"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" <117 St Clair ara. CLEVELAND, O. The tarfeat Slovenka Waakly ia ths United stataa of Aaicrica. 8wora Circulation 13,500 M «W7 Wadn*aday Sabscription rate. Por moabara vnrlj _ MJ4 r or noiuaambara ............#l.s0 Foreign Countries — «-00 Teiephoae: Randolph «28 ORGAN OF THE GRAND CARNIOLl Entered aa Second-Class Matter December 12th, 1923 at the SLOVENIA N CATHOLIC UNION Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912 št^v. 12.—No. 12. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR j IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3. 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. CLEVELAND, O., 19. MARCA (MARCH), 1924. ~ Leto X.—Vol ume X. SPOMINSKA KNJIGA K. S. K. J. TEKMOVANJE DRUŠTEV. VELIKO ZANIMANJE ZA OGLASE. čim bolj' se nam bližaj 30 letni jubilej K. S. K. Jedndte, tem večje postaja zanimanje za Spominsko knjigo, katero nameravamo izdati pri tej priliki. Razna krajevna društva kar medsebojno tekmujejo, katera bood imela lepšo in bolj obširno zgodovino v tej knjigi in tudi več slik. Pa tudi od strani raznih trgovcev postaja zanimanje vedno večje, glede oglasov v naši Jubilejni knjigi. Popolno zgodovino smo prejeli do 17. t. m. od sledečih društev: Štev. 2, 3, 12, 13, 21, 23, 24, 25, 30, 33, 47, 57, 61, 63, 64, 74, 81, 88, 93, 101, 103, 104, 110, 111, 114, 119, 120, 123, 128, 133, 136, 143, 145, 146, 153, 161, 162, 165, 169, 171, 174, 127, 139, 144, 150, 157, 172. Društva, ki nam Še niso do-poslala svoje zgodovine, naj to store do 1. aprila 1.1. Tako še »prejemamo tudi de tr april« naročila za oglase v Spominski knjigi. AMERIŠKA KARDINALA. Do danes so nam vposlali sledeči trgovci in podjetniki naročila za svoj oglas v Spominski knjigi, katera bo izdana letos meseca maja povodom 30 letnice obstanka K. S. K. Jednote: Emil Bachman, Chicago, IU.; Steve Lach, Springfield, 111.; društvo Marije DeVjce, št. 33, Pittsburgh, Pa.; Nick Janchan, Bivvabik, Minn.; First National Bank, Biwabik, Minn.; trgovci v Newbur^u (Cleveland, O.): Josip Kenik, Josip Perčun, Frank Kužnik, Frank Perko, John štrekolj, Frank Železni-kar, Jakob Jančar, Josip Jerič, Ana Žele, Josip Ozimek in Josip Smrekar. Dalje Slogar Hardware, Ely, Minn., Slogar Bros., Ely, Minn.; Josip Man-tel, Ely, Minn.; Rom & Vertin, Ely, Minn., A. Grdina & Sons, Cleveland, O.; Norwood Dairy (J. Klaužer); Mike Papesh, Joliet, 111.; West Lake Crossing Market, Youngstown, O.; Josip G. Vascak, * Youngstown, O,; National Studio, Joliet, 111.; Metropolitan Pharmacy, Joliet, IU.; Ana Erdelja, Etna, Pa.; William Leiber, Etna, Pa.; J. | Kulišič, Etna, Pa.; Geo. Flajnik, Etna, Pa.; Josip Mirosla-vič, Etna, Pa.; First National Bank, Etna, Pa.; Dr. Josip V. Grahek, Pittsburgh, Pa.; Tiskarna "Ameriške Domovine," Cleveland, -O.; Josip L. Drašler, North Chicago, IU.; E. Goodman, Waukegan, IU. John Dobish, Forest City, Pa.; Benj. Eichholzer, Forest City, Pa.; The S. & F. Store, Forest City, Pa.; Mrs. H. B. Realy, Forest City, Pa.; Mrs. Mary Zigon, Forest City, I*a. — Slede tvrd-ke v Lorain, Ohio: Joseph Svete, Jehn. Svet, Louis Mihelčič, John Piškur, M. G. Pezderc, Black River Lumber Co., Reich-lin — Reidy Scanlan Company. Imena oglaševalcev, ki se bodo še prijavili sledijo v prihodnji izdaji. NADŠKOFA HAYES IN MUNDELEIN POSTANETA KARDINALA 26. T. M Rim, 17. marca.—-Nadškof Hayes iz New Yorka in nadškof Mundelein iz Chioaga, ki bosta povišana v kardinala, sta dospela danes semkaj; obema se je priredilo zelo prisrčen sprejem. Na kolodvoru ju je čakal ga-stopnik sv. Očeta in Father 0'Hearn, ravnatelj Ameriškega kolegija. V častnem spremstvu je-bil tudi nadškof Wa)ah iz Portlanda, Oreg., Msgr. Se-bastiani in Mrsgr. Maytara. Slovesno ustoličenje kardinalov se bo vršilo dne 26. in 27. marca v cerkvi sv. Petra. V imenu dveh novih ameriških kardinalov se bo za to čast prvi zahvalil nadškof Mundelein, kar znači, da bo on prvi posvečen za kardinala. -o , v GROZEN UMOR. Denver, Colo., 15. marca.— Tukajšnja poUcija marljivo išče nekega moža, ki je včeraj od tukaj po železnici v zaboju poslal trupi© ženske proti Kalilo plo so našli na postaji v Ogden, Utah, ker je iz dotlčnega aabo-ia še kapela kri. Truplo len ske je bilo do cela razkosano, da je nemogoče spoznati osebo. I Pueblo, Colo., 17! marca.— Oblasti so prišle na sled groznemu umoru, ki se je dne 14. t. m. izvršil v Denverju. Policija ima že v rokah pravega morilca, Fred Janssena, ki je priznal, da je za ta umor on odgovoren. Da se iznebi svoje žene, je najel nekega Mehikanca z naročilom, da naj umori njegovo soprogo, zakar mu je plačal $150. Umor se je izvršil zvečer, ko je Mrs. Jassen ravno opravljala kleče svojo molitev, med tem časom je njen soprog stal v bližnji sobi. Takoj zatem je truplo razkosal in ga v zaboju poslal proti Weed, Cal. Ta načrt se mu pa ni posrečil. Morilca so aretirali v Eden, Colo., ko se je z avtomobilom peljal proti Colorado Springs. Morilec se izgovarja, da je ta umor naročil iz maščevanja, še pred letom dni je njegova žena baje prejela iz Pittsburga škatljico cukerčkov in en sa-mokrep. Iz tega je sklepal, da mu je njegova žena sledila po življenju. --o ... - na Slov. katol. shod i v Barbertonu, Ohio. Slovenski katoliški narod v Ameriki se je začel vedno bolj zavedati svoje dolžnosti za kar gre v prvi vrsti zasluga našim roditeljem čast. duhovščini in pa glavnim uradnikom K. S. K. Jednote.* Gotovo najbolj uspešno delo za povzdigo katoličanstva je katoliški shod; zakaj na shodu je dana priložnost slišati marsikaj koristnega in resničnega. In kakor zadnji čas po drugih slovenskih naselbinah, smo tudi v Barbertonu čutili potrebo in želeli, da bi bil tudi pri nas sličen/katol. shod. Ta želja se nam bo nresničila, kajti s pomočjo gl. predsed. K. S. K. J. g. Antona Grdina smo tudi pri nas izpeljali načrt za slov. katol.. shod, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. Shoda se bode vdeležilo kot govorniki več gl. uradnikov K. S. K. J., več čast. gg. duhovnikov in drugih lajikov. MORILEC UŠEL J Z ZAPOROV Atlenta, Ga., 17. marca.—Iz tukajšnjih zaporov je ušel na smrt obsojeni morilpc, J. B. Satterfield, ki je lansko leto u-strelil svojega bratranca, R. H. Harta. Ušel je a tem, da je prepilil ograjo okna svoje celice. OPROŠČEN UN1JSKI URADNIK. Fayette, W. Va., 15/ marca. —C. F. Kenney, uradnik unije premogarjev je bil danes pred' tukajnšjo poroto spoznan ne-krivim umora John Gore-ja, okrajnega šerifa. Navedenca so obtožili, da j i bi) v zvezi a tem umorom, ko bo se v Logan okraju ie leta 1922 vršili veliki PROGRAM SHODA: Točno ob pol desetih zjutraj se začnejo zbirati društva v dvorani dr. "Domovina" na Mulberr? St. Ravno ob istem času bode sprejem gostov in društev iz drugih naselbin. Ob 10:15 odkorakajo društva s Slov. mladeniško godbo na čelu k sv. maši ki se prične ob 10:30 katero bo daroval domači g. župnik Rev. J. A. §te-fanič. Po sv. maši odkorakajo društva nazaj v dvorano, kjer bode- za tuje goste pripravljeno kosilo. Popoldne: Točno ob 2. uri popoldne formalna otvoritev shoda v go-rioznačeni dvorani. Sledile bodo točke po»sledečem redu: 1.) V imenu Mladinskega oddelka pozdravi goste Miss Frances Ozbolt. 2.) Nagovor in pozdrav. — Rev. John Štefanič, župnik. 3.) Pozdravni nagovor v imenu domačih katoliških društev. — Mr. John Ujčlč. 4.) Pomen dneva. Katol. Slovenci in Amerika, govori Rev. J. J. Oman. 5.) K. S. K. Jednota—govori Mr. Josip Zafcr, gL tajnik K. S. K. J. 6.) • Nastopi Pevskega društva "Danical pod vodstvom Mr. Johna Bolka. vori Mr. Ivan Zupan, urednik "Glasila K. S. K. Jednote". 8.) Govor Rev. Josipa Sod-ja. 9.) Katol. Slovenci in naraščaj K. S. K. f.; govori Mr. John Zulich, $1. odbornik. 10.) Bodimo ponosni, da smo katoličani; govori Mr. Alojz žužek odvetnik K. S. J. J. 11.) Katol. Slovenci in izobrazba ; govori Rev. Milan Sla-je. 12.) Kaj je ijolžnost zavedenega katoličana; govori Mr. Jos. Lekšan. 13.) Dolžnost uradnikov katol. društev; govori Mr. Ant. Strniša, preda dr. sv. Vida št 25 K. S. K. J., Cleveland, O. 14.) Vse za vero, dom in na- samo za društva, spadajoča h K. S. K. Jednoti, ampak tudi za vse Slovence. To še posebno želimo, da bi prišli tudi ti-iti, ki še ne spadajo pod okrilje B SLOVENCEV ZASUTIH. VESTI E JUGOSLAVIJE. . ----------------»*»» OV J«W OJJOUO.IU JJUU UM HJC 7.- Katoliško časopisje; go- X s- K- J- Pridite in prepričaj- fi M r> Tu aa n 7imon iima/Im!!. _____i____a* _ i te se, koliko vrednosti so za katoličane, katoliška društva in katoliška Jednota. Upamo torej, da se dne 23. marca snidemo vsi katol. Slovenci in Slovenke iz Barberto-na in okolice ter Cleveland in v ta namen Vam kličemo: Na veselo svidenje in: Dobro do-došli! Pripravljalni odbor katol. društev in ostalih katol. mislečih Slovencev Barberton, Ohio. NAVODILO ZA VOŽNJO IZ CLEVELANDA V BARBERTON. Vsem onim, kateri se nameravajo udeležiti shoda v Bar- ri imate avtomobile in rod; govori Mr. Jos. Grdina, -bertonu se naznanja sledeče: 15.) Kaj je dolžnost katol. žene; govori Mrs. Angela Beg. ' 16.) Kako vzgajati naše otroke; govori Mrs. Jennie Ozbolt. ' 17.) Katoliška družina spada v katol. Jednoto; govori Mr. Ahton Grdina, gl. preds. K. S.-K. J. 18.) Poje Pevsko društvo 'Danica". 19.) Razni govori in resolucije. Kakor razvidno, posrečilo se nam je dobiti za ta dan izborne tuje in domače govornike. te v Knausov tri četrt do 8. ure (7:45 a. m.); pozneje bi bilo prepozno; vozi li bi skupaj z drugimi. Kateri se želite peljati tjakaj s pocestno železnico (karo), naj vam služi sledeče navodilo : V nedeljo stane vožnja na kari iz Clevelanda do Akrona in nazaj samo $1.38; od Akrona do Barbertona pa vozijo avtomobili in poulična kara,, kar ne stane več kot 10 centov. Rdeče kare vozijo iz Clevelanda v Akron vsaice pol ure. V CASTLE GATE SE JE PO- Umrli so v Ljubljani: Dne NESREČILO ŠEST ROJAKOV. 26. februarja, Peter Plahuta, * --tesar, 32 let. Dne 28. febru- Castle Ga te, Utah. 13. mar- arja, Frančiška Rogl, vdova u-ca. — Med 175 premogarji, ka- mirovljenega sodnega višjega tere je zasulo dne 8. t. m. v ro- oficijala, f2 let. S. Marija Be-vu Št. 2 Utah Fuel kompanije j nedikta Stupar, usmiljenka, 40 je vsled razstrelbe ponesreče- let. Marija Samotorčan, žena nih tudi šest Slovencev in sicer j železniškega premikača, 53 let. Frančiška Novak, kovaČe-žena, 35 let. Auvgust Ši- so mrtvi sledeči rojaki: George Sluga, John Slovenski, Alojz Petrič, Andrej Kom-poš, Anton Spendal in Anton Tekaučič. 34 letni samski Al. PetriČ in 38 letni oženjeni Andrej Kompoš sta bila doma iz va Prepričani smo, da nam bo da- Vzamete jo lahko v mestu na na priložnost slišati marsikaj i Public Square, ali pa na 55. ce-koristnega, resničnega in lepe- sti in Broadway. Limited ka-ga za povzdigo naših katol.jra zapusti mesto vselej en če idej in za povzdigo našega na- trt (15. minut) pred uro. U-roda. Zato upamo, da ga ne cestno bi bilo vzeti karo ob bode Slovenca iz Barbertona in okolice da se ne bi vdeležil tega, nad vse pomembnega shoda. Posebno vabimo ccnj. društva da bi se korporativno vde-ležila sv. maše; za zgled naj nam bo društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 K. S. K. J., West Park, O., ki nam je obljubilo da se tega shoda korporativno vdeleži. Ta shod ne bo četrt do osmih ali pa prvo za njo. Avtomobili vozijo tudi vsake pol ure iz mesta v Akron; vožnja na obe strani, tja in nazaj je $1.80; torej je eestna kara ceneje in jo v prvi vrsti priporočamo. Kdor pa želi Še bolj natančnih informacij, naj se zglasi pri Antonu Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. POSNEMANJA VREDNO! , ' * • A. ■ ' I Brat Anton Grdina, gl. predsednik K. S. K. Jednote je prejel-dne 12. t. m. iz Pittsburgha, Pa. lično velikonočno razglednico s sledečim veseUm poročilom: —Brat gl. predsednik:-Dober začetek v Pittsburghu. Na zadnji seji našega društva av. Jožefa št. 41 s&o soglasno določili, da stopimo v bolniško centralizacijo. Drugič kaj več. Pozdrav: Ignac ^odvas-nik. —" Označeno društvo je menda prvo društvo naše Jednote v Pittsburghu, Pa., ki je pristopil* v centralni bolniški oddelek; Štefc nekaj nad 100 članov. Živeli 1 Da bi temu dru* štvu sledilo še dosti posnemovalcev v znani veliki pittsbur-|ški naselbini! NOVO IME RUSIJE. Moskva. — Vsled določbe sovjetske vlade se starega imena Rtisija uradno ne bo več rabilo pač pa okrajšano označilo: U. S- S. R. (Unija socialističnih sovjetskih republik. — To — zadevno je čičerin opozoril vse vlade ki so dosedaj že priznale sovjetsko vlado v .Moskvi. Istotako se je tudi premenilo staro ime glavnega ruskega mesta Petrograd v Leningrad; v počast in spomin, pok. Nikolaja Lenina. SERUM ZA PIJANCE. Pariz. — Neki francoski zdravnik je sestavil zelo uspešen serum, katerega bo mogoče vcepljati pijancem. Novi serum se pridobiva iz krvi pijancev, kojega se alkoholikom vbrizga, da nimajo več slasti do pijače. H NASLEDNIK DENBIJA. San Francisco, Calif. 13. marca. — predsednik Coolidge je imenoval namesto odstople-Sra mornaričnega tajnika, tukajšnjega vrhovnega sodnika Curtis D. Wilbur-a ki je lete 1888 graduiral na mornarični Akademiji v Annapolis, kasneje se je pa posvetil odvetniškemu poklicu. Za novega mornar, tajnika je št. 13 zelo srečna. Poročil se je 13. v mesecu; živel je na 1313 Winfred St. v Los Angeles, Calif., odvetnik je postal 13. tako tudi vrhovni državni sodnik. D*ANUNZIJO JE PRINC Rim, 15. marca.—Italijanski povzdignil znanega pesnika in vojnika Gabriel D'Annunzija v plemski stan z naslovom "Princ iz Monteviso." Monteviso zna-čiv italijanščini goro Snežnik. nok, kovaški pomočnik, 44 let. Dne 29. februarja, Ivana Kleinmavr, zasebnica, 72 let. Franc Globočnik, dninar, 74 let. Josip Zitterschlager, tr-vasi Rateče na Gorenjskem, govski sotrudnik, 23 let. John Slovenski je bil komaj 17 Upokojeni profesorji. Po let star ter je delal še le drugi najnovejšem ukazu munistr-dan v onem premogovniku. stva prosvete se vpokoje: Fran Doslej so spravili na površje Novak, direktor gimnazije v že 115 trupel ponesrečenih pre- Ljubljani; Ivan Košan, profe-mogarjev. 60 se jih pa še po- sor gimnazije v Mariboru; E-greša. Predno bodo dospeli še milijan Lilek, profesor gimna-do ostalih, bo vzelo več časa, zije v Celju; Matej Suhač, pro-ker je rudnik ves zasut vsled fesor gimnazije v Celju; Aloj-3gnja in razstrelbe. zij Tavčar, profesor realke v Med vsemi ponesrečenci je Ljubljani; dr. Ivan Tertnik, bilo največ oženjenih pzir. oče- profesor realne gimnazije- v tov velikih družin s 6, 7 ali 8 Ljubljani; Ignacij Fajdiga, di-otroci. Minula rudniška kata- rektor gimnazije v Kranju, strofa je povzročila, da je ma- Iz vojaške službe. Za pol- podpol-za~ kape ta na I. razreda Stanislav ROOSEVELT NAJ ODSTOPL j Debevc, Makso Kobler. Branko Kropek in Srečko Krušnjak, vsi kapetani II. razreda. Za rezervnega poročnika vojne mornarice je imenovan Ivan , . „ I M I Smerček in za tehničnega po- naj pomožni tajnik mornarice i slovodjo IL razreda Ivan Volc. takoj odstopi. Rekel je med|Izme<| častnikov bivSe avtero_ peljati sami, se zberi-< \ukmj če3f ^m-, kovnika je imenovan ■ulovi dvojni točno ofc Vmai° si,no naporno de-narodne zbornice, namerava !<>. ponajveč na plantažah ka-ministrski predsednik Papana- ve' v nezdravi klimi in njihovi stesion predložiti svojo resolu- delodajalci — veleposestniki cijo za odpravo monarhistične | jim ob vsaki priliki utrgajo na vlade na Grškem in uvedbo re- i P1«** **** da si najmar- publike. To točko bo potem grško ljudstvo rešilo potom ljivejši delavc ne more prihraniti ničesar, temveč se mora plebiscite. Vlada je danes od- icel° P" gospodarju zadolžiti. redila, da naj se slike grškega kralja in kraljice odstranijo iz LA narodne zbornice. Bo PAPEŽ SE ZAVZEL ZA KATOLIČANE NA RUSKEM. FOLETTE, PREDSEDNIŠKI KANDIDAT. sprejel nominacijo takozvane tretje stranke. Washington, D. C., 17. mar-Rim, 12. marca.—Papež Pij ca.—Senator La Folette iz je poslal vsem vladam, ki so v Wisconsina bo sprejel nomina-diplomatični zvezi s sovjetsko i cijo takozvane tretje stranke Rusijo jako ganljivo prošnjo, pri prihodnjih predsedniških da bi se zavzele za katoličane volitvah, ko se bo vršila narodna Ruskem. Naprosil je An- na konvencija republikancev v glijo, Italijo, špansko in Gr- Clevelandu. V to svrho se bo ško, naj le te pri sovjetski vla- La Folette kmalu podal proti di posredujejo, da bi se ondot-nlh katoličanov, osobito duhovnikov tako več ne preganjalo. zapadu na agitacijsko potovanje, kjer bo volilcem raztolma-čil svojo platformo. / Društvena nanifnilji KATOUŠM SHOD V BAR- mi naj po opravljeni velikonočni spovedi pravočasno spoved-ne listke izrodijo. Ta moj o-pomin velja le tistim članom in članicam, katerih se ta opomin Zopet katoliški shod! Slo- tiče. članom in članicam tega venci odpirajo oči in spoznava- društva tega opomin« sploh Yii jo svojo potrebo. Dobra gospodinja dobro ve, kaj je potreb- potrebno, zato ne, ker to oni sami storijo drage in dobre vo- no, da je hiša čista in snažna. ije,"za kar jim na tem mestu iz-čistost in zdrav zrak, nam vz- rekam vso čast in spoštovanje, držujeta zdravje. To je po- Nikakor pa ne morem pamol-trebno za telo. "Mens sana in čati tega, da ni med dobrimi corpore sano,' 'pravi latinski Člani in Članicami tudi malen- pregovor. Tega je pa treba, da smo zdravi duševno in telesno. Ravno to vidijo tudi barbertonski Slovenci in radi tega hočejo prirediti ta shod. človek se mora prečistiti ne samo na zunanje, temveč tudi notranje. Imamo te napake, da le prehitro pozabimo na to, kar je v nas, to je naša neumrjoča duša. Vse drugo vidimo, skrbimo za telo, se zabavamo in kostno število takšnih, s katerimi imam zaporedoma vsako leto brez presledka sitnosti zaradi tega. Sedaj me je pa s tem vsa potrpežljivost minula. S tem jaz vse nadaljne opomine zaključim in od mene naj moben član nobenega opomina ne pričakuje, tisti, katerega se tiče; v#eh neljubih posledic si bo vsakdo sam kriv. S sobratskim pozdravom 3. k. Jednote. Joseph Panian, tajnik. veselimo, toda našo bodočnost vsem sobratom in sosestr^a K pustimo v nemar. Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši po škodo trpi. Katoliški shodi so torej potrebni, da se prezračimo duševno. K temu zaključku so prišli Iz urada društva sv. Petra, št. 30 K. S. K« Jednote. Članom gori imenovanega barbertonski Slovenci. Imeli društva se naznanja sledeče: bodo svoj katoliški shod in to Pri redni mesečni seji dne 9. t. dne 23. marca, 1924. Povab- n. je bilo sklenjeno, da bo to ljena je bila tudi moja malen- društvo praznovalo 30 letnico kost. Ker sem pa navezan tu- obstanka K. S. K. Jednote, kadi na svojo župnijo, mi je či- 'a£umctti, da bom vsakemu iz- in strpno pričakujejo njih re- med dotičnih poslal spovedni solucij. istek in vsaki (a) kadar bode Le na delo, z božjo poipočjo ipravil(a) svojo velikonočno gotovo dosežete cilje in smo- lolžnost, naj prosi svojega spo- tre, radi katerih priredite ta shod. Oklenite se vsega, kar /ednika, da potrdi spovedni li-tek s cerkvenim pečatom; po- je katoliškega, odstranite vse, :em je treba, da se listek zopet kar bi imelo škodovati sveti ve- meni vrne pred 15 junijem, ri, kakor tudi našemu zveliča- člani in članice, kateri mi ne nju. Naj Vsemogočni Bog raz- vrnejo spovednega listka odo-svetli vse govornike in vodi-' brenega s cerkvenim pečatom telje tega duševnega shoda, ta- lo 15. junija t. 1., njihova ime- ko da bodo vsi navzoči spoznali,v kje je resnica in kje je krivica. Nelc taka združenja, ampak tudi po njih živeti, dr-i ia bodo naznanjena častitemu gospodu duhovnertiu vodju K. 1. K. Jednote, da bo on z do-ičnimi postopal po pravilih K. števate. S sobratskim pozdravom, John R. Sterbenz, tajnik. žati se njih resolucij, še le po- 3. .K. Jednote. tem bodo dosegla svoj cilj in Zatorej prosim vse člane in smoter. Bog živi barbertonsko Manice, da to naznanilo vpo-nasclbino! Kedaj bodemo čuli zopet o drugi naselbini, da se pripravlja za kaj takega? Amerika, _ ima veliko slovenskih naselbin. iz urada društva sv. Alojzija, Kmalo bi inpeli priti na vrsto it. 47, Chicago, IIL Minnesotčani. Ali bi ne bilo Naznanjam članom omenje-zelo umestno obiskati to drža- j lcga društva, da bomo imeli vo po leti? Sem že v Pennsyl- .kupno velikonočno spoved v vaniji nad dvajset let, odkar ?0boto večer, dne 29. marca in sem zapustil St. Paul. Minr. kupno sv. obhajilo v nedeljo Rad bi ž« enkrat zopet videl zjutraj Jn pol osmi maši dne svojo prvo mačeho, če se mo- 30. marca. Zbirali se bomo v re kje med vami pripraviti ta- cerkveni dvorani in sicer točno ki cerkveni shod v poletju, Mr.> 7. zjutraj; iz dvorane od-Grdina je pripravljen pripelja- ;0rakamo korporativnd v cer-t! ves svoj štab v vašo državo, fcev, vsled česar naj nihče ne Obljubil sem mu, da bodem za pozabi prinesti s seboj društve-"šoferja." Sedaj pa le na de- nc regalije. lo, Če hočete nas med vami! j Spovedne listke mislim, da Nismo sicer kaki provzetneži, VSem Članom odda!, enim vendar bi vas radi obiskali. seji, druginvso bili pa posia-Poleti je najboljši čas za take na dom. če slučajno kak shode pri vas, ker po zimi te- liatka še ni prejel, naj se mu sneg ne dopusti. Bog vas j 3brr.e na tajnika, pa ga bo doživi ter trdno pričakujemo, da bil. Obepem opominjani vse se kmalu vidimo. j člane, da gotovo opravite svo- Z bratskim pozdravom sem < j0 versko dolžnost ob pravem vaš duhovni vodj^. Času, di ne bo potem kake mo- Gladek. I rebitne sitnosti. NAZNANILO. Društvo Vitezov sv. Jurij«, it. S K. S. K. Jednote, Joliet, DI. bo imelo skupno spoved v soboto zvečer One 12. april« in skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši 13. april«. čl«ni so prošeni, d« * kolikor mogoče v večjem številu vdeležijo, aato, ker to je - odnekdaj običajna navada in dolžnost vsakega člana. Zdi se nai potrebno ie posebej opominjati k temu, d« Nadalje vabim rojake Slovence v Chicagu, ki še ne spadate v nobeno podporno društvo, da pristopite k nam, ker gmedo rečem, da je društvo sv. Alojzija eno izmed najboljših podpornih društev v CWc«»u, je na dobri finančni podlagi ter redno podpira svoje bolne člane obenem pa tudi sp«d« v eno izmed najboljših Jednot (K. S. K. Jednoto). Zato dra$i mi Slovenci v Chicagu in po lirni Ameriki, pristopajte v društva spadajoča pod okrilje naše dobre matere K. S. 1Č. Jednote, kjer se lahko zavarujete v vseh slučajih proti bolezni in poškodbi, za a]at«J smrti se lahko zavarujete od |250 do |20W} lahko se zavarujete tudi v *20 letnem zavarovalnin- skem oddelku, katerega dose- skupno sv. obhajilo 30. marca, ; s__"J" ___1____j_____1 •__, , • daj še nima nobena druga slovenska Jednota v Ameriki. Stariši, zavarujte svoje otroke pri K. S. K. Jednoti. S sobratskim pozdravom, Peter Kure, tajnik. _j • NAZNANILO.' S tem naznanjam članom društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., da se bo vršila prihodnja seja dne 30. marca namesto 6. aprila. Torej naj si ta datum vsak član zapomni, da bo prihodnja seja v aprilu. Kakor znano bomo imeli dne 6. aprila proslavo 30 letnice naše K. S. K. Jednote. Ker bomo imeli člani in članice K. S. K. Jednote iz naše naselbine povodom tega jubileja nekak družabni sestanek, ste prošene vse članice društva sv. Alojzija, da bi pripravila Vfeaka eno "luneh bakso," rap-no tako kakor članice društva sv. Ane. Torej naša mlada dekleta, žene in vdove! Požurite se in postavite ta dan, kako ste izurjene v kuhinji. Pokažite se s tem, da ste vnete za napredek naše blagajne in proslave naše Jednote." ** Natančen spored te slavnosti sledi v prihodnji številki. ; S sobratskim pozdravom, Frank Zupančič, tajnik. Is urada društva sv. Cirila in l(efoda, št. 90, S. Omaha, Ne|». g tem se i>a?nanjfe vsem članom in članicam našega dru-ifva, kateri se niste Vdeleži« zabije seje, da je društvo sklenilo, da bodemo imeli velikonočno spoved 29. marca in Iz urada društva sv. Jožefa, it. 53, Waukegan, 111. * . • . « S tem naznhnjam članom in članicam našega društva, da bo imelo to društvo svojo skupno velikonočno spoved v soboto dne 22. marca in skupno sv% obhajilo v nedeljo 23. marca pri osmi sv. maši. ^si člani so prošeni, da se zbero v šoli ob četrt na osem z regalijami, da potem korporativno odkorakamo v cerkev. Obveščam tudi vse one člane, ki še nimajo spovednih listkov, da jih lahko dobijo na domu tajnika. Ravno tako bode vsak član in članica dobil (a) listek od svojega spovednika, kateri, listek naj prinese na društveno sejo in izroči tajniku. S sobratskim pozdravom, August Cepon, tajnik. Društvo sv. Jožefa, it Cretted Butte, Colo. ' 65, lo določeno, .da mora vsak član i-in članica našega društva v to :vrho prispevati 50 centov, če e veselice vdeleži ali ne. Pri tej priliki uljudno vabimo cenjena sobratsk* nam 4)ruštva ods. 26 Blažene Djevi-ce Marije N. H. Z. in Planinski Orel, št. 397 S. N. P. J. in društvo sv. Barbare H. Z. Ul., da nas posetite v kar največjem številu na naši zabavi. Imejmo vedno za vzglfd lepo pri-slovico, da v slogi je moč. Vsem članom in gostom, ki nas bodo n« dan naše veselice obiskali, bodi naznanjeno, da bodo naše sestre članice pripravile o polnoči okusno večef-jo, da boste vsi zadovoljni. Pri tej prireditvi želim vsem skupaj najboljši uspeh. Zdaj vas pa vse oddaljene člane in članice prosim, da pošljete vsak centov na tajnika v korist naše blagajne, kakor Js društvo zaključilo. Delavske razmere so tukaj pri nas tako slabe, da delamo samo po en dan v tednu; nikomur ne svetujem viled tega hoditi sa zaslužkom, »ozdravom, lo. Naše društvo je na seji dne 8. marca sklenilo, da priredi plesno veselico dne 26. aprila; to je v soboto po Veliki noči. Ker se ta prireditev vrši v korist društvepe blagajne, je bi-{se seje vršijo, da člani pridejo to je zadnjo nedeljo v marcu. Opominjani «te'od strani gospoda župnika, da gotovo vsi pridete in opravite svojo versko dolžnost na zgoraj imenovani in odločeni dan, zaradi tega, ker g. župnik bodo imeli imenovani dan spovedne list ke pri sebi, tako da ga lahko vsaki in vsaka, ker to je tudi za članice, dobi, ko opravi spoved, ako pa ne pridete kakor je določeno in morebiti drugikrat g. župnik ne bi imeli listkov pri sebi, torej ga ne bi^nogli dobiti. Seveda opravili bi svojo versko dolžnost, ali izkazati bi se ne imel s kom. In ker g. župnik ne bodo dali {.otrdila nobenemu v farovžu, edino le v spovednici kakor so sami na zadnji seji poročali. Na to sem jaz vprašal, kaj pa potem? I kaj drugo kakor še enkrat na spoved. Torej, ako je kateri, da ne gre rad večkrat k srove-di, čeravno bi ne bilo v škodo,x naj vpošteva ta opomin. - Nadalje ste pa prošeni od strani tajnika, da pridete določeni dan vsi to je v soboto večer na spoved in drugi dan k prvi sveti maši, katera se ponavadi služi ob osmi uri. Vsi moški člani prinesite s seboj znake (regalije). Zberemo se v cerkveni dvorani ob pol osmi uri ali vsaj 15 minut do osem in potem gremo skupaj v cerkev k sv. maši in skupno k sv. obhajilu. ^ Sedeži bodejo za nas odločeni zato Jbojie preskrbe! določen odbor. Nadalje bi vas prosil, da bi po sv. opravilu šli zopet vsi v dvorano in bi mi izročili spovedne listke, ker pred mašo ali morebiti še V soboto v cerkvi jaz ne boderrt vzel od nobenega, ker takrat ni čas za to. To vas prosim, da si zapomnite. Kakor vidite bode naše društvo imelo velikonočno spoved zadosti rano, nikar te spovedne listke obdržati do zadnjega, ako vsi opravimo svoje verske dolžnosti na določeni dan. Jaz lahko pošljem potrdilo velikonočne spovedi na duhovnega.vodjo K. S. K. Jednote še pred velikonočjo. Nadalje ste tudi prošeni, da prihajate bolj redno, to je vsaki mesec, pravim vsaki mesec, na društvene seje,' posebno prosim one, kateri pridete komaj dvakrat kvečjemu trikrat na leto, tako ds skoraj ne bi znal, ko pridete v dvorano, ako ne bi imel vašega imena v knjigi, dali spadate k društvu ali ne. Pridite vsak mesec, saj zato Sedej iz Hibbinga. Prosim vse člane, da se potem skupno u-deleže sv. obhajila v nedeljo, 23. marca pri pol devetr sv. maši. Ker,bode na prihodnji društveni sejf več važnih stvari za rešiti, zato prosim, da se članstvo v kolikor mogoče velikem številu udeleži prihodnje seje dne i3. aprila. Med drugim se bode razpravljalo tudi o 30 letnici Jednote, katero bode društvo proslavilo po Velikinoči. Da bode seja bolj popolna, naj pa vsak član enega novega člana pripelje na sejo, tako da bode za 80 letnico tudi 30 novih članov. Da boste videli, kdo je pridobil kakega novega člana, aato pridite na sejo in se sami prepričajte o uspehu. S sobratskim pozdravom, John Sterle, tajnik. na sejo vsi.. Seje niso samo za društveni odbor, ker sam odbor, ako ni drugih članov prisotnih, ae more nič za društvo ukreniti in sploh še seja se ne more vršiti. Ne bojte se na^, saj vam ne bo nobeden nič žalega naredili ali morebiti mislite, da društveni odbor rajši vidi, da ne pridete vsi na sejo in bi se morebiti odbor jezil, ako bi vsi enkrat prišli na sejo? Prosim vas vse sobrate, skušajte mene tajnika enkrat s tem razžaliti, boste videli, kako mi bode žal. In potem pa nalašč vsako prvo soboto v mesecu čez celo leto, saj jih ni dosti; samo en ducat Torej vas pričakujem dvanajstkrat na leto in za to vas sobratsko pozdravljam in ostajam vaš sobrat, Anton Kraiovec, tajnik. članom društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. fc. Jednote, CJtfaholm, Minn., se naznanja, da se bode društvo skupno vdeležilo velikonočne spovedi 23. marca, člani $majo ' • CT*do k Spovedi v »e ali pa zvečer, eg domaČega g ipnlkaspovedoval 1 NAZNANILO. članicam društva sv. Gfcno-' vefa, št. 108 se naznanja Sledeče : Na naši odborovi seji dne 9. marca se je sklenilo, da se bo vršila prihodnja redna mesečna soja dne 80. marca ob 2. uri popoldne v navadnem^prostoru namesto 6. aprila. To pa zaradi tega, ker se bo obhajala 6. aprila 30 letnica naše slavne K. S. K. Jednote. Tudi tukaj v Jolietu, 111., rojstnem krajrf •Jednote se že sedaj marljivo vsf pripravljamo, da bi ta veliki dan kar najbolj slovesno obhajali, kar nam sedanji časi dopuščajo. Nadalje se naznanja vsem naSim članicam, da ne bomo imele skupnega sv. obhajila 6. aprila, kakor*je bilo sklenjeno na zadnji seji, ampak nam bo to še v cerkvi pravočasno naznanjeno. Menili smo, da bo za vsa tukajšnja društva K. S, K. Jednote na "Jednotin dan" skupno sv. obhajilo, ker jih je pa preveč, je to nemogoče. Dne 6. aprila, na "Jednotin dan" bo slovesna celokupna sveta maša ob 10. uri. Že danes va3 cenjene sosestre vabim, da pridete v cerkev, kateri bo le mogoče. Pri tej priliki tudi prosim vse onf, ki imajo še tikete od zadnje veselice že od 17. januarja, da bi jih odbori/ prinesle ali poslale, da nam bo mogoče natančen račun sestaviti. V prijetno dolžnost si šte-da se tem potom lepo zahvalim odbornicam za njih trud in delo pri veselici dne 4. marca; tako tudi veseličnemu odboru, posebno pa se ^gdč. Henrietti Rogina. čeprav je še mlada, pa se je vseeno potrudila, 6a je nabrala 12 dobitkov za najlepše in najbolj originalne maske na minuli naši veselici. Zahvalim se vsem tistim, katere ste kaj darovale, ali darovali, da smo v blagajni zopet za en stotak na boljšem. Torej na svidenje 30. marca. Pridite na ta sejo v polnem številu, ker imamo več važnih točk za rešiti; jaz sama ne morem odločevati takih važnih reči. Ne pozabite tudi agitirati za našo K. S. k. Jednoto. Malo težko je šicer, ker imam skušnjo v tem. če vprašaš dekleta, ki pride iz starega kraja, že pristopi, ker je sama gospodar; toda z onimi, ' ki imfcjo starše tukaj je pa bolj težavno, ker se njih starši za to dosti ne brigajo. Treba je pri tem samo dobre volje in prave agitacije, pa gre. Dokler je človek zdrav je brez vse skrbi, toda če ga pa Bolezen ali nesreča napade, je pa vse zamujeno. P ri našem društvu sv. Geno-vefe je še 3 mesece prosta pristopnina, Katero rojakinjo veseli pristopiti, naj se zglasi pri šegs društvs, da se polnoštevilno udeležite katoliškega shoda dne 23. marca. Namen tega shoda je gotovo vsem znan, namreč oživeti sv. katoliško vero, zato je naša dolžnost, da pokažemo našim neprijate-Ijem, da smo zveste naukom svojih starišev, da trdno držimo obljubo, katero smo izrekle, ko smo se poslovile od ljube matere v stari domovini, katere gotovo zadnja poslovilna beseda je bila: "Bog s teboj, ljuba hči, n^ pozabi, ne zavrzi mojega/ nauka, spolnuj božje in cerkvene zapovedi!" In cenjene sosestre, ravno ob takifc shodih imamo priliko pokazati, kako visoko spoštujemo vero svojih starišev, kateri morda že počivajo v hladni zemlji:. Vzemimo si za vzgled naše sosestre iz Clevelanda, katere va obljubile, da nas posetijo o-menjeni dan in s tem pokažejo, da so pripravljene žrtvovati par ur časa, kadar se gre za tako pomembno stvar. Torej jaz upam in vem, da ni med nami nobene, ki bi ne storila svoje dolžnost, da se kot zavedna katoliška žena javno pokaže v vrsti katoliških bori-te$jev. čas je tudi, da pokažemo, da Barberton ni tak kakor ga slikajo naši nasprotniki v svojih dopisih. Prosim vas torej drage sosestre, vpošteva j te to, n^ radi mene, pač pa storite svojo dolžnost kot članice K. S. K. Jednote. Kakor je pripravljalni odbor sklenil, se zberejo vsa društva, tako tudi naše društvo točno ob pol 10. uri pred dvorano, na kar gremo korporativno v cerkev k sv. maši. Nadaljno pojasnilo bodete našle v "Glasilu." Ako pa katera še nime društvene regalije, naj si jo pri tajnici preskrbi; glavno kar vam jaz priporočam je, ne zamudite te tako važne prireditve. Drugi važni sklep zadnje društvene seje je bil, da se na-3e društvo vdeleži skupne spo vedi dne 12. aprila zvečer in drugi dan (Cvetna nedelja) gre korporativno k sv., obhajilu ob 8. uri med sv. mašo in vsaka naj tudi tam odda spovedni listek. Tretje, kar vas prosim je, da se vse vdeležite prihodnje društvene seje dne 13. aprila, da si na omenjeni seji izbrete drugo tajnico, ker moja želja je se Lega posla iznebiti. S sosestrskim pozdravom, Jennie Ožbolt, tajnica. bo dala vsa potrebna pojaanila. ~ ! *' pozdravom^ predsednica. Društvo sv. Družine, it. 136. Willard, Wis. Uradno se naznanja, da jc članstvo društva sv. Družine, št. 136 K. S. K. Jednote na Wil-lard-u, Wis.,- na seji dne 3. marca sklenilo sledeče: 1. Da bo skupna spoved v nedeljo dne 6. aprila. 2. Da spomin tridesetletnice ustanovitve naše slavne K. S. K. Jednote kar najslavnejše obhajamo. 8. Da se mora te --slavnosti vsak član in članica vdeležiti. Naše društvo je imelo navado, da je vsako leto imelo skupno spoved na Cvetno nedeljo, a letos bo pa v nedeljo 6. aprila (Tiho nedeljo). Naš gospod župnik (kot član društva) je bil prošon, da bi nam ta dan preskrbel kakega slovenskega duhovnikV; obljubil je, da ga bode skušal dobiti, če bode le mogoče, če bi prišel kak slovenski duhovnik, bodejo ta dan dve sv. maši, če ne pa samo ena in ta ob 9. uri dopoldne. člani in članice v bližini Willarda, katerim je mogoče, naj opravijo spoved že v sobo- ______ - - - . to» zakaj spovedovalo se bode jeaki društveni uradnici, ki ji od 2. naprej in tudi zvečer, dokler bi bil k«teri za spoved, članstvo naj se zbere ob 8:30 v župoišču, odko-upno z društveno zasta-orakamo v cerkev. Tudi društvo Marije Poma-. 174 K. S. K. Jednote se nam pridruži- člani in članice naše K. S. K. Jednote, vdeležite se brez izjeme vsi; stariši pa, kateri imate vpisane svoje male pri društvu, ste prošeni, pošljite jih vse, tako da skupno pokažemo koliko nas je na Willardu, ki spadamo pod o-krilje naše slavne K. S. K. Jednote. Po sv. maši gremo zopet skupno vsi v župnišče, kjer bode obed, katerega nam pripravijo članice društva Marije Pomagaj s sodelovanjem Altarne-ga društva. Na' ta obed ste vabljeni tudi rojaki nečlani. Pridite vsi, da se kaj poltenega. pogovorimo. Podrobnosti in morda kako spremembo* pa bodejo že gospod župnik pravočasno v cerkvi oznanili. Vsak član in članica mora imeti društveni znak (regalijo); po obedu se bode pobiral mesečni asesment. Kofr tajnik in organizator najuljudneje vabim rojake, da pristopijo v naše društvo. Rojak, lepa prilika ti je dana. Popolnoma prost pristop v druitvo, prosta pristopnina v bolniško podporo. Pridi, rojak ia našo sejo in prepričal se bo-ieš, da je ugodna prilika, da pristopiš v naš krog. Apelirali )a tudi na starše, kateri še nihate svojih otrok pri K. s. K. lednoti, da jih sedaj vpišete, ker lepše prilike ne morete dobiti kot je sedaj. Popolnoma Prost pristop v Jednoto in tudi zdravnika sem naprosil naj bi ^a preiskavo otrok polovico računal, kar gotovo bo. Ponovno ti kličem, rojak: pridi v naše društvo, kjer poleg posmrtnine se lahko zavaruješ v slučaju bolezni za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. 1" Otroci so pa v slučaju smrti zavarovani za lepo svoto, katera je v gotovo pomoč starišem. Ludvik Perušek, tajnik. , v NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom društva sv. Ane, št 156 k. s. K. Jednote, da bodemo mele skupno velikonočno spo-/ed v soboto dne 22. marca ob 7. uri zvečer ter sv. obhajilo v nedeljo 23. pri prvi sveti maši. Zatorej vas tem potom še mkrat prosim, da se vse članice, kateri je le mogoče, — z nami skupno udeležiti naše /erske dolžnosti. S sosestrskim pozdravom, Mary Ch&mpa, tajnica Iz urada druitva sv. Mihaela, st. 163, Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam našega društva, ki so bili, ali ki niso bili navzoči na zadnji seji 9. marca, torej tudi onim na potnih listih, da je nastopil postni čas, v katerem mora vsak katoličan ali katoličanka opraviti svojo versko dolžnost. Ker točke glede skupne spovedi nismo na zadnji seji rešili zaradi .obilnih drugih važnih točk in glasovanja, zato so samo nekateri člani in članice vzeli spovedne listke. Vsem ostalim naznanjam, da listke lahko pri tajniku (meni) dobijo ; zglasite se torej, na moj naslov. Listki morajo biti opremljeni s pečatom cerkve, ali žup-nega urada. Bratje in sfcštr«, ne čakajte do zadnjega; Čim prej opravite svojo versko dolžnost, tem bolje bo za vas in za mene. Naj velja^orej to naznanilo za prvi in zadnji opomin; saj veste, da pravila naše K. S. K. Jednote zahtevajo izvrševanje verske dolžnosti. Dalje vas v vsakem dopisu ne bom na to opozarjal. Vsi ste katoličani in dobro znate, kaka verska dolžnost vas veže v tem Času. Če se ne boste ravnali po Jednotinih pravilih, si posledice sami sebi pripišite; jaz ne bom za nobenega odgovoren. K spovedi greste lahko, k«mor vas je volja, če vam ni drago k domačemu g. župniku, pa idi-te drugam, samo da velikonočno aolžnost izvršite. Zdaj se pa lepo zahvaljujem vsem članom in članicam za tako točno.plačevanje, ases-mentov.. Od obstoja društva/ kar sem tajnik še niste nikdar prispevkov takctočno plačevali kot prve tri mesece tekočega leta. Naše društvo šteje 26% članov in članicin 212 otrok; to je 474 skupaj. Od teh je ostalo prav malo dolžnih; morda so nekateri pozabili, da je bila seja; zato tem naznanjam, da bom asesment pobiral še do 25 . marca. Kdor more, naj plača, da bom tem bolj lahko trimesečni račun sestavil. Držite se reda pri plačevanju še v bodoče, kot ste se ga dosedaj, pa bomo imeli še lepši napredek pri društvu. S sobratskim pozdravom do vsega članstva našega društva in K. S. K. Jednote, Matt Brozenič, tajnik. 95—44th St., Pittsburgh, Pa. tem pokažemo člani in članice našega društva resnično pravo bratsko ljubezen v vseh slučajih, do ostalega člapstva riaše Jednote. Umrl je 3. marca tukaj na farmi pri svoji hčeri in zetu, dobroznani rojak Anton Kožar, star 64 let. Bolehal je dolgo časa. Pogreb se je vršil ob Odkar imamo pri naši K. S. obilni udeležbi znancev in pri-K. Jednoti povišano bolniško jateljev.na Willard v cerkvi in podporo, da se člani lahko za-, na pokopališče. Po sveti maši Pešel. Pred leti so žfiveli v Ely, mu jih vleče neodoljiva sila— i Minn. Oče prosi svojo hčerjo še druge muke. Muke v še da bi se zavzela zanj, ker bi j drugem, čistilnem plamenu, rad odpotoval v stara domovi-! Da, v ognju, moji častiti poslu-' no. šalci, v resničnem ognju. V V kolikor sem se jaz meail ž i ognju, ki je po besedah sv. Av-njim, je on pri zdravi pameti; guština hujši nego vse muke, i samo da bi ga kdo vzel ven.; kar jih je mogoče videti, obču-varujejo po $1 in $2 podpore i zadušnici, katero je opravil naš j Govorila 3va le male časa, na- ititi ali «i jih le misliti; v ognju, na dan, se vidi tudi veliko več- domači č. g. župnik Father No- kar sem mu obljubil priobčiti k} presega vsako drugo trplje-je zanimanje za našo Jednoto. vak je imel častiti gospod lep ta dopis v "Glasilu," kar upam, nje, ki je mora trpeti človek v \T /4 MtuVif«tA Iin4-n M /\«*1 -I n * A i — _ _ 1 • •_________ L 1____A. Ž _ _ 1 • _ • V 1. _ _ _ _ X _____W m . . . * .. . . fcs. fssssfi^L Nova društva se ustanovljajo ganljiv govor ob krsti pokojni-in to pomeni, da rojaki radi j ka, ki je bil do pičice resničen VAŽNO NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote, Cleve-land*Collinwood, O. Uradno se poživlja vse člane in članice našega društva, da se gotovo vdeležijo izvanredne seje, katera se vrši 25. marca ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Ta seja je zelo važna za vse člane in članice. Raz-motrivalo se bode x o nabavi društvene zastave ter o sredstvih za nabaVo iste. Na seji se bode ukrepalo tudi o več drugih važnih točkah. Dolžnost veže vsacega člana in članico, da je gotovo navzoč na tej seji. Ne izgovarjajte se: saj se tudi brez mene lahko vrši seja, ampak pridite vsi na sejo zgoraj-omenjenega dne, da ne boste potfm rekli, da se je kaj ukrenili brez vaše vednosti. Nadalje se naznanja, da ie bilo'sklenjeno na zadnji redni mesečni seji, da se v(ši skupna spoved članov v soboto zvečer, t. j. 29. marca in nedeljo 30. marca bo pa skupno1 sv. obhajilo ob 8:15 zjutraj. m ' Naj članstvo blagovoli vpo-števati, to naznanilo. Vaš uda-ni: Lawrenče'Leskovec, tajnik. Chicago, IU.—Cenjeno ured-- ništvo: Ker vidim iz raznih dopisov in poročil od drugih društev naše K. S. K. Jednote, da vlada veliko zanimanje za napredek naše matere Jedno-tef da vse dela nato. da se našo Jednoto poveča in ustanovi podružnice v vseh krajih, kjerkoli biva slovenski rod, sem se namenil tudi jaz poročati nekoliko iz naše ameriške metropole Chiciiga. Dne 1. marca smo imeli redno mesečno sejo društva sv. Štefana, št. 1. JC. S. K. Jednote. Ta seja je bila jako važna, morda najvažnejša že izza dol gega časa. Na tej seji se je naše društvo izreklo z večino, da pristopi k skupni centralni bolniški blagajni. Na sejo je bil vsak pozvan pismenim potem. Na seji pa se je najprvo eno uro debatiralo za in proti. Po preteku ene ure pa ce je vršilo javno glasovanje, t. j. po angleško imenovano "roll call," je da vsak član klican in javno glasuje za ali proti. To glasovanje je pokazalo, da je dve tretjini za centralizacijo pri našem društvu. V debati ^mo slišali marsikaj lepega in prepričevalnega za kfcrist centralizacije. In pripomniti moram, kot predsednik društva, da naše društvo «v. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote ni pristopilo v centralizacijo, da bi ne moglo plačevati bolniške podpore. Imamo bogato blagajno in nad 230 članov v odrastlem oddelku. Ampak bratje, spoznali smo eno, da bo pravo bratstvo med nami samo, če bomo vsi Slovenci združeni pri Jednoti ne samo v smrtninskem oddelku, ampak tudi v bolniškem. Zato je naše dmištvo, katero je položilo tej naši danes mil jonski Jednoti prvi kameli in temelj, pristopilo v centralizacijo, da s pristopajo tudi v našo K. S. K. Jednoto samo, če damo rojakom pri naši Jednoti- iste prilike, kakor jih dobijo drugje. Obenem naznanjam tem potom, da bo imelo naše društvo sv. Štefana, št. 1 K. S. K. Jednote skupno sv. obhajilo prihodnjo oedeljo dne 23. marca. Vsi člani naj pridejo v cerkveno dvorano točno ob 7:15, da se bomo zbrali in potem skupno odkorakali V cerkev k pol 8. sv. maši. Vsak naj gotovo prinese seboj društveno regalijo. Spovedovalo se bo naše čla^e v soboto popoldne od 3 ure naprej do 6. ure in potem zopet po večerni pobožnosti dokler bo kdo Obenem apeliram na vse člane, da se naj redno udeležujejo društvenih sej. Zakaj vsak mesec je na seji kaj zanimivega ; katerega ni, veliko zamudi Pozdrav vsem članom društvi! sv. Štefana, št. 1, kakor todi vsem ostalemu članstvu naše miljonske K. S. K. Jednote! John 2efran, preds. društva sv. Štefana, 1, KSKJ Tioga, Wis.—Kakor je vam in čitateljem tega lista že znano, ida sem na tem mestu pred dobrim letom pozivala in prosi )a moje ožje rojake Sodraža-nje, da bi prispevali in poma gali domači fari za nabavo novih zvonov, in sem res tudi pe-kaj nabrala v tukajšnji okolici, nekarj pa sem prejela po pošti Kar sem bila sprejela, sem tudi že odposlala na pristojno me sto, za kaf sem prijela potrdilo od č. g. župnika Fr. Traven uradno potrdilo in zahvalo. Več kot jaz je pa na moj poziv1 nabral vrli domoljub, rojak John Gornik (Nevertnek) v Clevelandu in je tudi vse v redu ddposlal v .domovino. Pred par dnevi sem pa prejela od mojega brata pismo sledeče vsebine: "Draga sestra: Sporočam ti, da nam je v teh bednih in žalostnih časih usoda prilila v prepolno kupo bede in trpljenja. Ravno te dni (bilo je 17. februarja) tudi tffcpljice veselja. Naši trije novi zvonovi, ki so že obešeni v zvoniku naše župne cerkve nam združeni z enim prešnjim zvonom krasno pojo ter oznanjajo sjavo božje. "Prav nič ne pretiravam, ako trdim, / da imamo sedaj lepše zvonenje ket v mestu. Kako smo1" vsi veseli, vsa župnija, da smo vendar doživeli ta veliki dan, ko nam je iz zvonika zadonelo ubrano in prekras no zvonenje; mnogi so veselja in ginjenja jokali. Hvala Bogu in vsem dobrim srcem; zlasti vi Amerikanci ste nam pripomogli, da smo dočakali vsaj krasne zvonove, kar ni mala reč za nas katoličane. Imamo še precej dolga za zvonove, toda z božjo pomočjo in s pomočjo dobrih src bomo tudi to zmagali." Tako mi piše moj brat. Ako želi še kateri kaj prispevati v ta namen, naj pošlje na župnijski urad ali pa na č. g. župnika v Sodražiči. S tem bo^sto-ril dobro delo bivši domači župniji in Bog naj vsem obilno poplača na priprošnjo sv. Marije Magdalene. V nedeljo, 9. marca je imelo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo naše društvo Marije Pomagaj na Willard in Altarno društvo. Po sveti maši je bila pa društvena seja, na kateri se je sklenilo, da se društvo vdeleži skupne parade obenem z društvom sv. Družine dne 6. aprila ob 30 letnici naše dične. K. S. K, Jednote, če bo ugotfto vreme. o značaju pokojnega Kožarja, ki je bil res cel mož, pravi katoliški značaj, kakor so še povečini naši starejši Slovenci, ki ne verujejo vsakemu sleparju in umazanih brezverskih časopisov še pogledajo ne." Bil je vedno, kakor hrast trden .v svojem verskem prepričanju in globoko veren in tak je ostal do zadnjega zdihljaja/ Doma je bil iz Sodražice na Dolenjskem. V Ameriki je bjval dolgo vrsto let, najprej v Ely, Minn., kjer mu je pred leti u-mrla žena; zadnja leta pa je bival tu na Cormansu, kjer ga je pokosila smrt. Poleg omenjene hčere zapušča še dve hčeri, vse omožene, ena na Ely, MiiA, druga pa v stari domovini, na Hrvatskem in enega sina na Eveleth, Minn, sestro v starem kraju. Naj počiva v miru v tuji zemlji. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam "Glasila" in vsemu članstvu naše Jednote. Mary Toleni. da ne bo brezuspešen. i tem življenju, ali bi je le trpe*- j John Zunič mi je rekel, da ti mogel; v ognju, ki je na las je doma iz vasi Vrano v »če pri podpben ognju v pekiu. O, Gradacu iz podzemeljske fare j kako velika je ta ognjena bona Dolenjskem. On in žena Iečina ubogih duš v vicah, ko sta bila oba pred šestimi leti ne more ž njo primerjati no-pripeljana ? ? in žena je pred i bena boječina bolnikov na zem- dvema leti umrla; ima še eno hčerj staro 16 let v Denver, CoTo. V ono norišnico so ga baje pripeljali po nesreči, ker ni bil umobolep. Prosim torej njegovo starejšo hčer, . Barberton, O.—Cenjeni sobrat urednik: Naj vam sporočimo o naši igri in maškeradni veselici, katero je priredilo tukajšnje Altarno društvo dne 1. marca. Vdeležba je bila nepričakovano velika, čemu pa tudi ne? Saj otroke na odru vsakdo rad gleda, ki so tako izvrstno peli in igrali, da zaslužijo vso pohvalo. Vseh deklic je bilo 32 stfupaj; lepa število! Toliko otrok nau&ti za javen nastop ni šala, posebno še v slovenskem jeziku. Za to delo ima zaslugo Mrs. Jennie Okoliš in Mrs. Jennie Ožbolt. Prav lepa hvala obema! Hvala tudi Miss Lucy Troha, ki je pri pietju tako lepo na klavir igrala. Zahvaljujemo se tudi Mr. Ožbol-tu, ki je vso pripravo nare.dil in Vsem, ki so kaj k tej veselici pripomogli in vsem ženam, ki so delale na omenjeni večer. Imenovala bi vsako posebej, pa bi bil dopis predolg. Zatorej se vam vsem skupaj še enkrat iskreno zahvaljujemo in vsem cenjenim vdeležencem označene zabave. Ker je bil$ vdeležb^ velika, je tudi čisti preostanek lep. Pa še nekaj, kar vas bo morda zanimalo. Znana Komar-jeva Špela iz Clevelanda nas je obiskala omenjeni večer v spremstvu svojega izvoljenca, Mike Cegare-ta iz Chicaga. Zdaj vidite, da je bilo dosti zabave in smeha. Seveda, Špela se je jako resno držala, ker je bila tako elegantno oblečena; nazadnje je pa še nagrado dobila. Bilo je tudi še dosti drugih maskiranih parov, katerim so se razdelile 3 nagrade. Gotovo bo ostal oni večer vsakemu vdeležencu v prijetnem spominu. Mi iskreno želimo še enkrat videti tako ali slično igro. Za čisti prebitek pri tej veselici se bo kupilo več stvari za našo cerkev, ker jih še dosti potrebujemo. . Odbor. Keysor, Colo.—Podpisani živim že 16 let na svoji farmi v vzhodni državi Colorado, nekaj nad 100 milj oddaljeno od mesta Pueblo. Pred kratkem sem se mudil v označenem mestu zaradi mojih zadev pri društvu sv. Jožefa. Pri tej priliki sem šel pogledat tamošnjo u-mobolnico (norišnico), kjer sem naletel na rojaka Johna Zunič. Dotičnik me je lepo prosil, da bi mu pomagal poiz-vedeti, kje se nahaja njegova hči po imenu omožena John da se zavzame zanj in naj meni piše1. John Jaklich, Keysor, Colo. Opomba: Morda bi se zanj zavzelo lahko tudi društvo sv. Jožefa, št. 7 K. S. K. Jednote? —-o- , 0 ljubezni. Dvanajst šaman tanskih govorov - , V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril Dr. Mihsel Opeka. (Nadaljevanje) ' - V.I. Danes morarA govoriti o tisti ljubezni* do bližnjega, ki sega čez meje groba in smrti v deželo večnosti, da še tam pomaga in rešuje. Tam v deželi večnosti trpe namreč v vicah duše naših bližnjih, rajnih naših, in čakajo, nestrpno čakajo, da jim naša ljubezen prihiti na pomoč z duhovnim delom u-smiljenje priprošnjo. UaPtnili-te se nas, usmilite se nas vsaj vi, prijatelji naši, kličejo z Jo-bom, ker roka- Gospodova n^s je zadela. (Job. 19, 21.) A!i more in sme preslišali naša ljubezen ta klic? Ali ga pa tudi v resnici sliši in se mu odziv-Ije? To dvoje jjioramo premisliti danes, ko že kaže mesec november—posvečen ,,-. vernim mrtvim—svoje, kakor v smrti vse lepote oropano lice; ko se že vlačijo deževne megle, vse mrtvaške, po dolinah in obronkih gora; ko že pilia pozna jesenska sapa, tuja in nevesela, kakor da prihaja vprav iz domovine pokojnih. Ne nameravam govoriti na-dolgo o trpljenju naših bližnjih v vicah. Velikokrat ste že slišali o tehi. Toda nakratko moram vsekako zopet .poklicati v no in nepopisno, ki je v pri-spomin to trpljenje, ki je groz-meri ž njim vsa zemeljska bolečina pravo hladilo; ki se nič ne razlikuje od trpljenja v peklu, samo da ni večno. Moram vsekako, da vsa^' nakratko omenim to prežalostno us()do duš v vicah, ki od vsega čadnega ločene, samo po licu božjem hrepene, samo po združitvi z Bogom, o katerem vedo, da je morje resnice, dobrote in lepote, da je pri njem ve« mir, vsa sreča in,blaženost, toda zastor ne pade, žagledati ga še ne smejo, okleniti se ga še ne smejo, na, njegovo srce se še ne smejo vreči, trudne, zbegane, od bolečin razbičane. Ah, kako so žejne nebeške 3rečc, kako so je žejne. Kako hrepene ustnice po studencu. In glej, studenec je takorekoč pred njimi, razločno slišimo šumenje žive vode, ki žubori v večno življenje, v neskončno radost; toda ne smejo še do studenca, ne smejo Še. Kako dolgo še ne, o večni Bog? Vsaka minuta je neslftmčnost. Kakor zasužnjeni Izraelci, ki so sedeli ob vodah babilonskih in jokali, ko so hrepeneče gledali proti'svojemu mestu, proti Jeruzalemu, tako vzdihujejo u-bo duše na kraju svojega pregnanstva in z Davidom kličejo: Kdaj bomo prišle in se prikazale pred obličjem božjim? (Ps. 41, 3.) Toda poleg te žeje po Bogu, poleg plamena ljubezenskega hrepenenja po Njem, za katerega so ustvarjene, h katere- Iji, nobeno trpinčenje mučeni-kov, nobena stiska nesrečnikov. In duše teh naših bližnjikoV si ne morejo same pomagati nič —nič. Ujete so, zvezane so, niti ganiti se. v svojo korist ne morejo. Prišla je zanje tista noč, o kateri je dejal Kristus, da v nji ne bo mogel nihče več delati. (Jan. 9, 4. ) Naj še tako objokujejo svoje pogreš-,ke na zemlji; naj še tako iztezajo roke iz ognja in prosijo Boga odpuščanja; naj mu še tako zagotavljajo svojo ljubezen—zastonj je; koprneti mo rajo, trpeti morajo, goreti mo rajo—doklej? Dotlej, dokler ne poplačajo zadnjega vinarja dolga. Ali, deset let? Ali dvajset let? Ali sto? Kdo ve? O sirotne duše. Kaj naj store. Kaj naj store. Predragi Do nas se obračajo, nas klič^ jo na pomoč: Usmilite se nas usmilite se nas vsaj vi, prijatelji naši, ker roka Gospodova nas je zadela. Glejte nas gorje je nam, ker; se je podaljšalo naše bivanje v tujini (Ps 119, 15), strani od našega Boga, od našega Očeta. Naše solze so naš kruh noč in dan, ker nam vsak dan pravijo: Kje je vaš Bog? (Ps. 41, 4.) Stisko in bridkost smo našle (Ps. 114, 13), obdajajo rfas zla, katerih ni število (P3. 34, 13)-i-usmili te se nas, usmilite se nas! Predragi... Ali moremo nu res preslišati ta klic? Ne moremo ga, ne smemo ga, če je krščanska ljubezen do bližnjega v nas. Naša velika skrb, naša nujna zadeva mora biti, da hitimo dušam v vicah na pomoč z molitvijo sv. maše. Toda ali pa je to tudi res naša velika skrb, naša nujna zadeva? Bodi Bogu potoženo, kar bom moral zdaj povedati. Stari pisatelji pripovedujejo, da se je pojavljala svojčas neke vrste kuga, ki je imela to posebnost, da je vsakomur, kogar se je lotila, uropala ves spomin, tako da če je bolnik tudi ozdravel, ni poznal nikogar več, tudi očeta in matere ne. Predragi. Ali ni dandanes ha svetu vse polno take kužne bolezni? Ljudje ne poznajo nobenega mrtvega več, tudi očeta in matere ne. Izpred oči —izpred spomina. Nekaj joku, včasih še ne prav iz srca prevrelega, in nekaj pogrebnega pompa—to je vse. Potlej nič'več. Misli,^ako bi se izpodbijal testament—to pač; misli kako bi se reševala iz vic duša—kaj pe. Kletev že, kletev, če je dedščine premalo, ali če je ni nič; toda molitec— ah. še tistim ni mar, da bi pomagali mrtvemu, ki so morda Veliko, ki so vse prejeli. Sraš-ni smo ljudje, v modernih časih tako, kakor v starih. Aleksander Veliki je umirajoč zapustil svojim vojskovodjem celo kraljestvo, da si je med seboj razdele. In glej, ko je izdihnil, je ležalo njegovo truplo 30 dni nepokopano—kakor truplo kake živali; dediči so imeli z delitvijo kraljestva toliko opravka in prepira, da se niso utegnili zmeniti za mrtvo truplo kraljevo. Tako je bilo v starih časih. V modernih pa trupla ne pozabijo pokopati, še prav hitro sc ga radi jznebe iz hiše; toda na dušo pozabijo brž, in čim večja je dedščina, tem prej. Treba je pač uživati, kar se je CE dobiva vaš otrok pravilno hrano, bo zrastel v močnega in zdravega. Eagle Mleko je bilo poglavitna hrana že 63 let ter je vzredilo na tisoče otrok v močne in zdrave močke in ženske. Ce ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vara bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj. 2 THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEWYQRK brez truda pridobilo. Treba kameniti plošči prva zapoved je, da otroci hitro razneso, kar La: Spoštuj očeta in mater? so starši morda z žuljavimi, In bratje gestrCi tako gku_ morda celo s krivičnimi rokami ;paj zrastli v življenju, ah, ka-r skupaj spravili. I ko se pozabljajo v smrti. Se- Treba je, da si žena hitro jPtra, ki je imela v bratu tisto poišče drugega moža z bla-. moško veličino, h kateri se gom, ki ga je zapustil prvi si* ženska duša s tolikim ponosom romak—tista žena, ki. je bila ozira, in tisto moško moč, v ka-neutolažljiva, ko so ne^li moža tero tako neomejeno zaupa; iz hiše, ki je stotisočkrat govo- brat, ki je imel v sestri tisto rila: Tvoja, edino tvoja do žensko čistost, nežnost in mili-smrti, ki je dala tudi na venec no, do katere goji moževa du-napisati: Nepozabnemu so- ša tako globoko spoštovanje-r-progu. Ah, strašni smo ljudje, o, kako se drug drugega v smr-Saj ne rečem nič, saj vem, da ti pozabita. In prijatelji, kako Cerkev blagoslavlja tudi drugi se pozabijo, in sorodniki, in, zakon in tretjega in četrtega, znanci—nič ne rečem o Če je treba. Ampak ta ljube- vseh drugih, ki so nam manj zen do prvega moža ali do pr- bližnji. Duše vseh teh pozab-ve žene, ki niti korak ne gre za ljenih pa kličejo: Usmilite se mrtvim v večnost—o—kakšna j nas, namilite se nas vsaj vi, pri-je ta ljubezen. Res, strašni smo jatelji naši, ker roka Gospodo-Ijudje v vseh časih. Bratje e- va nas je zadela, giptovskega Jožefa so veselo jedli in pili in se zabavali v tem, ko je Jožef ležal zvezan;. Predragi. Nikar ne hodimo v onem znanem vodnjaku na<>° zemlji brez ljubezni da raj-planjavi Dotain. preden je bil nih svojih. Kmalu pojdemo prodan ' izmaelskim kupcem: tud5 mi v večnost. In če bomo Tako mi ljudje zdaj jemo in bolJ skesano opravili svojo pijemo in smo dobre volje tu 1 zadnj° -poved na smrtni poštena zemlji, v tem, ko duše /ia-! 'j*' zmerom bomo nesli s si h dragih mrtvih leže v prepa-jseb°j k sodl,i miftsikak dolg, du vic. Samo, prijatelji, da v ki bo treha poplačati v oči-tistem vodnjaku, kjer je ležal j Pojočem ognju. Iu kdo bo Jožef, ni bilo ognja—v vicah j na« pripro^njak? rigavo ljubezen bo reševala iz ognja nas, če zdaj naša ljubezen ne rešuje nikogar? Ali ne bo naša zaslužena kazen takrat, da bo- pa je ogenj, ogenj. O, ali ni to krutost? Kje je "T ostala ljubezen naša? Kje je umrla? Kdo jo je ubil? Naš grdi, sebični, brezverni male-rializem jo je ubil. Ubil jo je celo tam, kjer bi morhla prav posebno živeti, ubil jo je v srcih prijateljev, v srcih zakoncev, v srcih staršev celo in o trok. Starši, ali mislijo starši na svoje umrle otroke z dejansko ljubeznijo? S tisto, ki moli za njihove duše, ki sv. zakramente prejema in jih jih zanje daruje, ki hodi k sv. maši zanje in jim naklanja odpustkov in drugih dobrih del? Ne re-;em: mnogi starši so še krščanski in delajo tako. Mnog; pa ne. Mnogi ne! Nič jim ni, pozabiti lastno kri, pustiti jo trpeti, goreti. O, ali manjka vere ali ljubezni ali pa morda celo—obojega? In otroci? Mi vsi smo otroci m premnogi imamo že v večnosti očeta ali mater ali očeta in mater. Ali jil> ljubimo, mrtve, s tisto krščansko dejansko ljubeznijo, s katero, sma jih ljubiti dolžni? Kaj storimo za njihove duše? O, ali vemo, kako tesno naravno edinstvo je med nami in starši? Kako pro-linaravno je, vreči iz srca ljubezen tudi do mrtvih staršev? Ali se ne spominjamo več, kaj so starši za rfas trpeli? Ali nam ni pred očmi znoj na o-brazu očetovem» žulji na nje- mo pozabljeni, kakor zdaj mi druge pozabljamo? Z dejansko ljubeznijo do vernih duš pa si naklAjamo njihovo pomoč, njihovo priprošnjo za dan naše stiske. Sv. Ida Ilcrzfeldska, vdova saškega vojvode, je dala v življenju narediti kamenito krsto in jo je vsak dan napolnjevala z darovi za uboge; tako se ji ni bilo treba bati prihodnje lastne krste in groba. ' Storimo tudi mi kaj za- duše v vicah, za te najubožnejše med ubogimi. Darujmo jim ta mesec november vsaj enkrat miloščino dobre svete spovedi in pobožnega sv. obhajila. Vsi prejmimo ta mesec sv, zakramente za duše v vicah. Vsi. Tudi vi, moji spoštovani gospodje, možje in mladeniči, tudi vi. Saj pojde-te tudi vi v večnost in boste potrebovali pompči in boste dobili pomoči od duš, ki jih zdaj pomagate reševati. Pa tudi Vsak dan poživimo vsaj z majhnim usmiljenem dejanjem svojo krščansko ljubezen do svojih bližnjih v vicah. Spominjaj mo se jih vsak dan vsaj s kratkim, prisrčnim očenašem zjutraj in zvečer, in težave in skrbi svojega delovnega dne zanje Bogu posvečujmo. Taka ljubezen bo naša tolažba ob smrtni uri in v vicah naših. govih rokah, gube na njego-! vem čelu, sivi lasje v njegovi I1,a2°r usmiljenim, ker bodo glavi? Ali nas v mislih ne o- doscs:li usmiljenje. (Mt. 5, 7.) biskujejo prečute noči matere ^men-in njeni mučeniški delovni dnevi in njene solze za nas? . Ali (Dalje prihodnjič) smo pozabili, da je na drugi GLASILO K.S.K. JEDNOTE bUla mko neto. Kraa)sko-Slovenske Katoliške Jednote v Zdniieaih drinU amtrUkih. •117 k Ctalr AT% Uredništvo bi upravmi*tvo; Telefon: Randoiph 828. GLBVBLAND, OHIO. VARUJTE SE SLEPARJEV. Za člane, na leto Za nočlane _ i i inozemstvo Naročnina: OFFICIAL ORGAN of tke GRAND CARNIOUAN SLOV ENI AN CATHOLIC UNION Of tlM UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued evcry Wedne#day. OFFICE: 0117 St, Clair Are. Telephone: Randoiph 828. CLEVELAND, OHIO. Čitajte in širite "Glasilo"! Bojim se, da mi bode kdo oporekal, da se vedno oglašam; pa to nič ne de. Sedaj je čas in sedaj se moramo oglašatf vsi in prav pogosto; časi so fravno sedaj takQ važni, da je potreba vedno pisati: Za danes hočem opozoriti na čitanje in širjenje Jednotnega glasila. Kdor zasleduje številke glasila in pazno čita vse, kar se priobčuje, ta mora postati delaven za Jednoto, tak se mora ogreti če tudi ni imel prej volje zato. Kako veselo je zasledovati navdušene dopise, prijave, va-bil^, poduke, nasvete itd., vse čtivo je dragoceno; vse ima pomen v vsem dobimo dvojni užitek, vsak Član in članica bi moral vselej celo Glasilo prečita ti. čtivo v Glasilu je koristno in dragoceno; deluje za sporazum in mir, uči, svari, spodbuja in vabi, ne pretira- in ne napada; kar je pisano je istinito in vsakteremu je vžitek. "Glasilo" piše in razlaga z duhom časa, z duhom organizacije in v smislu pravil; vedno za resnico vedno za pravico in Jednotin napredek. Kadar ste ga prečitali, dajte ga še vašim prijateljem in znancem, kateri še niso naši člani (članice); brez sadu to ne bo in vam to nič ne škoduje; hvaležni vam bodo oni zato. Ako dobiva ena družina več listov kakor jih potrebuje, naj torej takoj prepiše drugega na katerokoli drugo osebo. Storite tako, kakor sem jaz vedno storil. Hvaležni vam bodo vaši pri-' jatelji in veliko dobrega bodete storili na dvojen način. Vzemimo samo zadnjo aH 11. štev., koliko lepega čtiva je bilo napisanega izpod peresa Rev. Gladeka, našega spoštovanega duh. vodje; koliko novopristoplih je bilo tu označenih. Kdor vse to prečita, ta spozna da je naša mati Jednota v resnici ona organizacija h kateri bi moral pristopiti vsak, kateri se čuti katoliško. Tako se s čitanjem Glasila deluje za dvojno korist, duševno in gmotno; in zakaj da ne bi vsak član in članica še tega pospeševal? Jaz sem vedflo drugim prepustil vse štev. Glasila razen ene številke od svoje družine in sem zato vedno prejel hvaležne priznanje. Pred kratkim sem prepisal zopet enega v Ljubljano sorodnikom, prejel sem zelo hvaležno pismo s katerim nas občudujejo, da imamo tako velike časopise in da se v njih nahaja tako dobro čtivo, tako priznanje in zahvalo sem prejel tudi iz Canade in Minnesote. In ker je to tako lahko storiti, samo vsak član naj naznani* društvenemu tajniku in pove ime komu naj se list pošilja! v zameno, pa bo vse storjeno; fn večje reklame zastonj ne morete nikjer napraviti. Kdor še ni član, ko bode čital Jednotno glasilo, on bode gotovo postal član prej ali slej; ni mogoče drugače. In ker vedno delamo na to da dobimo kolikor mogoče več članstva,, zato moramo to priliko za Glasilo vporabiti, da ga širimo in čitamo; toliko o tem. « Nadalje želim še opomniti o bližajoči se 30. letnici Jednote: Nikakor ne mislim, da bi kaj posegel v to, kar nam je že poročal naš spoštovani duh. vodja; ne nikakor nc, ker s tem bi le f okvaril, ker lepše nemore nikdo napisati kakor je to storil naš čast. duh. Vodja. Dodal pa bi od moje strani našemu članstvu v navodilo še sledeče dodatke in pojasnila: 6. aprila "Jednotin dan" bomo skoraj vsi in vsepovsod obhajali na duhoven način brez ropota in javnosti, brez večjega razve-seljevanja. Imamo pa še eno ugdHnost: Nekatera društva so že določila da bodo zunanje slavnost preložila na poznejše bolj ugodne čase, da bodo ob tej priliki lahko zunanje nastopila; Naprimer Dr, Sv. Jožefa št. 169 bode priredilo sredi Maja, društvo Sv. Vtda št. 25. pa na dan 2egnanja patrona Sv. Vida v sredi junija; te se lahko razdeli, in prilika se lahko v to porabi, ena društva v enem času druga pa v drugem čafeu, tako da lahko eden drugemu vračamo in pomagamo, kadar bode v CoIlinwoodu ali Nevvburghu, gremo vsi tja in zopet ko bode prf nas pa pridete vsi k nam: Vse to je dosedaj nam dalo lep dokaz da je dobro in potrebno in po taki poti moramo hoditi naprej. Sedaj imam samo še eno stvar. V nedeljo 23. marca gremo vsi v Barberton; oba tamošnja društva nas vabita, poznamo jih, tudi oni so vselej radi prišli k nam, priredili bodo katol. shod z namenom, da se njih naselbina poživi, da se društva v vsem naporu požive in ojačijo, v ta najnen sa povabili več drugih duhovnikov, vsa bližnja društva, in še druge govornike in glav. uradnike Jednote, mi vsi, katerim je mogoče, smo dolžni da se tega shoda udeležimo, nikomur ne bode žal za mali tro-šek; tja priti je lahko, ker vozijo veliki avtomobili vsake pol ure, in * dobrih dveh urah smo tam. Več naših rojakov bode šlo od tukaj s svojimi automobili. Zbirali se bodemo že ob pol osmi uri na 62 in St. Clair, četrt do osme ure mora že vsakdo oditi, to ^elja za one, kateri želijo, da so tam pri slovesni službi božji, drugi pa lahko pridejo pozneje, vsaj do 2. ure pop. najbolje pa je, da se vdoležimo skupnega* korakanja ob pol enajsti uri k sv. maši. Torej vas prosim, da se prijavite vsi, kateri se želite te slavnosti udeležiti Ako se prijavite ob časa, bodemo skrbeli zato, da vam damo vse nasvete kako bodete prišli tja dali vam bomo vodnika; vsi oni pa, kateri imate v Barbertonu svoje prijatelje, in imate tukaj svoj« avtomobile, pa nikar ne zamudite te lepe prilike; Barbertončanji so nam povedali, da nam bodo pripravili nekaj izvanrednega . . . zato pa vsi ta dan v Barberton na katoliški shod. — Anton Grdina glav. predsednik. Glavni ključ do prosperitete je delo in štedljivost. Delati je treba stalno in razumno; hraniti pa sistematično. Služiti denar je ena stvar; držati ga pa druga in to bolj težavna kot prva; radi tega je treba rabiti v tem oziru največ pazljivosti pred goljufi in sleparji, da ne postaneš njih žrtev. Računa se da so leta 1923 razni mali vlagatelji denarja v Združenih državah izgubili o-krog petsto milijonov pri slabih špekulacijah, ker so jim pretkani slepraji razkladali na kak način je mogoče hitro obo-gateti. Ves ta izgubljeni denar, skoro pol milijardo dolarjev je bil s težavo prislužen, a vsled neprevidnosti hitro izdan. Običajno so bile te žrtve: delavci, dninarji, najemniki farm, mali farmarji in drugi, ki so si morali denar s trudom svojih rok prislužiti, ali celo pristradati. Speljali so jih na led prefrigani agent je z namazanim jezikom, obljubu-joči jim velike devidende in dobičke, če kupijo od njih gotove vrste delnice (shares) in na kako priprost način lahko hitro obogateti. Da bi se tako sleparske kupčije saj deloma omejilo, je izdal nedavno Mr. Mellon, za-kladničar (blagajnik) Združenih držav na ameriško ljudstvo sledeče svarilorin navodilo: L Nikdar ne kupujte delnic kakega rudarskega podjetja, kojega dobro ne poznate. O-bratovanje z rudnikom stane mnogo denarja. Ne poslušaj sladkih besed agenta, ki opisuje koliko zlate rude so že našli v kakem oddaljenem in tebi neznanem rudniku, ki morda 3ploh ne obstoja. Morda jc res kaj resnice na tem? Do-tična družba ti kaže visoke dimnike in druge stvari pri o-peraciji rudnika—samo na papirju. Brezvestni ljudje hočejo na ta način samo tvoj denar; niso jim pa mar skladi zlata, ki je po njih zatrdilu nahajajo v onem rudniku, čemu istega lami ne obdržijo? Vobče ti sleparji sploh nikdar ne nameravajo kake rude pridobivati. Že neka stara prislovica nam veli: "Rudnik je luknja, ka mor mečejo norci svoj denar.' 2. S pridobivanjem olja (petroleja) iz zemeljskih vrelcev se zamorejo pečati samo bogalini. V Ameriki je res dosti prilike, da svoj denar inve stirate v rudnike in petrolej ske vrelce; toda kdo vam bo odkrito pojasnil: to podjetje je varno in dobro, drugo pa slabo? Ker ne vidite v srce zapeljivega promotorja ali agenta, tudi ne morete znati s kakimi nameni vam ponuja delnice. Vrtanje naprav . za pridobivanje petroleja iz zemlje stane mnogo denarja. Vrelcev, ki bi metali petrolej kar v zrak je malo. Našli boste kak vrelec, ki daje po 10 sodov petroleja na dan v mesecu, ali pa tudi nobenega soda. V več slučajih pravzaprav ne obstoja drug petrolejski vrelec, kot oni—na papirju, oziroma na delnici. 3. Pretkani agentje se bodo poslužili vseh zvijač pri pripovedovanju o novih iznajdbah ali uspešni metodi nalaganji denarja. To se je osobito pokazalo šele nedavno pri prodaji delnic raznih radio podjetij. Dosti ljudi j* svoj. denar v te delnice naložilo in ga tudi izgubilo. Nekateri izmed teh a-gentov so imeli morda res dobre načrte, drugi pa samo .zlate besede, da so te oskubili za denar. Na isti način se slepi ljudstvo tudi z raznimi patenti. 4. Ali hočete kupiti kaj močvirja? Dosti je takih prodajalcev zemljišč (Real Estate Dealer), ki vam bodo prodali povsem močvirnato ozemlje za suho ozemlje ležeče ob morju, jezeru ali reki. če kupujete zemljo, kupite jo kje blizu doma, kjer je vam v»e znano; ku- povanje na dolgo razdaljo je običajno zelo nevarno. Prepričajte se popred kaj kupite. Vprašajte in poizvejte o stvari osebno, predno izročite zanjo tujeu denar. 5. Bodite previdni pri neznanih vam kompanijah, ki prodajajo svojo robo po pošti. Blago kupijo in odpošljejo šele potem, ko prejmejo od naročnika denar. 6. Pri kupovanju delnic kakega novega, dvomljivega podjetja, bodite zelo previdni. Prepričajte se vselej, če ni to morda kaka sleparija. 7. Prodajalec ničvrednih delnic vam bo običajno rekel: Naložite denar hitro, da ne bo prepozno!" Tak klic naj vam služi- vedno kot svarilo, kajti švindlerji se boje kake investi-gacije.' V taki naglici nerojene kupčije so bile še vedno slabe. 8. Ne oziraj se na izredno ugodne ponudbe popusta ali bonusa, če stvar takoj plačaš; vse take obljube so same pasti, v katere se je ujelo že dosti nevednih žrtev. 9. Crlejje kupovanja dvomljivih delnic na-borzi, vam bo dal vaš bankir zadosti pojasnil. Svaril vas bo pred tako kupčijo, posvaril vas bQ tudi^ pred ueiljivci takih delnic, ki ti jih ponujajo s tajnimi pojasnili. Prodajalec ničvrednih delnic ti bo tako "odkritosrčno" govoril, mislil pa hinavsko. 10. Samo bogati in neodvisni ljudje lahko špekulirajo; če že kaj izgubijo, imajo še dosti drugega denarja na banki. Vse drugače je pa z odvisnim človekom, ki mora samo s svojimi rokami sebe in družino preživljati. če se mu špekulacija izjalovi, pomeni to zanj nesrečo, ker je svoj dendr pa neumnem izdal, a nima več drugega. Ne igrajte torej na borzi, ki je podobna loteriji. Ako hočete je, kupite jih pri poznanih in zanesljivih tvrdkah. 11. Kupovanje delnic že or-ganizovanih družb ni priporočljivo, ker jc taka kupčija od visna od uspeha drugih. Dobro vpeljano podjetje sc rado samo razvija, ter ne pripušča, da bi sc novinec vmešaval ^ njegove zadeve. Ne nalagajte torej svojega denarja v kako sanjarsko podjetje. Slovenija ...................... 16,000 Srbija ........L..+.......... 91,000 Črna gora .................... 14,000 Vojvodina .................... 20,000 Skupaj 249,000 NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Q JUGOSLAVIJI. I. Prebivalstvo v pokrajinah. Srbija ........................4,667,208 Hrvatska-Slavonija . 2,715,237 Bosna Hercegovina ..1,931,802 Vojvodina ................1,346,353 Slovenija .................1,271,792 Dalmacija .......;........ 621,503 črna Gora .............i. 256,423 Skupaj 12,792,981 II. Prebivalstvo v mestih. Belgrad .................... 125,000 Zagreb .................... 109,000 Ljubljana ................ 55,000 Sarajevo .................. 60,000 Sarajevo .................. 60,000 Skoplje ............ 43,000 Novi Sad.................. 40,000 Split ........................ 32,000 Niš .......................... 26,000 Podgorica ................ 20,000 Bitoljc ..................... 30,000 Srbov, Hrvatov in Slo- III. Prebivalstvo po narodnosti, vencev ......................a80 '/, Drugih Slovanov ............ 1.8% Ncmcev .......................... 5,9'« Ogrov ............................ 5 % Italijanov...... ............... XCA Rumuncev ... .................. 2.3% Drugih ............................ 3.6'/. /Glede poprečnega spola se računa 51 mož na 49 žena. IV. Prebivalstvo po varoispo- vadanju. Pravoslavnih 5,360,000 (42%) Katolikov ... 4,975,000 (33%) Musultnanov 1,360,000 Protestantov 130,000 Židov ............ 180,00« Unitarcev .... 29,000 Površja po pokrajinah. Hrvatska-Slavonija štirj. km................... 44,000 Bosna Hercegovina .... 51,000 Dalmacija .................... 13,000 Clerelandske novice. ••-Minulo nedeljo popoldne, dne 16. t. rft. je umrla Josephine Bolko, roj. Kužnik, v starosti 34 let. Tu zapušča soproga, tri sinove in hčerko, stariše, enega brata in sestro. Rojena je bila v Trebči vasi, fara Žužemberk. članica društva Združene Slovenke, št. 23. SDZ. Pogreb se je vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti, 509 E. 143rd St. Počivaj v miru! —Ko se je zadnjo nedeljo zjutraj okreg 8. Ure vračala rojakinja Marija Zlatorepec iz cerkve domov, jo je na vogalu 62. ceste in St. Clair Ave. povozil nek avtomobil vpričo številne množice ljudstva vraču-jočega se od 7. maše. Ker neprevidni šofer ni takoj svojega avtomobila ustavil", je nesrečno rojakinjo pod avtomobilom vlekel kakih 50 korakov daleč, šele zatem je opazilgpesrečo, nakar je hudo poškodovano ženo v naglici odpeljal v bližnjo bolnšnco. Zdravniki zatrjujejo, da bo Mrs. Zlatorepec polagoma o-krevala. —Dvor Baraga, št. 1317 Ka-tolških Boštnarjev, bo priredil dne 6. aprila v Knausovi dvorani zanimivo gledališko igro, "Fernando," ali Izprcobrnenjp roparskega poglavarja. Na to igro cenjeno občinstvo že danes opozarjamo. —Sobrat Frank Rožnik, naš slovenski fotograf naznanja cenjenim članicam društva Marije Magdalene, št. 162, da je vzorec slike skupine društva gotov, članice naj pridejo v njegov atelije pogledat, kako lepo je slika izpadla in v svrho naročila. —Ne pozabite, da se vrši v nedeljo, 23. marca sijajni koncert prvega jugoslovanskega virtuoza na gosli, Zlatko Balo-koviča, rodom Zagrebčana. Koncert se vrši v Masonic Hali na 3515 Euclid Ave., ob 8:15 zvečer. Balakovič je imel v New Yorku 16 koncertov, in je očaral s svojim finim igranjem vso ameriško javnost. Baloko-vič je umetnik prve vrste, in od nas, njegovih rojakov, je pričakovati, da napolnimo Masonic dvorano do zadnjega kotička. Clovelandska naselbina štpje 40,000 Jugoslovanov, in med temi se jih mora dobiti 3000, ki pridejo h koncertu. Vstopnice so po $J.10 in $J.65 in se dobijo v našem uredništvu. Slovenci imamo skupaj svoj oddelek. Vstopnice lahko dobite tudi pri Rev. Ponikvar-ju, Rev. Omanu ali Rev. Hribarju v Collinwoodu. —Dne 19. t. m. je dospel v Cleveland, O., Mr. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K- Jednote, v spremstvu svoje gospe soproge in mlajšega sinkota, na obisk svojega očeta, ki obhaja danes svoj 80. letni rojstni dan in god. V Clevelandu 03tane do nedelje, ker bo nastopil kot govornik na katoliškem shodu v Barbertonu, O. -w-0- ZALJUBLJENCEV A SMOLA. Nedavno je bosansko mesto Višegrad doživelo redko senzacijo. Med vojno je služil pri tamošnji avstrijski brigadi kot računski podčastnik neki Armin Tresler, po rodu Čeh. Ko jc nastal prevrat se je Tresler vrnil v svojo domovino. Po nekaj mesecih je prosil za potno dovijenje v Jugoslavijo, a mu je bilo odbito. To je storil tekom štirih let večkrat, toda vedno brez uspeha. Tresler se je namreč zaljubil pred odhodom v neko deklico, o kateri pa ni vedel ne za ime in ne za naslov. Njegovo hrepenenje je bilo tako veliko, da se je končno odločil, da .gre na pot brez potnih listin. Sedel v svojem rodnem mestu Javoru na vlak in se srečno prepeljal čez celo češkoslovaško, Avstrijo in prispel po par dneh'v Jugoslavijo, šlo je vse v redu in šele v Sarajevu, skoro na pragu cilja, se mu je pripetila nesreča. Na glavnem kolodvoru ga je opazil policijski komisar, kateremu naš zaljubljenec ni bil nič kaj vščeč. Zahteval je od njega potne dokumente, katere mu te seveda ni mogel pokazati, ker jih ni imel. Izgovarjal se je, da je domačin, kar mu pa komisar ni hotel verjeti. Pozval ga je, da gre ž njim in ga je oddal v mestne zapore. Tu je priznal celo resnico. Radovedni policisti so ga spraševali, kako je deklici ime, a revež ni mogel odgovoriti na nobeno vprašanje. Ker ni bilo nikake drtife možnosti, da se izve resnica, ga je odpeljal redar v Višegrad, policija pa je že preje oklicala, naj se zberejo na ta dan v tamošnjem hotelu vse devojke iz meščanskih krogov. Ko je stopil Tresler v sobo, se je začul enodušni vzklik: "Ah . .,. naš Armin!" Devojke so izpričale policistu, da je bM Tresler med vojno v mestu lUjlepši vojak in da se bile vse deklice vanj smrtno zaljubljene. Navsezadnje se je zvedelo tudi za ime devojke, radi katere se je Tresler pripeljal v lepo Bosno. To jc neka Bukfca K., hči nekega sarajevskega trgovca, ki je s svojim očetom večkrat obiskala Višegrad. Tu se je spoznala s Tres-lerjem in ta ji je pri svojem odhodu na najslavnejši način prisegel, da se kmalu vrne - in jo popelje kot svojo drago ženico na svoj dom. Na svoje največje razočara nje in žalost pa je izvedef Tresler, da se je Bukica naveličala čakanja in da se je poročila z nekim biv^m ruskim ujetnikom, fabrikantom iz-Ui-ge, s katerim živi sedaj v Berlinu. Pri tej vesti je nesrečni zaljubljenec zaplakal kakor malo dete, iz sočutja je udaril za njim v jok tudi cel zbor prisotnih deklet. Po par dne"h so ga na to odpravili nazaj v njegovo domovino. BREZ STRAHU. štiri anekdote naj povemo o švedskem generalu Hamiltonu, ki se ni nikogar bal in jc govoril vselej tako, kakor je mislil. Bil je angleškega pokolenja, služil je pa pod kraljem Adol-fom Friderikom. (1751 do 1771) in Gustavom III. (1771 do 1792). Kralj Adolf Friderik se je jako rad pečal s strugastvom.. je. napravil nekoč lepo tobaČ-nico in jo je podaril Hamiltonu. "Prav lepa hvala," je rekel maršal, "a ljubše bi mi bilo, če bi bilo vaše veličanstvo zlatar in ne strugar." Nekoč je vojak-gardist napravil kralju pri izprehodu malo uslugo. "Ali imate kaj drobiža?" je vprašal kralj Hamiltona in je vrtel cekin med prsti; ni se mogel odločiti, da bi ga dal gardistu. "Morebiti bo f>a vojak lahko zmenjal," je rekel Hamil-ton, videč, da je kraljeva varčnost pretirana. In vojak je dobil cekin. 3?na Gustava III, je hotela na vse načine dati dvoru večji sijaj in je vprašala nekoč Hamiltona, kakšno odlikovanje naj bi dali kraljevemu telesnemu kočijažu; od njego je kraljevo življenje odvisno, nima pa določenega čina. "Ali bi ne bilo dobro, če mu damo čin polkovnika?" je vprašala. Humorist iz orienta. V Perziji je vladal v osemnajstem stoletjfl grozovit* šah Nadir (1736-1747). Nekega dne se je Sel sprehajat ob zunanji strani obzidja glavnega mesta in je videl tam moža, sedečega |>od drevesom. Obstal je pri njem, začel se je razgovarjati z njim in ga je vprašal: "Povej mi, ali je vladar te dežele trinog ali pravičen mož?" Mož mu takoj odgovori: "Strašen trinog je." šah ga vpraša začuden: "Ali ga poznaš?" "Ne, ne poznam ga." "Torej, da boš vedel, jaz sem vladar te države. Kaj boš pa na to rekel?" Mož se je zelo ustrašil, a se je brž zavedel in je vprašal šaha: "Ali pa ti mene poznaš." "Ne." "Jaz sem sin nekega trgovca in sem vsak mescc tri dni neumen. Danes je po nesreči eden od onih treh dni." šah se je smejal in je šel naprej, oni se je pa seveda tudi smejal. Isti šah, silno zaljubljen vase, je rekel nekoč sam pri sebi: "Vse na zemlji in v nebesih je ustvarjeno zaradi mene, Bog je ustvaril vesoljstvo nalašč zame!" Tedaj se mu vsede muha na nos in mu reče: "Ti tepec ti neumni, nikar ne misli, da je to res in da je ravno zate ustvarjeno. Vidiš, ti'si zame ustvarjen." Nekoč jc šel s svojim sinom na lov. Vroče je žgalo solnce, odložila sta plašče in jih vrgla dvornemu norcu na pleča šah se je smejal in rekel: "Vidiš, ljubi moj norec, sedaj nosiš tovor osla!" . "O ne, moj gospod in kr^lj, ne nosim tovora osla, nosim pa tovor dveh oslov." Na vrsti so poštni uslužbenci. Za duhovhiki, učitelji in sodniki so prišli na vrsto poštni nameščenci. Uradniki, pod uradniki in pismoneše dobivajo odloke, da so odpuščeni. Odpust se utemljujc: "Vase delo je bilo zelo j>omanjkljivo." Odpuščeni sme do 30. decembra poslati svoja opravičila, toda pod pogojem, da so pisana lastnoročno in v italijanskem jeziku. Na ta način je zletelo na cesto že veliko število družinskih očetoy. Ravno za Božič. -o—- Pristopajte h K. S. K. Jednoti! Inserirajte v našem listu! POMLAD KLIČE: "ŽE PRI- HAJAM!" • 0 Spomlad prihaja. Ampak da popravite škotfo, ki jo napravila zima in da se postavite na stražo pred prvimi nagajivimi tedni te krasne sezone, morate sedaj bolj ljeino to zdravilo. Taka je sla- zena. oziroma mati: opavaj . va Trinerjevega zdravilno grenkega vina. Vsak je zadovoljen s tem zdravilom, ki je •o tauuouio »src, »i oniu L C , . ... , v ... . - o ljubili. Prestala si dosti tc- "eprckosljivo v slučajih slabe- v v tej solzni dolini, za kar^a zaprtJa' P,in°3 T čre* vih, nervoznosti, glavobolov m naj ti bo ljubi Bog obilen plačnik! Bog ti daj večni mir in večna luč najJi sveti. Prosi za nas ljubega Nebeškega Očeta, da bi se enkrat zopet in vsi skupaj sešli nad zvezdami! Pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Žalujoči bremu delu izmed vas se mudi vendar je izu3til pUtri očitek> na vlak, da še nocoj dospe v da se obtožencu na noben na-naročje svoje ljubljene druži- čin ni FOSrečilo, doseči onega ne. Zato bom kratek." (S po- ideainega vrhunca pijanosti, ki rotne klopi: Bravo!) i po paragrafu 2 c. k. z. šele po- "Obtoženec ne zagovarja, da ctav|^ ai0Veka izven kazenske ni on izbil Martanovemu Mar'odgovornosti, tinu tistega očesa, nego da si "Velecenjeni gospodje po-ga je izbil Martarov Martin rotniki. To stališče državnega sam nemara iz gole hudobije. pravdnika je na vsak način te-Ako bi pa bilo vendarle res, meljito neutemeljeno. Ako se da je Martanov Martin izgubil današljemu obtožencu odreče oko po obtoženčevi roki, potem j pravna dobrota popolne pija- da obtoženec tega ni storil na lašč, nego v upravičenem silo- noeti, potem na noben način ni bil in nikdar ne bo noben ob- branu in v stanju popolne pija- toženec tako pijan, kakor to zahteva zakon. Potem se naj or vam je stavil, zakon na vgak način kar ukine glavno v eno stran se bolj in bolj mno- porotniki, ali z drugim ali je to dodatnim storil v nosti "Sodni gospodje vprašanj ali je obtoženec j že klici: .g0J- aikoho]Ui> v kriv, da je Martanovemu Mar- drugo stran pa 8ama državna trnu izbil oko. Ako to vpraša- oblast, zastopana po državnem potrdite, se boste morali pečati pravdniku, zahteva, da bi povpraša- rai biti obtoženec na vsak na-°Prav»- čin še bolj pijan, nego je bil, -čenem cilobranu, in še s tret- in da njegova pijanost na no-jim eventualnim vprašanjem,j ^n način še ne zadošča Ta. ah ni vendarle meje upraviče- ko s£*Iiš*e še na noben način nega silobrana iz nemarnosti ni v skladu 9 potrebami pošte-prekoračil. In potem še ne bo nega prometa in sili naše do-dosti, nego-vas čaka četrto do- bro, v svojih najsvetejših pra-datno vprašanje, ali je bil ob- vicah prizadeto ljudstvo v obtoženec tedaj popolnoma in up in na vsak način da se iz_ tako pijan, da se ni zavedal 3eli v druge dežele, kjer zakon svojega dajanja, in še peto eventualno vprašanje, ali je kriv te svoje pijanosti, invsled-njič še šesto, ali mu je bilo znano, da je v pijanosti silovit. ne stavi j a tako nedosežno strogih zahtev. "Velecenjeni gospodje po-' rotniki! Smelo trdim, obtoženec je na vsak način storil vse. "Gospodje porotniki, ako se kar je bilo v njegovi moči. Do boste pečali z vsemi temi vpra- da je bU popolnoma pijan, sanji, ako boste o vseh se po- mu je kar najsijajneje uspel svetovali, na vsa odgovarjali, vsak nepristranski človek bi tedaj ne pridete nocoj na vlak in jutri tudi še ne in še se bo- čestitati. mu moral na tem dokazu le T >ki "Gospodje porotniki, oglejte majka vse ^ obtoženca na lastne oči! Kajti ta do- Njegovo zabuhlo lice, njegov ste zmotili v odgovorih in vam bo, tužna vam vkupe ovrženo. datna in eventualna vpraša- j topf pogled, njegovVtresoVe še nja se tičejo prav težke in znanstvene tvarine; so učenjaki, ki se vse žive dni pečajo samo s to stvarjo, p3 so si vendar močno navskriž zori. roke; vsa njegova zunanjost mu na vsak način že sama jasno in glasno razodeva zapito Ttanje. Dokazano pa je na s svojimi na-, vsak na^jn tudi po nebroju ča-:tivrednih in nad slehernem "Zato vam priporočam, go- vzvišenih prič, da je obtoženec spodje porotniki, da kratkoma-; ino uro pred kritičnim dogod-lo zanikate prvo vprašanje, po-1 kom izpij dva frak]ja( piačatj tem odpadejo vsa druga vpra-; oa je hotel tri In ko mu šanja in greste lahko gladko, ,motka pad|a iz ust( je ni na na vlak. Prvo vprašanje boste loben Iiačin pobr||1 neg0 je v zanikali tem lažje, ker gre le :voji n4ravnost klasični pija-za običajni fantovski prepir, | nosti vrgel še ženo na tla k narodnih običajev pa ne kaže vlačiti pred poroto. unotki. In jo je potem davil n ni odnehal, dasi so ga dobri "Gospodje porotniki, resnič- prijatelji opozarjali, da ima no niso zamudili vlaka in je bil baba na vsak način že dovolj obtoženec s sedmimi glasovi in jc že ga?nila, in^mu je bil zoper pet oproščen in je po ootemtakem na vsak način od-razglasilu sodbe vprašal, koli- več nadaijnji trud. Nego je ko je dobil kazni. Gospod | ;zjavil> da je na vsak način predsednik ga je podučil, da jfe prost in brez kazni. Nato je treba babi jezik še posebe ubiti n jo je še mrtvo čofal po zo- obtožcnec zašpičil usta in po-.| beh In je potem pobra, klo. časi predse pljunil z izjavo, da bukt šel k orožnikom in jim nakar tako in brez kazni ne gre znanilf da je ubil hudiča domov, ker ga bodo fantje iz sosedne vasi ubili." V krcmpljih alkohola. Zagovornik je dr. Peter čeljust, pa rai zdi, da se je zagovornik preveč razburil. Venomer . svinčnikom zbada v zrak, ki je čisto nedolžen, in potem vrže svinčnik po, mizi in je svinčnik takisto nedolžen, potem pa se skesa in svinčnik zopet pobere in napravi po papirju pred sabo krepko črto in živ krst nc ve zakaj in čemu. Tako ravna na vsak način le človek, ki je popolnoma in na Ta sin gozdnega čuvaja je ljubil goščavo; splazil se je po vseh štirih skozi grmovje, se vsedel na podrto staro deblo in potegnil iz žepa predmet, ki je bil skoro zavit v robec. Bil je'Bengalski ogenj, ki ga je dobil od kramarjevega sina v zameno' za veverico. Fant je zaprl oči, stisnil dragoceni predmet, s katerim se dela u-metni ogenj, v roki in si predstavljal gozd v njegovem žaru. "Menda bo vendar rdeč" Kakor rad .bi g* prižgal! Toda bil je še dan in tak prizor je vreden gledalcev. Odprl je spet oči in previdno spravil svoj zaklad. Od ribnikovega brega sem so prihajali glasovi; tiho je sklonil vejevje, da bi bolje čul. Oči so se mu zaiskrile. Dva divja lovca sta stala do kolen v vodi in polagala zanjke. "Bova ga," sta se smejala hudobno. "Po tej poti mora d riti. Najin bo!" "Hudobneža. Naše jelene hočeta," je dejal Barbouille ozlovljen. "Takoj bom obvestil papana. On jim bo že pokazal." Brezslišno se je splazil proč, da ga nista čula in tekel v lovsko kočo, kamor je prišel ravno prav k večerji. "Papa," je zaklical, "veliki Tringue in Iouchon, ki sta se vrnila iz ječe, sta spet pričela. Ravnokar sem ju videl pripravljata zanjke ob bregu Zelenega ribnika." "Naj le prideta, jaz jima bom takoj za petami,' je hladno odgovoril lovski čuvaj. Z mirno vestjo je nat6 Barbouille povedal drugo novico: "Minot mi je dal bengalski ogenj, mislim, da je rdeč. Na praznik ga bom prižgal pred našo hišo. To bo veselje." "Ti? Ti niti ne moreš kake stvari shraniti do takrat, ker se ti preveč mudi," se mu je nasmejal oče in se'dvignil. Vzel je puško s klFitkVpoljubil dečka in dejal: "šel bom mimo Zelenega ribnika, toda ne verjamem, da bi tam zalotil tička, saj vesta, da hodim po tej poti? Prav redko, da je ne bi zavil tja. Lahko noč." Odšel je. Barbouille Je obstal kot okamencl, neprestano mu je nekaj hodilo na misel: "Njegova pot je to, pa tudi pot živali, ki jo hočete vloviti. Kaj pa, če čakata očeta?" Spustili so ju iz ječe, gotovo sta imela še račun poravnati s čuvajem, če bi ga napadla, kdo bi bil močnejši? Barbouille je čutil, kako mu postaja tesno pri srcu. Zbežal jc ven. "Kam greš?" mu je zaklicala mati. "Igrati se," je odgovoril, ne da bi se obrnil. smejoč, sta veliki Tringue in Louchon skočila na stezo, držeč kole v rokah. "Sedaj bova pa poravnala račun z njim." Toda čuden Šum je nastal zadaj za njima sredi goščave. Zabliskalo se je in iz noči se je izluščila škrlatna prokrajina, rdeča drevesa in skale, krvava voda ... kot bi bil od vseh strani nastal strašen požar. Obenem pa je čudovit, oster glas, ki se je delal prav globokega zatulil: "Gorje vama, ko pridem dol!" Divja lovca sta, preplašena od čudne svetlobe in še bolj od neznanega glasu, začela bežati, kar so ju nesle noge. Njih nagli koraki so zamrli v noči. čuvaj pa, ki ni bil manj preplašen, a vendar vesel, je za-čul glas ki je spet postal otroški: "Papa, primi to vrv in poteg-in za njo in mreža se bo odprla ... ne boj se, pobral šem tvojo puško." Oče in dečko sta se skupaj vračala. Držala sta se za roko, bila sta še tako razburjena, da nista mogla govoriti. Slednjič pa je Barbouille dejal z veselim glasom: "Papa, ali si videl moj bengalski ogenj? Ali ni bil lep?" Potem pa, ko se je oče nagnil, da poljubi svojega malega rešitelja, je fante dodal ponosno : "Bil je rdeč!" -f--o- RAZPOKE V SOVJETIH. popolnega teksta spomenice 46 niten. Sicer ni nikdar prepozno in fe Vse bolehne ženske morale bi tih. Vemo samo, da je o&zi- j 18 °,rok8 to citati, čitajte to tko ste zdravi. cija očitala CIKu Dopolno kratkovidnost iik. KOVOl stoječem padcu sovjetov. Delavci so morali stavkati, niso mogli zdržati med nako-j valom . in kladivom. Na eni strani so jih pritiskali "nepma-ni," in vodje državnih trustov, kateri niso hoteli zvišati za- j služka. Na drugi strani pa ni-, so nič kupovali kmetje, ker so jim bili industrijski izdelki predragi. Popolno nepouče-nost CiKa je zakrivil "prot^k-1 cionizem' v stranki, imenova-nje tajnikov komunističnih krožkov iz Moskve. Ti uradniki niso vedeli, kaj nameravajo delavci in niso bili priljubljeni. Politbiro se je strinjal z opozicijo v toliko, da je takoj zatrl delavski pokret, kot "pravo sramoto za socialistično državo in diktaturo proletarijata." Na strani trojne je stalo 53 -članov CIKA, na strani opozicije. Toda eden izmed zadnjih treh je bil Trocki, vodja in ustvaritelj rdeče armade. CIK je prepovedal tisku pisati o izjavi 46-tih in jo sprejel 5. decembra kompromisen odlok, s katerim je pristal na volitev komunističnih tajnikov, tako-zvano "demokratizacijo stranke." • Toda opozicija se je zanašala na moč Troekega in postala izzivaj9ča. V'seji CiKa 11. decembra sta izjavila 8a-pronov in Preobraženski, da ne zaupata izjavam ki "samo ponavlja carjevo zgodbo z ustavo 17. oktobra, 1906 in obenem protežira zaseben kapital." CIKu in politbiroju 3e je torej očitala nepoštenost in neiskrenost. Prepir je postal nevaren in zbudil zanimanje cele Evrope. Toda vse je odločil Dzeržinski, vodja vsemogočne "politične uprave za pobijanje protirevolucije." Dzeržinski in njegovi oddelki sp se postavili na stran "trojice." Opozicija jo takoj postala tiha. Trocki se je odpeljal na Kavkaz, "da se zdravi." CIK je priredil opoziciji na ljubo uradno revizijo poslovanja nekaterih oblasti, in ta je zadovoljna. Komunistični orožniki (glavna politična uprava) so torej prema srali pri tem prvem spopadu rdečo armado. Trocki je podlegel Dzeržinskemu. "S." vnjegovi bodočnosti Vaino, da je vaš otrok vknjiien jej govorila o pred- i" »lede^h razlogov: Da se izkaže prava starost in držav- Jjanstvo. Da se dobi pravico za pošiljanje v šolo. Da se dokaže pravico, ča sme iti na delo. Da se dokaže pravico do verbščine. Da se dokaže pravica za poroko. Da se dokaže pravica do drtanja pi*ujeto zdravilo u unokt v« urada. šel je po bližnjici, upajoč, da prehiti očeta. Prišel je na vsak način v taki meri pijan, |rob strmega griča, pod katerim se je nahajala pot. Ali naj da ne bi mogel niti sam pravo-/ešči gospod državni pravdnik I bj z\cze\ dol? v večji meri zadostiti zakonu.1 voij časa? "Velecehjcni gospodje po--otniki, na vsak način sem u-verjon, da boste s soglasnim prostorčkom dali mojemu kli-jentu ono zadoščenje, katero mu gre." Porotniki so soglasno potrdili obtoženčevo krivdo z dostav- Ali je imel do- Na vsak način pa nekatere be- kom, da se z ubojem ni zgodi- sede preveč pogosto ponavlja —to se morebiti lepo bere, ne sliši se pa ne lepo. Govoril je tako-le: "Velecenjeni gospodje porotniki! Razne priče so potrdile, da je obtoženec svojo rajnko ženo vrgel na tla, ji glavo butal ob kameniti tlak, potem jo je davil in jo je zadavil^ Na vsak način bi znala najzanesljiveje popisati ves dogodek rajnica, ki pa ni bila zaslišana—v tem pogledu je postopanje na vsak način v teht-iftem pogledu pomanjkljivo. "Toda obtoženec svojega dejanja sploh ne taji, nego se o- le posebna škoda. Dobil je štiri leta težke ječe | in je rekel, da je to preveč, kek ni tako grd pijane, kakor ga je očrnil "dohtar" in da bo "doh-torja" tožil za čast H.—J. Magog: Preval P. V. B.. BENGALSKI OGENJ. Mali Barbouille se po končani šoli ni vračal domov, v hišo sredi gozda po jezdni stezi, ki je bila najbližja, temveč je rajši plezal po obronkih gričev, ki so se dvigali nad Zelenim ribnikom, kamor so hodili je-'eni pit. Tu je začul težak padec, nekaj je pljusknilo v vodo, sledil jc zadušen krik in sirovo smejanje. Dečkovo srce je divje bilo. "Napadla sta ga," si je mislil v 3vojem obupu. Ni Vedel, kaj naj stori. Pomagati ni mogel. "In vendar bi jih bilo tretja preplašiti. Oj, če bi le ime) malo bolj globok in krtpak glas." Naenkrat pa je brzlično naglo posegel z roko v žep, se sklonil, prižgal žveplenko... / Louchon je bil ravnokar potegnil za vrv, ki je bila privezana na drugem koned za drevo in lovski čuvaj se je spotaknil in padel v mrežo, past nastavljena za jelena. Puška mu je bila odletela daleč*proč in zaman je akufial oprostiti se mreže, ki ae ga je le še bolj opletata. Sirovo ae Ljenin je umrl v trenutku, težavnem za ' komunistično stranko. Sovjetska brzojavna agentura Rosta poroča, da so vsa nesoglasja odstranjena. V resnici pa je obstoječe nasprotuje jako globoko. To je razvidno iz naslednjih podatkov o sovražnih si komunističnih stru-jah. Državna oblast v Rusiji se nahaja izključno v rokah komunistične' stranke. Vse druge politične stranke so prepovedane ali obstojajo samo ha Jkapirju, ker so morali (kot n. pr. socialno-demokratski menjševiki ali pa socialno revolucionarni desničarji) javno izraziti svojo solidarnost z boljševiki. Višji vladni organ komunistične stranke/je CIK, t. j. Centralni izvrševalni komite, šteje 45 članov in 11 kandidatov, kateri se lahko udeležijo sej in stavijo predloge, ne da bi glasovali. Teh 56 ljudi vlada nominalno Rusijo, toda v res-ntei je CIK vendar preneroden in\ieokreten za diktaturo. Dejanska moč je v rokah manjše skupine, takozvanega političnega biroja, kateri šteje 7 članov CIKA. Po zadnjih volitvah so bili člani politbiro-a: Ljenin', Zinovjev, Trocki, Stalin, Ryk'ov, Tomski in Kame-nev. Zdaj, ko ni Ljenina in se jc odpeljal bolni Trocki na Kavkaz, vlada "trojica:" Ka-menev, Stulin in Zinovjev. Sedanji predsednik CiKa Rykov in ^Tomski sta malo vplivna in znana pristaša desne "gospodarske. strdfe." Nista nasprotovala, ko je odločila trojica u-kiniti "novo ekonomsko politiko." Glavna opozicija se ^orej nahaja izven politbiroja. Nastopila je prvič v strnjenih vrstah v avgustu leta 1923, ko je presenetilo in prestrašilo vlado gibanje med delavci. Po celi Rusiji šo izbruhnile stavke. Vlada je zatvorila na tisoče atavkujočih in se ne bi bila brigala za godrnjanje množice, ako ne bi bila opozicija poudarjala, da vladni aparat niti ne sluti tega dobro organiziranega pokreta. Z ozirom na to je izročilo oktobra, 1923 46 članov stranke (Osinski, Piata-kov, Preobraženski, Sapronov in drugi) CIKu zelo ostro sestavljeno spomenico. Vlada je nad 3 mesece prekrivala zunanjemu svetu to delavsko gibanje^ in še do sedaj ni objavila za pokojnino. Vsaka 1 enaka trpi ve« aH maaj na Um irdku v tvojem iivljenju in na« j« dobro znano kako temke trpe. Sie*r »a ni potrebno. da prenatajo »ea U trpljenja mesečno t ■ vojen iivljenju. na miliooe ientk se »na danes te ogniti tega t«p1Wja hi to vsled tega. ker. vedo kaktn* idravila morajo jemati, da jim pomaga. Eno teh prafib adra-vil je LAZVIBUR COMP.. katerega niiva miljone iensk in na tiso«* tdrfvnikov pripisuje to adraviio ca ienske vsak dan r letu. < Laxvibur Comp. je pravo cdravilo ta fteMka. . . , , , , „•]■ dr* i mrtvaiko »na m en je od vrat vaie hite Da se dokaže pravica za potni list pr e* in obrani marsikatero lensko pred V druge države. i zdravniškim notem in operacijami. Oi dr* v Ija Da ce doka?« nraviefl matrrinotva ^"»k* pred rasnimi boleznimi ia ojatuje u . . aze praV1Ca> materinstva niih ta„Tje. LMTibur Comp. je iaboljftal stanje ie marsikatere ienske slabost^ in kolesni. Vsaka bolezen, ki se pojavi pri ien-skah kajpnk pusti ve* ali nanj svoja »namenja. Zbledeli obraz, oslabia ofetiko iivota, povzroča jezo. vas oslabi in napravi stare predno je «as »ato. Kdo splob hoče biti stara ovela grdo i »gledajoča iensk* T Njeno iiv-Ijenje je poten'navadna revMina. Lazvibur Conp. je zdravilo aa ienake periodične bolezni. e bi morale jenati to zdravilo ako inate neredno perilo, oslabelost, onedlevieo. bolečine. »gubo slasti do jedil, btedavost. bolečine na obUtih. nrzle rok« in noge. mraz po iivota, vzdi^anje v grlu, omotico, slabo delujoče sree, bolečine okrog srca. nervoz-no.it. kronični glavobol, polacke in bolečine v ielodcu. bolečine v križu in med ribami. si»bo prebavo, bolečine pri odtakanju Vode. vročico na notranjih organih, »giibo spanca, srbečico, zaprtnico, bolečino v udih. arubo spomina, bolečine v nogah, neldnkoholika. In sploino oslabelost. Naročite si dobrega zdravila, ki je alavno med iensksuni in hva-leina bodete dnevu ko ste opazila ta oglas. V treh kritičnih periodah ienskega življenja, dorast v deklUko dobo. ieasko dobo »o posebno ob nosečnoeti in pri takozvani spremembi ienakega iivljenja. I.azvibur Comp. za ienske bolezni Je neprecenljive vrednosti. Dovolj Lazvibur Conp. zdravila ca zdravljenje sUne le <10.48 jo pa vredno nUijone za bolnice, se vam poilje po sprejema denarja v priporočenem pismu ali Monev order poslan v pismu. Naslov LAXAL *EO. co.. Dept. S«. 146 Laiul Bldg.. Boa »63. Pittsburgh. Pa. Zavarovalnina zavoja Zle. posebej. (Opomba: Vsa korespondenca ostane Ujna.) Otročja prva oprava. Sledeča oprava je neobhodno potrebna za otroka iq naj bi se preskrbela predno je otrok rojen. 1. štiri ducate plenic. 2. štiri flanelaste opastaice. 3. šest oblek. 4. Dvanajst srajčk. 5. štiri nočne srajce. 7. Dva jopiča. 8. Tri bele spodnje srajce. • 9. Sest "bibs" (Portihelčkov) 10. En kqmad varnih zaponk. Res je, da zdrav otrok ne potrebuje zdravnika, kar je srečen slučaj, ki pa ni vsepovsod. Kadar je otrok bolan a|i se -.ie razvija kot bi se moral, tedaj inati ne sme odlašati poklicafi dobrega zdravnika. Na drugi strani normalan otrok, ki ima dovolj oskrbe in pažnje in je pravilno hranjen, bodisi od ma-ternih prs ali z Bordens Eagle mlekom, ako mati 'nima dovolj mleka, moral bi rasti in se lepo ražvijati v zdravega in krepkega človeka. Miljone in miljone malenčkov je vzrastlo v krepke, močne mladeniče ali dekleta potem prave pažnje matere in redilne hrane, ki jo preskrblja Borden's Eagle Mleko. Da bodo Maše slovenske matere vedele kako uporabljati Borden's Eagle mleko, je Borden družba natisni la v slovenskem jeziku navodila kako se pripravi Borden's Eagle mleko za o-troke različnih starosti. Ako želite imeti kopijo teh navodil ,tedaj samo izpolnite kupon katerega boste opazili v enem naših oglasov v tem listu hi ga pošljite na družbin naslov, na kar vam bodo poslali popolnoma brezplačno na-politbiroja, i vodi!a in krasno knjižico. Čitajte te članke vsak teden pazno in jih ohranite za bodoče. ALI že Imate letošnjo BLAZNIKOVO PRATI KO? Cena 20c. V zalogi imam tudi Mohorjeve koledarje. Cena 40c. Naročite jih, dokler zaloga ne poide. Največja zaloga slovenskih knjig. Obširni ceniki zastonj. J. ALEŠ <5223 ftLASS AVE. CLEVELAND. OHIO. ZASTONJ FONOGRAF SJiV - ra i |tr™***? lir m 5 h' £/ - ' fea; ii mi ZASTORJA ZA/DVA | . OfCj^Ab Tukaj je lepa priložnost zastonj dobiti lep in dragocen fonograf. Motor je tako močan, da samo z enim navijanjem lahko igrate več komadov. Izdelan iz krasnega mahogany lesa. Igra vse rekorde, male in velike. Ce bi hoteli tak fonograf kje kupiti, bi morali plačati zanj lepo svoto dolarjev. Mi vam gs damo popolnoma zastonj. Pomislite, da ta ponudba je samo za nekaj čsss; mi bi radi, da bi se te fonografe slišalo iz vseh hiš vaših prijateljev in ds bi imeli naše zastorje za okna povsod. Ce vas kdo vpraša, kje ste jih dobili, dajte mu naš naslov. To je torej vzrok, čemu dajemo naše fonografe zastonj če pri nas naročite zastorje za okna. Ti so povsem novega modela naravnost iz tovarne, krasno izdelani iz finega blaga ki trpežni za dolgo časa. Velikost zadostuje za vsako veliko okno. Kdor ta zastor enkrat vidi, se vsskemu dopade. Natančno ga opisati je nemogoče, če ga človek ne vidi. Ja pravi kras za vd.šo sobo. Doslej so jih ramo bogatini kupovali; mi jih pa nudimo celi publiki; toda ta ponudba velja samo za malo časa. Mi vam pošljoam ta zsstorja za dva okna samo za $5.85 in fonograf zastonj. Samo pomislite nizko ceno. Ne zamudite te lepe priložnosti ter nam pišite takoj. Mi ne zahtevsmo denarja naprej. Pošljite nam samo 35c v znamkah ali srebru za poštnino, $5.85 hoste pa pri prejemu blaga plačali. Pišite takoj na: WALTER SPECIALTY CO. 1217 N. Paulina St., Dept. 220, Chicago, 111. A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 ZASTONJ! Krasna pozlačena ura 21 kamnov samo $10.95 ZASTONJ! ČLANEK 58. Po rojstvu otroka. Mati se mora odpočiti v postelji naj-ma'nj en teden dni'in ne smela bi prijeti vseh hišnih del najmanj en mesec po porodu. Ona potrebuje v tem času počitka, da se pozdravi in opomore, ter se tako obvaruje pred izgubo krvi in pridobivanje dovolj mleka za dojenčka. Moč, katero ji daje hrane, bi se ne smela porabljati za trda dela, temveč le zato, da pridobi čimveč mleka v pr-ca za dojenje. Vsako težje delo lahko zadrži otroka od pravega razvitja. Nosečnost tai nobena bolezen—temveč fe le zdravje v nearnosti. Počutite se k#ko lajSati to trpljenje. Krftfkr se bo pravilno skrbelo za noseče matere na domu in kadar bodo imele vse noseče matere pravo izkušeno pozornost in postrež ;bo za časa no-! setf.iostiV tedaj bodo porodi in počitek v porodni postelji za MATERIN-1 STVO VARNO. Ali je rojstvo vafiega otroka vknjiieno. Zakon fahtevs, da se poroča rojstvs otrok po zdrsvnikih, postrežnicah ali izkušenih babicah, na zdravniški »urad ali mestnemu tajniku, kateri potem poročajo na Državni zdravstveni urad. Ako niste prepričani, da se je to izvršilo ob rojstvu vaiega otroka, tedaj pišite na "State Board of Health" in ako nimajo vknjiženega, vam bodo poslali za to potrebno listino v izpol- Tukaj se vam nudi lepa prilika kot še ni-kdar prej. To lepo pozlačeno ieleznlčarsko uro z 21 kamni lahko pri nas dobite za $10.95; poleg tega vam damo za nagrado popolnoma zastonj ta Eastman Kodsk fotograf aparat, vreden $3.00. Ta ura je pozlačena (goldfilled), lepo en-gravirana, ima kolesovje ns 21 kamnih, močno pero hi patentiran regulatdr, da ka-H ura vedno prav. Te ure rabijo vsi železničarji, pocestni železničsrji, farmarji in drugi obrtniki, ker so močne in natančne. Ta ura je vredna najmanj $25.00, toda za nekaj časa vam jo ponudimo samo za 91MS s to lepo kamero kot nagrado. Ce tudi že imate kako iepno uro, naročite še to; lahko jo boste zs dobiček prodali komu drugemu, fotograf aparat pa vam ostane popolnoma zastonj. To j« telo lepa, močna in priročna kamera, s katero je zelo lahko ravnati; dsje raznovrstne ia lepe slike. Ce ne boste s tem blagom zadovoljni, pošljite nam vse skupaj v 10 dnelt nazaj po poiti priporočeno, pa vam povrnemo denar! Ne pošiljajte denarja naprej! Izreiite samo ta oglas in poiljite nsm $0c za poštnino m odpošiljalne stroške, za bi doma plačali $10.95 ko iato prej rite se in potljite takoj naroČilo boste pa mete. Poiu-na NOVELTY COMPANY Ave. Dept SIO Chicago, IIL = j -r—r— štiri teta v ruskem ujetništvu. Piie Josip Grdina, We«t Park, Ohio. Na vlaku okradeni tovariši. Debatiranje glede prenočevanja. Slab počitek.- Proč • kolodvora. ..Na ulici. Pred vojašnico. V slabem položaju. Pod streho nas ne marajo. V nevarnosti za življenje. (Nadaljevanje) Pri tem sem dalje zvedel, da boljševiki prodirajo proti Kijevu, vsled česar se je bati, da morda že v kratkem ne zasedejo tudi mesta.Kijev? Zahvalivši se načelniku za pojasnilo, sem nato odhitel k tovaršem in jim povedal vse, kar sera zvedel. Svetoval sem jim tudi da potujrao na Jelisa-vetgrad; na ta način bomo še preje dospeli na avstrijsko me jo, kot bi potovali čez Kijev; glavno je pri .tem, da se izognemo morebitni boljševiški fronti. Mene ni več veselilo prekoračiti še kako fronto, zlasti boljševiško in Petij ure; označeni sta se mi najbolj za merili; boljševiško sem že itak prekoračil dvakrat, v tretje pa pravijo da gre rado; todi k sreči sem se ji izognil. Tovariši, zadovoljni z mojim nasvetom so sklenili da potujemo črez Jelisavetgrad, nakar smo se takoj podali proti vlaku Se predno jfe vlak odrinil smo sc srečali na oni postaji ? petimi tovarši, ki so zaostali nt Vrhovcih tedaj, ko smo se mi odpeljali v Miloradovko. Zelc so bili veseli zopetnega snide nja z nami, nakar so se takoj podali z nami vred na oni vjak. Med vožnjo so pripovedovat li, da so se nekoliko zakasneli na potu in da so dospeli na Vrhovce kmalu zatem, ko smo ae že mi odpeljali proti Milorj^ dovki. Dalje so nam pripovedovali, kako so jim vojaki na Vrhovcih pobrali ves papirnat in srebrn denar, dalje vse boljše plašče in kučme, ter jim vza-meno dali stare in raztrgane. Da je bilo to res, smo videli na njih slabih plaščih in kučmah. Eden izmed naše družbe se nato oglasi: "Kako je bilo to mogoče? Mi smo bili tudi na Vrhovcih, pa nam niso nič vzeli; le nekoga so iskali med nami, pa ga niso našli; toda nas so pa pffstili popolnoma v miru," nam pojasnuje eden izmed onih — "Nas so pa oropali. Ko smo dospeli na Vrhovce in vprašali vojake glede vlaka proti Kijevu, so nas leti oropali in spodili na vlak; posebno eden je bil videti zelo srdit." Tako so se razgovarjali tovarši, jaz sem pa k) pazno prisluškoval in molčal. Iz teh besed sem izprevidel, da so se morali vojaki na Vrhovcih zelo jeziti, ker jim je ušel "špijon". Gotovo so dobili zato kak ukor za nepazljivost? In oni srditi vojak, kaj če ni bil dotični, ki je mene ujel? Morda je mislil pri tem na kako nagrado, toda "tiček" mu je srečno ušel. Tovaršem tudi sedaj nisem hotel nič povedati o mojih dogodlja-jih na Vrhovcih; pri tem sem sklenil, da jim ne omenim črhi-ce, dokler ne dospemo čez rusko mejo. Vlak, ki je odrinil iz Zna-menke, s* katerim smo se mi peljali, je vozil še precej hitro, tako da smo že okrog poldne dospeli na cilj v Jelisavetgrad (Elizabethgrad). V obširnih kolodvorskih prostorih dmo našli mnogo raznega ljudstva. Bili so: begunci iz Galicije, Rusi, vračajoč se iz Avstrije in Nemčije in razni drugftpotnl-ki; tudi vojaštva je bilo doeti na kolodvoru, ki nas pa ni dosti motilo. Najprvo smo vpralali, kje se dobi kaj kruha. .Ko smo zvedeli, da je neka pekarna prav blizu, smo jo takoj ubrali tjakaj. Pek je imel precej dela, predno je odtehtal vsakemu zahtevano' količino kruha; iia vsezadnje mu g* je $#lo zmanjkalo, pa ni bil v za ker je imel v peči ie ne hlebcev, da je zamogel vsem ^pstreči. Vrnivši se nazaj, sem jaz tovaršem svetoval, da bi se takoj naprej odpeljali, ko poizvemo gtede odhoda vlakov. Totfa tu sem pa naletel na odpor. Ko sem jih silil, da bi Sli precej na-' prej, se oglfg nek ogrskj j ud: "Mi ne grenfe danes nikamor naprej, ker sjito preveč utrujeni. Tukaj na kolodvoru se dobro naspimo in odpočijemo, jutri gremo pa naprej, če bomo mi vedno tebe poslušali, bomo vedno na potu toliko časa, dokler se do skrajnosti ne izmučimo." Tudi drugi tovariši so potrditi temu, rekoč, da sem jaz prežeč siten, ker jih silim vedno le laprej,.naprej. Končno so vsi ■oglasno* sklenili, da ostanejo !ez noč na postaji v Jelisavet-iradu. Rekel sem jim: "čeravno sem pri ta sitnih, vendar Mm preje gremo dalje, tem hitreje bomo doma. Tudieja^ •em utrujen ter potreben počitka; pa me nič ne veseli tu jrenočevati v mrazu in celo na 'camenitih tleh tu na kolodvoru. No, da pa ne bom preve-ik sitnež, ostanem paše jaz z v-ami Čez noč." Toda kmalu za tem sem se kesal, ker se. ni-;em z one postaje naprej peljal, četudi sam. Ko smo se 3 onim kruhom nekoliko okrepčali, smo šli nekateri po mestuv vendar si da-eč nismo upali, ker je bilo po ulicah dosti vojaških straž. Temni in zamišljeni obrazi vojakov se mi niso nič kaj do-padli. Nekaj se pripravlja, pa .tajsibo že kar hoče. Tako ?em si mislil, ogledavši si malo mesto, nakar sem se naglo vrnil nazaj na kolodvor. : '< Mesto Jelisavetgrad ni tako obširno kakor Jekaterinoslav, precej čedno. V istem se nahaja velika tovarna in zalo-?a raznih poljedelskih strojev, last tvrdke Elvorti, odkoder pošiljajo po celi Rusiji domače n importirano poljedelsko o-rodje.- Kaj zgodovinskega c tem mestu ne morem označiti, ker se nisem o tem nič informiral. ' Dospevši na kolodvor sem opazil, da je ondi več vojaštva, kot ga je bilo prej. Hm, kaj pa to pomeni? Dobrega gotovo ne. Morda se. tudi tukaj pri-pravljajp na sprejem jbvražni-ka?. Od vednega potovanja utrujeni tovariši so, s epolegli po mokrih ^tleh, da se malo od-počijejo; tudi jaz sem se stisnil v nek kot, ter legel na gola tla; da bi me preveč ne zeb-!q, sem si potegnil plašč čez glavo in se skljuČil kot polh pozimi in zadremal, ker sem bil zelo utrujen in zaspan. Komaj sem malo zatisnil oči, pa me je ta ali oni potnik sunil s čevljem v glavo; nekdo mi je celo pošteno stopil na noge, seveda, nevede, tako, c^a nisem mogel prav nič spati in pri tem me je šfe pošteno zeblo. ■ 'Tukaj ne bo nič počitka," si mislim, ter vstanem, da si poiščem boljši. prostor in reči moram, da je bilo drUgje še slabše. \ Sam nase sem bil jezen, ko sem ves utrujen hodil po kolodvoru, iskaje primernega ležišča, pa ga nisem našel. Enako se je godilo tudi drugim tovarišem, da niso mogli nič spati. Da je bilo tako mrzlo na postaji je bil vzrok ts, ker ni bilo pravih vrat; bila so vsa potrta in odprta ; zunaj pa mrzla noč. Ker nisem našel boljšega kotička, sem se vrnil na svoj stari prostor, kjer se je pa že tiščal nek begunec s svojo veliko culo; tudi ž njim se je godilo kot prej z menoj. Navsezadnje sem se zrinil k neki steni, utrujen legel na mokra tla* ter malce zadremal. Kar naenkrat se pojavi nemir med potniki, ker so vojaki nad njimi kričali, da se morajo spraviti s kolodvora. . - —. "Kaj pa je za božjo vdljo?" Nato som naglo vstal pokonci, da vidim, kaj je. Čuden pri-orl Vojaki s puškami v ro-izganjajo vse potnike brez zjeme s kolodvora. Vojakov se je pojavilo vedno več, ki so nas tiraji venkaj. Ni čuda, da je nastala med potniki vsled tega pravcata panika; razburjeno ljudstvo je vpilo nad vojaki: "Zakaj nas tirate venkaj v mrzlo noč? Kaj hočete z nami? Kam nas hočete gnati?" "Proč s kolodvora!" kriče vojaki, ne da bi nam pojasnili, zakaj nas pozno v noč tirajo ven na mraz. "In kam pa naj gremo, če ne smemo biti tukaj?" "Kamor hočete, samo da se spravite od tukaj. Idite v me sto v kako vojašnico." Tako so nam ukazovali surovi vojaki, ter nas s puškami še bolj priganjali, da haj zapustimo kolodvor. Kaj smo hoteli? Pobrali 3mo svoje stvari, kar je že kdo imel in se podali venkaj na prosto, v mrzlo noč. Vojaki so nam le veleli, da naj poiščemo /'mestu kako vojašnico za prenočišče. Okrog enajste ure ponoči je bilo, ko se je naša truma po-« mikala s kolodvora po »ulici v mesto, še ni minulo deset minut zatem, ko začujemo glasne klice: "Stojte! Ni koraka več naprej!" Takoj smo se u-itavili na ta klic sredi ulice ter v strahu pričakovali, kaj bo. "Kdd ste, in kam greste?' nas vprašujejo oboroženi voja ki, ki so patrulirali po mestu z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti, ustavili so "nas, misleči, da smo kako demon-strantje. "Popotniki smo, pa so nas vojaki pregnali s kolodvora; gremo v mesto v neko vojašnico prenočevat." "Imate li kaj orožja pri se bi?" "Ne. Nikakoršnega; saj ga ne rabimo. Prosimo vas, da nam poveste, * kje je v bližini kaka vojašnjca, ali kako drugo iavno poslopje, da gremo na ?orko pod streho, > drugače zmrznemo tukaj v taki zimski noči." Še precej prijazni vojaki, stražniki so nam zatem natančno očrtali, kako naj hodimo, da dospemo do prve vojašnice, kamor smo konečno vsi poto-laženi dospeli; naleteli smo pa žal zopet na veliko razočara nje. Dospevši pred dotično vojašnico, nam je nekdo zaklical: "Stojte!" "Kaj pa je zopet?" vklikne-mo vsi. "Ne koraka več naprej nam zakliče poveljnik straže, ki je bila pred kasarno. "Je li tukaj vojašnica?" vpraša eden izmed naše gruče. "Da tukaj je!" "Potem pojdimo kar notri!" veli prejšnji, ter razklada poveljniku, da smo potniki, ki smo Čakali na kolodvoru na vlak, pa so nas vojaki iztirali ven, veleči nam, da naj gremo v to kasarno. No, zdaj smo tukaj ; sprejmite nas pod streho, da tukaj ne zmrznemo." Ne morete v vojašnico, ker je polna. Idite drugam!" "Mi ne gremo nikamur naprej," se jih oglasi več iz naše gruče, ter zahtevajo, da se nas spusti v vojašnico na toplo. "Kar pojdimo notri!" se jih zopet več oglasi. In res, napravili smo par korakov proti vojašnici, ko zakliče poveljnik z ostrim glasom: "Proč od tu, če ne dam povelje vojakom, da boste v par minutah ležali postreljeni na tleh." V resnici ni bila to nobena šala, kajti pred vojašnico je stalo pet strojnih pušk poleg že pripravljenih vojakov za tftreljanje. To je pomagalp, da se je začela naša zbegana truma umikati nazaj. — Kam naj gremo? — Pojdimo naprej, drugam. Dasiravno vsi T>rezeb}i, smo jo urno, ubrali po bližnji ulici, dokler nismo pribežali do neke druge vojašnice, kjer nas je tudi ustavila straža z nasajenim bajonetom z običajnimi ukazom "Stojte 1" "Za vraga, kaj pa je nocoj v tem satanskem mestu, da se nas boje kot steklih psov?" zakliče nek pogumen Rus. — Kdo ste in kam ste name-jeni, — vpraša nas častnik. — Potniki smo. čakajoče na vlak so nas vojaki stirali s kolodvora v mesto pod pVetve-zo, da naj gremo v vojašnice. Sprejmite nas na gorko, da ne bomo na prostem zmrzovali. — Tu ni nič- prostora. Le idite nazaj! Zdaj je pa nastal mej našo begajočo gručo pravcati vrišč in krik; čulo se je sledeči klice: '"Prokleti lopovi! Mislite, da smo psi, ker nas nočete pod streho! — Pojdimo naprej v vojašnico, kamor nas morajo pustiti!" V tem je nekaj Rusov skočilo naprej proti ograji, ter hotelo s silo vlomiti skozi vrata ograje. Proč od tukaj! — zakriči častnik," če ne ukažem streljati.* Vsakdo bi tako kričal. Saj nismo psi! Dajte nam zavetje na toplem, da ne zmrznemo!" so kričali naši ljudje. "Proč od tukaj!" zavpije častnik ter zapove vojakom, da pripravijo puške za strel. Zatvori pušk so zarožljali; ;edaj je pa nastal pravcati me-tež. Nekateri so kričali: — Pa nas postrelite saj ne bomo tukaj zmrzovali!" — Drugi so vpili: "Vražja lopovi! Streljati nas hočete; saj nismo zajci! Dajte nam prostora čez no Neki Rus, ki se je vračal iz nemškega ujetništva zakliče: "P---lenuhi! Vi, ki ste ležali dori^a, pa nas hočete postreljati;' saj nas je še Nemec pustil pri življenju; in vi nas hočete pobiti tu doma kot stekle pse. Rajši streljaj na Žide, katerim ste prodali Rusijo!" "Saj nam morajo dati pro štora," zakliče nek Rus, ter besmo skoči naprej. "Proč od tu! — Streljajte^ lakliče častnik. Takoj je počilo nekaj strelov najprvo v zrak, potem pa med množico. Začuli so se bolestni vzkliki: "Ojoj! Oh!" Jaz sem se nahajal bolj v sredi množice. Ko se je to golilo, bil sem ves zmeden in v strahu, da nocojšnjo noč ne vstanem pri življenju. Kesal sem se čemu nisem sam odšel takoj naprej iz Jelisavetgrada. Onemu, ki se je temu najbolj protivil, da bi šli takoj naprej, sem očitajoče rekel: "No, zdaj se boš menda dobro odpočil ti in vsi drugi, ker niste hoteli iti naprej; in zdaj prezebamo tukaj; še postrele naš? — Nekaj sekund žatem so že počili streli; in ko. smo začuli bolestne vzklike, je nastala med nami pravcata panika. Ko smo pričeli v gneči bežati na vse strani, je marsikdo padel po tleh, da so ga drugi občutno obrcali z nogami, ko so hodili preko njega. V silni zmedi namreč nismo nič pazili na drugega, ampak smo drli po neki temni ulici, kot besni. Vsakdo se je bal, da ne dobi svinca med rebra. Prej nas je zeblo; ko so pa počile puške (v zrak) nam je postalo naenkrat vroče, da smo bežali kot za stavo; med temi je bilo najbolj zanimivo gledati gališke begunce s svojimi velikimi cu-ami na hrbtu, ki so bili tudi aelo urni. (Dalje sledi.) ZASTAVE, BANDERA, REGA UJE in zlate znake za druitvs ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN Aq{7ec p tičijo cpiilo Priporočljivo 20 odporrp; pri zdravljenju srbcčice ii] rozi)il] Ipžrph bolezni. CENA 50 c Vpr*)»djic pri vbacft) lesarju. W. F. SEVERA CO. CED>>R PAP'D5. iOWA HARMONIKE V vašo lastno Korist bo, da pt šete meni po cenik predno sc odločite kupiti harmoniko. Moja izdelovafnica harmonik je prva in najstarejša »slovenska izdelovalni^ harmonik v Amferiki. Jaz vas bom postregel v popolno zadovoljnost, kakor že na stotine drugih. Od naiih rojakov dobivam vedno pisma, ki so kupili harmoniko pri raznih agentih in so bili zelo slabo postrežcni;tmene prosijo, da naj jim jaz one harmonike popravim. Agent ne zna harmonik popravljati in večkrat Sc ne z*na, kaj pošjje naročniku. Jaz sem v tej stroki ie več let, vsled" česar imam^ veliko izkušnje, da vam naredim najlepšo in najboljšo harmoniko. Zato dobivam vedno dosti priznainih pisem iz cele Amerike. Imam v zalogi harmonike vseh vrst, kakor tudi prodajam raznovrstne druge inštrumente. Pišite po oenik. ANTON MERVAR 6921 ST. CLAIR AVE. « CLEVELAND, OHIO. ■■■•■■-—S VABILO DRU2BE SV. HORJA ZA L 1925. MO- Družba sv. Mohorja izda za I. 1925 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1925. 2. Življenje svetnikov 5 zvezek. 3. Slovenske večernice, 77. zvezek. 4. Travni* tvo ali kako aru'jo koristno knjigo. (Jdnina za te štiri knjige znaša en dolar. Kdor želi imeti še lepo vezan melitvenik, "Trije temeljni nauki,"doplača 45c. čas za zglašenje je do sredi marca, a se bodo udje s posebnim dovoljenjem družbe sprejemali do koncem marca. Imena teh pri-glašencev pridejo tudi v druž-bin koledar. Zglasite se takoj pri zastopniku družbe sv. Mohorja v Ameriki: Rev. J. M. Trunk, P. O. Berwick, North Dakota. Za Cleveland, Ohio, sprejema ude (naročnino) tudi u-pravništvo "Glasila" K. S. K. Jednote, na 6117 St. Clair Ave. Za denar oziroma za knjige jamči družbin zastopnik osebno. Knjige se kodo razpošii ja-le koncem leta. Ako bi prišlo kaj vmes, se vsakemu vrne denar. Kdor podpira Družbo sv. Mohorja, podpira tudi koroške Slovence. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dlSAve, Knajpovo ječmenovo kavo ia importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Piftitfl po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vaaka rastlina ts kaj se rabi. Brinjeve jagode, vreča 130 funtov ................................$6.50 Malo črno grozdje, baksa 50 fq- tov ___________________________2... S6.SC Muškatel grozdje, baksa 50 funt po .....................—........... $5.25 ni vračuajen. T SEMENA. V zaloti imam najboljia in zanesljiva, poljska, vrtna in cvetlična semena. Pilite po brezplačni cinik. Blago pošUj am poštnine prosto. MATH. PEZDIR York, N. Y. 772. u Cit* Hali Sta. SLADKOR cele kare aji malnj. Sladkor iz trsa ali iz pese. Pišite nam po cene! WINKLER HONEY CO. JOLIET, ILL. Za 30-letnico KSKJ. se je odločila izdati tudi tiskovna družba "EDINOST" posebno slavnostno izdajo. Ta slavnostna izdaja bo obenem tudi Velikonočna številka EDINOSTI. EDINOST!" je že pridno na delu, da bo poskrbelo KRANJSKO SLOVENSKI KATO- Uredni&tvo več zgodovinskih podatkov, LI&KI JEDNOTI. OBENEM BOMO V TEJ ŠTEVILKI objavili več najlepših Velikonočnih povesti, več podučnih delavskih člankov, itd. Ta številka bo vredna za vsakega, da jo bo shrtfnii t VSAK KATOLIŠKI SLOVENEC, VSAKO KATOLIŠKO DRUŠTVO si naj naroči več "ekstra" Iztisov te slavnostne izdaje Edinosti. Nekaj lepega bo za poslati to številko domačim prijateljem v stari kraj. Ker bomo tiskali te številke več kot navadno, bomo računali za to številko tako-le: Posamezen iztis __________... 10 iztisov.*........................ 25 iztisov ____—,-,,,...... 50 iztrMv ................ J00 iztisov ..... -j, ' . M 250 iztisov ___________ ...............lOc .............5 1.00 ..................S 225 -------------------$ 4.00 ............S 7.50 ..............$16.00 Posameznikom priporočamo, da naj naroče kolikor iztisov morejo. Gotovo Jo *naj kupijo za svpje domače za v stari kraj. Kdor hoče, mu jo pošljemo mi v,stari kraj, naj nam pošlje le naslov in 2c ekstra za poštnino. 4 NAROČILA SE BODO SPREJEMALA DO 15. APRILA, KATERO POŠLJITE NA: "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, 111. Established 1857 Največja banka v Illinoisu izven mesta Chicago. Naš denarni zavod The First National Bank of Joliet je največja banka v državi Illinois izven mesta Chicago. Ko Vas na to dejstvo opozarjaiho, smo, uverjeni, da bo jolietsko ljudstvo ž nami vred ponosno na ta naš uspeh. * Ce še niste v nikaki zvezi z nami, o tvori te pri nas kak račun in napredujte z nami. Vaši računi, veliki ali majhni, so pri nas vedno dobrodošIL Premoženje te banke znaša $12.000.000.00 ftjVrJ^fGjjt^^ NAJVEČJA PRILIKA NA SVETU (eb kuka ur in Mfriajil u oktui »mo prodali tanko leto. Imuno tih pa ie 7000 in ta »ne. ki niso kupili prallo V to in jih tele kupiti Mdii, .a. sntiali ceno na 15.»«. 1 PRAVA KUKU URA—2 SAGKINJAI.A ZA DVB OKNI ZA $S.t«. irmc tnu RA._'_ • •_. M A SE TRODAJ-V PO Sfi.r>0. Ni*t. je imcJi br Uke prilike v \r.irn liv-ljunju. kupiti si blai.-o enako U-nu sk.ro zastonj- Kuku ura je narej-na m nrt+oirr« le**, kraoro izdelana ia { navij, t uli ti. iVo-ns-luitirv boh kaaU in Merili* in Mite "kuka" im nr.kr pel ere. ima dobro kol«-« je in drit. rriM, pravi b>. To j« izvrstna ura in vsak jo Ijnto ZAPOMNI-TE »1 to nt ttikaka igračo «li botvared- _______ ba, Vntvc-4 prav« " . u'r rt ur:», ta Vite. ro vam damo n»1no j.unstrn. K-jnnc «M>injaU neru ^nj».ivejš'tra itdelks ia. kraja v ko- xa eno ok»<-. 60 palcev irtoka 9 Sevljev dilgs. Stran bele. So llmsM pleten* I-, imajo na vrhu in ,r "'aj krasne "eofUc." Niso le ,na. U-mvei tudi trpcino narejena. To so prars artiMiena ogrinjala v vseh o* ni h. in mi smo fft.n>vi. rta jih bodo vsi i.rv.«dj<- obeudovali. Vrednost te» ti ca komadov je trikrat talika kot mi vprašamo i«fje. NK POŠILJAJTE NITI CENTA V NAPREJ, urno nam i>«ltjitc vate ime ia nastop ia potem ko prejmete kuku uro ta sa^rMsIa. plačajte tli.9*—in nekaj centov r* poilt.ino. AKO NISTE ZADOVOLJNI. SE vam VRNE D ENAK. Ne odlašajte, tmvri pišite ta danes, takoj na naslov: LUXUS SALES CO., 1513 Emma St, Dept. 532, Chicago, IIL SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Koo.n 206 Kake wc 11 Btiitfirp. PitUbtirgh, Pa. (Nasproti okrajne sodnije) Izdeiuicm prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja, kupne idbe, pooblastila, pobe za stari kraj in Ameriko. pogodbe, pooblastila, pobotnice ia raznovrstne druge notarske listine rfk Za srečo! POVEST. FR. MAL$GRAJS&L (Nadaljevanje) Hoteč izvršiti svoj naklep, fe je začel takoj dogovarjali z Majsler jem in njegovimi pomočniki. Da bi tem gotoveje dosegel svoj namen, je razširjal med ljudmi najverjetnejše novice o Braziliji in o tem, kako lahko se tam obogati, kako lahko se pride tam do zlata, do dijamantov, biserov in drugih dragocenih rečij. Kar je kdaj mikalo ljudi, vse, prav vse se je dobilo po njegovi trditvi v oni izvoljeni deželi! Njegovo pripovedovanje je imelo na sebi vse znake neresnice, toda ljudje so bili lahkoverni, in on je znal govoriti tako, da je njemu marsikdo verjol, ko bi drugemu ne bil. Majsler si boljšega poma-gača ni mogel želeti, in akora-vno je vedel, da išče Komar lastne koristi, se ga je vendar oklenil, in bilo.mu je prav drago, da se je postavil na čelo vsemu gibanju. Komarjevo prizadevanje je imelo uspeh, kakor si lepšega želeti ni mogel, in/ljegovo veselje ni poznalo mere, ko je bil zagotovljen, da se tudi France poda na tuje. . . še večje pa je bilo njegovo veselje, ko se je France že vozil ob njegovi strani v daljne, nepoznatc kraje. Radi Lojzike bi se bil Komar čim prej tem raje vrnil domti. Toda mikalo ga je vendarle tudi. pogledati enkrat onkraj velike luže. Akoravno je ljudem vedoma lagal o bogastvu, ki je nakopičeno v Braziliji, je imel po tihem vendarle tudi sam to vero, da se da tam zlahka in v kratkem obo-gateti, ako je človek spreten. In spretnosti ni odrekal sebi! Toda, da bi ne trpel škode, če bi mu stvar izpodletela, je hotel potovati na tuje stroške! Zato je pregovoril druge, da co mu dali shraniti denar! . . . Odločil se je za to tem lažjega srca, ker mu je bil Majsler rekel, da so njemu taki ljudje še ljubši, ki nimajo denarja. Komarju to prvi"hip sicer ni šlo v glavo, in vprašal to? . . ." "Ho-ho, kakor pa vendar to?'.. r "Stvar je preprosta," odgovori Majsler. "Ljudij, ki imajo denar, in ki vožnjo plačajo sami, ni tako lahko spraviti tja, kjer jih je treba. Premisli si lahko med potjo, in jaz mu ne morem kaj! Druga pa je s tistimi, ki se podajo v svet brez denarja z namenom, da se tam najprej odslužijo. Ti morajo iti tja, kamor jaz hočem! Izročim jih dotičnemu podjetniku ali posdStniku ter si dam plačati od njega stroške, ki sem jih imel z ljudmi, in morda tudi še kaj več, vse drugo je potem njegova stvar. Kako pridt oni do denarja, me ne briga, in tudi ne, je li onim prav ali ne. ki se imajo odslužiti ali odkupiti. Sicer pa navadno ne pride nikdar do tega, da bi se odkupili!" "Ho-ho, vi torej nekako tržite s človeškim blagom, kakor bi so reklo," pripomni Komar. ' "No, seveda!" potrdLodkri-tosrčno Majsler. Poznal je Komarja skoz in skoz, in vedel je, da mu od njegove strani ne preti nobena nevarnost. Potem pa še pristavi: "Zavezal sem sc pred kratkim, da preskrbim v dveh letih več tisoč izseljen-qev v različne kraje. Večino njih pa moram spraviti v Brazilijo. . ." "Pa čemu potrebujejo tam toliko ljudij?" "Za različne stvari! Za obdelovanje kave, bombaža itd. Treba pomisliti, da so 1. 1871. odpravili v Braziliji sužnost! No in posledica tega je, da imajo zdaj tam ne samo črne, ampak tudi Še "bele sužnje, ha-ha-ha! To je napredek, ali ne? . . ." "Ho-ho, taka je ta stvar? .'.. Torej, če bi ti moji ljudje bili brez denarja, bi nemara nikoli več ne videli svojega doma?" "Najhrž!" "Kaj pa tisti, ki imajo denar? Pridejo li isti do premoženja?" "Navadno niso ti nič na boljšem od onih, ki nimajo denarja, ker so prenerodni in prene-vedni ter si ne znajo pomagati. Delajo skoro ravno tako zastonj kakor oni, ker vedno več zajedo, nego zaslužijo!" "Pa se vendar sliši večkrat, da si je ta ali oni kaj pridobil!" "O seveda! Na primer, če pride v Ameriko tak ptiček, kakoršen ste vi, potem je gotovo, da obogati v kratkem!" "A tako? . . . Ho-ho-ho!" S tem sta bila tistikrat končala svoj pogovor. Komarju so ugajale zadnje besede Maj-slerjeve, a tisto, kar mu je bil povedal o potovanju brez denarja. mu ni šlo iz glave, in ga je vsekakor le še bolj utrdilo v misli, da bi opeharil lahkover-neže za njih denar. O cilju svojega potovanja pa si Komar ni bil na jasnem. Da z drugimi potovati he more, to je bilo gotovo, že zaradi denarja, ob katerega jih je bil spravil, ne glede na to, da jih je nameraval dovesti Majsler v kraje, kjer jih ni čakalo nič dobrega. O tem se je moral dogovoriti z Majslerjem. Ko se je bil torej tisti večer v Bremenu ločil od svojih rojakov, se je podal naravnost v gostilno, kjer je vedel, da dobi Majslerja. / "Kaj mi torej svetujete? Ali naj grem domu, ali naprej?" ga vpraša. "Domu vam po mojem mnenju nikakor ne kaže, odgovori Majsler, hudobno smeje se, "in sicer že zaradi denarja ne, katerega so vam dali izseljenci shraniti. .. Prigodilo bi se vendar lahko, da piše kdo domu ter sporoči, kako je prišel ob denar . . . Ljudje bi verjeli, in stvar bi se zasukala morda tako, da bi ne bilo ugodno za vas . . . Pozneje, ko poteče nekaj časa, se že dobi kak izgovor. . ." Komar zardi, ko vidi, da ga je Majsler tako izpoznal. Začne se izgovarjati, da je ljudem denar on posodil, in da se^boji, da bi ga več ne dobil, potem pa *e dostavi: "No in vi imate itak rajši take ljudi, ki nimajo denarja, kakor ste mi pravili! ..." "I kaj pak da," odvrne Maj-Uer, še vedno smeje se. "Ste ii ljudem res posodili denar aH ne, to mene nič ne briga. Vsekakor mi napravite uslugo, če jim ga ne daste nazaj. Ne bojte se torej. Toda svetujem vftnr na vsak način, da greste naprej. Seveda ne v Brazilijo. Tam ne obetam niti takim podjetnim in pametnim ljudem, kakor ste vi, kdo ve kaj. Pojdite rajši v Severno Ameriko, v Georgijo. Tam je zdravo in prijetno podnebje, in če vas veseli imeti zemljo, dobite je tam, kolikor je hočete. Pa še nekaj vas tam čaka. Jaz i-mam par sto ljudi, ki gredo tudi v Georgijo. Pri tistih ne bom imel dragega dobička, nego odstotke od tefra, kar plačajo za yo£njo. Vsaj za zdaj ne, kajti imajo svojega zaščitnika, s katerim se ne morem spuščati v boj. "Vi pa to priliko lahko izkoristite. Naselite se med njiihi, napravite prodajalnico ter iz-kušajte, da bodo ljudje kmalu dolžniki vaši. Kakor sem čiil, ste bili v svojem kraju izvrsten trgovec. Pravili so mi, da nK ste imeli nič, a zdaj ste premožni. Če uporabljate talent, ki ste ga kazali pri kupčiji doma, pri teh ljudeh se vam zna prav dobro izplačati. No in pozneje morda tudi zame kaj odpade. Kadar ljudje z vašo pomočjo porabijo, kar imajo, in jim ne kaže več obdelovati zemlje, potem jim poiščejo moji pomočniki drug zaslužek v kakem takem kraju, v kakor-Šnega privedemo vaše znancc in rojake." "Ho, ho, pa vi tudi razumete svojo kupčijo, kakor vidim," pripomni Komar nekoliko hudobno. "No, se ve, to je že tako. človek mora dandanes izkuša-ti na vse načine, da se spravi naprej." "Ho, ho, dobro torej," reče Komar po kratkem premoru. "Grem pa vGeprgijo, .Kdaj pa odrinem lahko?" } "Ob polnoči." "Dobro. Grehi. Morda sc da kaj spraviti. Dolgo sicer ne ostanem tam, ker imam doma druge skrbi." "Morda se ženite?" vpraša. Majsler. rali pri njegovem poslu tir izvrševali njegova povelja. Med vpžnjo je snoval Komar razne načrte. Uredil si je bil v mislih že vse, kaj napravi s svetom, ki si ga pridobi. Davno si jo že želel, da bi imel vsaj toliko sveta, kakor kak majhen grajščak. Da bi bil tem gotovejši, kaj ga čaka, se približa Kremerju ter ga jame iz-praževati, ali je vse res tako, kakor mu je pravil Majsler. v "Vse tako, vse tako," potrdi Krem^r. "Sveta je tam, kolikor ga kjio hoče. Amerikanski vladi je na tem, da pridejo ljudje v deželo, zato naseljence podpira, kolikor se le da. Tam ne dobite samo sveta zastonj, temveč tudi potrebnega orodja, ki ga je treba za obdelovanje zemlje, potem mul —kajti tam se dela z mulami, ne s konji-—dalje raznih men, in kar je še» treba." • Kremer je govoril tako na glas, da šo ga slišali lahko tujfcli drugi potniki, fei so bili namenjeni v Georgijo. Vsem se je bralo veselje na obrazu, Komar pa reče: "Potem bo pa že, že, ho ho." In delal je še dalje svoje načrte. V duhu je že videl zem- Ho, ho, uganili ste," potrdi Ijo, ki je imela postati njego- Komar. "Ženim se, ženim." "No, par mesecev vas še počaka vaša nfvesta," pripomni malomarno Majsler, kakor bi bilo res možno v tako kratkem času kaj pridobiti. va last. Na prijaznem gričku si je v svoji domišljiji zgradil lepo grajščino, katero so krog in krog obdajali krasni vrti, polni vsakovrstnega sadnega drevja. • V ospredju so se raz- še tisti večer ob polnoči je' prostirali zeleni travniki in Komar odpotoval proti nove- plodovita polja, na nasprotni mu svetu, i nbila je lepa vrsta j strani gradiča pa so se širili morskih milj za njim, predno mogočni gozdovi. In ko si je je odpljula ladlja, s katero so tako slikal ^mislih svoje pri-odjadrali njegovi znanci, kate- hodnje imetje, se mu je kar v£e re je bil tako neusmiljeno prepustil svoji usodi. Majsler ni bil z njim, pač pa z samo smejalo, in večkrat se je od veselja zakrohotal na glas, tako da so ga sopotniki začu- pomočnik njegov z imenom i deno pogledovali, ker niso ve-Kremer. Majsler je imel, kar j deli, zakaj *t smeji, kor je bilo videti, jako mnogo V primerni oddaljenosti od ljadi pod seboj, ki so ga podpi-, svojega prihodnjega posestva '{•S m m Lično in poceni! Cen leto« društv«, trgovci in poaamezniki, kadar potrebujete kakortnekoli vrste tiskovine, obrnite s* vselej aa aahre-)o slovensko unijsko tiskarno v Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" $117 Sc Clair Ave. Cleveland. O. Pri nas ste siturni, da dobite Jako Učne tiskovine, po nii-jih cenah kot dru«je ter točno postrežbo. V mM tfakarni m tuka "Glasilo K. S. K. Jednoto". e Ako ste tudi Vi med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari km) na pomlad, Je v va ic. korist, da pišete nafti tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je nafta tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam poverite vse poste, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz sta-i reja kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala pot teb ne izjave (affidavite), poslala karto, nndita pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila ie za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo I POSOJANJE DENARJA. Naša banka ima svoje laatne zveze z pošto in zanesljivimi belkami v starem kraju in naše pošiljatve ao dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko ml sprejmemo denar. . Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, rti p« dinektnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo ia druge dežele po po«H in brzojavno. Za obilna naročila ae vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & 70 - 9th Ave. New York, N. Y. pa si je predstavljal novo ha-stale vasice, po katerih bi stanovali ljudje, ki so se vozili z; njim, sreče iskat. Premišljal i je, kako bi jih laže izkoriščal, in kako bi jih spravil prej v za-! visnost od sebe. Sklenil je, da napravi v njih sredini proda-; jalnico, in da jih bo slepdril prav po amerikansko. Že do-! ma je delal neko brozgo, ki jo je prodajal za žganje, in s pomočjo take brozge je nameraval tudi tukaj vladati in si množiti premoŽenje.. \ Ljudje, ki so se vozili z njim, in katere je nameraval spraviti Majslerjev pomočnik v Georgijo, so bili večjidel Čehi, a bilo jfe med njimi tudi nekoliko Rusinov in Slovakov. (Dalje sledi) ** - f on! V JUGOSLAVIJO V » DNEH kt vozijo na morskih velikanih, vsako soboto QUITANIA ................. '45.647 ton MAURETANIA _________ S0.704 ton BERENNGARIA ___________ 52.022 ton Luksuriozne kabine tretjega razreda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana, i Domača ugodnost. Nobenih skrbi. Česani denarne nakaznice izplač-Ijive v Jugoslaviji. Hitro, varno, zanesljivo. Za vozne listke in druge informacije obrnite se do najbližnega zastopnika. CUNARD. LINE Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, O PIJTE ZDRAVE PIJAČE. Ne itrupit« ie s valim. Mi iidelujefr.o eka-trakte, ki ao jamčenj in ao med najsdravejftimi aa pijato. Zadovolji vaakorar. Daj« slast. IjpijU