lovenaKo ljudstvo n$ft; . . " —^T iPi 1 —--7T-- ~ '■iJr-TJr, XII l«*tnik ^ Gorici, dne"11. avgusta 1904. 32. Številki. Moderno hrivoverstuo—socijolizem. Kdor le nekoliko pozna zgodovino, vč, da hv. cerkev ni imela miru od svojega zhfielka. V vsakem stoletji se je porodilo eno ali drugo krivoverstvo. Resnica provzroča nasprotje. Nesrečni Arij tajil je božanstvo našega Zveličarja, drugi tajili so dvojno njegovo naravo. Ni to dobro minulo in novi krivoverci napadali so božje materinstvo preblažene D. Marije. Mine stoletje in učilo se jo krivo o sv. Duhu. Nastopili so Albignnzi, Luterani, Valvini, Gvinglijani itd. Za lemi oglasili so so krivi nauki racijonalistov francoskih, slednjič stari katoličani in brez števila drugih. In zdaj?! Pekel ni vedel, kaj bi se umislil za sedanje čase, za našo dobo. Tedaj ? Umislil si je krivoverstvo, ki naj bi vso druge krivoverstva obsegalo, vse tajilo, vse ovrglo, vse oblatilo, in to je: socijalizem, naravni sin liberalstva. Socijalizem ? Socijalisti ? I Kaj na-merujejo? Kaj uče? Je morda tem mar za resnico, za pravo in za blagor Ijud-stva ? Delavcev ? Ne! Njih glavni namen je, ljudstvu vzeti vero, pokvariti je dušno in telesno, da pride do zadnje posledice, krivoverstva, do tajenja Boga, do poganstva. Ljudstvo naj dela, naj je in pije tor uživa svet, drugega mu ni treba. Ljudstvu, delavcem, vzemimo vero, in ono je naše. V dosego tega je socijalistov drugi namen, zaničevanje duhovstva, od sv. očeta do najzadnjega duhovnika na deželi. Tretji namen pa je draženje in šuntanje proti vsaki gosposki in oblasti, proti vladarjem in predstojnikom. Pač poklenski namen! „Uzemi, kradi, slepari, jej in pij, uživaj svet, streži svojemu telesu, kakor želi itd., saj Boga ni, duše ni, pekla ni, po smrti je vsega konec“. In kaj sledi iz tega ? Kaj rodi in bo to rodilo ?! Kak sad, kak dobiček bo LISTEK. Pouest o Mani mladosti. Sedela sva pri kupici vina zamišljena, turobna. Meni se je zdelo, da je leglo nekaj na najini duši in ju muči, mori. In zaželel sem si sanj, da bi mi vblažile to tugo in olajšale bolno dušo. Prijatelj je strmel v me brezizrazno, mrtvo. Zdel se mi je nekak kip, ki so ga rešili iz ognjenega poslopja. In zdaj stoji tam in strmi v goreče tramovje in zre mrtvo, turobno. Tak se mi je zdel prijatelj tisti hip. In obrnil sem se k njemu. ^Prijatelj, meni je težko in vino nama ne prežene oblakov, ki so legli na naju. Veš kaj, daj, povejmi kaj, kako povest mi povej ali pravljico. Tako rad bi slišal nekaj opojnega in dasi je žalostno lu „In dasi je žalostno, brez konca, kraja, ti bi poslušal in ne motil bi me in ne ugovarjal bi mi?-* „Ne ugovarjal bi ti, poslušal bi to in prav nič bi te ne motil!“ V sobi so se zganile sence, ki so spale poprej mrtve, megle, zganile so se zdaj, kdo ve, kaj jih je vzbudilo, oživilo, preplašilo? — Prijatelj si je segel v lase, čutil Bern, da se bojuje, da mu je storiti nekaj velikega. „A kaj naj ti povem?“ „Kar hočeš 1“ .Nekaj, kar bi zanimalo tebe in mene, nekaj, kar zanima vse one, ki so ljudstvo imelo od tega verskega boja, boja proti resnici, proti Bogu in veri ? Kaj vidimo, kaj opazujemo? . . . Ljudstvo zgublja vso vero, vso poštenost, postaja sužno grdim Btrastem in svojim zapeljivcem, ter so čedalje bolj poživinja. Ne vidi nič, no pozna nič, kajti zatisnjene ima oči pred prepadom, ki mu zeva nasproti. Da — sužno jo strasti in zapeljivcev, židov-kapitalistov. Kapitalisti — Židje živijo. Vržejo sicer ubogi pari, revežu delavcu, kateremu obetajo vse dobro, tu in tam kakšno mrvico pod mizo, naklonijo mu od časa do čnsa tudi kak malenkosten zaslužek, povišajo mu v slepilo in na videz tudi dohodke, toda — vse to bo večinoma vrne v njih roke, v njih žepe. Oni že znajo. Vzeti ljudstvu vse in porabljati je v svoje namene. Oslepljeno jo tako, da vsega tega ne vidi nič. Živež plačevati mora ubogi delavec najdražje! In komu ? Tistemu, ki mu je dal poprej malo zaslužka, Židu, kapitalistu, toraj svojemu dobrotniku, rešitelju! Ne samo najdi ažji, tudi najslabši živež dobi delavec. Z ono roko ponuja mu krono, z drugo mn jo zopet jemlje! Vse besede enakosti, ljubezni, skupnega imetja in bratoljabnosti, so le gole fraze, gole besede, le pesek v oči. Zvečer in po noči upij, razsajaj, pomagaj mu, drugi dan, lačen in žejen, potrkaj na vrata kapilali&ta-zapeljivca, pa boš moral bežati! Gorje tebi! Kapitalist ne zgubi niti vinarja svojega imetja. On uživa najboljše plače, ima najlepše palače, ljudstvo pa ostani revno in ubogo, neumno in lačno. Kedar te bom rabil v svoj namen, te že pokličem, kedar te ne potrebujem, pojdi in pomagaj si, kakor veš in znaš. V krempljih je. Ž njim delajo kakor z limonom. Otisnejo ga in vržejo na cesto. zašli v temo in ne umejo več spominov, ki posegajo iz daljnih dalj mladosti, v mračno obzorje brezpomembne za življenja. .. Torej, nekake sanje ti povem, ki Bern jih snival. Težke bo bili in iz duha mi ne grejo ... Ali si snival kdaj o križani mladosti, si li gledal kdaj podobo tvoje mladosti pred seboj, vso omazano, krvavo, razpeto na les, in nisi trepetal ob pogledu uničujočem tvojo moč, tvojo ruzdejano dušo? Tisto noč sem jo gledal in topil v solzah, veš, še zjutraj, ko mi jo prekinilo jutro nemiren sen, so blestele v mojih očeh, tako pekoče, kot jih nisem plakal v najhuji bolečini. A tisto noč sem jih plakal, da so žgoče puščale sled v mojem obrazu in pregnale z mojih lic smeh in razkošno odsevanje sreče, zadovoljstva. Nekaj težkega, kakor krivda neodpustljiva, velika, je ležalo na moji duši, ko sem stal v megleni kopreni in nisem videl ped pred se. Vzdih za vzdihom se je trgal od nekje, vzdih za vzdihom umiral, ginil v megli. In nisem vedel, ne odkod so ti vzdihi, ne kam grejo, no komu so ušli, ne komu so namenjeni; to vem pa, da so mi rezali globoke rane v srce in da sem s koprnečimi pogledi iskal nesrečnika. A bila je megla in nič nisem videl. Mehanično sem sledil glasovom Nejasno se je pojavila pred menoj kontura križa, nekdo je visel na njem. In pristopil sem pod križ z očmi navzgor uprtimi. In prijel Z besedo obeta se mu vse, dft pa nič. In zakaj? Saj ni B -ga, človek je žival.. . Ljudstvo je vedno revnejše, ker vse pokvarjeno. Ne pozna nobene zmernosti, streže le životu. Nema nobene tolažbe, nobenega pravega veselja, ter nobenega upanja . .. prihodnosti ni. Tako je učijo. Uživanje sveta, to mu je vse, mu je cilj in kondc. Če pa še to ne gre, pa krogla v glavo itd. To je sedanje krivoverstvo, to je moderni nauk, krivoverstvo pod podobo — socijalizma. Razdružitev »Ljudske opeharite u Biljah". „Ljudska opekarna v Biljah11 se je po soglasnem sklepu občnega zbora prostovoljno razdružila. D*i ne bodo nasprotniki zadružne misli zopet pisali proti zadrugam ter „Ljudsko opekarno" postavljali v svarilo, pojasnili nam je, zakaj in pod kakimi pogoji se je zadruga razdružila. „Ljudska opekarna" bila je vstanov-Ijena I. 1897; je srečno prestala prvo in nevarno dobo, dajala je društvenikom vedno stalnega zaslužka, plačevala obresti njihovih deležev in tudi nekaj čistega dobička, ter se lepo in normalno razvijala. Vendar pa so društveniki pričakovali več čistega dobička, ki se pa ni mogel izkazovati oziroma društvenikom v gotovini izplačevati, ker so obresti izpo-sojil in veliki neznosni davki tirjali za se velike svote. Pomisliti je treba, da je bilo l. 1902 nakazano „Ljudski opekarni1' za štiri prejšna leta obrtnega davka z dokladami nič manj nego nad 6500 kron, dasi smo VBako leto plačevali nakazano svoto. Pri takem davčnem vijaku opešati mora vsako podjetje, a tudi vsak podjetnik izgubi pogum. sem za les, po njem se je cedila kri, vroča je bila, gorka, in odtegnil sem roko. Čegava je bila kri? Nad menoj je umiral vzdih za vzdihom in pri vsakem je zalil nov curek krvi križev leB in se zbiral na tleh v kaluži... Postalo mi je tesno, brezmejno hudo. „Trpeče bitje, kdo si in kako naj ti pomorem?“ In za hip se mi je zazdelo, da gine megla, da se dviga, in videl sem rasti podobo. — Videl sem noge, razbite, krvave, rano za rano mi je odkrivala dvigajoča se megla. A obraza in bitja, ki je viselo nad menoj, nisem mogel še spoznati. Zato sem govoril in prašal: „Kdo si, kdo te je križal ?“ S križa je odgovorilo zamolklo umirajoče: „Prišel si, in ako imaš mimo vest, čemu me prašuješ?’* Takrat mi je šinilo v glavo nekaj kot težka sumnja, ali za hip in v duši je obvladalo veliko usmiljenje. „Kri tekočo, prelito vidim, razkrij še rane in obraz !w In iz megle se je pojavila rana za rano. In ko sem videl bela kolena, razbita, razmesarjena, sem vzdrgetal. „A kdo ti je zadal to rano?“ „Ne prašaj, poslušaj. Nekdaj je prišel mladenič v svet, bil je mlad, pobožen. A spridili so ga. In kakor je ljubil prej vse dobro, tako je ljubil takrat greh in strast. In tedaj sem pritavala k njemu, padla sem na kolena pred njim: .Usmili se me, ne mori mela On pa je bil brezsrčen. Obrnil se je Ker seje izkazovalo od leta do leta primeroma s potrebami in željami društ-venikov le malo čistega dobička in se še ta ni mogel realizirati, izražala je večina društvenikov željo, da bi izstopili iz društva proti primerni odškodnini. Ta misel se je vedno bolj razširjala ter se je uresničila na občnem zboru 27. aprila oziroma 25. junija t. I. ko se je soglasno sklenilo, da se .Ljudska opekarna" raz-druži pod pogoji 1. da se proda vse premakljivo in nepremakljivo premoženje zadruge z vsemi pravicami in dolžnostmi gg. Iv. Bojec-u kuratu, Karolu Scanziani in Antonu Savniku, posestnikoma v Biljah. 2. da izplačajo kupci vsakemu društveni ku poleg deleža, še tisoč kron. Ako se pomisli, da ima „Ljudska opekarna" primeroma le malo zemljišča za svojo obrt, ter da so vsakoletni dobički pičli — je ta prodaja za društvenike jako ugodna, kar priča tudi dejstvo, da so vsi društveniki in njihove družine do cela zadovoljni; a tudi za občino je to velikega pomena. Kje najdemo na daleč okrog občino, v kateri bi prejelo 82 družin 36 tisoč kron dobička v dobi šestih let — ne oziraje na to, da se je uže za 1.1902 društvenikom izplačalo od čistega dobička K 4080! Gospodje kupci so res čez mero zadovoljili društvenike »Ljudske opekarne* — a sami bodo morali še nekaj let skrbeti, da si opomorejo pri Bvoji obrti. Iz pričujočih vrst spoznamo, da se je »Ljudska opekarna" jako Častno in za društvenike jako ugodno razdružila. Dal Bog, da bi se pa vse zadruge na Slovenskem ne razdruževale, ampak razširjale, vtrjevale ter donašale ubogemu ljudstvu obilo sreče in blagoslova, kar se , povsod lahko doseže, kjer vlada požrtvovalnost, previdnost, vzajemnost in poštenost. vstran od mene, in jaz sem lazila za njim, kleče sem lazila... In kamenje, katero je ranilo moja kolena, bi se bilo usmililo, on se ni IM Meni je utekla beseda: „Grozovitež!“ S križa je od- mevalo: „Odpuščam !“ — In megla se je dvigala in mi razkrivala rano za rano. In videl Bern rano na deviških prsih. Globoka je bila in široka in kri je lila iz nje, prav od srca je prihajala... „In ta udarec, kdo ti ga je zadal ?u A križano bitje je odgovorilo kakor prvič: „Ne prašaj, poslušaj I In tisti mladenič je bil zašel a imel je vest, očitajočo, Bvarečo. In ta vest sem bila jaz, in nisem ga pustila. Hodila sem za njim. On pa je poiskal tovarišev in prosil jih Bveta. In oni bo mu svetovali. „Idi, umori jo!“ In on jo šel in zadal mi rano!“ In meni se jo izvilo iz ust: „Morilec !“ S križa je odmevalo: „Odpušča m !“ In potem sem videl roke prebodene, pribite. In prašal sem jo, kdo ji je učinil to. In b križa je govorilo: „In ko sem ga hotela zadržati, pribil me je, da ga pustim, in ko me je pribil na les“, in ko je govorila, se je dvignila megla in razkrila mi njen obraz, izmučen, kronan, »potisnil mi je krono na glavo in se mi rogal s svojimi tovariši!- In izvilo se mi je iz duše in moj glas je pretresel obnebje: „Proklet naj bol“ S križa pa je zajokalo: „Ne pro-klinjaj, ne veš li, kdo sem? Jaz, jaz mu odpuščam, vse mu odpuščam, saj se je Naročnino In na-rnanila sprejema upravnišlvo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba^ karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) 5t. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računljo po petit vrstah, In sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. — ------------------------------------------- — - —■ “ 1 Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Kokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša n celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstriji 6 K. Rokopise sprejemn .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vct-turini št. 9. Odpadniki. ŽaloBtni dogodki na Francoskem da-jejo zdaj dovolj tvarine za razmišljevanje katoličanom in njih nasprotnikom. Fra-masonska stranka, katera zdaj izvršuje brezbožno delo, da trga Francijo od katoliške cerkve, nam kaže pot, po kateri stremi liberalizem. To je za katoličane vsega sveta glasen in resen opomin, ki jih kliče k neumornemu Bocijalnemu in političnemu delu, da obvarujejo svojo domovino pred takimi razmerami, kakršne zdaj tirajo Francijo v propad. V prepad, pravimo, in po pravici. Ta Francija, ki danes zatira katoličane, je rodila slovstvo, ki je najnesramnejie, kar ga je kdaj svet videl. Ta Francija je razdrla vez nerazdružnega zakona ia odprla Široko pot nenravnosti, ki je *a-strupila ves narod duševno in telesno. Sicer vemo, da statistika ne podaje popolnoma gotovega dokazila o moralnih stvareh, vendar če primerjamo le število prebivalcev Francije in drugih držav v teku zadnjih Bto let, vidimo v njih jasen dokaz, kako iz liberalizma izvirajoča nenravnost razjeda in slabi vsak narod. Razmerje francoskega prebivalstva do nemSkega je bilo I. 1800 kakor 26:21, danes pa, kakor 38:66. Razmerje Francozov do Angležev je bilo pred sto leti 26:16, danes pa 38:41. In naga država, ki je toliko milijonov izgabila vsled izseljevanja, je v sto letih prekosila Francoze. Razmerje je bilo pred sto leti 26:23, danes je pa 38:45. Če primerjamo Francijo z Rusijo, je razloček Se večji: Leta 1800 — 26:38, danes pa 38:1101 (Številke izražajo milijone prebivalstva.) In vendar je Francija naj bogatejia dežela evropska I Da je v primeri z dragimi državami tako nazadovala v prebivalstvu, je vzrok le v liberalni kulturi, katera je zapustile krščanska moralna načela in se udala nenravnemu uživanja brez reda in božjih zakonov. Pred sto leti je Napoleon s Francozi strahoval celo Evropo. Danes je vsak Napoleon nemogoč, ker ne bi imel — vojakov. Pa ne le po števila, tudi po telesni čistosti je vsled liberalizma francoski narod propadel, kar dokazuje zlasti ogromno število gotovih bolezni, ki se epidemično širijo v njem. Samo v takem gnijočem naroda so mogoči dogodki, kakor jih zabeležuje politična kronika zadnjih let. Samo v takih razmerah je mogoč Combes, ki,proglaša kot vodilo svoje politike razkristjanjenje Francije. Začelo se je seveda z bojem proti „klerikalizma“. »Klerikalizma" pa na Francoskem sploh ni bilo, ker niti škofje, niti duhovniki se niso v politiko prav nič mešali. Ravno nasproti: zastopniki cerkve so nekako topo in resignirano pustili, da jim je republikanska vlada trgala kos za kosom splošnih državljanskih pravic. Kmalu se je videlo, da pod imenom »klerikalizma14 pojmijo katoliško cerkev in krščansko moralo. Korak za korakom bo se pripravljali na zadnji udarec, ki naj popolma uniči cerkveno življenje na Francoskem. Zadeva lavalskega in dijonskega šk( fa je le pretveza, da isti, ki bo divjali doslej le proti redovnikom in usmiljenkam, začno boj tudi proti papeštvo in hierarhiji vrnil in čuti svoj greh, pod križem stoji in gleda svojo križano mladost...1' Takrat sem omahnil in obupaval. Spoznal sem njo in njenega morilca, morilca svoje mladosti — samega sebe ..." In prijatelj se je nasmehnil bolno, mrtvo. „Kako ti ugaja povest, kaj bledi*?'* Moje uho pa ni slišalo njegovih besed, sklonil sem bil glavo in jokal sem in solze pekoče so mi žgale lica. — Prijatelj pa je strmel v me in temen oblak mu je ležal na čelu.. Za hip pa je vzdihnil : »Tako je, in tebi je vzela sama povest vso moč, a kaj bi bilo, da si stal sasr. pod križem ? In jaz sem stal, a kako sem ostal, tega ne prašaj. ..“ In znova se je zamislil in molčal. Meni pa je vrelo v glavi in čutil sem, da me tlači še ena najtežjih ur mojega življenja. In čutil sem svojo krivdo, vsak lahkomišljeni čin mojega življenja mi je stopil pred oči in b pijanim, drgetajočim pogledom sem iskal prijatelja. In ko sem ga videl pred seboj, vstrepetala je v meni beseda in padla pred prijatelja, grozna temna: .Morilec sem!u In prijatelj se je zganil, nasmehnil, stisnilrmi desno: »Ona nama je odpustila, ne Obupuj, in dasi si križal mladost!“ In zajokal sem in ponavljal venomer: ..Usmiljenje, usmiljenje — sploh. V Carcassonu je CombeH izjavil, da hoče »posvetnega duha dovesti do zmage nad duhovskim in popolnoma sekularizirati družbo*. To Be pravi, da hoče družbo privesti do popolnega brezversiva in iztrebiti krščansko misel. Za to mu je vsako sredstvo dobro, vsak povod pripraven, če je tudi tako ničen, kakor zadeva teh dveh škofov. Kakor kaka država, kadar drugi napove vojsko, tako je tudi Francija objavila diplomatske dokumente, ki so jo baje prisilili, da naskoči Petrovo skalo. A če preberemo diplomatsko dopisovanjo, kakor ga priobčuje .Journal Offieiel44, se nam zdi Combesovo ropotanje vedno bolj smešno. (Konec pride.) Rusko-japonska vojska. Polkovnik Gaedke, nemški vojni poročevalec v Mandžuriji, priobčuje v „Ber-liner Tagblattu" velezanimiv dopis, ki se ponajveč bavi s položajem na bojišču. Gaedke piše: Jaz sem takoj sprva izrazil mnenje, da je položaj na bojišču v celoti ugoden za Rosijo in ne za Japonsko, vkljub dosedanjim japonskim uspehom. V poldrugem meseca bode ruska vojna sila v Mandžuriji narasla tako, da ji bo mogoče se polastiti Koreje in sicer za hrbtom Kurokijeve armade, katero bo objela silna ruska moč. Prepričan sem, da se smatra v Evropi in celo na Ruskem položaj japonske armade za veliko bolj ugoden, kakor je dejansko. To je zakrivila pretirana ozko srčnost mukdenske cenzure,' kakor tudi deloma samo navidezni uspehi Japoncev, za katere se tako marljivo dela reklama. Od njihovih zmag je vplivala na vojni položaj edino bitka pri Vafankovu, a Se te niso Japonci izrabili. Prepričan sem, da so se že zdaj razmere na bojišču tako spremenile, da je samo od vodilnih ruskih oseb odvisno, da se izvojuje velik in traien političen uspeh. Kolikor morem presoditi, šteje sedaj Kuropatkinova armada & sibirskih strelskih divizij, 4. kor, 10. evropski armadni kor, eno brigado 17. armadnega kora in še več drugih vojev. Število eskadronov znaša 120 do 130 Pripomnim, da se nahaja razen Kii-ropatkinove armade še znatna vojna sila v severovzhodni Mandžuriji, vendar pa ni znano, koliko mož da šteje. Ti armadi poveljuje Btari Linevič, čigar ime je od I. 1900 dobro znano na Ruskem Linevič je mož poln eneržije in odločnosti. Govori se, da se bo njegova armada še močno ojačila Kuropatkinova armada, kar je pod njegovim osebnim poveljstvom, šteje 180 do 190.000 mož. Ako še priračunimo Li-nevičevo armado, posadki v Port Arturju in Vladivostoku in razne druge voje, ki stražijo železniško progo, lahko trdimo, da bo imela Rusija začetkoma meseca septembra na bojišča zbranih 450 do 500000 mož. In v drogi polovici avgusta se ho po mojem mnenju, kakor je Kuropalkin takoj ob začetku vojne povedal, šele dejansko začola na ruski strani prava vojna. V kolikor mi je dosedaj mogoče presoditi delovanje ruskega vrhovnega poveljnika in kakor se sliSi, ne namerava Kuropat-kin preje preiti v ofenzivo, predno mu ne bode uspeh popolnoma zagotovljen. On uživa popolno in neomejeno zaupanje v armadi. V Liaojangu pričakujejo z veliko večjo mirnostjo in zaupnostjo bodočih dogodkov, kakor se v Evropi misli. Zlasti je treba naglašati, da ima ruska glavna armada še vedno prvotne svoje pozicije in da so prišli doBedaj s aovražnikom v dotiko šele njeni Bprednji voji. ♦ O -* Iz Port Artura. dospeli ruski in kitajski begunci pripovedujejo: Na Volčjem hribu je baje sedaj 60 japonskih topov. 4000 Rusov je branilo Volčji hrib ter valilo na naskokajoče Japonce skale, ki ho jim provzročile grozne zgube. Vsled eksplozije min je bilo razvrženo kamenje dve vrsti daleč, pri čemur sta bila dva japonska eskadrona konjiče popolnoma uničena. Japonske zgube so zelo velike. Zemljišče pod Volčjem hribom je pokrito z mrliči. * * * Položaj v Liaojangu ni v nikaki neposredni nevarnosti. Kakor poročajo Kitajci, kaznujejo Japonci strogo vse one Kitajce, pri katerih najdejo ruski denar, ker jih drže za vohune. • * * „Wolffov biro14 poroča iz Carigrada rest, da je Turčija dovolila prehod la- dijam ruskega dobrovoljenega brodovja skozi Bospor in Dardanele, potem ko sla Lamsdortr v Petrogradu in poslanik Si-novjem v Carigradu zagotovila, da bo plulo brodovje pod trgovsko zastavo. * * „Daily Telegraph" poročajo iz Gifu, da se je vršil v noči od 4. do 6. t. m. od kopne kakor tudi z morske strani silen napad na Port Artur, katerega so pa Rusi odbili. Ta napad bil je baje najsilnejši izmed vseh dosedanjih napadov in so Japonci pri njem izgubili tudi največ vojakov. Število padlih Japoncev se ceni mnogo nad 10.000 mož. Rusov ni padlo niti 1000. Dopisi. Iz Medane. — Prihodnji pondeljek, t. j. v dan Marijnega Vnebovzetja, se bode pri nas, kakor običajno, obhajal cerkveni patrocinij z izvanredno svečanostjo. Ob 10. ari bode slovesna levi-tirana sv. maša; popoludne okoli 4. ure pa veličastna procesija s kipom M. B. Lela 1899. Brno b pomočjo radodarnih doneskov od Btrani Občinarjev, posebno pa naših vrlih deklet, si omislili uže dolgo zaželjen kip Marije Dovice. Kip je čudovito krasen. Tacega iSčoS zaman daleč na okoli. Izgotovil ga je neki Delmestri iz Viška v Furlaniji. Da bi la svoj umotvor kolikor možno obelodanil, razstavil ga je občinstva na ogled v Gorici in sicer v oknu Palemollijeve knjigarne na Travniku, česar se bode ta ali oni čitatelj teh vrst morda Bpominjal. Iz enakega namena ga je razpostavljal tudi v dragih mestih. — Kip predstavlja Brezmadežno Marijino spočelje. Izvzemši obraz, roke in noge je ves kip pozlačon. Gube veličastne, s čarobnimi barvnimi okraski okinčane, toge so izrazane z občudovanja vredno spretnostjo in skrbnostjo. Njen obraz je prava rajBkn lepota. Iz oči odseva nadnaravna miloba. Glavo pokriva bel jako umetno izrezan pajčolan s pozlačenimi pegami. Nežno izdelani roki ata sklenjeni k molitvi. Z eno nogo tiSči na peklensko kačo, ima-jočo v svojom žrelu prepovedan sad »Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla, in ti boš zalezovala njeno peto*. (I. M >jz. 3 15.) Človoku, stoječemu pred sveto podobo, obudi se otroška ljubezen in globoko zaupanje do sveto Matere. Nepozabni pokojni kardinal in nad-škof Missia, ki je vsled lastne želje slovesno blagoslovil podobo o priliki vizitacije, se je jako pohvalno izrazil o njej. Tudi drugi strokovnjaki so izrekli priznanje. Leto pozneje smo napravili kipu primeren tron. Kip je nad poldrugi meter visok; ni čuda toraj, ako je tron 2'/* m visok. Tron je ves popolnoma pozlačon. Štiri jako umetno izrezani in ljubko zakrivljeni stebri nosijo nad sveto podolio veličasten baldahin, koji podpirajo štirje angeli. Podoba, stoječa v tronu, zadobi še le svojo popolnost. Kip s tronom vred slane približno 1600 K, koja svota je naraslla edino s prostovoljnimi darovi. Vsled privoljenja viaokočast. kno-zonadSkof ordinarijata nosi se la podoba vsako leto v dan Marijnega Vnebovzetja v veličastni procesiji, ki je prava manifestacija neizrekljive ljubezni in pravega čcščenja do Matere Božje. Iz Mirna. — Prosimo sl. uredništvo pojasnila, ali se smejo najdene reči obdržati, ne da bi se v določenem roku kateremu koli javnemu organu izročilo ali pa njih najdba naznanila. In sicer prosimo to zaradi tega-le slučaja. Neki poverjenik „Kat. del. društva" je izgubil 100 tiskanih vabil. Na zavoju je bil naslov društva. Čez nekaj dni smo zagotove izvedeli, kdo je dolična vabila našel. Šli dino k doličnemu, naj nam izroči vabilu in povrne škodo, katero je imelo društvo s lem, da je moglo tiskati druga vabila. Dotičnik bi se bil najbrže pogodil (kar se je potem čez leden dni tudi zgodilo), da ni bil ondi mirenski orožniški poslu-jevodja, ki je rekel, da je bila naša dolžnost iti iskat izgubljena vabila, in da dotičnik, ki je vabila našel, ni dolžan Se iskal onega, ki jih je izgubil, ali pa jih izročiti kakemu javnemu organu, d i jih isti izroči lastn ku. Prosimo torej sl. uredništvo, ali je mnenje orožniškega postajevodje pravo, ali ne? Op. u r e d n. — Vsakdo, ki kako reč najde in mji je objednem tudi znano, kdo je stvar izgubil, je dolžan lastniku najdene reči isto izročiti; a dotičnik, ^i je reč izgubil, je dolžan izplačati naj- ditelju 10 od hIo svote, na katero sečen najdena reč. Ako pa najditelj lastnika izgubljeno reči ne pozna, potem je on dolžan to reč v 24 urah kakemu javnemu uradu izročiti, ali pa sploh na kak javen način naznaniti, da je našel dotično reč in da se ista nahaja pri njem. Novice. Priporočamo cenjenim naročnikom, katerim smo poslali knjižico »Skalnima*, naj nam pošljejo majhni znesek 60 vin., ki je namenjen »Slovenskemu sirotiščuu v Gorici. Visok gost. - Danes teden ob 10'/2 zvečer je dospel v Gorico milosti vi škof krški, dr. Anton Mahnič. Ostal je tu poldrugi dan kot gost prevzvišenega in premilostivega knezonadškofa. Počastil je ob tej priliki razstavo cerkvenih para-menlov, kjer je občudoval veliko izbero res krasnih mašnih oblek. — Iz Gorice je milost, škof odšel na Tirolsko, da se okrepi in odpočije. Evharistični shod v Ljubljani. -E\haristični shod slovenskih in hrvalskih duhovnikov-častilcev, se bode vršil dne 23. in 24. avgusta 1904 v Ljubljani. Dne 23 a\gusta: Popoldne ob 4 uri se zbirajo člani v d u bovškem semenišču. Pridiga, Veni sancte, lavrelanske litanije. Potem I. slovesna seja v refektoriju seme-niškem, pozdrav, volitev predBedništva, govori. Dne 24. avgusta: Dopoldne ob >/,8. uri pridiga, pontifikalna sveta maša. Potem II. slovesna seja. Opoldne ob l/,l. uri skupni obed. Popoldne ob 1/t3 ari „Ve-spere“, procesija v Uršulinsko cerkev, kjer bo sklepna pridiga, potem sprevod r:azaj v stolnico in »Te Doum*. Kdor želi prenočili v Ljubljani in se udeležiti skupnega obeda, naj blagovoli sporočiti vsaj do dne 15 avgusta prečastitemu gospodu aemeniškemu vodju dr. Josipu Lesar v Ljubljani. Za „Alo.jzi.jcvi8če“: N. N. darovali 30 K; N. N. darovala 4 K; društvo vednega češčenja darovalo mašni plašč. Bog plati I Za »Slovensko sirotiMe“: P. n. gg. Ivan Rojec 2 K, Josip Faganel v Oseku 2 K, N N. 6 K, dr. Andrej Pavlica 5 K, Ana Vovk 80 v, dr. Franc Pavletič, odvetnik 5 K, Anton Gabrijevčič iz Ložic 1 K, družba »Slovenska Beseda14 1 K 6 v, I I. 1 K, R. PavSič 60 v. Ob novi maši č. g. Frančiška Švare v Gorjanskem nabrala na predlog g. učitelja Jos. Štrekelja gosptca Ljudmila Vičič 14 K 44 v. (Toliko tudi za »Šolski Dom*4 in za »AlojzijeviSče14). Za »Skalnico14 in za „Sirotišče“: P. n. g. Ivan Podobnik, kaplan, 3 K. Bog plati I Dve novi maši v komenskem dekanatu. — V nedeljo dne 7. t. m sta bili dve novi maši v komenskem dekanatu. V Gorjanskem in v Volčjom-gradu. Obe občini sta napravili čaeti-tima novomašnikoma Frančišku švari in Janezu Štolfi lepo čaBt in krasen sprejem. Novomašnikoma kličemo: Na mnoga leta I — Katoliško društvo za delavke se snuje. Ustanovni zbor bo dne 21. t. m. v Alojzijevišču ob 6. uri pop. Nagla smrt. —■ Ravnokar, namreč ob 10. uri predpoludne, umrl je na ulici, in sicer pred škofijo v Gorici, nagle smrti mirenski župan g. Karol Faganel. Dež. — V lorek po noči po deseti uri izlila se je čez naše mesto močna ploha dežja, ki je pa koj prenehala. Po polunoči pa je začelo zopot bliskati ir> grmeti in začel je padati tudi prav dober dež, ki je trajal delj časa Kakor čujemo, dobili so isto noč prepotrebnega in tako težko pričakovanega dežja tudi drugod po naSi deželi. Žalostno pa je, da tudi ta dež ni prišel bre». nesreče. Pripovedujejo nam namreč, da je padala na Ajševici gosta in debela toča, ki je napravila na grozdju premnogo škode. Tudi to prejšnjo noč imeli smo Se precej dežja. Ogeuj v Lebherzovi tovarni za vžigalice. — V torek zvečer okolo 8. ure začelo je goreti v Lebherzovi tovarni za vžigalice, in sicer v dvorani, v kateri se upravljajo vžigalice v škatljice. Ogenj se je naglo razvil ter se razširil tudi po drugih dvoranah- Prvi, ki bo prišli gasit, bili 80 topničarji iz bližnje topničarske vojašnice, katerih je pa sedaj le malo v Gorici, ker bo topničarski pplk nahaja r Krškem pri stroljanju. Zn topničarji prišli bo brambovci in za njimi šele mostni ognje-gasci. Skupnomu in spretnemu gašenju se ie posrečilo, da ho j« ogenj omejil I« na nekatere dele tovarno. Odlikoval se je pri gašenju posebno topničarski stotnik g. Trboglav s svojim odločnim in previdnim nastopom. Po 10. uri pa so jo ulila na gasilce nenadoma jako gosta ploha, ki jih je še precej pri gašenju ovirala. Popolnoma ugasili so ogenj še le ob 2 popolunoči. Smrtna kosa — V četrtek popo-lndne umrl jo v Gorici krojaški mojster in hišni posestnik g. And. Rojec v f>7. letu svoje starosti. Pokopali so ga v soboto pred poludne. N. p v m. Društva, pozor! — Kakor je bilo v „Prim. Listu“ že poročano, razvije dne 28. t. m. „Kat. delavsko društvo" v Mirnu svojo novo društveno zastavo. Ob ti priliki priredi društvo veliko delavsko slavnost, in sicer veselico, združeno z velikim shodom, na katerem bodo govorili razni govorniki o raznih socijalnih vprašanjih. Vabijo se torej vsa primorska društva, da se le slavnosti udeleže. Razposlali smo že posebna vabila raznim društvom. Ako kako društvo po pomoti ni prejela vabila, naj svojo udeležbo vsejedno naznani. Vsa društva, ki imajo svoje zastave, naj se le slavnosti udeležb s6 zastavo. Društva, ki želč s kako pesmijo sodelovati, naj dotično pesem vsaj do 16. t. m. naznanijo odboru, da jo done v program. Vsa druga društva naj svojo udeležbo naznanijo vsaj do 22. t. m. Natančen program se objavi v kratkem po časopisih in po plakatih. Torej v nedeljo 28. t. m. vsi v Miren I Odbor. Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Kostanjevici (na Krasu) priredi dne 16. avgusta ob 4. uri popoludne na dvorišču g. Jos. Godnič-a svojo prvo javno veselico s petjem, deklamacijami in govori v proslavo svojega društvenega zavetnika sv. Roka ter v proslavo stoletnice avstrijskega cesarstva. Po končanem vsporedu — med prosto zabavo — bo tudi domača tombola ali pa šaljiva loterija. Dobitek: srebrna ura. Ker je čisti dobiček veselice namenjen za nabavo društvenega harmonija in drugih slvarij, ki jih potrebuje mlado društvo, radi tega so vsi prijatelji delavcev najnljudneje vabljeni, da se v obilnem številu udeleže veselice I Odbor. ljudska opekarna v Biljah. — Mesto razdružene zadruge, nadaljuje se opekarska obrt pod novo tvrdko: „Ljud-ska opekarna v Biljah11 Scanziani in Savnik. Vojaške vesti. — Tukajšnja šolska poslopja izpraznujejo te dni, ker bodo nameščeni v njih za časa vojaških vaj vojaki. Kakor se govori pride že 13. t. m. v Gorico 27. pešpolk in OBtane v Gorici prvotno le par dni, od koder se poda potem s 47. pešpolkom v Rihenberg in potem k brigadnim vajam v Komen. Šolska poslopja pa morajo biti na razpolago vojakom od 13. t m. pa do 12. septembra. Dne 12. t. m. pride v Gorico poveljnik 3. vojnega kora leldcajgmajster Suc-covaty, od koder se poda zvečer v Kanal, kamor dospe 13. t. m. 27. pešpolk, ki pride še isti dan v Gorico. Pozor, posestniki. — Od 6. pa do 10. septembra 1.1. vršile se bodo večje vojaške vaje v občinah Zagrad, Zdrav-ščina. St. Martin, Vermeljan, Doberdob, Medeja, Bornjan in Ghiopris. — Posestniki, ki imajo tam posestva, store najbolje, da pobero do takrat vse poljske pridelke, ki bi bili zreli. Za časa teh vaj pa bode pri vsakem polku določen jeden častnik, katerega bode spremljal vojak na konju z belo zastavo. Temu častniku naJ posestniki že za časa vaj naznanijo vsako škodo, katero bi jim provzročile vojaške vaje, kajti na poznejša naznanila in pritožbe se ne bode več oziralo. Po vinogradih vojaštvo ne bode smelo manevrirati. Dobuo bi bilo torej, da se vinogradi označijo s tem, da se na kak visok drog obesi kako belo znamenje. Oznanilo. — Deželni odbor razglaša: Razpisujejo se s tem štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. Te podpore se podela za I. leto obiskovanja visokih šol, in se bo gledalo na to, da dobita podpore dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Ce bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, smo se nakazati podpora dijakom druge narodnosti. Podpore ho bodo izplačevale v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo doleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vsnuči-liščno malrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotično prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 16. oktobra 1904 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol. Poskušenl uloin. — V Širokem, občini ajbski, v hiši št. 174, ki stoji na samoti, so Blišali domačini ob četrti čez polnoči v nedeljo dne 7. t. m., kako sta začela oba hišna psa lajati. To se jim je zdelo sumljivo. Zato eden hitro vstane in gre pogledat, kaj se zunaj godi. Kmalu zasliši, da lomijo nekateri ljudje v hlev, v katerem je 7 živalij. Ker si sam ni upal tatove prijeti, gre v hišo po samokres in se napoti proti hlevu. Tedaj skočita dve postavi z neko svetlo stvarjo, najbrž nožem v roki, proti njemu. Da bi tatova ostrašil, vstreli s samokresom v zrak. Nato sta tatova zbežala in ju ni bilo več časa čuti. Proti jutru pa je nekdo metal kamnje po psih, in tudi koraki so so slišali okolu hiše, ali videti ni bilo nobenega. Opomniti je treba še, da so prejšno noč hišnemu psu levo oko prerezali. nBistrOBOški". Volitev županstva v Ozeljanu se je zopet vršila dne 6. avgusta. Gg. starešine so došli polnoštevilno, toda oni prvega razreda so ostali pred voliščem. Na volišče je prišel c. k. nadkomisar g. A. Polley, skušpi je. vse sklicati na volišče; a ves trud je bil zaman. Večina je zahtevala za se županski sedež, prepustila pa vsakemu razredu po dva podžupana. Manjšina je stavila enaki pogoj za se. Ker pa dvotretjinska večina ni hotela sama sebi odsekali glave, je volitev ostala brez vspeha. Večina je izrekla kazen nad Btrajkujočimi tovariši, podpisala zapisnik ter odšla. čuditi se je starešinom prvega razreda, ker prav ti bo si največ prizadevali za delitev županije, zdaj pa zabranajejo ureditev lastne občine. Slišimo, da bo od tednu tretji poskus izvršiti volitev. Želimo, da bi se med tam pomirili duhovi, da občina ne bo trpela nepotrebne troške in sramoto. Na delu na novi železniški progi od Podbrda do Št. Petra pri Gorici je 10000 delavcev, in sicer 7000 pri tvrdki Redlicb & Berger, 3000 pri tvrdki Sard & Lenassi. Ugodno vreme jako pospešuje delo. Deželnozborska dopolnilna volitev v Gorici. — Ker je veliki italijanski patrijot dr. Graziadio Luzzatto potem, ko je ogoljufal razne stranke za malenkost par stotisočakov, odnesel pete na otok Krf, odložil je svoj deželnozbor-ski mandat, vršila se bode deželnozborska dopolnilna volitev za mesto Gorica že dne 1. septembra t. I. Obesil se je v Št. Petru pri Gorici v petek zvečer 6&-letni posestnik Jožef Blažiča. Našli so ga v skednju visečega na gredi. Nekateri trd6, da se je pokojniku mešalo že delj časa, drugi pa pravijo, da bi najbrže pokojnik ne prišel do tega strašnega čina, ako bi so ravnal po prislovici previdnih ljudij, ki se glasi: Ti meni luč, jaz tebi ključ. Vedno stara pesem. — V soboto proti večeru pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico 2-letnega dečka Filipa Ušaja iz Orehovlja vsega ožganega na polovici telesa. Otrok ostal je baje sam v svoji posteljici, poleg katere je stala mizica, a na nji vžigalice. Prisvojil si jih je ter se začel ž njimi igrati. Pri ti priliki pa se mu je vžgala srajca, in ko so na njegovo vpitje domači prihiteli k njemu, bil je deček že do dobrega opečen po polovici života. Prepovedan ptičji lov. — V go-riški okolici je ptičji lov popolnoma prepovedan. Vodua-inočna naprava za izdelavo in prenos električne moči v Gorico, Furlanijo in Trst. — C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu izdalo je te dni ta-le razglas: Tvrdka Ganz & Comp., Leobersdorf-ova strojarnica na Dunaju namerava napraviti na najvišjem delu soške reke v občini Trenta vodno-močno napravo in jo uporabiti za izdelavo in prenoB električne moči v Gorico, v Furlanijo in v Trst. V ta namen nameraje se sezidati blizu izvirka Soče 11 metrov visoko dolinsko zajezo in prijeti na primerni način izvirke kranjako-gorakega postranskega potoka, potokov Zidnica in Mlinarnica, da bodo potem poganjali napravo 8. turbin po 4fi00 P. 11. v vasi Soča in sicer na zemlj. paro. št. 32, 36 in 34/io. — V to svrho ho razpisuje v smislu VI. razdelka vodno-pravne postave z dne 28. avgusta 1870 dež. zak. št. 41 in ministerijalne naredbe z dne 26. marca 1883 drž zak. Št. 41, kakor tudi na podlagi III. poglavja obrtne postave z dne 16. marca 1883, drl. zak. št. 39. komisijelno poizvedbo in obravnavo na licu mestu v sredo dne 24. avgusta t. I. in prihodnje dneve pri katerej naj se podajo ugovori, katorih se ni uže poprej tuuradni pismeno podalo, ker sicer bi se smatralo, da so interesenti zadovoljni z namenjeno napravo in z odstopom oziroma z obtežitvijo zemljiščnega posestva, in bi se ne glede na pozneje ugovore, dovolilo nameravano napravo, ako se ne najde uradoma nikakega pomisleka. Načrti in tehnični popis projektirane naprave so tuuradno razpoloženi interesentom na vpogled do komisijskega dneva. Dotična komisija se snide dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj v Baumbachovi koči, dne 26. t. m. ob 6 uri zjutraj pri izvirku Soče in dne 26. t. m. v Baum-hachovi koči. Strela. — Nocoj po noči udarila je baje strela v neki hlev v Batujah, ki je pogorel s Benom vred. O jednaki nesreči pripovedujejo tudi iz Vel. Žabelj. Iz Sv. Križa pri Trstu nam pišejo : V nedeljo 14. t. m. bo velika Rlavnost. V spomin petdesetletnega pre-glašenja brezmadežnega spočetja M. D. bo slovesna procesija z kipom lurške Matere Božje. Kakor se sliši, bo udeležba od vseh krajev velika. Iz Kranja pride v prihodnjem šolskem letu gimn. supl. Avgust Žigon v Ljubljano. Kakor čujemo, nahaja se sedaj v Parizu, na potovanju v London, da prouči Leonardova slikarska dela ter da dovrši o Leonardu da Vinci večjo študijo. Podelilo mu je v ta namen naučno mi-nisterstvo posebno podporo in podelil tudi naš dež. zbor znani prispevek že lansko leto. Onemogočila pa mu je potovanje v lanskih počitnicah očetova bolezen in smrt, da je je mogel nastopiti še le letos. Prejšnji mesec je v Kranja izdal v šolskem izvestju tamošnje gimnazije „Zapuščinski akt Prešernov", zanimiv prispevek k Prešernovemu življenjepisu. Ponatis razprodaja L. Schvventner v Ljubljani. I Draga voda. — Iz Šmihela na I Notranjskem poročajo, da vsled velike I suše Btane tam sod vode 2 K 40 vin. I otvoritev Aljaževega doma v Vratih se je vršila v nedeljo na najsi-' jajnejši način. Na otvoritvi bo je zbralo I nad 600 turistov izmed najodličnejših ^ stanov, med katerimi je bilo tudi mnogo ' Čehov. Požar v tobačnih skladiščih. — V soboto je nastal ogenj v skladiščih tobač-netovarne Tritzsladt na Ogerskem. Zgorelo je 2000 kvintalov tobaka in 10 miljonov smodk britanika in trabuko. Škoda se ceni na dva miljona kron. V Budimpešti je bilo isti dan še osem drugih požarov. Požari na Ogerskem. — Tako pogosti kakor letos, pa še niso bili požari, posebno pa na Ogerskem ne. Ni ga skoro dne, da ne bi tam pogorela kaka večja vas, ali pa kaka tovarna. Tako je te dni pogorelo zopet v Mesztecsku 46 hiš b 100 gospodarskimi poslopji, v Rovnem 68 hiš s 130 gospodarskimi poslopji in v Also Tiszima 62 hiš s 100 gospodarskimi poslopji. Obletnica papeževega kronanja. — Povodom obletnice papeževega kronanja se je podal papež v cerkev sv. Petra, kjer je bila pontifikalna maša, kateri so pristvovali kardinali, plemstvo in mnogo povabljenih gostov. Ob 11. uri 36 minut se je vrnikTpapež zopet v Bvoje privatno stanovanje. Dobra letina za koruzo v Ameriki. — Iz Amerike poročajo, da bodo imeli letos tam prav dobro letino za koruzo. Tako bi bilo tudi prav. Romunija je prepovedala izvoz koruze, enako Srbija. Rusija ga namerava jako omejiti. Z Ogerskega pa tudi ne prihajajo posebno ugodne vesti o letini. To pa so začeli spoznavati tudi na merodajnih mestih, in že se proučuje način, kako olajšati dovoz ameriške koruze. Tudi Srbija je prepovedala izvoz. — Iz Belgrada poročajo, da je Srbija zaradi slabe letine prepovedala izvoz koruze, moke in pšenice. Sladkor redilno sredstvo. — Dr. Toulouao v Parizu je te dni pri nekem zdravniškem shodu predaval o izvan-rednih uspehih, katero je dosegel h tem, da je oslabele in bolne ljudi zdravil s sladkorjem. Dajal je takim bolnikom do 300 grama sladkorja na dan, in vspeh je bil očividen, kajti dogodilo se je, da je vsled tega kak bolnik v jetlnem samem dnevu pridobil na leži do pol kilograma. Pri vsem tem pa se je tudi prepričal, da uživanje sladkorja prav čisto nič ne ovira prebavljanja. Rotschlld okraden. — P.otschildov uradnik, neki Blumental je te dni pobegnil. Dognalo se je, da je okradel svojega gospodarja za 360.000 šlerlinov. Velika vročina v Ameriki. — Tudi v Ameriki je sedaj, kakor poroča .,Nova Domovima“, strašna vročina. Ni ga dne, da ne bi zaradi vročine umrlo po več oseb. Največ jih pa umrje vsled solnčarice. Grozna nesreča. — O nesreči na Missoori-Pacifik železnici so v London Bporočiii : Ker je voda vsled utrganja oblaka spodkopala stebre železniškega mosta preko reke Droseek, so lokomotiva, vagon za kadilce, obedovalni vagon in ekspesni vagon padli v reko. Silno valovje je odneslo vagone. Od 126 oseb se jih je rešilo 23. Petdeset trupel so našli poldrugi kilometer daleč od me9ta nesreče. Najstarejše mesto našli. — Ameriški razsikovalci v Babiloniji so odkrili mesto Adah, ki je morebiti najstarše mesto na svetu. Listnica uredništva. — G. dop. iz O.: Nam vendar ne bodete zamerili, ako Vam povemo, da Vaša „štorija“ o „Cički“ ne spada v list. Loterijske številke. 6. avgusta Trst................ 62 6 42 90 44 Line................ 80 38 46 81 77 Zahvala. Ob žalostnem povoda smrti naše srčno ljubljene matere Terezije Castelliz izrekamo najtoplejšo zahvalo prečastiti duhovščini in vsem tistim osebam, ki bo se tako iskreno udeležile naše žalosti ter nepozabni ranjki izkazale poslednjo čast spoštovanja in ljubezni, spremljaje zemeljske ostanke k poslednjemu počitku. Sinovi. Gorica, 10. avgusta 1904. jtuton fon. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako uku8nimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Lekarna CrisiolMi t Gorici Prave Id edine žel. kapljice s anamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. —Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličicof (Varstvena mamka) popye _ 0*^ kclo dec, stor6, da »gine v kratkem času omotica in ii-votna linott (mrtvost). Te kapljice tadi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ (fr Anton Kuštrin Gosposki ulic., h. štev. 25, v Golici, priporoča častiti duhovščini in »lavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8 4, f>. Več vrst riža. Miljsveče prve in drnge vrste, namreč po Vi kila in od 1 fnnta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeve#a mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. And. Fajt, pekovpkl mojster, Gorica, |—— tekalliče Fr. Josipa it.2 (lastna hiša), In ptdruinloa it. 20. Isvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila isvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni cent. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Naznanilo. Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva premestila krojaško delavnico is ulice Vetturini St. J v ulico della Cappella Št. /o. Ob tej priliki se priporočava slavnemu občinstvu, č. duhovščini, posebno aa izdelovanje talarjev in ea vsa v to stroko spadajoča dela. Vid. in Andrej Rojec, krojaška mojstra. Na prodaj je y Anhovem mlin, žaga, kovačnica, Ilastnina Antona S a b r i j e Ič i fi iz Ložic. Ker je Soča polovico Gnbrijelčič-Ivančičevega jeza podrla, znčel je Gubrijelčičevo polovico Gabrijelčič sedaj popravljati. — Kdor bi hotel torej kupiti kakor rečeno: mlin, 2*go in kovačnico, dobil bi vse zdaj, ko I ni jez še dodelan, za mnogo manjšo ceno. — Dnlične pnnndbe naj so pošiljajo Antonu Gabrijelčiču v Lohicah Št. 105 pošta Kanal. Št. 2604 Op. Naznanja ae, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. 6 et rt le tj a t. J. mesecev aprila, maja in junija 1903 začne v ponedeljek dne 6. septembra 1904. ter ae b nadaljevala naslednje četrtko in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 6. avgusta 1904 Klina slov. Sleparska delavnica v ulici sv. Aniona žt. 1 Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deieli za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevlj za vodo, žlebe aa stavbo, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih oenah. Zagotavlja ločno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. Poziv. „Ljudska opekarna v Biljah, vpisano društvo b omejenim poroštvom" se je po soglasnem sklepu iarednega obč. sboras dne 35. jun. t. I. prostovoljno rasdru&ila, ter je bila ta ras-druhitev vpisana v aadr. vpi-sekglasom sklepa c. kr. okroh. sodišča v Gorici s dne 8. jul. t. I. št. Firm. j2sGen. II 77)23. Vabijo se tem potom vsi mogoči upniki „Ljudske opekarne" v Biljah, da se oglase. ea morebitne tirjatve pri društvu. A/*" 111111111111111 Min 11111 n 1 n 111111 Odlikovani fotografski atelje flntonJerkič Gorica, Gosposka ulica hili. Ste«. 1, II. nadstropje je najveCji in najmodernejše urejen atelje na Primorskem. Izvršba vseh vrst fotografij je ne-prekosljiua. Na razpolago je nešte-uilno pohvalnih pisem. Cene nižje kakor pri konkurentih........... TT Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z Aaatno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v florlol na razstavi 1. 1900 a zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega pecivu, tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Sounig l Dekleva ulica Municipio št. 1( (iorlca. Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, firevljarje, in tnili za umetno vezanji' (rekatniranje). V /.»logi m; tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier" in slamoreeni stroji, samokresi in lažne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We8tfalla“. 1 Prosiva zahtevati listke! But. Budin tarski mojster v Mirnu pri Gorici--- {£v*»^\r»a/\raM’As"'A/,*»y\rO se priporoča vsemu občinstvu za razna klesarska dela, nagrobne spomenike i. t. d. Delo Izvršuje iz najboljšega trdega kamena iz Dola na Krasu po zmernih cenah. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Teod. Slabanja srebrar v Corici,ulica Morelli 12. MiVir*iYVi-rVT^-|Jr»'**| ** ****** ^ ^ Sadne in grozdne mline, Robkalnice, L'o|>olne Mllštarlic stalne In vozeče. Stiskalnice aa sadni sok, mlini aa jagode. Sušilnice 7» sadje I11 zelenjud, stroje zn lupljenje in rezanje sadja nuj novejSe, samoddujoče, patentirani*, ki so dajo nosili m voziti, okropi -nice za Irte, drevesa, gorico „Syphonia“, pluge *» vinograde izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v iiajnovejSi sestavi T)TJ TUT A V17 A D TU tvornica kmetijskih strojev, 11- PH.MAir AK lil mar. varne in zdelovalnioe plugov na Dunaju II I, Taborstrasse št. 71. Odlikovana z nad &00 'latiini, srebrnimi in bronastimi kolajnami. ObSirm ceniki zastonj. Zastopniki in prekupci dobro doSli. _ u -i uTor m 1 1 > | 1" **»' * »1^» Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 472% polumesertno; ne-vidignene obresti pripisuj e konec lota k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom na osebni kredit po 6% ln na vknjižbo po 6'/,/„ »Centralna posojilnica” registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in oprnvil-nimi doloži. Glavni do-loži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tokoče račune, katere obrostujepo dogovoru. II racine ure vnuk dan od 8. ure zjutraj pa