270. štev. V Ljubljani, sreda 10. novembra 1820. fcMn:i m. leto. Velja v Ljubi ani m po pošti: telo leto pol leta Četrt leta ta tisceec K 240*- *i »20 - '» »o-.. 20-- Za inozemstvo: cclo leto po) leta. ecfri 'eta ia mesce K 400’— „ 2C0-— 100 — . 35— Za Ameriko? celoletno . 8 dolar, polletno ... 4 dolarja četrtletno. . . 2 dolaija ‘"»kr ital nosil aj« ainici. jcunajo 09 itoro in sicer te* 55 mm Šiioli oTO«. ra tnk>*i 2 K ra večkrat oonuat. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska Telefon štev. 360. — Upravništvo je na ,------------- §tev g. Teleton štev. 44. ulica štev. 6/1. Marijinem trgu Izhaja vsak dan zjutraj. Fcsemezra Številka velja 1 krono. Vprašanjem gl&dc inseratov i. dr. sc naj prtloži ta odgovor dopisnica ali snamka. — Dopisi naj se tran^iraio — 1 ' : Rokopisi se ne vročaio. 'Z1_____—_____- Prve sefe jadranske konference. Rim. a nov. (Izvirno porodilo.) Agencija »Stefani« Javlja Iz Rapalla: Italijanski delegati grol Storža, vojni minister Bono. ml ter Izvedenec Salata »o dane9 ob 9 In pol v vili Splnula sprejel’ Jugoslovanske de. legate ter rimskega Jugoslov. poslanika Antonljevlčo. Ko so Jugoslovanski delegati izrazili svoje želje, Je podal grol Sforza Izjavo, naj se tak«! p ritno stvarna posve-tavanja, ker bo že prva seja dokazala pravo In odkritosrčno željo Italijanske vlade, da se doseže sporazum, ki bo branil Interese obeb držav ter tako ugodno vplival na splošen položaj. Po ugotovitvi vojnega ministra BonOmtia, da Po Italiji zahtevano meje nimajo napadalnega, temveč samo Obrambni značaj m nikakor ne pomenlaJo žalitve Jugoslavije, sta dr. Vesnlč In dr Trmnhlč obrazložila stališče Jugoslovanov ter Izjavila, da sta preverjena, da pomenja popolni m gospodarski sporazum med Jugoslavijo tn 'Italijo naj večjo korist za oba državi Izrazito sta željo, da bi hotela razpravljati o eelotl spornih vprašan). Vendar pa so Ital. delegati vztrajali na svojem stališču, naj se razpravlja o posameznih točkah po njihovi važnosti Rapallo, 9. nov. (Izvirno poročilo.) Po Italijanskih virih včeraJšnl dve seji nista pokazali možnosti ugodnega uspeha Jadranskih pogajanj. Grol Slorza Je natančno določil smernice za sporazum. Zunanji minister povdarja. da žel| Itajlia, čeprav se Je njen dlplomatičnl položaj Izboljša), prijateljskega sporazuma prodno bi skušala'rešit) sporna vprašanja s silo. Dr. Vesnlč Ut dr. Truntblč sta pokazala ie|Je Jugoslavije, doseči politične In gospodarsko pOmoč Italije, čeprav st« zastopala Jugoslovanske teritorialne zahteve, ▼ kolikor Je te bila mogoče. Rapallo. 9. nov. (Izvira« poročilo.) Delegat Votpl, bi Je zelo deloval n*to, da pride do pogajanj, ni prišel na sestanek. Vendar pa se upa, da še pride. To bi Mio koristno za pogajanja, ker Jt Volhl veBk prijatelj dr. Vesnlča, Rim, 8. nov. (Izvini« poročilo.) Kakor poroča »Tribuna«, bodo na Jadranski konferenci razpravljali o posameznih vprašanjih v naslednjem redut I. vprašanje vzho-dnili mej ter vprašanjo obmejnega dela pri Snežnik n, 2. vprašanje terltorljalne zveze Spored razprav. HU.ISKANIE NACUONALISTlC* nega Časopis ia. Rim. 8. nov, (Izvirno poročilo.) »Mes-saggero« Javjja, da Je notranji In zunanji politični položaj Jugoslavije zelo kompliciran, zlasti ker hoče agitacija Hrvatov In Slovencev za Habsburžane odcepiti de) Jugoslavije In Jo priklopiti podonavski federaciji.*1 Tudi gospodarski položaj Jugoslavije ni ugoden. Do rešitve Jadranskega vprašanja ne more Jugoslavija imeti nobenih ugodnosti od povečati]« svoje države. Največjo privlačno silo Ima Italija* Beograd čuti potrebo, priti Iz gotovih vzrokov do sporazuma. Delegatom iz Rima! Reke z Italllo In 8. vprašanje Dalmacije. Rim, 9. nov. (Izvirno poročilo.) Stela-ni levila: Italilansb) In Jugoslovanski delegati so se včeraj posvetoval) e vprašanjo me) v julijskih Alpab. Danes so «e pogajanja nadaljevala. Nesprejemljivi italijanski predpogoji. Rapallo, 8. nov. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Glollttl ne bo prišel na pogajanja prej, dokler naši delegati ne »prejmeta glavnih italijanskih 'zahtev. Kazen utrditve meje zahtevalo ItaUJunl privilegije za Italijansko prebivalstvo v naši državi. Zahtevalo tudi nekatera dalmatinska mesta In nekatere otoke. Verjetno Je, da se v tem primera dr. Vesnlč vrne, medtem ko M drugi delegati ostal) v S. Marghereta. da počakata nove Inštrnkclfc. LDU Dunaj, 9. nov. »Mlttagspost« poroča «z Rima: Italijanski In Jugoslovenskl delegati so Imeli včeraj v S. Margherltl prvo sejo. Proučavanje stvarnih vprašani se Jo začelo popoldne. Italijanska delegacija Je kot pogoj za otvoritev razprav zahtevala da s« sprejmeta nastopne točka: Da se razširilo Montanske amto do 8naduta a, da se proglasi Reka za neodvisne državo pod varstvom zveze narodov, da anektira Italijo otok Krk In mesto Zadev, In da se data Jamstva za varstvo Matijan-sklb manjšht v JngoslavBL Razprava o teh vprašanjih s« Je odstavila a dnevnega reda zato, da so razpravljali o gospodarskih problemih. Težkoče v pogajanlih. Rapallo, 9. nov. (Izvirno poročijo.) Včeraj dopoldne ob 9 hi pol so se sestali Jugosl. delegati z Italijanskimi v vlil Spl-nola. Na vhodu vile so sprejeli Jugosl. delegate grol Slorza, vojni minister Bonoral In ekspert Rodolo. Italijanski delegati so bili pri sprejemu In pri poznejšem občevanju neobičajno prijazni, pri stvarnih po- gajanjih pa so pokazali skrajno nepopustljivost, tako da so se že v prvi seji pojavile velike težkoče. Milan, 8. nov. (Izvirno poročilo.) »Cor-rlere de|!a Sera« piše, da mora hitro priti do sporazuma. Aho se v treh dneh ne pride de odločitve, se bo morala konferenca raziti. Obsedno stanje na Reki. OGRO?ENJE SREDNJEEVROPSKE GOSPODARSKE KONFERENCE. Praga, 9. nov. (izvirno poročilo.) V političnih krogih te smatra bratislavska gospodarska konferenca za zelo ogroženo, ker le zelo malo verjetno, da se bodo za-stpnikl češke vlade z ozirom na šovinistično hujskanje proti suverenltetl češkoslovaške republik« po Avstriji skupno posvetovali z avstrijskimi zastopniki. NOVA OR1JENTAC1JA AMERIŠKE POLITIKE. New Vork, 9. uov. (Izvirno poročita.) United Press Javlja: Hardlng Je dam* nastop II svoje potovauto v Tezas. Po svojem povratku v decembru namerava sklicati konferenco zunanjih politikov. K te) konferenc) se bodo povabil! vsf voditelji obeb strank, prijatelj) In nasprotniki zveze narodov, moški In ženske. Posvetovanja bodo Imela le inlofmativen znača). AMERIKA OBRNE ANTANTI HRBET. Pariz. 9. nov. Kzvlrno poročno.) uMornln« Poste odločno notrluie vest da nova ameriška vlada in parlamentarna večina na noben način ne bn ratificirala votaške zveze s Ftanciio. PROTIBOL ISFVIŠKO GIBANJE V MOSKVI. Pariz. 9* hdv izvirno poročilo.) »Izvestiia« noirhtte vest da obstoJi v Moskvi antibnHSeviškl asrltacilski odbor, kf va vodi-Savitikov. VOJAŠKA KONVENCIJA MED GRŠKO IN JUOOSLAVIJO? Atene, 9* uov. (Izvirno poročilo.) Kakor se zatrjuje v političnih krogih, se Je o priliki bivanja Jugoslovanskega regenta Aleksandra v Atenah sklenila vojaška konvencija med Grško |n Jugoslavija, Slednjič smo tore) vendarle v pogaja' njih z Italijo. Z ozirom na koncept italijanskih zahtev, ki smo ga priobčili včeraj, In katerega se bode Italijani v Rapallu držali, se ne moremo za seda) vdajat) nikakršnim Uuzb Jam. Zapisali saio že neStc.„ .u, kaiišuo Je naše stališče glede Jadranskih podajanj. In danes moramo Že tolik ra t naglasen« na-zlranje ponoviti: Eventualni podpis naše delegacije na mirovni pogodbi sie bo izražal soglasja Jugoslovanskega naroda. Zato danes ne bomo ugibati, za katero črto se bodo delegatje ob zeleni mizi pogajali In pogodil). Danes, ko se morda vsadi kal bodočega zla med Italijo In Jugoslavijo, moramo govoriti o teu, kako bomo podrli In uničili ono, kar nam Rim pravkar gradi. S tem bomo manifestirali našo neupogljive In nespremenljivo voljo, pomak-( niti meje naše mlade skupne države natanko do tla, dokoder sega naš narod, do-koder se govori naše govorica. Nele do Soče, do Trsta, — do Čedada to do Tar-četa, do Humina In Po.itcbe, do tja sega slovenstvo, lu do tja bo enkrat segla državna meja Jugoslavije. To Je naša narodna voha danes, ho «1 mogočniki Iz Rima režejo h "»šega živega narodnega telesa ovoje »strateške« meje. To našo voljo bom« dali slehernemu v narodu. PotlsočeriH bomo svojo energijo s lanatizlranjem celega mladega naroda. Zraven pa bomo mirno In ♦ jzno prevda- rill, kako bomo dosegli svoj cilj In kakor dattes Jasno poznamo svoj položaj, z isto jasnostjo bomo tudi pretehtali moč svojo In nasprotnikovo, ter sl napravili zaključke za odločilni dau in uro. Mnogo Je načinov, kako s) lahko ugrabljeno zemljo osvobodimo. V slučaju, da v Italiji Izbruhne sniagovlta revolucija, sl naši Primorci sami poiščejo ..ota k nam. V tem slučaju moramo biti dovolj močni, da obdržimo osvobojeno proti morebitni re-akciji Druga možnost nastopi, ake pride Italija v spor s kakšnim sosedom. V tem slučaju lahko porabimo priliko, da II predložimo neporavnan račun. Primer za to nam nudi Italijanska politika napram Avstriji pred Intervencijo leta 1915, ali pa. nekoliko modificirano, način, kako Je morala Turčija Bolgariji odstopit) desni breg Marice leta 1915. Ker na tretjo možnost, da nastopi s doglednem času na svetu splošna socUabM to narodna pravičnost, ki nam dodeli, kar nam po prirodnlh pravicah gre, ne moremo upat) a zadostno utemeljenostjo, nam ostane še četrta In zadnja možnost, t. L da sl vzamemo ugrabljeno narodno zemljo na Istt način, al| pogumnejše, kakor Je to storilo Italtja. Odločitev za ta slučaj bo sicer težka, ali če bo stal sa njo ves narod v strnjenih vrstah, bo mogoča In Izvedljiva. Italija ua) bo pripravljena tud) nanjo! Dtinai, 9. nov (Izvirno poročita.) »Teleeranh« iavlla iz Trsta: Vsled hienslovansklh snlefkarif na ožemita Kvarnera le bil D’ Annunzk) ori-silien provlasitl na Reki obsedno stanie. TVAnmmzie obvlada ooonbio-ma kanal med Cirkvenico in ciniem. P’Annunzlo ie prepričan da pride do zimske votae z Juvojlavllo. ker druve rešitve ni MANIFEST AČNI SHOD ZA KOROŠKO. le priredil »Gosposvetski zvon« sinoči v »Unionu« v Liubliani Občinstvo ie nanolnilo dvorano in Valerijo ponolnoma. Predsednik dr. Oblak le v dolvoirainetn vovnrn orisal koroško zvodovino do ntabiscifa ter novdariaf da mora ostati Korotan nas to. kar ta bila za Francoze .ne pozdravil novr. iz.voflene noslnnre v trovoru kfer ie navlaša! da le spričo hitri v vCHavo stonatač* zvezne ostave dežela dosn^la nred pomem-brni novlavle svole zvodovinc Nato te covoril o konstitutivnem delovanju Drrišnieca deželnega zbora Na med lov vseh strank se le sklenilo da se na današmi dnevni red postav llene volitve dež vlade ta de-Želneva sveta ne izvedelo marveč da se izvoli poseben odsek 12 članov ki nai v H dneh Izdela nrovl-zorno deželno ustavo na.ondsmvl zvezneva ustavneca zakona in ta predloži deželnemu zboru. Po volovi teva odseka se te selo zakliučlla. NAS KOVANI DENAR. LDU Beograd, 9. nov. Te dni odide za Dunaj komisija finančnega ministrstva, da prevzame del kovanega denarja, ki se ie za nas napravil na Dunaju. Ta kovani denar m bo h tekom tega meseca stavi) v promet bi se bodo takoj začele odtegovati it prometa eno. ta dvekrenske nov-čanlce. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. (9. novembra.) Valute Iti devize. Zagreb: Devize: Berlin 187—189, Italija 828—534, New York 161—IS31/* Pariz 925—935, Praga 164.50—165, Švica 21(10— 23(10. Dunaj 29.25—29.50, Valute: dolarji 149—149-50, avstr, krone 30- 33, napoledndori 0—806, marke 180—190, lira 540, čcškosl. krone 160—165. Beograd: Funti 128—130, dolar)! 37,50— 38, franc, franki 230—240, lire »37— ,138, lev) 41—41.50, teli 57—57.50, marke 481—48,50, napoleondorl 125—126. Curih: Berlin 735. New Vork 651.25, London 22.01, Pariz '37.38, Milan 21.2* Praga 6.60, Budimpešta 1.27'/», Varšava 1.70, Dunaj 1.72’/s, avstrlj. krone M«. Dunaj: Zagreb 335—355, Budim« pošta 95—105, Praga 561^-589, Varšava 119—139, češke krone 561—589, dinarji 1310—1360. Praga: dinarji 237, inarke 113.25, švie. franki !57'!.50, tire 336, franc. Irank) 585.50, funti 337, dolarji 103, avstr«, krone 16.90, poljske marke 22. Efekti. Zagreb: Banka za Primorja 900— 925, Eskomptna 15!«-1520, Jadrank« 1900, Jugoslovanska 620—632, Ljubljanska kreditna IOOft—1025, Praštcdloua 9175— i 93‘it), Rliečka pufika 425—440. Ena ali dve zbornici? O tem. posebno za volilni boi v konstituanto važnem Droblemu ie priobčil e. dr. V o š n i a k v »Srbskem kniiževnem elasiiu« od 1£>. oktobra 1920 dallši in zanimiv čla-netc nod naslovom: »Jedan ili dva doma«. Avtor novdaria v tem članku, da fmaio skoro vse države dvo-zbornični sistem. Zibel državljanskih svobod Severna Amerika ima ravno tako svoi senat ko sila živ-licnisko snosobne iužno-ameriške mniblike a!l Kanada kot Avstrali-la. danes že sVorai čisto socialistična država in kot nainovHSi Diod an-rlnsitšketra državneva cenfia. Južna Afrika. Izletno tvorimo le ml in balkanske države. Avtor onisule Dodrobno ustavo oosameznib senatov nosebno rx>-d rob no na ustavo republike Chile. katero Je v bistvu snreieJ tudi naS načrt ustave V tem novledu Dravi Člen 12. zakliučka komisiie o eornii zbornici sledeče: »Če ?e katera zbornica izvršila snrememhe zakonskemu Dredtovu druve zbornice, tedal se ooSHe načrt nazai oni zbornici, ki va ie obravnavala. Ponovno Drezborovani načrt se vrgča zbornici ki le nasvetovala snrememhe. ki mora načrt celotno sqreieti ali odbiti V orvem slučaki postane načrt zakon, v drugem na pride načrt šele Dred orl-brdnio zbnm'co ki končnoveliavno o Vm odloča « Fnako velike važnosti ie vpra-Sanle. kateri zbornici nrinada nravo o finančnih zakonih Snlošno načelo le da odločuie o tem noslansfca zbornica, senat na samo stavi iz-©reminlevaloe *" dodatne Dredlove. Snošno le silno nasprotle do senata ker se v niem vidi ostanek Herrenhausa kar oa ni oravilno. Garnie zbornice morefo biti zelo demokratično osnovane in vrše veliko službo dem okradli s tem da oreorečuieio diktat nosameznlh strank ali stanov. Naivečti oomen na Ima senat v kontroli uprave ker poslanci no večini nenoučeni liudie tudi nri naiholiši volu ne moreio vr-fiH kontrole zadovollivo. Zakonodahia doba senata le obl-Eabw dališa od one Hudske zbornice. Tudi to le naravno ker so v senatu samo liudie ki se posvete svoii stroki za dališo dobo moralo osoe-Sno zasledovati posamezne oanotre 4ivl?erHa, Iz vseira tera le lasno da W dvo-eborričnl sistem tudi orl nas v trnovem koristil. 270. štev. Rusija po Wrang!ovem porazu. Naše ororokovanle ki smo va za-nlsall o orllfkl varšavske n.« \c»ka rado- vednost in vsepovsod se je Izpraša j o skladateljski moči onega, ki redko prizna drugemu vrline. Spoznali bi radi skladatelja Kogoia. — Svojčas se je pojavil v »Cerkvenem Glasbeniku«. Novi Akordi so v zadnjem letniku priobčili njegov mešan obor na Murnov tekst, lani so izšli njegovi trije samospevi s spremljevanjem klavirja in kaj nam pove sedaj v lastnem, celo slavnostnem koncertu? Prišlo je'v soboto v Unionu malo ob-iinstva, med njim mnogo navdušene mladine, glasbeni krogi ki menda vsi onlt o katerih sem zgoraj govorit, zanesllive zaveznike, kakršne sodimo. da še dobimo v Ruslil pazno zasledulemo razvol dovodkov na slovanskem vzhodu Za nas. trezne inotrilce. pomeni Wramr!ov poraz nreceišen kos nrovnoze vlede ruske bodočnosti. Zdi se nam da smo upravičeni do nazirania da Ruslii nomnči ne more prinesti ne Kolčak ali Judenič. ne Denikin alf Wrajieel. marveč, da more oriti oomoč ln odre? enta ie iz orvaničtteva notranle-en rez vola pri- naibolišj resnicoliubnostl danes ne moremo vedeti, koliko le resnice na vesteh o nobunah v sov-fetski Rusiii. o voia^kih revoltah. Dovzročenih po nrc-slnbl oskrbi o krvavih uličnih demonstracijah nro-ti boliševiškl vladi. Da vlada ki vo-snodule v takih strahotnih nromet-nlh ln prehrambenih razmerah v taki strašni desorvaniznojii iavne tehnike ter industriie oh začetku oopnlnomn noveva družabnega sestava — nolev tetra no strašnih zn-naniih In notraniih volnah —. da vlada v takem notraniem ooložalu ne more račimafi na nonnlarnnst ie lasno V kol:ko si nezadovotinost na zima! nnišče duška le bržkone res odvisno od lakosti oboroženeea odmira Vi nudilo sovieti lačni ulici. Da ie torei v RusL\°$f;,L' •Iak,ič (nam- Ko-vač) XIV vol. okr. Iv. Petrič (nam. Ig. Mihevc). — Snreime se predlog nbč. sv. I ikozaria da sp v drugi polovici šol leta podržavi mestni dekliški lice?. — G. dr. Bretlovi se podaljša rok za zidavo na stavbišču do 31. XII. 1925. — Zakup kopališča in gostilne KolezJfp sp ie prenesel na vdovo ohč sv J. Smoleta. — Razdelitev stavb<# h parcel na Prulah se |p dovolilo v smislu stavb odseki Strol. tovarnam in livarnam. mest. pekarne. Dosedanieea naiems n:ka se rusti. — Obč. sv Kocmur fa zahteval izbnlišanie gmotnega oolo« 7-1 la za Užiminske nameščence Istf irriernelant le vnrašal. ali se dovoli športnemu k talin ograditev šnort-£?ga prostora. Dobil ie v noiasn-lo odgovor, da se tzd. nogalania že vrše s »Športno zvezo«. Dalje, ie in-ternelant navaial. da so mestni uslužbenci na nreduimih dvignili okrog 300 000 kron ter predlagal da Se t® dolg odniše D koncu te inter-redant predložil različno neclvo ta Maribora. Celia In Liubllane ter priložil drobnogled Nato so bilo stavbeno interpclacife: j svetnikV'!)^"^^ ^ razirKah^'"5^ obč. sv. Tokan ie internoliral radi razu Kan. Jugoclavifa. Pogajanja z Italijo. LDU Beograd, 8. nov. Iz Rima poro-Cajo od 7. t. m.: Jutri v ponedeljek se vrši v Rapallu prva seja o. 4i delegacij. Obe dve strank! sta pripravljeni, da popustita, da bi se timprej mogel doseči sporazum. Ko so Italijanski delegati odhajali Iz Rima, so klicali Italijanski nacionalist! »Živio Italijanska Dalmacijal« Gfolitti pride k pogajanjem šele v torek, ker je zadržan. Tudi italijanski delegat Volpi ni prišel, ker je bolan. Kot eksperta Italijanske vlade delujeta Salata in Rodolo. Napad na demokratskega kandidata. LDU Zagreb, 8 nov. Včeraj dopoldne b| moral vladni poverjenik za kmetijstvo demokratski kandidat Juraj Demetrovič imeti agitacijski shod v kraju Vlvodlnl. Na mestu zborovanja ga je čakal kandidat demokratske stranke kmet Bradica. Ko ie poslednji otvoril shod,' Je došlo do velikega hrupa ter je večina zborovalcev, pristašev seliačke ln ljudske stranke pričela napadati vladnega poverjenika In niego« vo spremstvo. V hrupu so poverjenika ločili od niegove družbe ter vrgii v ' sk. O napadu se le sporočilo oblastem, k. so pod vzele preiskavo ter so aretirale več krivcev tega napada. Štrajk obč. tajnikov v Skopijo. LDU Beograd, 8. nov. »Tribuna« jav« Ua Iz Skoplja: Delovodje In pisarji skop. Danske občine so prenehali z delom. Kakor poročajo, so storili Isto tudi delovodje ostalih občin v skopljanski okolici. Seveda je tudi nekaj Izjem. Včeraj so Imeli delovodje sestanek. Razna poročila. Madžarska ratifikacija trianonske pogodbe. LDU Beograd, 8. nov. jz Budimpešte poročajo. Stranka vlade Je Imela zborovanje. na katerem se ie sklenilo, da se ratificira trianonska mirovna pogodba, kei težak položaj, v katerem se Madžarska nahaja, ne dopušča, da bi se še nadalje odlašalo s podpisom. Ampezzo za nemško južno Tirolsko. LDU Dunaj, 9. nov. »Neues Wiener Tagblatl« poroča, da se Je v okraju Ampezzo potem ljudskega glasovanja ugotovila ljudska volja., ali naj se Ampezzo pri predstoleCU' volitvah priklopi NemSkt Južni Tirolski ali Treritinu Od 484 oddanih glasov, se je glasilo 474 na Nemško Južno Tirolsko ln 10 za Trentino. Program francoska vlada. LDU Pariz, 8. nov. Min. pred. Leygues je Izjavil dopisniku »PetH Parislena«; Reformni program parlamenta le zelo obširen. Predvsem moramo urediti drž. finance, obnoviti porušene krale ta postaviti železniški promet na drugo podlago. Vpe-liati ie treba zakon o skrčenju delovnega časa ter zakone vzgojnega in socijalneg* pomena Naloga francoske politike je braniti interese države, obdržati tveze ter državo iačati. Praznovanje nemškega 9. novembra. LDU Berlin, 9. nov, Berlinska komisija zveze strokovnih organizacij je sklenila praznovati 9. november kot obletnico revolucije. Na ta dan delavci ne bodo delale Vsled tega tudi nocoj ln jutri ne izidejo časopisi. Odstop Cambona. LDU Panz, 8. nov. Listi prinašajo vo. stl, da je francoski poslanik v Londonu, Paul Cambon izrazil željo, da odstopi Iz zdravstvenega ozira od svojega mesta. Poljski delegati za Rigo. LDU Varšava, 6. nov. Ministrski sve* je določil za predsednika poljske delegacija v Rigl ministra Dabskega Kol člant bodo sodelovali minister Strasburger, ministei Wrobiewski in dr. Kauzik. Stavka v berlinskih obratih. tDU Berlin, S. nov. Prvo glasovanje delavcev v mestnih obratih glede sprele-ma ali odklona sodnega izreka je imelo naslednji rezultat: 14.000 glasov it bilo oddanih za stavko, več kot 12.000 glasov pa proti stavki Potrebna dvetretjinska večina se ni dosegla, torej je stavka odklonjena. Novi nemiri na Irskem. LDU London, 9. nov. V Londonderry« Jn je prišlo do ponovnih uporov. Slnfaj« nove1 so zaoalili veliko trgovino s kolonl-jalnim blagom. Strele ie bilo čuti pozno v noč. Promet kraievnih vlakov je ustavljen, a vlaki na veDkih prozah so omejeni. Kriza železniškega prometa v Madžarski LDU Budimpešta, 9. nov. Po obvestilu ravnateljstva državnih železnic, se dne Kk ln II. t m. vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga popolnoma ustavi železniški promet. Krajevni promet se omej! na najpotrebnejše uradniške in delavske vlake. Luksusttl brzovlak Dunaj—Budinipe-šta bo vozil. Gospodarstvo. Borza. uDU Berlin, 8. nov. Valute: ddarll 86.27 In pol. angleški funti 289.75. francoski franki 500, ital. tire 2f7, češkoslovaške krone S7.02 in pol, avstrijske krone 15.95, švicarski franki 1318.58. + Dovoljen je uvoz 600 vagonov suhih rib v nezasedene dele Dalmacije. Uvoz se more vršiti le s posredovanjem glavne carinarnice v Splitu. ■+ Železo za obroče. Kranjska iiidu strijska družba na Jesenicah-Fužine je pripravljena na podlagi naročil Izdelati pri merno množino žel ■ nih obročev. Pri vsakem naročilu se mora natanko navesti težo In mero obročev, t. J. širino in debelino ter naslov, kam se naj blago odpošlje. Dru žba je pripravljena to železo oddajati po temeljni ceni K 14.70 za kg; k temu bo treba dodati še razria naplačila za kakovost, posebne mere (dimenzL- ,n množine. Navedena cena se razume prosto i" -obvezno. Kmetijska družba ze Slovenilo v Ljubljani sprejema naročila za železo za obroče In Jih skupno oddaja tvoniicl. Cim več naročil se skupno nabere, tem cenejše bo to železo. + Za obnovo porušenih in poškodo-vanih mlinov v severno-zapadnih krajih naše države je otvoril finančni minister v ministrstvu za prehrano ta obnovo poseben kredit 1,200.000 dinarjev. + Izmenjava blaga med Češkoslovaško ln Jugoslavijo. V preteklem letu je Izvozila Češkoslovaška v Jugoslavijo blaga v vrednosti 168,462.345 češkoslovaških kron. Iz Jugoslavije v Češkoslovaško pa se Je Izvozilo za 243,410.665 češkoslovaških kron. Za prvih devet mesecev t. I. se je izvozilo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo sladkorja 320.186 metrskih stotov od vseh V tem času izvoženih 2.017 000 metrskih stotov. + Za okrepitev češkoslovaških kron v Inozemstvu. Češkoslovaška namerava predložiti zakon o ustanovitvi rezervnega zaklada < miliarde kron v zdravi tuli valuti. Ta rezervni zaklad naj bi se ustvaril Iz prebitkov sladkornega izvoza ter naj bi služil za okrepitev češkoslovaških kron v Inozemstvu. + Mednarodna tarifno-prometna konferenca se vrši 29. t. m. v Bernu. Rešavala bo tarifna ln prometna vprašanja. + Uvoz v Italijo. Italija le dovolila prost uvoz opija, lesnega materija)« ln vrefi Iz iute. + Glede vprašanja določitve vsote nemške odškodnine se je med francosko ta angleško viado dosegel sporazum. Najpraj bo v Bruslju konlerenca strokovnjakov, kateri bo sledila konferenca v Ženevi, na katero bo povabljen tudi nemški finančni minister. Tretji korak bo sestanek repara-cijske komisije in četrti zborovanje ministrskih predsednikov. + Zveza železnic baltskih držav. Finska je predlagala zvezo železnic baltiških držav. Švedska podpira to idejo. Poljska bo poslala zastopnike na konferenco, ki S8 orična še ta mesec v lielslngforsu. Dnevne vesti. — Glede odstooa dr. RybaFa In dr. Gregorina od 'Kandidatur nam dI-Seio iz krr^v -orimorskih akademikov: Z radostio smo snreleli novico da sta naša vrla roiaka ev. dr. RvbaF in dr. Gregorin odstonila od kandidatur v tukaišniih oolitičnilt strankah. Tako se ie le uresničilo naše Diičakovanie da se bosta naša rotaka gotovo odtegnila strankarskemu boiu ki ie sedai ored volitvami ^'lbesnel naravnost v ogabno bratomorno borbo. Prepričani smo da ta korak dr. Rvbara in dr. Gregorina ni razveselil samo nas temveč tudi vse naše liudstvo v neod* rešenem Primoriu. ki se le ravno v današniih dneh otreslo strankarstva boli kot kdai nonrel Nam Da le ta čin nova snodbuda k vstraine-mu V7n?emnemn delu. Ki edino nas more dovesti do naševa smotra. — Na naslov ooštnega ravnateljstva v Ljubljani V zadniih dneh vračaki ooštni uradi v coni A na Koroškem dosledno vse nošillatve k? nosiio slovensko o/tiačbrt s kratko opazko »Post wo?« — In pri nas? Vsakovrstne noštne Došibatve se- odoravbaio v »Laibach. »Mar-bure«. »Cilli«. »Pettau«. »Agramm« itd., celo v internem nromeiu. dasi-ravno norn?«! izrazi za te kraie že davno ne obstoie več. — Praško noštno ravnatelistvo le izdalo že nred več meseci naredbo. da smeio telefonske centrale snoiiti klicatelja le tpdaj če ie klica teli poklical centralo češki. — In pri nas? Ker doslednosti s strani naših uradov ni pričakovati bo moralo naše zavedno slovensko noštno uradništvo na- ' praviti samo red. Podnora s strani slovenskega občjnstva ie v tem slu-čniu poštnem« tlradništv« zagotovljena. — Naše stiženistvo. Kot poroča : »Jugoslovanska Borza« ie bil naš vrli izumiteli Masle orisilien po emlctnem cincanlu naše centralne vlade ponuditi svoi natent iznaidbe oroti trčeniu vlakov in raztireniu , — tulim državam. Pozneie. ko bodo ; tu« države to iznaidbo že patentirale in sp. ž nlo že okoristile bo ha- 1 le naša vlada ta natent odkupila seveda za podesetorieno ceno!! Res ostanemo večna nodlava tul-5eve nete! — Avstrllsfca uradna izjava etate avstrilsklh tiletnlkov v Itipnsla-vtr. llrad za voine ui?tnike in ci-yilm» internirance ie na nodlavi govoric da se še sedai zadržujeta v Jiigos'avili uietniki iz boiev na Koroškem. nastopil nri min!strstvu za zuname zadeve za to da se ta zadeva nokisni Usreh dinlomat'čne tatervenciie v Beogradu in nri deželni vladi v I iuhliani ie bil ta da sr le dalo na znanie. da se niti na liublinnskem gradu niti na kateremkoli drucem kraiti ne nahaialo več avstriiski voini uietniki in da so bili Z.adnli voinl idetniki odnuščeni že meseca septembra. Vendar na bo urad zn vrdne uietnlke dobro orončil vsako tozadevno vest če bo š!o za voine uietnike ali civilne Internirance ki bodo označeni z Imenom in kralem internacile. — Obratno ravna'e1jstvo lužne železnice le ustavilo vse sprejeme poduradni-ških pripravnikov in ne sprc.ema do preklica nobenih novih prijav. Do sedaj vložene nrošnje se bodo le po potrebi vpo-itevale. — Podjetniki poštnih voženj, ki želijo, •ti pa so prosili za povlšanle povprečnine, ■aj se nemudoma zglasijo pri društvenem Vodstvu v Novih Selih. — Poizvedba. Kdo od vračajočih se ruskih ujetnikov ve kaj o mojih dveh bratih Antonu in Ulriku Spačalu Iz Kostanjevice na Krasu. Anton )e bil ujet v Pre-mvslu in ni pisal od 1. 1916. Ulrik pa ie bil ttjet v Karpatih in ni pisal od 1. 1917 Oba-dva sta se nahajala nazadnje v Turkesta- Kdor bi kaj vedel o njima, naj sporoči ,3 n*s'ov: Fran Spačal, stražnik v IVVari-mostom 11. 1Soklro ,n vilami. Franc.Rozman, . Nandeta. V Rozman precej vinjen na PetačCVo dvorišče in vprašal po sinu Nandetu. Gospodar mu je povedal, kje se nahaja, in Rozman le šel proti njemu. Nande se mu je nalašč omikal tako dolgo, da ga je zvabit na samoten kraj dvorišča. Medtem pa je prišel hudi oče s sekiro za njima, in začelo se je prerekanje. Najprvo ]e udaril Nande z vilami Rozmana po glavi, nato pa mu je priložil še oče eno s sekiro. Ranjenega Rozmana so spravili v bolnico. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO, JE -JUGOSLAVIJA*!, Ljubljana. i— Kako postopa davčna oblast. Pišejo nam: Lani le začel v Ljubljani Izvrševati obrt v malem obsegu n.Ivi mlad pleskarski obrtnik. Zaslužil ni veliko, poleg tega pa )e še moral vzdrževati svoje starlše. Nedavno mu le davčna oblast poslala plačilni naiog/za dohodnino v letu 1919 In sicer za okoli 1500 kron. Obrtnik je napravil vsled previsoke svote priziv, a za mesec dni je dobil odgovor s tem, da se mu naračunali že 2500 kron z opominjevalnimi stroški, akoravno je prosil za odložitev plačilnega naloga do rešitve priziva. Dva dni nato je dobU zopet plačilni nalog na vojne dobičke za — 3600 kron. — Brez komentarja! — V opernem gledališču sta se našli v soboto denarnica z malo svoto in pred nekai tedni ženska ročna torbica. Predmeta se dobita v opernem gledališču v garderobi, parter na levo. Maribor. Označba cen v Izložbah. Ker mnogi tukuišnii trgovci kliub striktnim nredoisom ne označuieio cen živlioniskim in gnsriodarskim Potrebščinam no svoiih izložbah, naznani državni verižnlški urad da bo nostnnnl ods.lei strogo no veliavmh zadevniti nrednisih Kaznovat bo prizadete trgovce In obrtnike v smislu teh nrednisov z globo do t mfseca in zasego dotičneva biacjt Gradbeni natečal Okraina erad-bena sekciia v Mariboru raznisuie natečai za več adanciisVih del v me!isk'h carinskih skladiščih. Kav-ciio v iznosu 5 % nonudene stavbene cene 'c treba noložiti že nanrei Ponudbe nal se vnošlieio do 4. decembra omen:eni sekeiH okrahieva glavarstva y Mariboru. Tam so na raznolavo tudi natančni Drosnekti in nogoii Čedne razmero morata vladati v mariborski iavni bolnici. V soboto le umrla v triei va Jostaina Lah. sr>- kanelista nri okrainem glavarstvu. Ta ie izvedel o smrti svote srmrnpe še le v pondeMek ko lo te hotel obiskati. Druvače bi »o bržčas noknnali brez nfeiroveva obveščeni*. ZbnrOvanio mariborskih trgovskih nastpvllencev up vrši dang« v sredo zvečer oh rtol 7. v hoteju Fuehs v Jurčičevi ulici. Na sno.redu le razprava o važnih stanovskih vnraša- nlih............. • . , Mestno koralde ostane radi či-ščenia zanrto do 18. t m Cele. Mestno cledal’šče v Celiti. Danes v sredo 10. novembra ob 20 uri nrcdstavlia rusko oreretno društvo še trideiansko ooerpto »Cardaševa Vneginia« Ker so doslel vsi triie ooeretni večeri krasno usneti una-mo. da tiidi današni°ga občinstvo v obilnem številu noseti Srhsko - hrvatskl teffal se ie v DondebeVt 8. t. m. otvoril v mestni trgovski šoli v Celin Neka hotellrka v Celju je najela neke-ka delavca. Ker pa se ji Je zdelo, da ji le on sa delo preveč računal, ga ie zapodita z besedami: »Schmelst den windischen Hund sofort hinausl. Zakaj še svojim »vlndišarskim« gostom ne reče tako?! Koroško« Antantina komisiia o omaga Nemcem. Iz nonnlnoma slovenske občine Bist.rice nci Pliberku ooročalo: Izvofieni žtinan te občine Jurii Rudolf st tudi od nasprotnikov čislan, le dobil od antantine komisiie poziv nai takoi odda žtmanske onsle nekemu Kristanu, ki ie nrišel šele Dreri ncVrcMko leti v občino. Istočasno ie bil Imenovan tudi nov občinski tai-rik. S tem se le v nonoinoma slovenski občini na brutalen način kršila avtonnmiia. Naša vlada nai • tem pogledu stori primerne korake pri avstriiski vladi na Dunaiu! »Karntner lieimatdcnst« na delu. Po nakliučiu smo dobili v roke s stroiem v nemškem ieziku pisan listek sledeče vsebine: Vsem občinskim domovinskim svetom! Prosimo, da takoi obvestite Heimat-dienst o vseh od Jugoslovanov nameravanih orodaiah realitet in hiš. Pošliite nam sledeče podatke: Ime nrnr*nigica. onis posestva In nletro-vo Približno vrednost oziroma ceno. 7.a vsako orodaio. ki ta nameravalo Jugoslovani v coni A. dobimo takoi kuoea Nemci Izgnali orošta Einspielerja. Kakor pofočaio Iz Prevali, so izgnali koroški Nemci s Koroškega orvoboriteiia koroških Slovencev orošta Einspielerja. Vsem slovenskim strankam ie odpovedal stanovanje s 15. t. m. groi Helldorf. Okrog 100 ljudi bo vsled tega s 15. t. m. brez stanovanja in brez dela. Nasilla nemških orožnikov na Koroškem. Nemško orožništvo, ki je dospelo v cono A, je sestavljeno po večini iz dunajskih »Piattenbriideijev« in bivših avstrijskih aktivnih oficirjev. Povsod, kamor so prišli, so si rekvirirali najlepša stanovanja v slovenskih hišah. V Pliberku so zasedli cel Narodni dom tn niti Intervencija Angležev ni koristila. V Trušnjah so prisilili dekleta od ženskega društva, da so jim morala strniti stanovanja. — v . ,i komisije pa zatrjujejo, da se Slovencem v coni A ne sme skriviti niti laslll NeinčurJl so napadli v Celovcu Slovenca Mentla in ga tako težko ranili, da je njegovo življenje v resni nevarni.sti. Za našim orožnlštvom Ro streljali koroški nemškutarji iz vojaških In lovskih pušk, ko je odhajalo s Koroškega. - V Rikarji vasi so nemčnrji e/.ko ranili slovenskega fanta. Več panjev čebel so ukradli nemškutarji v Malem Šentvidu tamošnjemu učitelju. Nemčurskl roparji. G. Srebre, zaveden Slovenec, je bil v Trušnjah v gostilni Sturm napaden, pobit na tla in okraden. Napol mrtvega so ga vrgli v hlev, kjer ga je Sele drugo lutro peljal Blažev sin domov. Ukradli so mu uro, zlato verižico in ves denar. REZERVATNE LOVSKE PRAVICE se odpravijo v najkrajšem času. Zadevo so sprožili že pred letom samostojni kmetje iz Bohinja. Sedaj sta se zavzela za izvršitev dr. Žerjav in ravnatelj glavnega poverjeništva za agrarno reformo dr. Lukan. Največ takih pravic je na Gorenjskem, Notranjskem in Koroškem. V izgubljeni coni A na Koroškem je 24 veleposestev, ki tvorijo približno četrtino vse zemlje, a skoraj na vseh so pridržane lovske pravice. Koroški kmetje torej ostanejo še v naprej v tem pogledu pod graščinskim Jerobstvom. Do leta 1849. je Imet le graščak privilegij lova, dočim sta bila kmet In meščan izključena. Pri odvezi eemlll-škili bremen so si znali graščaki e zvijačo pridržati lovske pravice ter ao se s posestniki pob dali. V tožbah so potem km.d e skoraj dosledno podlegali pri najvišllh instancah, ker le bil tudi cesarski dvor na strani graščakov. Pridržane lovske pravice se odpravijo načeloma brc/,odplačno; j ako pa sloni pravica na od platni p«,v sc bo nizko cenila in se odplačevala v majhnih obrokih. POŠILJANJE PAKETOV IN IN07FMPTVO Mednarodna poštna konvencija glede odpravljanja poštnih paketov Je stopila v veljavo In se odslej smejo tudi iz Jugosla vije pošiliati paketi v tno.cmstvo. člen 20 novega poštno-earinskega pravilnika, ki se tiče odprave poštnih paketov, se glasi: Pošillatve za Izvoz z blagom domačega izdelka ali svobodnega prometa v kraljevini se smejo oddaiati pri vseh poštah v kra Devini. Izvozno eksped'ciio poštnih pošiljate v smejo vršiti vse carinarnice v kraljevini. V krallh, kier se nahajajo carinarnice, vrše Izvozno ekspedicijo carinarnice, tako da se morajo pošti oddajati že zaca-rinjene In plombirane pošillatve. Carinske poštne deklaracije, ki se morajo prldejati Izvoznim poštnim pošiljatvam, morajo carinarnice označiti z opazko »Svobodno za Izvoz.« V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne poštne pošillatve krajevne pošte In jih pošiljajo počti najbližjega kraja, kjer se nahaja' carinarnica, in pri tol pošti vrše carinski organi Izvozno ekspedicijo. Pošte, pri katerih se vrši Izvozno, carinjenje, morajo carinarnicam plačati vse potrebne carinske pristojbine. Obmejne (prekartirajoče) pošte morajo od vsake Izvozne pošiljatve pridržati en Izvod carinske poštne deklaracije in jih potem vsakih deset dni pošiljati obmejnim c_. nicam radi zbiranja statističnih podatkov o Izvozu. severni kulturni vestnik. Kakor znano, Izhaja »Zrnje« v Mariboru. Urejuje ga prof. dr. Strmšek. Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice. Jugoslovenska Matica je nameravala Izdati za prihodnje leto gospodinjski koledar. Akoravno je imela že vse gradivo zbrano, so nastale take težkoče, da je postalo izdanje koledarja nemogoče, vsled česar je odbor sklenil za letos opustiti to misel. Almanah političnih preganjancev. Nekateri politični preganjanci v Ljubljani sa sklenili, da Izdajo svoj almanah. To bo nekaka spominska knjiga, v kateri naj bi posamezni bivši politični prega........ opisali svoje doživljaje. Ivo Kaš, Dalmatinske povesti: Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani (»Prosveti in zaba vi«, I. knjiga). Cena K 12.—, po pošti K 1.40 več. — Zveza kulturnih društev v Ljubljani je začela Izdajati knjižnico prosveti in zabavi. V nlcj namerava obnov'ti predvsem leposlovje in poljubno znanstvo Iz starejših letnikov naših revij, ki so postali vsled svoje redkosti občinstvu težko dostopni Prvi snopič prinaša 8 Kaševih dalmatinskih povesti. Ivo Kaš je poleg Podiimbarskega najznamenitejši pisatelj Iz vrst slovenskega častnlštva. Zgodovinsko in pokrajinsko znamenita tla južne Dalmacije so mu nudila mnogo hvaležne snovi za njegove podrobne utise krajev in ljudi. Z gor' im čustvom nam odkriva bitje In žitje naroda, ki brezmejno ljubi svoj dom. Križi in kapelice nam pripovedujejo svojo romantično preteklost. Morje vabi mladeniča v nepoznane dalje za srečo In bogastvom, da ga pokloni svoji nevesti Tu jec umetnik na de vsebino življenja v Prekrasnem »roškem biseru«: tihotapci In pastirji, vstaši in ribiči tvorijo pisatelja pestri svet: nad vse Idealno pa nam pred stavi ženske, njih bolest in vdano iiubczen. Kniisa, ki jo prav toplo priporočamo, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ul 6. Jugosiavenska Obnova-NJlv* št. 91 Ima sledečo vsebino: Edo Markovič: Me-djunarodna financiialna konferenclja n Bruxellesu. Ojorgje Tasič: Kako čem t stveriti iugoslavensku kultura. Josip Mila-kovič: O neosiobodjenoi l užici. — Smotra: Politika: Jlwoin Pčritch, L' Indopendence ef la guerre on la dčpendence et la paix Ziirich 1919. (E Nikič). — Socijalni problemi: Kongres žena u Krlstljaniji mjeseca rujna 1920. — (Mira Kočonda). — Pr> svieta: Zavod za prlmilenjenu matematiku (Dr. Vladimir Vranič). Književni I umietnički pregied: Hrvatska .opera 1879. do 1920 (Zora Vernlč). — Reprize dra-matizovanoia epa. (Zdenko Vernlč). — Poilsk' glasnik: Poljska štampa o Jugoslaviji. — Pregled časopisa. — Nove kitllge. »Svetlost«, mesečni časopis za književnost, vedo in umetnost začne Izhajati I. decembra v Beogradu. Urejeval ga bo g. Velibor Gligovlč. Ena številka bo 3 ta pol dinarja. Mladinsko slovstvo. Izšla je lepa mla* dfnska knjiga, drugi del »Čeških pravljic« Božene Nemcove. Knjigo je priredil dr. Ljudevit Pivko že leta 1914. In Jo podari Sokolu v Mariboru, ki jo ie izdal sedal kot 9. zvezek svoje knjižnice. Mladina bo rada čltala krasne pravljice, ki so pisane V. vzorno lepem jeziku. Knjiga se dobiva edino le pri Sokolu v Mariboru (pri g. Franu Majerju, trgovcu. Glavni trg), vezan izvod 12 K, broširan 10 K (po pošti samo po po« vzetju). Knjigo toplo priporočamo. E. Gangl: Zbrani spisi za mladino« drugi zvezek: Pripovedne pesmi. Knjižic* je Izšla v drugem natisku. Pesmi so za mladino primerne, ravno tako tudi ilustracije. katerih večina je Gasparijev ih, Kniižico, ki stane vezana 14 K, je založilo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvlkta« v Ljubljani. Pokraifna. Pokluka. Poleg Vintgarja ena najlep-ših izletniških točk v okolici Bleda je bila med vojno skrajno zanemarjena, tako da Je le malokateri tujec prišel vanjo. Generalni komisarijat za tujski promet je dal j pot v Pokluško luknjo in Iz nje do vrtcev temeljito popraviti in postaviti tudi na mnogih krajih napisne tablice. Za popravo te lepe izletniške točke sta si steki* mnogo zaslug - zlasti g. Vinko Jan ml ia pa nadučitelj Žirovnik v Gorjah. • Kostanjevica na Dolenjskem. Dne 3t. oktobra se je vršila tu mamtestacija proti krivičnemu Dudskemu glasovanju na Koroškem. Daslravno je bil občuten mraz, ie občinstvo vztrajalo na shodu, ki se Je vršit pod milhn nebom, ter kazalo veliko zanimanje za Koroške zadeve. Od naš« »zavedne« Inteligence so se shoda udeležile samo 4 osebe, drugi pa so ostali do-\ ma. Le tako naprej! Samo z zabavljanjem nismo in ne bomo dosegli ničesar. Ormož. Na narodni praznik ni iz naše občinske hiše plapolala niti slovenska tiitl državna trobojnica. To pa raditega, ker vladajo po zaslugi dr. Brejčeve vlade na občini nemškutarji. Enega teh gospodov sl hočemo od bližje ogledati. Nemškutarski general R. je služil svojčas kot orožnik na Pragerskem. Končno je prišel v Ormož in bil tukaj kot orožnik umlrovben, ker Je pri-šel Iz službe brez čelade in puške. Leta 1910., ko |e bilo ljudsko štetje, je stanoval R. v hiši ormoške posojilnice. Tu ie napovedal, kot materni jezik slovenščino. Nekai dni nato le šel na občino ter izpovedal, da sl vsied terorizma ormoške' posojilnice m upal navesti pref svojega pravega maternega (n občevalnega lezfka, namreč nemščino. Se sedaj se blešči nemščina V dotlčnem spisu kot niegova materinščina. Njegova zasluga je, da le spravil v sosvet naiizraziteiše ormoške nemškutarje. Da so U lludie stari nemčurjl, bomo dokazati, ko 1 razkrinkamo niihovo delo o priliki priprav za volitve v kfmstituanto. Šport in turistika. Nogometne prvenstvene tekme 7. t m. v Celju: llirPa : Celje 13:2; v Ljubllanf: Svoboda : Jadran 2:1, Prlmorie : Hermes 2:0. Prvo mcs>to v ljubljanskem drugem razredu pripade Svobodi, kateri slede Hermes, Jadran, Primorje, Sparta. Odločilna tekma za prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo 14. t. m. v Mariboru med Ilirijo In Rapidoin. Književnost in umetnost« XVIII. umetniška razstava v Jakopičevem navilionu se otvori v četrtek 11. t. m. ob 11. doD. »Zrnje«. Izšla je 4. številka s sledečo vsebino: Dementij: Večer pred 1. nov. — Dementlj: Resignacija. — Dr. Ivan Lah: Prva redna sezona mariborskega gledališča. — Milan Skrbinšek: »Smrtni ples«. — Kakor nam poročajo, se »Zrnje« o novem letu razširi in postane tako res naš Mali oglasi« Proda sa: ČEVLJI novi 3 pare moških K 245 do 260, ! par ženskih K 240 štjev. 37 do 39 in 3 pare otročjih K 65 do 90. Celovška cesta 61 pritličje na vrtu. 2141 VINO ~ lastnega pridelka v bližini kolodvora 1e-i žeče. Vpraša se: VVratscko, trgovec. Panonska ulica. Ptuj. 2247. JAVNA DRA2BA. Prodalalo se bo 12. novembra 1920 od 9. ure naprel v Ljubljani na Celovški cesti (pivovarna Union) št. 153 r .no pohištvo, preproge, civilna In voiaška obleka, razno perilo In častniška oprema, čevlji, razna posoda, leseni, pleteni in usniatl potni kov-čegl, sedla s konisko opremo, triedri etc. ta en voziček (koleselj). 2249. DOBROIDOCA GOSTILNA z malim posestvom v okolici Pragerskega se takoj proda. Kie, pove upravnlštvo. DOBRO OHRANJENA OPRAVA za špecerijsko trgovino se radi opustitve trgovine proda. Pojasnila daje Andrei Slokar, Domžale. Oprava se ogleda Isto-tam. 2140. POHIŠTVO LE DOBRO IN SOLIDNO delo se jako po ceni proda. Spalna soba iz trdega lesa od 8000 K naprej; spalna soba iz mehkega lesa od 3500 K naprel. Kuhlnl-ska oprava. — Vljudno se priporoča Lovro Mačič, mizarstvo z električnim obratom, Prevalje, Koroško. 2040 ZVEZKE za višle šole, črnilo, peresa, radirke In druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4. 1964 F. BATJEL, LJUBLJANA Stari trg štev. 28. Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev ta posameznih delov. — Mehanična delavnica. Karlovška cesta NAZNANILO. Imam v zalogi cementne cevi različn« velikosti, najboljše vrste, cementnih zarezanih strešnikov. Maks Llplčnlh, Izde-lovateij cementnih izdelkov v Cretu 32 p. Štorje. 1971 KLAVIRJE, planine in harmonije na obroke prodala In izposoluie Alfonz Breznik, največia zaloga vseh glasbil, muzlkaiij ta strun. Ljubljana^ Kongresni trg 13 Sl IKE ZA LEGITIMACIJE Izvršule nalhitrele Hngon Hlošer fotograt Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve Kupi se: KUPIM železno oziroma emajlirano peč t cevmi Osvald Dobelc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. 2246. KUPI SE ▼ LiubllanI stari vodnjak s kamenltlm oklepom ali brez, ponudbe x ceno na uprav. lista pod »Vodnjak«. . 213ft SSužbe: JURIST * I. drž. Izpitom, zmožen tudi srbo-hrvaš-člne In strojepisja, išče službe v popoldanskih urah. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod »jurist«. *..v>A SPREJMETA SE DVE SLUŽKINJE za v kuhinjo vpraša se ~v restavraciji pri Slonu. 2144. MEBLOVANO SOBO, ev. prazno po možnosti s souporabo kuhinje išče mlad zakonski par brez otrok. Plača se dobro, po želji nekai mesecev naprej. Naslov Arscnlci hotel »Union«. 2145» V NAJEM DAM TAKOJ hišo z njivami in gozdom, skupaj 4 orale, blizu trga Konjice. Najemnina po dogovoru, Marija Bierbaher, Bezina 62, poštno ležečo Konlice. 2142, ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD. Specialni prvovrstni atelje. Filip Pristop l Hotel Malič, *8*a, Pri večjem premogokopu se sprejme '■(asi v »Jugoslaviji" iniafo boljši uspeh, ter je zelo raz- V širjena in jo vsakdo rad čita e F. BRUHAT LJUBLJANA kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah Anton Šinkovec Grosuplje. Mestni trg 25 Otvoritev trgovine. = Domača tvrdka — * SNOJ & MODIC naznanjala, da otvorita v sredo 10. t. m, v Mii Mestne hranilnice, Prešernova ul. (pr. Benedikt &Co.) svojo manufakturno trgovino ter se s ten obvestilom slavnemu občinstvu vljudno priporočata. Cena solidne. Tafne postrežba. Novo koruzo Takojšnja dobava a i imm V klfplb (otortlh) kramo blage, nadalje koruzo sut krmo. «vos, pšenico, pienfdne rženo lu koruzno moko, zdrob karo Ud. itd. ima na zalogi tvrdka JOS. ZIDAR, Ljubljana, kdai Dnnajok« cest« 31. MOTORJI ZA 1STOSMERNI TOK (GLSKKSTRGM): ‘J«, */«, 2, 2 3/t, 4 J/a, 6 */», in 52 KS za 110 voltov t V', 2’/», 3, 14 ‘Ai KS . . ... za 220 voltov 20. 28 V*. KS . . .. .........ta 300 voltov MO»ORJI ZA VRTILNI TOK (DRIHSTROM): > 1, 23 a, 8, 8 3li, 4»/», 8 3 3, 11 1 a, KS za 15U/26U volt. 50 perijod \ '/a, J, 1 V*, 2, 2 »/a, 8, 3 */»» 4 >/», 5, 17 'a, 23, 29, 43 Kb za ....... r , . 220 380 voltov, 50 perijod 2 ‘It, 75 KS za ......... 800 520 voltov, 50 perijod. TRANSFORMATORJI: 44. 8 KVi, 11000 380 220 voltov, 50 perijod 15 KVa 3000/400/280 voltov, 50 perijod - 45 KVa 4900 200 115 voltov, 50 perijod 55 KVa 2000 380 220 voltov, 42 perimd 72 KVa 5050 275 • 160 voltov, 42 perijod 16 KVA i000 400 / 231 voltov, 50 perijod ORNBRATO* ZA VRTILNI TOK (DkiHSTROK) t 27 KVA 400 280 voltov, 50 perijod 10*00 obratov v minuti. 'V petek 12. novembra 1920 ob 9. uri dopoldne se vrti V Ljubljani, Vegova ulica it. 8, pritličje levo prostovoljna Javna dražba V zapuščino po Evgeniji Ra spi iz Ljubljane spadajoče premičnine, kakor pohištva, obleke, posode itd. Izklicna cena je cenilna vrednost, pod katero se ne prodaja. Kupci morajo prodano robo takoj plačati v roke sodnemu komisarju tn prodane predmete nemudoma odstraniti. Roba se lahko ogleda pol ture pred dražbo. Okrajno sodišče, oddelek L V Ljubljeni, dne 9. novembra 1920. iUv.pe iuciuie in prodaja ..a ceueio in diobno m® po K d-80, pri vet ih na* mtilih zmten popuat, Ant. Steiner, Ljubljana, Jerasov^ nL 13. (Trnovo.) 771 Brašna Cenjene ponudbe na Družba za elektr. industrijo a. d, pr e'e Franc Picblor in drug Maribor, Jurčičeva ul. 8. pibSam 8 I sil' Obrtna banka v Ljubljani Obrestuje vloge na tekoči račun s Kongresni trg štev. 4. Telefon Kov. 308. štev. polt. (okov. uradu SMS 12.081» Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulantneje. lEitlOT, lit, Klim ik rrantescalt. 15/n.ii ima 66> maščobne kisline in je Izdelek samo prvovrstnih sirovin. Glavno zastopstvo za Kranjsko t R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 7. —no—— Prva mariborska tovarna mila preje C. BROS, Maribor. == Jadranska tiska »Učiteljska tiskarna« v, L.iubUanL (MgovomJ uret'!>ik Aston Pesek. Stran 4. »JGGOSLAVUA* dne 10. novembra 1920. ..—■im— ii- n. ii 1 ~ 1.....l...—-------------------------------------------------------------------------------------------- 270. štev.