje v Ormo žu zaprosilo Sokolsko društvo za dovoljenje, da sme na njegovem letnem telovadišču v Tyrševi grabi prirediti svoj javen nastop, če bi se država morala zahvaliti temu sokolskemu društvu za njegovo vzgojo, kot to navaja g. dopisnik, si fantovsko okrožje gotovo ne bi upalo telovaditi na zemljišču, ki je last Sokola. K zadnjemu odstavku glede reda in čiščenja v »viteških vrstah«, pa priporočamo g. dopisniku čisto na kratko: »Pometaj najprej pred svojim pragom, šele nato pa pred sosedovim«. Toliko v pojasnilo g. do-psiniku, s priporočilom, da v bodoče poroča resnično in dejansko stanje, ostalim čitateljem pa v vednost, da si napravijo jasno sliko o »»Slovenčevih« poročilih. Pomlajevalni vitamini Newyorški zdravnik Stem je na vse-ameriškem medicinskem kongresu v Havani izjavil, da je odkril vitamin J, s katerim je pri poskusih dosegel pomladitev starih organizmov. Novega odkritja v zdravniški vedi bodo brez dvoma vesele stare in veneče lepotice, še bolj pa morda tisti politiki širom zemeljske oble, ki jim je starost zlezla v ude in možgane. Novi vitamin J preganja namreč tudi živčne bolezni, je dober proti raku, sklerozi in išijasiu. Je torej vesoljno sredstvo. Koliko pa pomaga, bodo povedali osemdesetletniki, ikadar se preleve v krepke štiridesetletne može. Radi nožnih nohtov — ločitev Zakaj v Ameriki ločijo zakone, so priobčiti neikateri njujorSki listi iz sodnih listin. Neki mož je tirjal ločitev od svoje žene, ker si ni hotela prirezati nohtov na nogi, da ga ne bi mogla več praskati. Drugemu spet je bik) odveč, ker je jemala žena v posteljo svoja dva ljubljenca — psa in se od njih ni hotela ločiti. Sedaj so jo ločili pač od moža. Žena nekega odvetnika je tirjala ločitev, ker je njen mož strastno zbiral fotografije vojvodi nje Windsorske. Spet drugi mož je tožil svojo ženo, da je do ušes zaljubljena v indijskega Gandija, ki ga je poznala zgolj iz časopisja. Amerikansfki sodražkj torej nimajo laflkega posla* Pijanci morajo za kazen cepiti drva V ameriški drlžavi Ohio so izdali zakon, ki se ga pijanci zek) boje. Sklepčno je namreč, da morajo vsakega pijanca, ki v pijanosti mahedra po cesti, prijeti ter ga poslati za kazen cepiti drva. Vsak tak pijanec mora nacepiti kup drv. Če kak pijanec s svojo pijanostjo ovira ulični promet, mora potem za vsako minuto zastoja cepiti drva po eno uro. To bi btto zelo zdravo tudi pri nas. Sonce Iziareva toploto 6000 stopinj ‘kar je za naše pojme in mere strahovita vročina. A zvezdo slove i pravijo, da je sonce ugašajoča zvezda. So zvezde, ki jih zaradi njihove toplote ne moremo videti. Ko so odkrili razne nove ivezde, so dognali, da imajo nekatere do 50.000 stopinj vročine. Njihovi žarki niso več podobni sončnim, marveč presvetljajo vsako telo — imenujejo jih ultravioletne žarke. — Pred desetletjem so odkrili zvezdo, ki je 3000 krat večja od sonca, njen premer je 20 krat večji od razdalje zemlje do sonca. Daljavo zvezd merijo zve- zdoslovoi po času, v katerem dospejo zvezdni žarki do zemlje. Sončni žarki dospejo n. pr. do zemlje v 6 sekundah. Poznajo ozvezdje, čigar svetloba rabi do zemlje 2 milijona svetlobnih let To je razdalja, katere se z navadnimi številkami metrov in kilometrov ne da več napisati. Soomnife $<& Razno 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke! 2057 ZA VELIKON^Nl KRUH, pin^. potice in drugo pecivo srrejema naročila in se priporoča pekarna Čebokli. 2031 Na zalogi imam kompletne SPALNICE IN KUHINJE Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava! Nizke cene! Se priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul- 21. 1977 Službo dobi Stanovanje UČENKO SPREJMEM Izdelovanje senčnikov. Slovenska 26- 2120 STANOVANJE oddam takoi. Beograjska ulica 18- 2119 Iščem MLADO PRODAJALKO simpatično, za buffet, z znanjem nemškega jezika. Ponudbe na upravo »Veternika« s sliko pod »Mlada«-2116 Iščem dimi aatBkana s kavcijo za okraj pri morju Zaslužek sigoren. Takojšnja VDra* Sirite „Večernik“ sanja v gostilni „ P R L E K “, Tattenbachova 22. 2114 AVTOTAKSI Leonid K vitko, Maribor, Mag dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971 Prodam Prodam ali dam na račun TRGOVINO na prometnem kraju. Naslov v upravi- 2117 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam- Splavarska 6- 2121 OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo ali samo sta-, novanje poceni oddam- — Vprašati Rotovški trg 8. 21151 Zahvala Ob priliki smrti vladnega svetnika, gospoda Blai-a Bonč-a izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Pavliču, za zdravniško nego v njegovi težki bolezni, očetom frančiškanom, pevskemu društvu „Jadian“, gospodu poštnemu sekretarju Ante Kuss*u za njegov nagrobni govor, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 11. aprila 1938. Žalujoči ostali. Otvoritev nodružne Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim z jutranjim dnem 12, aprila na Tržaški cesti (v Lešnikovi hiši) podružnico Prizadeval si bom cenjene odjemalce postreči s prvovrstnim, svežim, prekajenim mesom ter prvovrstnimi izdelki raznih klobas. Za obilen obisk se priporoča A. TAVČAR. iiktOlA ¥ uetttik Vstaja, ki je izbruhnila v noči na 9. junij v letu 1762. v Petrogradu, ki jo je vodil Grigorij Grigorjevič Orlov, je postavila na ruski prestol Katarino H. Tako je postala ta samozvanka vladarica ogromne Rusije, ker so pravega carja in Katarininega moža Petra IH. v isti noči ubili. Katarini se je izpolnila največja želja in obenem tudi Grigoriju Grigorjc-viču Orlovu — njenemu ljubljencu. Da bi postal soprog carice in zasedel z njo ruski prestol — to se je zdelo Grigoriju Orlovu, topničarskemu stotniku dogodek najbližje bodočnosti. Saj ga je Katarina prav tako strastno ljubila kakor on njo! In vendar ... Kako pomembna je besedica, vendar. Pogosto je podobna mejniku, ki deli dvo-ic popolnoma različnih svetov. Prvi korak, ki ga je naredila carica za svoje samostojne vlade, je bil pregled vojske. Carico, ki je bila oblečena v uniformo m oborožena z mečem, so pozdravljali ruski polki z navdušenim, odkritosrčnim in viharnim »Ura!« Ko se je polegel vihar grmečega pozdravljanja, je hotela carica nagovoriti vojsko; nepričakovani dogodek pa jo je ustavil za trenotek. Kljub vsem kaznim in strogi disciplini, je stopil iz prvih vrst mlad mož, visoke, toda pravilne, da celo lepe postave proti carici. Katarina H. se ga je skoraj prestrašila. Ali hoče mladi mož maščevati njenega soproga Petra III? Ta misel ji je stisnila srce. Ko se ji je približal na nekaj korakov, jo pozdravi in nagovori s krepkim glasom: »Uniforma carske milosti ni popolna — na sablji Vaše milosti ni —» čopa.« Po teh besedah odpne od svoje sablje svileni čop in ga da Katarini, ki je med tem pogledala na ročaj svoje sablje in opazila, da v resnici nima predpisanega obeska. Predpisani obesek je po pruskem vzorcu uvedel v rusko vojsko Peter III. in ga pod kaznijo zapovedal. Carica se je nasmehnila; ljubko zadovoljno je gledala drznega mladeniča, ki se je upal pred vso armado očitati pomanjkljivost njene uniforme, sprejela je ponujeni obesek in ga takoj pripela na predpisano mesto. Drzni vojak nato zopet pozdravi Katarino in se vrne na svoje mesto. Ta drzni čin pa ni dal ruskemu narodu samo izvrstnega državnika, ampak tudi izvrstnega vojskovodjo, ki je zadal mnogo ran slovanskim muslimanskim sosedom Ta-tarjem in Turkom. Dogodek pa je postavil kup ovir, na katerih se je moral hitro razbiti namen Grigoriia Grigorjeviča Orlova, da bi s Katarino delil ruski prestol. S svilenim čopom v roki je dne 9. junija 1762. prvič stopil na svetovno pozo- rišče — Grigorij Aleksandrovič Potemkin. Carica je končala pregled vojske, ki jo je navdušeno nagovorila, in se vrnila v zimski dvorec. Drugi dan je pozvedovala po vojaku, ki ji je ponudil svileni obesek. Izvedela je njegovo ime in da se je mladi Potemkin, ki je končal študije na gimnaziji v Smo-lensku in vseučilišču v Moskvi, hotel posvetiti duhovskemu stanu, ver.dar pa se je premislil in se raje oprijel meča kakor pa križa. Istega dne je bil povišan v častnika. Od tega časa je Potemkin hitro napredoval, dokler ga ni carica izbrala za svojega komornika. Grigorij Orlov je takoj videl, da ima tekmeca, in to zelo nevarnega tekmeca. Uporabil je zato ves svoj vpliv na carico, vpliv, ki je bil tokrat še dovolj močan, da so Potemkina poslali z nekim poslanstvom na švedsko. (Dalje.) izdata konzorcij »Jutia« v Ljphlfcni Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.