GLAS NARODA
ListsIovensBh delavcev y Ameriki*
Največji ilorentki dnerml^l
t Združenih drianh	j
Velja za ne leto • • .	$6.00	?
Za pol leta .....	$3.00	!
Za New York celo leto -	$7.00	1
I Za inozemstvo celo leto	$7.00	J
II * The largest Slovenian Daily in* j the United States	1
i Issued every day except Sundays I and legal Holidays.	[
75,030 Reader*. „
■ELEFON: CORTLANDT" 287G. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at'the Post Office at New York, N. Y., under the Act of CongTesToTSfcIi 3, 1879.	TELEFON- CORTT.ANPT 3376
I y° 168- — ŽTEV. 168.______NEW YORK, FRIDAY, JULY, 18, 1924. — PETEK, 18. JULIJA, 1924.__VOLUME XXXII~^ LETNXK XXXIC.
IAHTEVAJO AMERIŠKEGA RAZSODNIKA
Konferenca, ki se je sestala v Londonu, zahteva ameriške-\ ga razsodnika v zadevi reparacij. — Politični podko-\ mitej bo priporočil, naj svetovno razsodišče v Haagu
imenuje moža, ki bo nastopil v slučaju, da bi Nemčija U ne hotela zadostiti svojim obveznostim — Načrt za ■ demobilizacijo Ruhra.
Poroča John L. Balderston.
: London, Anglija, 17. julija. — Medzavezniška repara-■ijska konferenca se je včeraj lotila dela z značilno naglico, Bešila več manjših točk ter se uspešno pogajala glede prve, Besnično resne nevarnosti, vsled intervencije belgijskega ministrskega predsednika Theunisa.
Glavna točka prvega dneva je bil sklep političnega H)odkomiteja, da naprosi svetovno razsodišče v Haagu, naj ■memije ameriškega člana pri reparacijski komisiji, ki bi nastopil neoficijelno, če bi Nemci ne hoteli izvesti Dawe-Bovega načrta. Ta sklep pa mora seveda odobriti plenarna seja konference, p redno more postati polnoanočen.
Nerodna točka, ki se je pojavila, bo najbrž rešena nsled slučajnega pogovora med francoskim finančnim ministrom Clementelom ter nekim odličnim liewyorskini nankirjeni, ki se mudi tukaj, ter daje svoje "nasvete". j
Reparacijska komisija je sklenila, da je treba podpi-fcati nemško posojilo, predno bo mogoče vrniti Nemčiji fckonomsko suverenost. Že davno pa so se ljudje vpraševali, kaka jamstva bodo dobili oni, ki bodo podpisali nem-Kko j)osojilo.
"Migljaji" dotičnega newyorskega bankirja, ki so bili že sprejeti, se glase, da bodo mednarodni bankirji pod-fcisali posojilo, a le pogojno, še predno bo Dawesov načrt Ilejanski uveljavljen, a posojilo bo objavljeno javnosti še' Bc potem, ko bo nemške ekonomska enotnost zopet uveljavljena.
Francoski vojaški izvedenci so takoj pričeli izdelovati Jiačrt, katerega imenujejo demobilizacijo Ruhra in sicer v ■toliki meri, 44da bo zasedenje komaj vidno". Ta demobili-Isacija pa bo uveljavljena šele potem, ko bo komitej rešil ■vprašanje ekonomskega izpraznenja.
Dele gati petih zavezniških sil, Združenih držav ter ptirih manjših sil, ki so prizadete pri reparacijskem vprašanju, so poslušali formalne govore ministrskih predsednikov MacDonalda in Herriota, ameriškega poslanika IKellogga, japonskega barona Hajaši ter italijanskega fi-Inančnega ministra de Štefani.
I Ti govori, ki so bili objavljeni, nimajo nikake nadalj-Ine vrednosti, z izjemo govora MacDonalda, ki je zopet Ipovdarjal potrebo, da se sprejme Dawesovo poročilo kot Iceloto.
S Potem ko je bil ministrski predsednik MacDonald iz-Ivolj en načelnikom ter je bila ta plat zadeve rešena, so sta-Ivili Belgijci in Italijani predlog, naj se položi na mizo v Idebato skupno angleško-francosko noto, ki je bila sestavil jena pretekli teden.
Ministrski predsednik MacDonald je noto prečital Iter povdarjal, da se v noti ne predlaga nikake revizije ver-Isaillske mirovne pogodbe. Postalo je jasno, da bi se takoj I pojavili spori med Anglijo in Francijo, če bi ustrajale' I druge sile pri natančni razlagi dvomljivih točk tega "do-I govora".
Belgijski ministrski predsednik Theunis je izjavil na-I to, da obstajajo velike razlike v mnenju med zavezniki in I da bi bilo boljše rešiti sporne točke v dogovoru s podkomi-Itejem, nakar bi plenarna seja lahko pričela z debato a večjem upanju, da se doseže dogovor.
Imenovani so bili trije komiteji, a šele po daljšem prerekanju, katerega so se udeležili zastopniki Portugalske, Grške, Romunske in Jugoslavije. Predlagalo se je iz-prva, naj bodo te države izključene iz podkomitejev, a vsled prizadevanja Filip Snowdena, angleškega finančnega ministra, so dobile te države zastopstvo v podkomitejih.
Berlin, Nemčija, 17. julija. — Neki nemški vladni uradnik, ki bo igral eno najbolj važnih vlog med zastopniki nemškega rajha ob zakljucenju londonske konference, je izjavil včeraj zvečer, da je poročilo Dawesa obsojeno na izjalovljenje, če ne bo francoski ministrski predsednik Herriot izpremenil svoje ruhrske poliaike.'
^Francoski ministrski predsednik," pravi ta uradnik, "se je uklonil reakcijonarjem svoje dežele. Nemška vlada trdi, da vidi malo razlike med politiko Herriota ter politiko Poincareja.
"Na temelju zanesljivih informacij, katere smo dobili, moram povdarjati dejstvo, da bo angleško-ameriško posojilo za 'Nemčijo uveljavljeno le v slučaju, da bo Herriot opustil svoje dosedanje taktike," je rekel ta uradnik. — "Herriot se ni le vrnil k politiki Poincareja v Ruhru, temveč tudi sklenil dati Franciji prosto roko za kaznilne odredbe v slučaju, da bi rajh ne izpolnil kakega členka Dawe-sovega poročila.
"Boje se nemške invazije Pariza," je dostavil hudomušno.	•	_ (
SENATOR LA FOLLETTE
Slika nam predstavlja senatorja Roberta M. La Folletta, predsedniškega kandidat progresivne stranke.
SENATOR LA FOLLETTE | JE PROTI COOLIDGE-U
Senator iz WisconsiJia namerava poraziti predsednika v štirih državah. Državo Wisconsin kontrolira baje popolnoma. Tudi del Illinoisa je za njega.
Chicago, III., 17. julija. — Pristaši in kampanjski voditelji La Folletta nameravajo izvesti par trikov, na škodo predsednika Coolidga. Trdijo namreč, da lahko uničijo uspeh predsednika najmanj v dveh državah, če ne v treh ali štirih.
Leta 1912 je imela organizacija Hiram Johnsona republikanski elektorje v Californiji. Tft so bili za Roosevelta. Taft ni imel niti najmanjše prilike, da pridobi Calif orni j o zase ter ni postal tam niti kandidat.
Pristaši La Folletta trdijo, da lahko stori slednji isto predsedniku Coolidgu v WLsconsinu. Razmišljajo tudi o možnosti, da store isto tudi v South Dakoti.
Milijoni ljudi pregledajo ob vsakih predsedniških volitvah dej stvo. da ne glasujejo dejanski za predsednika, temveč za predsed-: niške elektorje. S strogo postavnega stališča imajo elektorji pra-. vico glasovati za kateregakoli hočejo.
Strategi La Folletta pa pravijo, da ni njih namen pridobiti elektorje. Pravijo, da bodo v številnih, držvah izbrani elektorji na republikanskem tiketu, ki so bili od| nekdaj ter so še danes za La! Folletta. čeprav jadrajo mogoče j pod zastavo neodvisnih ali kako' slično drugo zastavo. 1 Vzemimo na primer slučaj Wis-.eorLsina. Republikanski elektorji. ne bodo izvoljeni tam do septem-1 bra. na državni konvenciji. Po-j vsem vrjetno je. da bodo ti možje j pristaši La Folletta. ker.kontrolirajo republikansko organizacijo države.
—	Izvoljeni bodo, — pravijo imenovani strategi La Folletta, — in kako jih bo mogel Coolidge vzeti La Follettu?
John Nelson, manager La Fol-lettove kampanje, ni še pripravljen razpravljati o tem. kaj se bo zgodilo v "WLsconsinu. Več let j-zastopal državo v kongresu, bil načelnik prtfgresiveev v poslanski zbornici in tam so ga smatrali za predstavitelja La Folletta. On pozna dobro celi položaj.
—	Treba je določiti. — je r«s kel, — če naj elektorji La Folletta ali volilci Coolidga nastopijo neodvisno v Wisconsin!!.
Voditelji Coolklgeve kampanje pa niso nikakor pripravljeni, da bi njih -kandidat nastopil v "WW eonsinu na neodvisnem tiketu.
V North Dakoti najdemo Se več dokazov trikov, katerih se poslužujejo pristaši La Folletta. Pet republikanskih elaktorjev je biio tam že imenovanih. Štirje teh so
LEOPOLDA IN LOEBA BI RADI IZMAZALI
_L,
Leopold in Loeb imata devet izve-dencenv, ki bodo pričali, da sta blazna ter neodgovorna za svoje dejanje, državno pravdništvo pa le dva.
Chicago, 111., 17. julija. — Tukaj se je že izvedelo, da bo izvan-redno težavna izbira porotnikov za proces proti Nathanu Leopoldu in Richardu Loebu, ki sta obdol-žena, da sta umorila štirinjast let starega Roberta Franksa. Morilna zadeva je vzbudila v celi deželi tako veliko pozornost, da si je ustvaril svoje lastno mnenje vsak človek, ki zna citati ali pa vsaj govoriti s svojimi sosedi.
Proces se bo pričel dne 4. avgusta.
Povsem upravičen sum obstaja, da se je razširilo po deželi pove- i sti. ko jih namen je prepričati ljudi. da sta oba mlada milijonarska morilca brezupno blazna. Ena teh bajk se glasi, da sta nameravala oba mlada morilca spraviti s poti lastna očeta ter mlajšega brata Loeba. Konečno pa sta se ba.n-dogovorila, da se bosta zadovoljila z umorom mladega Franksa.
Zagovorniki trdijo, da kaže "zarota", da advedeta in umorita mlajšega brata Loeba. povsem jasno, da sta oba. Leopold in Loeb blazna, in da bi bilo vsled tega krivično obesiti ju.
V	nadaljni propagandni pove sti, katero so spravili v svet, pa se glasi, da je skušal Leopold na-vrtati telefonsko žico Sama Ettel-sona, potem ko je bil izvršen umoi nad mladim Franksom.
Državno pravdništvo se prf pravija na obupen boj tekom pro cesiranja Leopolda in Loeba. razpolago ima le dva izvedenca proti devetim, ki bodo pomagali obrambi in ta dva nista mogla preiskati mladih morilcev.
Težak problem bo tudi najti porotnike, ki bodo dosti inteli gentni. da prenesejo brzi ogenj juridičnih in medicinskih stroko\ nih izrazov, s katerimi bodo obkladali porotnike tri ali štir; tedne.
SAMOSTAN V QUEBECU POGOREL.
Quebec, Kanada, 16. julija. — Požar je uničil danes samostan sv. Pavla v tukajšnjem mestu. Povzročena škoda znaša nad sto tisoč dolarjev. Ogenj je bil najbrž, podtaknjen.
pristaši La Folletta in njih izvo litev se smatra za gotovo. Za katerega bodo glasovali v elektoral-nem zboru?
V	South Dakoti je ostro nasprot stvo med skupinami La Folletta zmedlo celi položaj. Pojavili sta se dve stranki, ki se borita za premoč.
KDO JE POVZROČIL SMRT OSEMLETNEGA?'
Strašni zločin na Staten Islandu Še vedno ni pojasnjen. Sedaj se domneva, da je bilo več ljudi udeleženih pri zločinu. Razkritje čudnih razmer v oskrbi umobolnih.
V zvezi z umorom osem let starega Francis McDonnells, kojega razmesarjeno truplo so našli v torek popoldne v bližini družinskega doma v Port Richmond, na Staten Islandu. so bile izvedene tekom včerajšnjega dne štiri aretacije. Prvi aretirani, šest in šestdeset let stari Michael Courtney, ki živi v revni hiši. je bil zvečer izpuščen, potem ko je mati umorjenega dečka izjavila, da ni identičen s starim možem, katerega je videla v ponedeljek popoldne, malo predno se je mali Francis napotil v Charlton gozd. Courtney je odkrito .priznal kapitanu Van Wagnerju, da je bil v pondeljek popoldne v bližini Decker in Forest Ave. Tajil pa je odločno, da je nagovarjal otroke ter jih nadlegoval. Rekel je, da ima sam otroke in umike in da bi mu ne bilo treba bivati v revni hiši, če bi slednji izpolnili svojo dolžnost kot se spodobi dobrim otrokom ter podpirali očeta in deda. Aretacija starega moža pa je imela za posledico razkritje, da je 457 moškim v revni hmiši dovoljeno po-škim v revni hiši dovoljeno potikati po otoku. Vsled tega razkritja bo najbrž ta navada odpravljena.
Nadalje se je ugotovilo, da je med prebivalci revne hiše več degeneriranih in takih, katerim manjka eno kolesce v glavi in da so vsled tega nevarni mladini na otoku. Kapitan Wagner je rekel, da so najbrž prevedli iz newyor-ških zavodov na Staten Island vse duševno omejene in moralicno pokvarjene stare ljudi.
Proti večeru sta bila aretirana dva uslužbenca Sea View bolnice v New Springfield. Prvi je bil Clyde Patterson, "orderly" v bolnici, star osem in štirideset let. Prijel ga je detektivski seržant Cotter in zaslišal ga je okrajni pravdnik Fach. Patterson je rekel, da ne ve ničesar o zločinn. Okrajni pravdnik ga je poslal k Jakobu Sternu sosedu McDonnel-'ovih. ki je videl v ponedeljek po-oolden malega Francisa v družbi nekega starejšega moža. Stern pa e izjavil, da ne misli, da je Pater, -on dotični, ker je bil starejši. Tljub temu pa so oblasti začasno -»ridržale Pat.terso<na.
Nato jc dal okrajni pravdnik aretirati tudi osemrfajst let starega Jakoba Gottlieba, ki je usluž-ben v kuhinji bolnice. Izpovedal je, da ga je včeraj popoldne Patterson zavlekel v grmičevje za bolnico ter ga napadel. Bil je pri-lržan kot važna priča.
Pravdnik Fach in kapitan Wagner sta mnenja, da ni izključeno, da sta zločin nad malim Francisom izvršila dva moška. Na vsak način pa ni mogel izvršiti :ločina star moški, kar je jasno pokazala avtopsija.
Medtem pa so v Camden, N. J. aretirali nekega starega moža, Jakoba Hermana, degeneriranca, ki je pobegnil iz državne umobolnice v Morris Plains. Po zaslišanju se je ugotovilo naslednja dejstva.
— Herman je prišel v umobolnico pred tremi tedni in pretekli ponedeljek se mu je posrečilo zbt»-žati. Neki uradnik zavoda izjavlja, da je v ponedeljek popoldne še videl moža in v takem slučaju bi ne bilo mogoče, da bi bil ob štirih popoldne . v Port Rich-mondu. Herman je priznal, da je bil v ponedeljek popoldne na
I Staten Islandu in da je našel' truplo dečka, ki je baje izgledalo
FAŠIZEM --»OBNJIŠČE NAZADNJASTVfl
Značilen govor italijanskega delegata na kongresu tretje internacijonale.—Fašizem je mobiliziral malomeščan-stvo v interesu velike buržuazije. — Matteottijev slučaj bo povspešil njegov padec. — Težaven gospodarski položaj v Italiji.
Moskva, Rusija, 17. julija. — V današnji seji kongresa Tretje internacijonale je imel italijanski delegat Bordiga nadvse značilen govor, v katerem je ostro obsodil laški fašizem. Najznačilnejši so naslednji odstavki njegovega govora:—
"Fašizem je enotna fronta italijanskih veleposestnikov in velekapitalistov. Fašizem nima nobene teorije in nobenega programa. To gibanje ni revolucijonarno. pač pa konservativno. V Italiji ni bilo nikdar kakili velikih političnih organizacij. Kar je novega v fašizmu je le ustanovljenje novih organizacijskih form; iz česar sledi, da država nima oblasti nad meščansko močjo. V nasprotje elementarnim interesom delavskega razreda predstavlja fašizem moderno reakcijo. Fašizem ne prepoveduje delavskih organizacij, ampak jili celo ustvarja, toda v takih organizacijih so organizirani delavci skupno z gospodarji.
"Gospodarski položaj v Italiji je težaven. Lira ni bila še nikdar tako malo vredna kot je dandanes. Brezposelnih je sicer manj kot jih je bilo leta 1920, zaposlenje jim pa ne koristi dosti, ker je draginja strašanska.
"Italijanski srednji stan je razočaran. Stanarina narašča, šole so drage, malim uradnikom strižejo plače, višjim uradnikom jih pa višajo. Kmetje omagujejo pod težo davkov. Cene vinu padajo. Na Siciliji so kmetski izgredi na dnevnem redu.
"V fašizmu sta dve stranki. Prva zahteva ohranitev starega državnega aparata, druga se pa zavzema za neomejeno fašistovsko diktaturo v provinci. Mussolini koleba med obema.
"Umor socialističnega poslanca Matteottija je izpod-kopal fašizmu temelje."
kot "kit". Mož je moralno pro padel ter duševno neodgovoren. Na vprašanje, če je umoril dečka, je le trapasto zmajal z glavo.
PISEC TISOČ RAVBARSKIH POVESTI UMRL.
Ne\vvorška založniška tvrdka McFadden je izvedela, da je umrl v torek v svojem poletnem stanovanju v Dreafield. Md.? John R. Crvell, prvotni avtor takozvanih Nick Carter detektivskih povesti in sicer na posledicah angine pectoris. Šele pred kratkim je podpisal Crvell z McFaddeinom kon trakt, ki mu je zagotovil dolgoletno službo kot urednik tvrdke.
Crvell je bit star približno šest in sedemdeset let ter je spisal v zadnjem času štiridesetih let na> manj tisoč povesti, člankov, knjig, katere vse je izdala in založila tvrdka McFadden. Le prve Nick Carter povesti'so prišle izpod njegovega peresa, kajti vse poznejše je spisal njegov prijatelj Dav, ki je že davno mrtev.
Cryell je pisal v, glavnem povesti za mladino ter jih objavljal v St. Nicholas magazinu. Bil . je izvanredno plodovrt pisatelj, a je skrbel vendar za to, da je bil njegov slog pravilen in lep. Po svojem političnem naziranju je bil j socijalist ter se nagibal nekoliko na anarhistično plat.
JUGOSLAVIJA BO OSTALA NEVTRALNA.
Dunaj, Avstrija, 17. julija. — Včeraj je dospel sem s praške konference jugoslovanski zunanji minister Ninčič. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da bo Jugoslavija v slučaju rusko-romun-ske vojne zastran Besarabije popolnoma nevtralna. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi tudi Avstrija in Madžarska postali Članici Male entente.
Ko so ga vprašali glede priznanja sovjet-ske Rusije, je rekel, da je v tem vprašanju v Jugoslaviji mnenje zelo deljeno. On sam. da je za priznanje sovjetske Rusije.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJ3 IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum io naše etn« sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. =« $62.50
Prt whiifflh, Id ntatej« manj krni m dni AmJot nštmmm >»rh>|
II m*•▼ n poštnin* in drece stroSke.
gr«po«Ua na zadaje pošto in izplačuje TeKal Sekani anT,
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00
" 300 lir .......... $14.10 1000 lir ... ......$45.Q0
Plfl naročilih, U znašajo nanj kol SM Ur ruXmmHm i poocfeej pa*lJ matov
* poštnino in drnce »»roške.
■orp»ftllj» na zadnjo pošto in hplatnje 'ilMii Banka v Tnta, Opatiji In Zadra.
Za poanjatro, M premgajo PETTISOČ DINABJBV all pa DYATIBOC
4 <■ UK dovoljujemo po mogočnoetl le pooeben dopust, ▼rodnost Dinarjem in Uram eedaj ni atalna. menja K večkrat ia aeprt-iakorano; is toga razloga nam ni mogoče podati natanfne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poelani denar v reke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE i
dede izplačil ▼ amer. dolarjih^lejf poeeben ogU« t tem Hstn.
Deaar nam je. portatt najbolje po D »m trtic Padal Meat? Order all ne Nem Talk Bank Draft,	•	^
FRANK BAKBTSH STATS BANK ** Cortland* Street,	Hew York, Y.
ToL Oortlaadt MT.
•GLAS NARODA" II
(SLOVENS DAILY)"
_ - 1 ' ' —■—
Owned and Published by
Hovenio Publishing Company
(A Corporation)
F WAN K CAKCgW. Pr—Ident___LOUIS BENED1K. Trwurf
Place of Buainesa of the Corporation and Addresses of Above Officer«: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. V.
** Q L. A 8 NARODA"
(Voice of the People)	_
_1—tied Every Day Except Sunday« and Holiday.__
Za eele leto velja l>et za Ameriko ,2a New York xa celo lato ....... S7.00
In Kenade «...K.00 Za pol leta ..........93.B0
Za pol leta .................... $3.00 Za inozemetvo za celo leto ....... <7X0
Za «ot»t leta .....................H.SQ'Ze pol leta ..................................S3.50
_Subscription Yearly >8.00_*_______
Advertisement on Agreement	__
_-Otae Naroda** Izhaja veakl dan IzvzemM nedelj In praznikov._
Doplet, bres podpisa In oeebnostl b« ne priobCujeJo. Denar naj se blagovoli po-SilJ&tl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnji bivališče nuna nI. da hitreje najdemo naslovnika._
"GLAS NARODA" M Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2871__
* GLAS NABODAL IB. .TUI;: 19M.
rKfcVlUJMOST V' w
Nobena druga družba mleka nima H " načinov, ki bi se dali primerjati z I Bordenovo družbo glede priprave I ljanja Bordenovega Evaporirane- I ga Mleka za vas. Ko kupujete I mleko, kupite gotovo Bordenovc I in ne drugega. Za vsako _ __algj domačo uporabo, da naj- f ^*	3> j
boljše uspehe. Je baš tako ^Sin	Ttf^
potrebno kot sladkor ali sol ES^HHflflfl
Če hočete vedeti, kako' kuhati z	^VHMpIP^
BordiRovim Evaporiranim Mle-	^NSW£ETEN£0
kom, izrežite in nam pošljite ta	- —flj
oglas s svojim imenom in na-	^APORAT^*'
slovom. No. 1.	m
.	Milk
THE BORDEN COMPANY .	_	m
BulJUn BuUnt New York	m
j:^*8 1
POTOVANJE V STARI KRAJ
r ■■ ■ ■
Nova priseljeniška postava je precej izpremenila pred pisp glede pripustitve neameriških državljanov, ki se mudijo na obisku v starem kraju.
Dosedaj je moral imeti vsak potnik poseben afidavit. Zanaprej pa tega ni potreba.
Predno se odpravi na pot, mora dobiti od generalnega priseljeniškega komisarja posebno dovoljenje, ki mu zn-sigura povratek.
Onemu, ki ima to dovoljenje, ni treba posebnega vi-zeja ameriškega konzula.
Dovoljenje je veljavno za eno leto ter ga je mogoče v gotovih slučajih še za šest mesecev podaljšati.
Vsak, bodisi državljan ali nedržavljan, ki odputuje na obisk v staro domovino, mora imeti potni list.
Državljan si mora preskrbeti ameriški potni list in vizeje konzulov onih držav, v katerih se namerava muditi. Nedržavljan mora imeti potni list svoje domače dežele in vizeje onih dežela, katere namerava obiskati.
Nedržavljan i so večkrat v velikih zadregali. Nekaterim manjkajo dokazi državljanstva. Postave evropskih držav namreč določajo, da izgubi človek, ki je deset let odsoten, državljanstvo.
Dokumentov, starih nad deset let, konzuli takih dežel nočejo priznati. Take osebe si morajo pri javnem notarju preskrbeti izjavo glede svojega državljanstva. Izjavo mora potrditi v največ slučajih državni department, predno pritisne nanjo konzul svoj vizej.
Temu postopanju se morajo podvreči žene ameriških državljanov, ki si niso same nabavile državljanstva.
Ženska, ki se poroči z ameriškim državljanom izgubi v evropskih deželah državljanstvo.
Ker pa izza 22. septembra, 1922 ne postajajo ženske, ki se poroče z ameriškim državljanom, ameriške državljanke, so take takorekoČ brez domovine.	»
V inozemstvo lahko potujejo le na podlagi zaprisežene izjave, katero sestavi javni notar, county clerk ali kak drug državni uradnik.
Iz tega je razvidno, da je potovanje v inozemstvo zvezano z velikimi sitnostmi in precejšnjimi stroški.
Dopis.
Ihan, Slovenija.
2. maja je bil za Ihan dan, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Ta dan smo otvorili dom gasilcev. •Bilo je nekaj krasnega. Na lepem nekoliko vzvišenem prostoru stoji čedna za gasilne potrebe dosti velika stavba. Na pročelju je naslikan sv. Florijan, ki gasi ikonsko jcupnišeej na pomoč hitita dva možaka. Pa takoj so se našli zlobna jeziki, da sta g. župnik in mežnar, kar pa je bolj malo verjetno. Resnica, da se ju dobi malo kedaj doma, ali pa tam, kamor spadata — v cerkvi namreč! Da bi pa bila na licu požara ravno ta dva prva, so se pa temeljito * zmotili, ker ta dva sta vedno tam, kjer se ju najmanj potrebuje! Takoj opoldne so se pričele prikazovati uniforme domačih gasilcev, ki so stopali ponosni ter veselega srca proti gasilnemu domu, ki je sad jjjdh truda; in ne .v majhni meri tulfc. vas dragi rojaki sirom Amerike ter se vam prav srčno zahvaljujemo za vašo požrtvovav-nost, ki ste jo izkazali za v resnici potrebno stvar. Po eno uri popoldne s0 ee T>rižele zgrin jati trume dvanajstih sosednjih gasilnih djruštev, da jih je bila res ponosna četa. Po dru,gi uri prikoraka domžalska godba, ki priigra V«elo koračnico. Ob tretji uri o-tvori slavnost načelnik tov. F. GregorK « pozdravom na bratska druStva fer nam pove, da ni odbor gasilnega drnStva kriv, afko ne bo gasilno o*odje in dom blagoslovljeno, pač pa sam g. župnik, ki je
že dalje časa popolnoma abnormalnih nfczorov.
Potem nastopi starosta J. G. Z. tov. Bark in nam v lepih in zbranih besedah pove kakšen pomen ima gasilstvo. Imenitno je bilo slišati in videti, ko je prosil Vsemogočnega za blagoslov. Med tem je pa pričel rositi prav rahel dež, kot na kljub tistemu, ki je poklican, da bi moral izvršiti ta obred, pa ga ni hotel.
Potem malm pove poveljnik tov. G. Hribar, kako težko stališče so imeli, da so spravili to vse pod streho, ker pred dvemi leti so imeli samo društvo ustanovljeno, danes pa je že vse pripravljeno za v pomoč bližnjega. Potem vstopijo gasilci v četo, povelje zadoni. godba zaigra in razvije se pohod po vasi. Ko pridejo nazaj, je že bilo gas itn o orodje pripravljeno, v gasilni voz irprežena dva krasna belca.
Nato smo vsa skupaj odkorakali na; vCselieni prostor tov. A MihelčičaV *Tam se je razvila pro sta in dan^ea, zabava.
Ljudje i v splošnem zadovoljni.
Toraj dragi rojaki, kateri st* se odzVaJinaiemu klicu na pomoč, se vam ^pp^j^ro fe enkrat »
da ste
zapisani z zlatimi črkami v naša srca, kot dobrotniki za stvar, ki je v resnici potrebna.
Poadrav!	P. H. /
Nameni posvečujejo sredstva.
V zadnjem času je pričela po slovenskih "naselbinah zopet strašiti klerikalna pošast; njeno o-htudno dejstvo se očituje v obliki "katoliških"' shodov, ki so jih pričeli prirejati gotovi matador-jl po slov. naselbinah. Namen teh shodov je prozoren: Dvigne naj se ž njihovo pomočjo zopet kilavi in poginu zapisani klerikalizem in obenem naj £e strejo vse napredne institucije.
Organizatorje teh shodov — katerim je toliko za katoličanstvo in krščanstvo kot za lanski sneg -— bi lahko razporedili v tri kategorije: Prvi, ki so pred dvajsetimi leti še kramar i li po Cleve-iandu, so se natrpali penezov, se-Uaj se jim je pa zahotelo še "časti", da bo njihova sreča popolna.
Druge vodi pri tem postopanju osebno sovraštvo in mržnji«. do gotovih tvrdk in oseb, katere bi raje danes kot jutri štrli in svojimi čevlji pohodili; inržnja teh je prav klerikalna in tako strašna, da bo segala tudi preko groba.
Tretji teh so pa hladno, računajoči koristolovci in kioiritarji, ki morajo — hočeš-nočeš! — tako plesati kakor jim njihovi moj-sl ri svirajo.
Vsi ti skupaj pa stoje pod absolutno komaido terorista iz Či-kage, kateremu niso v dosego ciljev nobena sredstva prenizka In pre podla.
Vsa ta dejstva vedo zgoraj o-menjeni glavarji prav tako dobro kot pisec teh vrstic.
Ne ve pa tega zaslepljena in ignorantna masa, katero se jim je posrečilo zapeljati.
Ta usmiljenja vredna masa ne pozna razločkov med pojmi ka-toličanstva, krščanstva in klerika-lizma ter smatra vsako grajo napram infamni klerikalni taktiki ali nevrednim duhovnikom za napad na vero in katoličanstvo!
Ta naj nerazsodne jši in najne-inteligentnejši element med amer. Slovenci tvori njihovo. Iaži-kat6li-ško armado.
Malenkostni in častihlepni ljudje, ki niso bili vpošt^vani pri naprednih društvih, so prestopili v njihov tabor, kjer so postali preko noči "velike glave": društveni predsedniki, tajniki in odborniki, toraj "uradniki".
Vse to so pa le nedolžne stvari v primeri z zlimi posledicami, ki so jih zapustili td klerikalni shodi v stoterih in stoterih družinah, kjer so zasejali seme razdora, mržnje in sovraštva. V stoterih in stoterih družinah, kjer je prej vladala strpnost, sloga in ljubezen, vlada danes kletvina in iok.
Zmerni in strpni možje nimajo danes več miru pred svojimi versko fanatigranimi ženami.
Na najpodlejši način je podži-gan in podpihovan verski fanatizem uničil hišni mir in družinsko srečo stoterih in stoterih družin!
Kdo bo odgovarjal za vse te vnetoovpijoče grehe T!
Toda kaj hočejo pravzaprav doseči s temi svojimi " katoliškimi shodi"*-
Ali hočejo morda z njihovo pomočjo spraviti delavca še gorke-ga v nebesa '
Kdo inja večjo pravico do n<-bes in plačila "po smrti": Ali zgaran delavski trpin, ki rije globoko pod zem'ljo za premogom in rudo, ki poti krvave srage po tovarnah in peklu enakih plavžih, ki s svojo žuljavo dlanjo preživlja sebe in svojo številno družina, ali Kovea-ta in njegova gan-ga, ki ne ve. kaj je delo. trpljenje in skrb?
Na eni strani pri rod no bogastvo in živo Življenje proizvajajoč delavec, na drugi strani gnila, trhia veja, vsem prirodnim zakonom se rogajoč frančiškan.
Tu sem torej navedel par svojih misli, toda nu zato. da bi ž njimi prepričal one usmiljenja vredne zaslepljence, katerih m mogoče zlepa prepričati.
Za zapopodanje vsega t*-«r;i je treba vsaj kolikortoiiko ; rirojenc inteligence, katere pa pri. njih nc najdemo, in ravno pomanjkanj« te inteligence je tisto, s čemur računajo prej omenjeni klerikalni mogotci.
Napredna slov. „"avno»t, kateri so namenjene te vrstice, pa me lv> razumela in upoštevala obstoječ"! dejstva.
Istotako me bo razumelo uredništvo Glas Naroda, kateremu želim zagotoviti, da se naš napredni živel j v Ameriki popolnoma ž njim strinja.
Razumeli me bodo tudi klerikalni prvaki, toda tega seveda nt bodo priznali, ker se ravnajo po pregovorih: Kuj železo, dokler j«, vroče! — in — Žanji pšenico, dokler zori! — Toda železo bo kmalu mrzlo in pšenična njiva bo sko-ro pusto strnišče. kajti temelji klerikalne zgradbe stoje na liee-mestvu, osebnem sovraštvu in ku-ristolovstvu, 13a mržnji, laži in h?-navščini!
Naročnik.
ŠTIRJE MOŠKI SO ODVEDLI DEKLICO.
20-letno Celsino Magagleone. ki je bila zaposlena v neki brook-lynski tovarni, so včeraj odvedli i štirje moški. Takali so jo pred to-< varno, jo potegnili v avtomobil ter oddirjali ž njo. Policija nima o odvajalcih nobenega sledu. :
AMER. LETALCI V BROUGHT) .
Brough, Anglija, 17. julija. — Ameriški armadni letalci so dospeli danes popoldne ob dveh sem. Jutri bodo nadaljevali svoj polet proti severu.
KAZNJENCI BODO ŠLI' NA POČITNICE.
i
Moskva, Rusija, 17. julija. — Vsi kaznjenci, ki so zaprti zastran malih pregreškov bodo dobili počitnice, a bodo lahko pomagali svojim domačim spravljati pri-, delke s polj. Po preteku tridesetih dni se bodo morali vrniti v kaznilnice.	|
| Peter Zgaga
Dragi Lojze,
Cleveland, Ohio.
To, kar ti pišem, naj ostane med nama.
Nikar ne pokaži, niti Grdim, niti Zupanu, da ne bosta huda.
In glej, da ne pride Zakrajšku pod nos.
Torej, kako se kaj imaš?
Jaz ponavadi. Zdrav sem, liva-ia Bogu! Vidim dobro, slišim izvrstno. &koda, da sem prereven, da bi si mogel sem pat am malo revmatizma špegati.
Če me kaj po želodcu vije, pre-čitam par odstavkov uredniškega Članka čikaške Edinosti. Takoj gre skozi. Do konca pa ne čitam, ker se bojim, da bi kolere ne dobil.
, Povedali so mi, da si sedaj drugačnega prepričanja. To je olrajt — dokler nese, oziroma, dokler dajo. Le vleči jih in jih dobro potegni. Saj dolgo takoalitako nc bo. Glej, da boš verno opravljal vse dolžnosti, ki ti jih nalože. Za pokoro bo še vedno dosti časa.
Slišal sem, da si hišo kupil in da se ti dobro godi. Čestitam! Mene zaenkrat še ne maka. Bi mogoče, če bi bila ponudba izvanredno dobra. Svojega prepričanja ne prodam za noben denar. Ti si kupčijo dosti lažje storil. Kajti tisto, česar človek nima, je jako poceni. Sama sreča, če se kupca1 dobi.	1
Veš, pred kratkim sem začel j malo krtatičiti tvojega gospodar-J ja Matica in njegovega gospodarja v Oikagi. Njegov gospodar jf* tisti .Zakrajšek v Čikagi, ki te je bd pred leti, takrat ko je hodil Zupanič s Pasičevo kaso po Ame- j riki, obsodil na večno pogubljenje. Obsodil te je pa -iz same lju- i be fovšarije. Pa kaj bi obujali spomine? Bilo i prošlo — pravi Hrvat.	i
Prosim, sporoči mi, magari jav-, no v listu, kako je bilo takrat, ko ste Maitca pefedrali za kralja. Pre sneto srte morali biti pijani! Člo-. vek res ne ve, kaj zagreši, kadar je v drugem štuku. Meni se smili., Ta psovka se ga bo do smrti dr-žala. Toda zaenkrat je prepoznn. t Kot klop se ga drži. In ta klop bo ( ž njim vred balzamiran.	;
Škoda, da te ni bilo zadnjič v, New York. Klerikalni shod je( dal slovenskim dekletom priliko, ( da so se pokazale v narodni noši.( Nad petdeset jih je bilo. Ena je, stala tik poleg mene ter gledala na oder, kjer je bil zbran cvet I ameriškega slovenstva. — voditi— j lji slovenskega naroda v Ameriki j in Grdina.
Malo je zmrdnila in pokazala na oder rekoč: Who are those guvs ?
To je jasen dokaz, da se vse zanima zanje in da so njihove besede padle na rodovitna tla.
Saj pravo, škoda, da te ni bilo in da nisi videl deklet. Ne samo do vratu, do pasu bi se bil obliz-nil.
Moje pismo se je precej zavleklo in dovoli mi, da koj sedaj izprožim svoj poglaviten namen:
Jaz bom peglal Matica, da bo veselje. Možak bo hotel iz kože, skočiti, pa se bo končno premislil j ter se bo skušal oprati. Zaenkrat ima na razpolago Zupanovo glasilo.- Toda to ne bo trajalo dolgo, r ker mu v reklamne svrhe ne bo i hotelo dajati članstvo prostora brezplačno na razpolago. Zupan bi mu ga seveda dal z veseljem, (pa kaj Češ. ne more, kljub svojim silnim uredniškim zmožnostim.. Maticu ne bo preostajalo drugega, kot da se bo skušal v tvojem listu oprati. Povej mu, naj objavi vse zagovore v obliki plačanih oglasov. (Zadnji njegov oglas me je pri vedel na to misel). Potem bova šla midva fifty-fifty. Čim kremenitejši bodo moji dokazi, temdaljši bodo njegovi o-glasi v tvojem listu. Ali ni to najboljši biznes propozišn ?
Zaenkrat povej Maticu, naj priobči zahvalno pismo sorodnikov tistega rojaka, po katerega je prišel v New York.	.
Če se bo branil, mu reci, da ga bom jaz priobčil.
Te pozdravlja
Sugoalnuanska	ICatnl. Srčinota
Ustanovljena 1. 1898 ^B^jy Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOLF PKRDAN, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S0S E. 32nd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely! Minn. Blagajnik: LuUlS CHAMPA, Box	Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih snirtnin: JOHN MuVEK.V, 412 — 12th Ave, East, I Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State ldank Bldg, 600 Giant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZRASXIK, Rotim 20tf Bakewell Kldg, cor. Diamond aid Crant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1331 W. IS Street, Chicago, Hi. FRANK SKKABEC, 4S22 Washington .Street, Denver, Colo.
Porotni "dlior: LEONARD SLABODN1K. Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bhlg.. Puyallup. Wash. FRANK ZURICH. C217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN P1RC, 7S0 London Road. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 363 Park Street, Milwaukee. Wia, JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avneue, »Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 53S Market Street. Waukegan, 111.
---Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".--
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega. zdra\V>ika_
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjepa društva JSKJ. Za ustanovitev novih lruštev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami.
Novice iz Slovenije.
Poslanik Šeba v Sloveniji.
Te dni ji* prispel v Ljubljano češkoslovaški poslanik Jan Zeha. Poslanik odpotuje za nekaj dni s ! svojo rodbino na Bled in bo spre-!jet od kralj v posebni avdijenei.
Z umorom je grozil
,"61etni Kalunder Frane, delavec
brez stalnega bi v;: lisca. Obtoženec I	.
'je bil po sodbi celjskega okroz-
.nega sodišča z dne 18. februarja obsojen na šest mesecev težke ječe. ker je kradel pri Rudolfu Ob-jlaku v Zabukovcih. pri čemer ga je pa Oblak zasačil. Kalunder je 'gospodarja napadel ter težko poškodoval. Svojo kazen je odslužil dne 14. maja. Ze prihodnjega dne pa je prišel k Juriju Hribarju t«'r mu uničil štiri vinske trte. Naslednjega dne sc j<» pri Ivanu Omladi-'ču jezil nad Oblakom ter grozil, da ga bo že "ferderbalKer je s obtoženec skrajno silovit in nasilen človek, se ga boji vsa občina. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Kalundra zaradi hudodelstva nasilstva in prestopka zoper varnost lastnine na dve meseca težke ječe.
I
j	Nemška oholost.
j Odkar pivovarna Goetz nima več (slovenske konkurence v Laškem, je postala zopet drzna in ohola napram Slovanom kot pred voj-
'110. To se pokaže zlasti tedaj, pride kaka slovenska korporac nabirat prispevke. Te dni sta < iskala iz Zagreba dva odborni ."Jadranske straže" Goetza. da nabrala inserate za list, ker nis 'vedela, da je to tako zagrize •nemška tvrdka. Nemški ravnat podjetja pa ju j«' tako "dostojn (izkomplimentiral. da sta se prii vsa razburjena informiral v s j venske trgovine, kaki tiernia ! vodijo Goetzovo pivovarno. En uspeh sta imela tudi pri velepc jet ju Scherbaum. Obe podjtH imata milijonske dobičke od J goslovenov.
Napačni detektiv.
V hotelski sobi pri "Soči" obiskal dne 2:1. junija zvei Rajko S. natakarico Barbaro ^ dur in zahteval, da se legi t imi j češ da je on detektiv. Medurjei ki ni imela pri sebi drugih dok mentov. mu je dala poselsko kn žico, nakar se je napačni detek umaknil ter vzel knjižico s seb rekoč, da mora brzo še v hol "Tratnik" kontrolirat nekega \ Irižnika. Njegova kontrola pa bila kaj dolga, ker ga je im kmalu v rokah pravi detektiv, ga je od vedel "kontrolirat"' p lieijske zapore.
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH --
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI.
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila t Jugoslavija z znatnimi ftroški, smo bili primorani zvišati prt-stajbiiio, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po fL, od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%.
Denar, nnk?. ^n v Jugoslavijo bres pogoja, N tepla5» naslovniku takoj ter isti lahko takoj m denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSljejo denar samo «a potna •troške, poslužiti se dragega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega Urta (poaa) 1» Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega liata, ae stari naknmnl znesek ■opet na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša' do $25. po 75 centov n nakazilo od $25. naprej po 3%, to je po S cent« od dolarja.
Nakazil sa sneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta> mošnjib odredb, ne moremo izplačati ▼ Nemčiji naenkrat'eni In isti osebi več kot $20. Znesek sa pristojbino nam Je poslali obenem s onim, ki naj se izplača.
Povdarjamo pa, da Je najbolje in najenostavneje nakazati tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dalei od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Ha zahtevo izvršujemo Izplačila tudi brzojavno ia poten brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Oable Letter) anašajo $1., stroški za direkten brzojav (Oable) pa: t Jugoslavijo $5., t Italijo, Avstrijo In Senčijo h
Vsi oid, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam plfieje sa nataefl— pe-
Juntto ter pripomnijo, ▼ katero državo žele denar poslati.
0
FRANK SAKSEB STATE BJklTK
GLAS NARODA, 18. JTJL.1924.

Kako je bilo v Trstu v usodepolni uri?
Avstrijski prestolonaslednik se je pred desetimi leti še maja meseca mudil v Trstu, kjer je imel važno konferenco. Kmalu zatem ga je ladja zopet pripeljala v Trst, toda topot mrtvega. Kakšen vtis je napravila brzojavka, da so prestolonaslednika ubili. Par dni zaiem je začela policija zapirati osumljence. Vsi so slutili, da se bliža vojna.
Na najvišjih mestih v Trstu so bili vedno zelo nervozni, kadar s© se pripravljali na to, da so rat. rali pozdravljati nfcdvojjvodo. Prana Ferdinanda, ali kadar so' dobili z Dunaja obvestilo, da pride tja ta visoki habsburški po-tentat. Na obeh visokih merodaj-nih mestih sc skrbno in natančno po navodilih pripravljali vse varnostne odredbe za nadvojvodov© varnost in sigurnost njegovega življenja, in to v takem obsegu, da ga ja ni noben nepoklicanec motil v njegovih kretnjah. Koliko opravka je imela tržaška policija že takrat, ko je bil leta 1914 meseca majnika prosluli sestanek nadvojvode z nemškim Viljemom. Takrat je Viljem samozavestno in ma je.stetiČno jadral po Sredozemskem morju ter na zadnje izzival s svojo cesarsko jahto tudi po sinji Adriji. Priplul je Viljem na tej jahti tudi v Miramar. Morje je bilo okoli gradu mirno v krasnem spoanladansko-azurnem sijaju . . . Jahta je priplula okoli 11. dopoldne, počasi in s posebno nemškim ponosom se je prikazal Viljem na krovu jaMe, ko se je bližala Mirmaru. Takrat so grmeli v tržaškem zalivu pri Barkov-Ijah zasidrani bojni kolosi in drid-navti svoj pozdrav. Nemška kolonija v Trstu si je najela posebno ladjo tržaškega Lloyda, jo o-krasila z nemškimi zastavami ter od plula mogočnemu Viljemu nasproti. da ga pozdravi kot svetovnega imperatorja . . . Lloyd par-nik "Graf Wurmbrand", na katerem se je vozila nemška kolonija, je čudno motovilil okrog Vi-Ijemove jahte. S solnčnih, vinorodnih lir i bo v nad Miramarom je bilo prav prijetno opazovati prihod Vil ji move jahte. Slovenski opazovalci so večkrat ponavljali pri opazovanju teh prizorov besede in vzklikali: "Ta prihod ne prinaša božjega blagoslova mira-marskemu zatišju! Miramar, Miramar, kaj še d oživiš !"
Policija je ob tej priliki na daleč naokrog razpostavila post kor-don uniformiranih straž in še večje število tajnih policistov in detektivov, ki so marljivo poslušali, kaj pravi prebivalstvo.
Ril je sestanek v Miramaru pom pozno prirejen. Ves Miramar in ves tržaški zaliv sta žarela zvečer v bajnih lučicah in prirejena je bila Viljemu na čast prava beneška noč. O tem sestaku je političen svet mnogo pisal, razpravlja!, pa različno komentiral, toda marsikatera tajnost je ostala med krasnimi dvoranlmi miramarske ga gradu . . . Bil je gotovo uvertura k nadaljnim imperijalistiC-nim akcijam pangermanizma! To so v Trstu prav dobro občutili. Trst je bil takrat ves v zastavah vsaj oni oficijelni, povsod san< blesk in sijaj. Na pomolu Sar Carlo je vrvelo ono živahno tem perametno južno življenje in mirno zrlo v brzokrile motorne čolne, ki so prevažali razne a\ atrijske veličine, dostojanstveni ke, generale in admirale proti Miramaru do bojnih ladij, na kro vih katerih so se zvečer gostih v velikem slogu svečane gostije in pojedine . . .
Sestanek-je minul. Nadvojvod* Fran Ferdinand je odšel v svo; Belvedere na Dunaj . . .
Trst je že skora pozabil na maj-niške svečanosti in sestanek v Miramaru. Sredi junija je zopet prišlo z Dunaja pismo, da potuj* Fran Ferdinand preko Trsta po morju v Sarajevo. Na merodaj-nih mestih so vse ukrenila, da va rujejo vojvodovo življenje, zelo so se bali zanj, kajti tupataan st je v Trstu tudi nekaj šusljalo. dh ni nadvojvoda posebno "priljubljen" . . . Znano jim je bilo toliko, da nadvojvoda potuje na "velike cesarske manevre" v Bosno* in da bodo ti manevri nekaka velika demonstracija proti tedanji mali, a jonaiki Srbiji.' Tako so govorili tržaifci vojaški krogi!... . &tali so tudi 'v Trstu, da visoki
gospod zelo ljubi vožnje po sinjem morju, posebno na tako ko-losalnih dridnavtih, ki naj bi biti simbol njegove moči in oblasti. Nadvojvoda, so pripovedovali, je velik ljubitelj mornarskega življenja in stari tržaški izkušeni mornarji so vam takole v kaki "beton" pri rujnem teranu ali dalmatineu pravili, kako je znal nadvojvoda v mladih letih ljubiti pomorsko življenje in kako sijajne orgije je uganjal na bojni ladji tam doli v žarkem Egiptu. Opi so val i so njegovo egiptovsko življenje prav v mornarsko bujni fantaziji.
Bil je krasen junijski dan. V Trstu zjutraj je že solnce peklo in žgalo prav pošteno. Jutranji da n h koncu se nagibajočega junija ! Marsikateri Tržačan ni znal. kakšna usoda čaka visokega gospoda, ki se je zjutraj z dvornim vlakom pripeljal v Trst. Pred južnim kolodvorom je bilo vse ne kam oficijelno resno. Avstrijska zastava je vihrala s pročelja ko lodvora. Pri izhodišču so bile pogrnjene drgocene preproge. Ves prostor v znatni širokosti tako daleč, da ja ni mogel zadeti kak drzen revolverski strel mogočni-ka, je bil strogo in previdno zavarovan s policijskim kordonom. Za njim so se začeli zbirati mnogi radovedneži, ki so hladno zrli v sprejemno parado. Prikorakal je nadvojvoda na verando, kjei ga je čakal avtomobil. Bila je to visoka, a v notranjosti skoraj ti-hla postava. Vsaj ta občutek je imel zdrav človek, ki je motril prizor pred kolodvorom. Naduto ošaben pogled je vTgel naokrog in na množnico, iz katere grl se nikakor ni hotel izzviti kak pa, triotski pozdrav. Hl3*Jan in kra tek je bil oficijelni pozdrav. Vsto pil je v avtomobil, za njim v dru sre vsi visoki dostojanstveniki Avtomobili so odrčali proti pomo lu San Carlo in od tam se je nadvojvoda odpeljal na ladji da lje . . .
Nedelja dne 2S. junija! Ž i vije nje v Trstu je dopoldne mirno va lovilo v normalnem nedeljskem ^erapu. Krasne toalete so se sprt« hajale dopoldne. Minila je običajna promenada in popoldne je na stopila v Trstu ob nedeljah običajna stagnacija življenja. Vesel: in razposajeni Tržačani so se za tekli v okolico na Kras, na vst strani, v Istro proti Herpeljam na RepentabOr, v Divačo, Sežane ;n tako dalje, saj znate, kake so ljubili priiprosti Tržačani oko lico, ki jih je vedno gostoljubne sprejemala. V tržašikih kavarnah so sedeli samo mrki in dolgočas ni obrazi, listajoč po raznih dne v likih italijanske, slovenske, hrvat ;ke in nemške vsebine . . . Bila jt ■»recej nasičena atmosfera.
Okoli 2. popoldne je maliomr r>o vsem Trstu nekam tajiaistvene ^ašumelo. Povsod se je širil glas "Nadvojvodo Frana Ferdinandi :n njegovo soprogo so ubili v Sa rajevu!" Prijatelj Luce nam j« fo vest prvi sporočil z neke važ ne poštne postojank6- Žalosti n )ilo nikjer opažati. Takoj pa sr <e začuli razni komentarji in pri prosti narod tam v slovenski sa inostojni četrti okoli Sv. Jakobi je vest sprejemal povsem flegma tično. Tudi stari Radeckyievi ve terani niso točili solza. Padli se različni vzkliki in rečem vam, naj bolj me je dirail vzklik priproste ga pristaniškega delavca ki je ^ svojem naravnem nagonu in t svojim naravnim razumom ka rakteriziral takoj nastali položaj < lakoničnim kraškim izrekom 'Zdej bo vojska!' Mornarji so bili vsi vznemirjeni. Vsak je hitel da bi čimprej s kako ladjo zapu stil 'tržaško pristanišče ter 'odjadral v daljni svet. Naravno, da so posebne izdaje listov naznanjale "turobno vest" o smrti visokega in mogočnega gospoda.
Minili so dnevi prvega; vznemirjenja. Takoj nato so se pa za cele polniti-ječe pri "Jezuitih" tn
I Pootični ženij Portugalsko.
Poroča E. Madden.

To moram priznati!
"Jaz moram kaditi. Brez cigaret ne morem biti, in HELMARS mi dajo udobnost in veselje, ki odgovarja moji želji po turškem tobaku ter me napravi zadovoljnega in veselega."
Ni boljšega tobaka za cigarete kot je turški tobak, in HELMAR turške cigarete vsebujejo samo turški tobak. Če kadite sedaj cigarete iz mešanega tobaka, boste z veseljem začeli kaditi turške.
HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo.
Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške.
fc "/A

BOXES »flOcrlo
Delo in počitek.
Izdelovalci prvovrstnih turški iu egipčanskih cigaret na svetu.
v ulici "Tigor". Gnali so v zapore prve politične zločince, po večini delavce in tudi Lnteligente, ki so dali preveč odkrito izraza svojemu notranjemu prepričanju. Sledile sa radi žaljenja člana ct-sarske rodbine precej drakonič-ne sodbe. Že prvi teden je bilo obosojenih več Tržačanov in tud. okoličanov, oziroma prebivalcev iz bližnjih istrskih krajev na več tednov in mesecev stroge ječe oziroma zapora.
Prvi dnevi so potekli v splošni zmedenosti in razburjenosti. Mogočni nadvojvoda Fra<n Ferdinand se je zopet vračal iz Sarajeva po isti poti po morju v Trst. Pogrebne ofieijeine svečenosti! O ten. pisati je skoraj nepotrebno. Oficijelni tisk je navajal vse osebnosti. ki so se udeležile pom poznega kondukta s pomola San Caw
10	do južnega kolodvora. Ta sprt vod! Kdor ga je opazoval z višine, si je moral pač ustvariti posebno laskavo sodbo, ko je videl, kako so dostojanstveniki, genera
11	in admirali korakali za obema krstama, oni, ki so se še pred dobrim mesecem v majniku na krovih razni bojnih kolosev rad o vali svoje sijajne mogočnosti, na banketih. prirejenih na čast Viljemu in Franu Ferdinandu. Odpeljal: so krsti na Dunaj! In v Trstu je nastalo zopet prvotno pristaniško življenje in vrvenje, vendar opažati je bila neka nervoznost! Vsak je hitel, da bi čhnpreje spravil svoje zadeve in račune v red.
Fronta in zaledje.
'GLAS NARODA'*, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM.
Počasi prihaja iztreznenje tudi med najbolj . zakrizenimi nemškimi nacijonalci. Tako popisuje nemški nacijonalec. član bojne oi-"ganizacije "Stahihelm" v "Leip-ziger Volkszeitung" na sledeč način nemško nacijonalno slavnost v Halle: "Tovariš! Ko smo se jali v Halle na Nemški dan, smo mislili, da bo vladal na tem dnevu pristen frontni in tovarški lull. Kaj pa smo morali doživeti? *~ejik del bivših oficirjev ni bii v zeleni vojni uniformi, temveč ;e je šopiril v razkošnih uniformah miru. V blatu in nesnagi strelskih jarkov te uniforme si-;er nismo videli. Ni se dalo skriti, la so jo oblekli njeni nosilci samo »ato, da bi imponirali ženskemu svetil in mladini . . . Ali je bilo mar pravilno, da je tvoril višek lneva svečanosti banket v dvorani hotela Hamburg. In pri tem so se pošiljala vabila le na gotov« o^ebe in bilo vse prirejeno na način. kot da bi se zbrali v Hali t 'judje zaledja in da je bil tu praznik one zloglasne etape, ki je znala za domovino samo jesti? Značilno je biol, da ni bil povabljen banketu »iti predsednik 'Stahl-heima'. pa čeprav je nosil ravne "Stahlheim" večinoma skoraj vse stroške za prireditev Nemškega dne. iSa predsednik "Stahlheima*' ie le priprost trgovec, čeprav za služen rezervni oficir, ki je izgubil na fronti roko, ampak vseeno samo trgovec in kako bi mogel kot tak sedeti za mizo skupno z Njegovo kraljevsko visokostjo.
Portugalska bo najbrfc vedno negotova glede "natančnega rojstnega leta svojega največjega narodnega pesnika, Luis de Camoen-
sa.
V	splošnem se je domneval^, da je-bil rojen leta 1524 in v tekočem letu so praznovali četrto stoletnico rojstva velikega pesnika in avtorja "Lujizijad". V Londonu pa je bila objavljena pred kratkim skrajno zanimiva biografija, ki se tiče "Enookoga vraga", kot so imenovale lizbonske dame Camoensa.
Konečnno je izvedel svet celo povest o pustolovstvih in doživljajih tega, skrajno nadarjenega pesnika. Dogodke, katere je opisal v .svoji Luizijadi. je dejanski doživel in ni mu bilo treba igrati ulo-^ ge nemškega barona Muejiehause-na.
VeČ kot enkrat je bil v ječi, na bojnih poljih in zapleten v ljubim-ske afere. Vozil se je po morju, obiiskal oddaljene dele sveta in konečno je spisal veliki epos portugalskega imperija, ki mu je zagotovil nesmrtno slavo.
Rodil se je v staroslavnem mestu Caimbra, kjer se je nahajalo v Srednjem veku veliko in slavno vseučilišče, katero je v svoji mladosti obiskoval.
Leta 1543 je prišel v Lizbono, j nadarjen, samoglav in brez prin-jcipijev, v kolikor so prišla vpo-štev njegova lastna nagnenja.
Takrat je vladal Manuel I., — "vladar Indije, Etijopije, Arabije in Perzije", ko je bila slava Portugalke na svojem višku in ko m	.	, „„,.+„ . ^ , . . , , . Temu so sledila nešteta pusto-je bil portugalski dvor morda naj- , . .. , - . „„„
... ...	,	lovstva v pokrajinah, "kjer sega-
sijajnejm na celem svetu. Mladi . .	_ , , , ,, , . --
. . ,,	.	, ,,.„	jo citrone skoro do tal. kot pise
Luis l anioens je postal odlična o-	.	„ , ,	...
,	. .	.	v svojem eposu. Neglede na okoli-
seba v teh krogih ter se je sezna-	, . . , . , .. ,
.....	.	eo. v kateri je živel, je nadaljeval
ml s kraljem samim.	.	...
,	,,	. s svojo pesnitvijo.
Nekega Velikega petka, eno le_ ,, v , . , A , ..
. .	, . , Mogoče bi moral ostati v daljno
to po tem, ko je dospel v Lizbo- . „.,.,„,.	, - . .
... . ,. „	iztočnih deželah za vedno, ee bi
no, se je napotil mladi Camoens	. . A
, , ,	..	mu ne prišli na pomoč prijatelji,
v eerkev, da zadosti svojim ver- , .	, „ .	, ,
, . u	A .	, ki so pomaeali njegove dolgove
skim obveznostim. Kot je navada	' ...	. °
. , „ . ter mu omogočili povratek v Liz-pri mladih ljudeh, je obračal oči
po ženskah t-er zapazil neko Ka- ^ono*
. . ,	, -	Leta 1572 je objavil svojo Lu-
terino de Staide, ki je bila sprem-	J ,	'
t ii	. i t i i • zijado ter nostal vsled tega s
ljevalka portugalske kraljice m o J	„ "	. _
t , .	v	, . ... Torquato Taissom ena največjih
kateri nam poroča sam, da je bila H	,
najbolj sladka prikazen, kar jih luČi literarnC Ev?pe" ^akespeare • ii- v ,	,T A . je bil v onem času se otrok v
kedaj srečal na svetu. V trenut- J
ku je postala Katarina zanj, kar	Cervautes, pozneje
je biln Beatrice za Danteja ali tako slaven in danasn^a dne' Je Lavra za Petrarca.	bil mladič in slava Cam0€nsa se
Nikdo ne more povedati, koliko Je razširila Preko cele»a sveta> v dejanske ljubezni je bilo v celi tej kolikor 80 ga poznali d°tedaj-aferi. Dejstvo pa je, da je bila N>-OV	^ bil	Z
glavni predmet njegovega obože. šPanski Jezik m "en(K>kl luldlc vanja in njo je proslavil v svoji je Postal vehkl moz ure" Luzijadi, ki je ostala danes kro- TeSa slovesa pa ni dolgo uži-ail?no in najbolj dovršeno delo val.
portugalske lirike. ~~	Lord Ilchester, ki ima kopijo
Življenje na dvoru mu ni nika- prvotne pesnitve, 'navaja izpoved kor ugajalo. Ker je razžalil kra- karmelitskega meniha, Fra Jose Ija samega, so ga poslali v trdnjavo Indio, ki je izjavil: Centa v Afriki, kjer je preživel — Videl sem ga umirati, — nadaljna tri leta. Pozneje je bil pravi pobožni menih, — v bolnici oproščen ter se je vkrcal na por- v Lizboni, brez odeje in brez vsa-tugalsko ladijo in v nekem spo- kega komforta, potem ko je prepadu z Mavri je izgubil oko, vsled potoval nešteto milj po Indijskem česar so ga imenovale lepe dame morju ter pridobil slavo za Por-Lizbone "enookega hudiča". tugalsko.
Ko se je vrnil domov, je pri- PostaI je žrtev kuge ter umrl čel pripravljati ekspedicijo, ki mu v bolnici leta 15J9, v šest in petje pridobila nesmrtno slavo.	desetem letu svoje starosti.
Na dan vstajenja je odpotoval	T
. ... J J v	Fra Jcse pripominja povsem
s svojo ladijo, obkrožil rt Dobre M
pravilno: —
nade sredi velikanskega viharja _ RakSna škoda da de tako
in po velikanskih mukah, katere je • - •• ^ i • i ■ .	...	veliki zenii tako nizko!
moral pretrpeti, se je konecno izkrcal v Goa.
Tedaj pa se je pričelo zanj življenje, o katerem ni niti malo sanjal. Vprizoril je ekspedicijo ▼ Malabar. Križaril je po Rdečem morju ter lovil razbojnike. Kot zmagoviti jastreb je napadal turške trgovske ladije v perzijskem zalivu. Slava Portugalske je bila njegov edini in konečni cilj. .
V	Macao, na Kitajskem, kjer se je ustavil s svojo ladijo, se je skril v duplino in tam Je sestavil prve kante svojega nesmrtnega speva. Ko se je vrnil na ladijo ter se odpeljal, ga je zalotil vihar in izgubil je vse, z izjemo lastnega dragocenega rokopisa.
Prišel je na kopno v Končmčini, kjer so ga sprejeli na prijateljici način budistovski svečeniki
Mnogo je žensk, ki ne poznajo pri delu prav nikake mere. Že \ šolskih letih lahko opažamo, da su dekleta mnogo pridnejša in vztraj nejša ter čestokrat v učenju ce'-o prekoračijo meje svoje moči, rnea tem ko treba dečke siliti in naga-njati k učenju. Se v večji meri velja to za ženske v poklicih ter prav posebno ba. gospodinje. Žena srednjih in nižjih slojev, ki ima moža in otroke, dela prav pogosto toliko in tako dolgo, d<* se v besede pravem pomenu one mogla zgrudi pod težkim jarmom dela. Zato je prav potrebno, da se take žene pouče o pravi razdelitvi dela ter o premorih, ki rao rajo slediti vsakemu delu in katere treba prav porabiti. Le če sledi napornemu delu tudi potreben oddihljaj, je mogoče, da ostane gospodinja dol°:o časa krepka, sveža, zdrava in za delo sposobna.
Brez prenehanja enakomerno delati ure in ure je nemogoče. Prenehati moramo včasih nekoliko, ako tega ne storimo, sledi mnogim delavnim uram utrujenost, ki je moremo potolažiti le z večurnim počitkom. Jutranje zajtrkovalne pavze, ki jim imajo navadno delavci, niso velikega pomena samo zaradi zajtrka samega, marveč tudi zaradi počitka.
Najvažnejši je opoldanski pre mor, ki mora slediti po štirih u-rah dela. Porabiti pa ga moram«, za resnično počivanje, ne pa morda za izprehod ali telovadbo. L<-kor je vse dopoldne lenobo pasel. ta se lahko opoldne izprehaja: kdor pa je trdo delal, naj po obt~ du mirno sedi ali leži, če treba, tudi nekoliko zaspi.
Tretji oddihljaj po storjenem delu je ob 6. ali vsaj ob 7. zvčer, nikakor pa ne ob 8. Vse, kar navajajo ljudje v prilog večernega in nočnega dela, — mir, večja sposobnost itd. je slepilo, ki se v poznejšem življenju bridko maščuje. Vsako pozno delo moti spanje in i/.podkokuje zato zdravjt. Če neha delo o pravem čarsu, je prav na mestu izprehod in tudi kratka telovadba. Kdor mora mnogo delati, naj tudi dobro pre* misli, kako porabi nedeljo, ki naj bo posvečena predvsem počitku oziroma pametnim izlettfn v naravo. Razun tega je silno potreben tudi vsa.kolptni daljši odmor. Počitnice naj bi ne bile samo za šolarje, ampak tudi^ za gospodinje, ki so počitka nad vse potrebne. Seveda najbolje pa sc odpoči^v jrospodinja. ako se more vsaj za dva, tri tedne osvoboditi neštetih majhnih in velikih skrbi, iz ka,-terih je sestavljeno njeno žvlje-nje. Osvoboditi so jih popolnoma itak ne more. ker hite nepoklicane za njo tudi na počitnice. Air vsi členi rr>bine naj bi se v času počitnic spominjali, da je tudi gospodinja potrebna maJega odmora in naj bi .se vsaj za ne.kaj čase zadovolji s propro^to, enostavno prirejeno hrano. Naj bi vsi skupaj izkušali po svojih močeh olajšati delo gospodinje ter jo kolikor možno razbremeniti. Celo stroj se pokvari, ako ga gonimo neprenehoma; nikari pa živ človek. Premori v delil in počitnic«? so dobro naložen kapital, ki st; pogosto obrestuje.
Nesmrtni epos je bil prestavljen v vse mogoče jezike ter je eden j literarnih zakladov, na katere je | svet po pravici Jahko ponosen.
Pesniku samemu pa se je godilo tako, kot se godi večini pesniki, ki so umrli v pomanjkanju in bedi. nepriznani od sveta ter zaničevani kot okuženi in izvrženi.
Pretep v gostilni.
V vaški gostilniei sta se sprla posestnika Alojzij Kramar iz Šmarja in njegov sosed Serjak radi nekoga zemljišča. Beseda je dala besedo in končno je Serjak zabrusil Kramarju v obraz. "Ti, ki si v Ameriki igral barabo in si še danes amerikanska baraba, ne boš prav nič govoril." To je šlo Kramarju tako zelo k srcu, da je prijel prazno pollitersko steklenico in zamahnil z njo proti Šer-jaku. Serjakov prijatelj Janez Boben, posestnik iz O-ornjegfc Blata, je priskočil napadenemu na pomoč; iztaknil je pa pri tem majhno prasko na sencu, ki mu jo je prizadejal Kramarjev zaluče-ni kozarec in ki se je razletel nato na tisoč koscev ob zadaj ležečih, j vratih. To pa je tako raztogotilo •Janeza Bobna, da je planil izza ,mize, pograbil Kramarja za vrat | in mu pri tem raztrgal srajco. Kramar se je seveda branil in vgtiznil Bobna v prst, da bi se ga rešil. Končno ?o ju morali raz-Idružiti! sosedje-, lahko bi se pa stvar prav tragično končala. Za-jdeva se je obravnala te dni pred ljubljanskim sodiščem, ki je obso-•dilo oba vročekrvneža in sicer Alojzija Kramarja na 400 Din globe, Janeza Bobna pa no 100 Din.
MILUONARSKA MORILCA
Z leve na desno so: Nathan Leop old, Richard Loeb, njun zagovoi-nik Walter Bachrach in zdra vnik dr. James Whitney Hall, ki skuša dokazati, da sta obtož enca blazna.
-JUAB naroda,- is. jpii.-iaat.
Izgubljene slike Yetosqueza.
Poroča Ralph tfrruela.
Nikdar se nisem posebno zanimal za slike in tudi ne za Velasqneza. Predno sem dožrvel to. kar bom »poročil v naslednjem, nisem poznal zgodovine Velasqneza. ki me je pozneje tako globoko zanimala. , V ne\vyoiški javni knjižnici sem pregledal tozadevna dela ter izvedel. da je 274 del Vclasqueza in da je eno in dvajset del tega slikarja. za katere nikdo ne ve, kje se nahajajo.
Ce bi mi bila ta dejstva znana preje, bi bil nt is, katerega bi napravil name tragični dogodek, do-' • sti večji.	f j
Jaz sem po poklicu centralno-ameriški žumallst. O dveh letih napornega reporterskega dela sem čutil, da potrebujem počitnice.
0	Neki moj prijatelj je bil ravno-j kar imenovan podtajnikom za vzgojo in umetnost v republiki
r Hond nras. Povabil me je. naj pri-
1	dem ter preživim pri njem par tednov. To povabilo sem seveda sprejel. Ko sva sedela prvi večer pri ka\i. je govoril o predmetu, ki ga je najbolj zanimal, o umetno-' 8ti. Bil je interesiran pri ohranje-' ti ju slavnih Maya razvalin pri Co-' pan ter je že večkrat obiskal do-' tične kraje.
—	Tekom teh potovanj, — je rekel. — sem našel v arhivih Co-|
j mayague pismo na škofa Placen-' ! cia iz leta 1773. v katerem se je' j f glasilo, da sta bili dve slavni sliki j | ^eJas^udza poslani \ ''Ameriko, i Ne vem kje sta ti sliki, a morata biti nekje v Hondurasu.	|
Dve sliki Velesqueza, vredni1 brez dvoma več kot en milijon L dolarjev! To je bilo mikavno. j Prihodnji dan. opremljen s pismi ministrstva na krajevne ob-, lasti, sem odpotoval proti Coma-j yagui. Po dveh dnevih napornega potovanja sem dospel na lice me-j sta ter dobil pristop k arhivom ter pregledal pismo, o katerem mi je pravil prijatelj. Obe sliki sta' bili brez dvoma poslani škofu. Pol par dnevih iskanja med korešpon-l denco škofa, deloma rajedeno od; podgan, sem našel važne informa-1 cije.	i
Diego Carvajal, ki je poslal obe sliki, je bil osebni zastopnik ško-i fa na Španskem. Kupi\ je dve! sliki slavnega mojstra za dva tisoč dublonov ali dvojnih zlatnikov ter ju poslal svojemu delodajalcu v Hondurasu.
Nobeno najdenih pisem ni potrjevalo, da sta sliki dejanski dospeli v Ameriki, a zasledil sem pismo škofa, naslovljeno na nekega Fra Luis Angel de Gomez v Marca la. V tem pismu se je glasilo. da pošilja škof dve sliki, ki naj krasita občinsko dvorano. Iz tega sem sklepal povsem naravno, da sta bili to dve sliki Velasqneza. kupljeni par let poprej na Španskem.
Odpotoval sem v Mareala. Ta kraj leži sedaj sredi tropične džunglje in pretežna večina prebivalcev obstaja iz Indijancev. Sel i sem na poveljništvo ter predložil pismo ministra, nakar so me prijazno sprejeli in pogostili. Nato sem pričel s svojimi poizvedovanji. ^ Vprašal sem krajevnega učitelja, ee ve kaj o slikah. Rekel mi je, da *sta v občinski dvorani dve veliki sliki, da pa ne sme stopiti v to dvorano noben človek, z izjemo župana in občinskih svetnikov.
Obiskal sem župnika in ta je bil bolj zgovoren.
—	Da, — je rekel, — v občinski hiši visita dve sliki. Te sliki je podaril pred davnim časom ne-
. ki škof Placeneia, v znamenje j; svoje posebne naklonjenosti. Po-si al je poseben blagoslov "in proti daja ali odstranjen je teh dveh' j slik hi pomenalo trenotno uniče-l vanje celega kraja. Indijanci iz; f okolice in v kraju samem so veji dno spoštovali ti dve sliki, ker varujeta kraj. Nikdo nima vsto-j ja v občinsko dvorano, z izjemo < župana in občinskih svetnikov. J Hotel se« na vsak način videti j • sliki ter gostil občinske mogočneže • v glavnem hotelo. Tedaj pa je do-^Jba župan od trgovinskega mini-~	brzojavno obvastHo Am 1m
prišel inšpektor, ki ima vladno do-| vol jen je. da sme iskati petrolejske »klade v bližini Mareala. 1 Naslednjega dne je prospektor res prišel. Bil je srednje starosti, Anglež, ki je prezirljivo zrl na domače- civilne uradnike;
Sklicana je bila seja občinskega sveta, a Mr. Scrich seveda ni imel vstopa v prepovedano dvorano. Bil pa je trmoglav ter napravil ta-jko, kot je liotel. Prišel je v dvorano ter videl obe sliki. ' Takoj nato se je njegovo obna-šnje popolnoma izpremeniln. Po-jSt 1 j«' prijazen in v kraju se je pričela širiti vest. da hoče kupiti obe sliki. Župan pa se je smejal ter rekel, da bi le tepec hotel kupiti dve sliki, ki nista' baje nič*, j vredni.
.laz sem imel svnje sume ter dal svojemu služabniku naročilo, naj poizveduje. Kmalu je ugotovil, da je Sereih podkupil celi občinski svet. ki je bil pripravljen izročiti J mu tajno obe sliki za dva tisoč
i
pezov ali nekako tisoč .dolarjev.
Šel som k župniku ter mu pove-' dal. Bil je žalosten, a odhitel na-| 'to, da objavi vest. Popoldne so se ( pri če? t zbirati Indijanci, • a ob | istem času je izbruhnil vihar z velikim nalivom. Indijanci so z?.- s ihtevali. naj pride župan ven.	i
Župan je priel ter pričel govo- i 'riti raz stopnjiee. Vihar pa je za- i dušil vse njegove besede. j | Neki Indijanec se je splazil za 1 hrbet župana, ga sunil z nožem I in župan je pndel mrtev na tla. < i Tedaj pa je prišla povodenj in '< vse je bežalo v zavetje. Scrich je i j liotel medtem odnesti dragoceni č sliki, a zašel je v globoko vodo (t , ter utonil. r j Ogledal sem si še istega dne i obe sliki z električno svetilko, a > j sem spoznal, da bi bilo treba voj- i ne predno bi se hoteli ljudje ločiti od tega zaklada. i ------ \
|
Okraden učitelj.	c
Nad učitelju Čučku v Ločah pri i ; Konjicah je avstrijski državi jen i j Kari Kavkler pokradel iz stanova-j? ^ nja srebrno uro z zlato verižico, 1 i vredno 6000 dinarjev ter 500 di-js J narjev gotovine. Tat je imel av-|] f strijski potni Ust in jo je najbrže(i popihal preko meje.	<
"V i
Smrtna kosa.
V Konjicah je umrl v starosti 5 78 let sodni svetnik Ivan Xosan, 1 odločen narodnjak in naprednjak. (
UREDNIK, KI JE NAJ- J BOLJŠE PLAČAN
Arthur - Brisbane, urednik Hearstovih. listov, je najboljše plačan urednik na svetu. Na leto ima nad petdeset tisoč dolarjev plače in se mnogo drugih dohodkov.
■X
Krvava zgodovina.
Zanimiv opis nemškega korvetne. ga kapitana o obstreljevanju Parizu. — Dve spominski tabli označujeta, kam so padli pri prejektili iz velikega nemškega topa.
Zm.no je. s kakim navdušenjem so nemški listi pisali med vojno, da se je imenitni .germanski tehniki posrečilo zgraditi top, ki strelja nad 100 km daleč iu da so z enim teh topov obstreljevali Pariz.
Da so padale te krogle na mesto, ki ni tmjava in nima nobene vojaške vrednosti, da so padale na hiše in cerkve in ubijale moške, ženske in otroka, da so je s tem bilo v obraz vsakemu mednarodnemu pravu in vršilo naravnost barbarsko divjastvo, o tem seveda niso znali neinšlci listi prav ničesar poročati.
Kam so padli nemški projektUi nam povesta dve spominski *abli v Parizu, ena je^ na zidu porodnišnice "Maternite" iu nam pove, da je strel iz nemšk^sra rlatekosež-nega topa padel v bolniško dvorano, kjer je bilo ubitih 12 žensk z njih novorojenčki in nsmiljen-kami. druga je na cerkvi za rotov-žem. Ob 3. uri popoldne na veliki petek je treščila nemška bomba vanjo, ko se je ravno vršii popoldanski obred. Rezultat: nad 50 mrtvecev, same ženske.
V treh serijah so Nemci obstreljevali Pariz, a vedno se je v kratkem času Francozom posrečilo. najti pozicijo teh topov in jih uničiti.
Prošli teden je pariški mestni svet predal generalu Le Rondu zlato kolajno v spomin na njegovo uspešno uničenje teh nemških to J pov.
Nemški k or vet ni kapetan Walt-i er Kunsel, bivši častnik balistične1 sekcije nemških daleko-strelnih to J pov, je objavil zanimiv popis obstreljevanja Pariza:
Sredi marca 1919 je baterija, katere postojanka je bila natančno pripravljena v bližini Laona za visoko rastočim gozdom, preko! katerega je top lahko streljal v kotu 45 stopinj.
Pet metrov pod zemljo so bile izkopane galerije za dragoceno) munieijo. Sovražna bojna črta se je namreč nahajala samo v raz-' dalji dvanajst kilometrov. V o-1 kolici so bili nastavljeni aparati j ki so v slučaju jasnega neba dela-1 li meglo, da francoski zrakoplov-ei niso mogli zapaziti.	^
Nekaj kilometrov okoli tega topa so bili postavljeni topi istega kalibra, ki so pa streljali le na| Jaljavo 22 do 25 km. in ka so, te-1 lefonično zvezani z njim, streljali! ob istem času. zato da Francoza po; rrmenju ne bi mogli spoznati, kje pravzaprav stoji nevarni top.
23. marea ob četrt na osem zjutraj je bil oddan prvi strel, cela ^rsta mu je sledila. To se j© vršilo skozi tri dni, vendar je pa bilo osob je radovedno, k am o so prav zaprav zadevali streli.
Čez' tri dni je telefoniral generalni štab. Admiral tam je skočil : telefonu is polnili: J _
— Pariški časopisi javljajo obstreljevanje mesta z velikim topom iz neznane smeri. Iskrena . hvala...
-J Osobje je bilo navdušeno, pilo je i pri kosilu na ta največji svetovni i rekord. ..
i Vesela zabava med kosilom pa ni trajala dolgo, težka francoska granata je udarila 250 metrov od i jedilnice na travnik, v sredo po_ r zieije baterije. Nekaj minut po-. zneje je padla druga granata 100 i metrov od prve.
i Korvetni kapetan pravi k temu: i — Brezdvomno so Francozi že našli pozicijo topa. Pričakovali . smo sicei'. da se bo to slednjič zgo-: dilo, a nikakor ne, da se no to iz-. vršilo tako hitro. Da se je to Fran-. eozom posrečilo že po tridesetih r urah v kljub vsemu varnostnim od-. redbam, nam je bila uganka.
Dan pozneje so Nemci že mora-t li top umakniti, če ne, bi ga bila - francoska artiljerija uničila.
i Iz Jugoslavije.
Strela ubila tri ženske.
V selil Skriljevo pri Bakru je divjala te dni huda nevihta. Neka mlekarica, ki je peljala v Bakar . mleko svojim naročnikom, se je j pred nevihtr zatekla v kmečko i hišo. V trenutku je udarila v hišo strela, ki je ubila mlekarico /ter domačo gospodinjo in njeno f hčerko.
| Smrtno obsodba v Banjaluki.
j V Banjaluki se je v zadnjih dneh vršila sodna obravnava proti seljaku Miliajlu Žuni, ki je me-jseca aprila iz zasede ustrelil tr-. govca Mihama Rebiča. '£una je |{izjavil, da ga je Rebie spravil ob i njegovo posestvo, vsled česar se [je moral nad njim maščevati, Sod-jni dvor njegovega zagovora ni I uvaževal ter je Žuno obsodil na j smrt na vešalih.
Obsojen, vlomilci v Šibeniški davčni urad.
Kakor smo svojedobno poročali, so neki Italijani in Šibeničani vlo-mili v davčni urad v Šibeniku ter odnesli več tisoč dinarjev. Vsi jštirje vlomilci so prišli oblasti v roke. Porota v Šibeniku je vse obtožence proglasila za krive, nakar jih
je sodišče obsodilo na 1 do 5 »leti težke ječe.
I Nova obravnava proti Čarugi in tovarišem?
i Kakor javljajo zagrebški listi, jje državno pravdnaštvo dostavila preiskovalnemu sodniku v proces proti Čarugi in tovarišem predlog, da uvede preiskavo glede 15 novih kazenskih slučajev, ki se J pripisujejo družbi Jove Čaruga in i za katere so državnemu pravdni-jštvu še naknadno prispele prija-j ve. V sodnih krogih so mnenja, j da bo prišlo do nove obtožnice in do
nove obravnave.
Bivši poslanec Pavlovič obsojen.
Te dni je bila končana sodna obravnava proti bivšemu komunističnemu poslancu Pavlu Pavloviču zaradi komunistične propagande. Svoj zagovor je končal z vzklikom "Živela tretja internaciotaala!" — Obsojen je bil na leto dni zapora.
GUN3IOHT JEZERO V GLACIER NARODNEM PAR KU, MONTANA
i
i
Iz naravoslovja,
L«	_
' „ -
Učenjaki skušajo dognati, če ima
rastlina dušo. — Brez dvoma 1 imajo rastline neke vrste čutil
in so sestavljene iz stanic kakor
' živalsko in človeško telo.
i; ___
Aristotel je dejal: Živali imaijo ' dušo. rastline je nimajo. Rastli-j noslovec Linee pa je zapisal: Kamenje raste; rastline rastejo in žive; živali rastejo, žive in čutijo.
Že iz teh izrekov obeh znameni-• tih mož izhaja, da je nekaj v rast-jlinah, česar še nismo doumeli.— Prof. Tiehener se je celo opogumil in zapisal besede: Če imajo L rastline dušo, je vsekakor sigurno, da je ta duša zelo drugačna i od naše m da si o nji ne moremo 'napraviti nobene točne predstave. t Drugi biologi, ki so se posvetili | intenzivnemu proučevanju rastlinstva .prihajajo istotako do zaključka. d arast'ine imajo nekako dušo, ali da je ta duša zelo svoje vrsten stvor, katerega je težko definirati.
Rastlina sestoji iz stanic kakor živalsko ali človeško telo. Vendar J* med njihovim organizmom in med drugim živimi organizmi velika razlika. Glavno, kar jim manjka, je gibanje.
Rastline so torej v posesti neke vrste čutil. Najbolj je pri njih razvit čut ravontežja. V tem pogledu so rastline siLno nežni in fino razviti stvori. Medtem ko človek c*jit ravnotežja šele pridobi, je rastlini ta čut že prirojen. Takoj, ko se začne razvijati, razlikuje med navpienostjo in vodo-1 ravnostjo.
Psihične manifestacije rastlin so v nekaterih primerih naravnost senzaeijoaialne. Poskusimo le to ali ono rastlino obrniti narobe, dotakniti se je. omamiti jo z amonijakom ali zvišati njeno temperaturo! Včasih zadostuje, da še dotaknemo le cvetne čaše ali enega samega lista, pa se nam cvet zapre ali ospe.
Rastline so posebno občutljive za svetlobo. Njih življenje je drugačno podnevi, ko sije solnce, in drugačno ponoči, ko vlada tema. "Če n. pr. začnemo obsvetljevati gotove vrste rastlin podnevi in ponoči, opazimo kmalu, da se začno čaše same od sebe sklepati in razklepati ne glede na to, 5e so v svetlobi ali senci. To prihaja enostavno od utrujenosti. Na križan temi se da ta proces posebno nazorno opazovati.
Toda rastline ne čutijo samo iz-prememb, ki se gode v njih nepo-srednji bližini, marveč se ponašajo tudi z nekako vrsto spomina. Ce n. pr. izpostavimo steblo ovsa četrt ure svetlobi, ki prihaja samo z ene strani, ter pozneje luč zagrnemo ali ugasnemo, vidimo da se steblo tri četrti ure zvija inl sili v ono smer, odkoder je prej dobivalo svetlobo. Steblo se kar tae more u*niriti in se nagiba venomer tja, kjer se po njegovem 'spominu nahaja luč.
Vse to nam izpričuje, da imajo rastline nekaj, kar je podobno duši. Če bi tega ne imele* bi bile popolnoma tope
Francoska lepotica in njeni prijatelji.
Mnogo pred vojno je blestela svetla zvezda na nebu nočnega Pariza, gdč. Fanny, lepa. elegantna. duhovita in temperamentna. Nihče ni vedel, kako se piše. kaj je in odkod je. Bila je pač lepa. in to je zadostovalo. Lepota je bila njena legitimacija in tajnost' njenih uspehov, ki so bili vedno večji. Končno jo je poročil eden njenih častilcev. grof Tessau-court. Fanny je postala grofica Tessaucourt in dobila s tem dostop v pariško družbo. Nekaj let kasneje je dobila celo eno najvišjih odlikovanj, ki jih podeljuje francoska republika: "palme aka dem i je znanosti". Sicer ni nihčt vedel, kakšne usluge je storila1 madame Tessaucurt znanosti, am, pak glavna stvar je. da je dobila odlikovanje, in Pariz privošči lepi ženski vsak uspeh, (irof Te<>- J jsaueourt je lepega dne umrl in' Fanny, ki je bila še vedno ek-, stravagantna kict prej. se je zopet pojavila v raznih elegantnih lo-j kalih kot bogata mlada vdova. { Imela je srečo. Grofica Tressan i court je poročil gospod Robert. 1 no. da. bil j«» pač zelo bogat. Ne-r kaj let kasneje jo bila Fanny zopet vdova in si je nadela svoje prejšnje ime grofu-Tessaueourt. i ) Bila je še vedno lepa. zelo ele-.! gantna. imela je krasen nakit in Jje bila zelo gostoljubna. Ni ji ,1 manjkalo prijateljev in častilcev. 1 ki bi radi stopili z njo v zakon, j Ampak Fanny se ni več poro-j čila.
I Malo pred vojno je doživela (dvakratna vdova svoje prvo razočaranje. V elegantnem hotelu je \spoznela mladega moža, ki se ji "».je zelo dopadel in nič ni stalo na poti bližnjemu znanju. Toda mla-3 j tli mož je bil lopov. Izvabil je svo-' ji prijateljici mnogo denarja in 1 j jo je potem pustil na cedilu. Pa-~|riz se je pričel smejati. Madame -(de Tessaucourt se je kmalu potu-5 lazila in ni hotela slišati, da so
-	začeli računati, koliko je stara.
>	Sla je še yedno za avanturaij i in jih je tudi našla. Bila je pac zt-
r lo bogata, imela je dragocen lia-P kit, nosila elegantne toallete in jhiila še vedno lepa. In kmalu je J našla zopet prijatelja, Rusa, le-pega moža, ki pa je imel samo eno !napako: ni natančno razločeval, j kaj je njegovo in kaj ne. Bil je ? I čisto navaden hotelski tat, ki si> L j ga končno vendar zasačili in utak-
-	pilili pod ključ.
1 j Navzlic drugi lekciji ni postala "l grofica bolj previdna v izbiri tre-'jtjega prijatelja. Sedaj je bil Po--j Ijak, navaden gospod Meissner,
-	toda najprebrisanejši lopov med
-	prijatelji gospe de Tessaucourto-ve. Meissner je bil tat boljše vr-
i ste. kradel je le dragulje, kožu-t he, sploh samo drage reči. zato i se je tudi gibal izključno le v . tkzv. boljši družbi. Da bi imel laž-l je dostop do svojih žrtev in da bi t mogel delovati bolj neopaženo. su J se je pridružil bogati vdovi. Toda prebrisanec se ni zadovoljil sa-j mo z uspehi, do katerih mu je pripomogla ljubica, ampak je postal nasramen in ji nagodil to-le: Nekega večera je ukradel Meissner v odličnem lokalu, kjer se je 1 plesalo, (dragoceno ovratnico in
*	jo je še isti večer poklonil gospej 1 Tessaucourtovi. In sedaj se je za-1 čel drugi del lopovščine. Meissner
*	je naprosil dva svoja tovariša, naj 1 prevzameta vlogo detektivov, pri-
>	meta njegovo prijateljico zaradr t suma udeležbe na tatvini in od-
-	vedeta iz njenega stanovanja. To
►	se je tudi prihodnji dan zgodilo. Ko je bila bivša grofica v sprem-
. stvu agentov pred hišo. ji je po-. kradel njen ljubimec ves nakit. . Ko je prišla Fanny domov, je videla, da je padla v mreže prebri-t sanemu lopovu. Vsa iz sebe je o-vadila Melssnerja policiji, in Ijn-; bimec je bil prijet in obsojen na pet let ječe. Toda maščeval se je. L V razpravi je navedel štiri tatvi-j ne, pri katerih je bila madame de Tessaucourt baje soudeležena. Ti štirje slučaji so bili izločeni In proti bivši grofici se je uvedlo L kazensko postopanje.	*
Pred par dnevi se je vršila v
►	Parizu razprava zoper Fanny Ro-:
■	hert ali Fanny de Tessaucourt in 1
■	Davida Meissftetrja. Tessaucourto-va je prišla pred sodišče v obleki.
iz črnega satena, ki si jo je dala posebej za to razpravo napraviti pri najboljšem krojaču v Rue d« la Paix. Imela je ovratnico, skoraj ravno tako h-p*, kakor ono milijonske vrednosti, ki je nekoč dičila vrat gospe Thiersove. Imela je biserne uhane in majhen vijoličast znak. ki naj bi številnemu občinstvu obudil spomin, d;« je obtoženka častnica akademiv znanosti. Gospa je izgledala zelo dobro. Priče so izpovedale, da .]t: bil vMeissner vedno v spremstvu dame :i0 do let in so ,/n i) • t<» gospo v madam i d<* eourtovi. Obtoženka je morala odgovarjati na vprašanja predsednika sodnega dvora: "Kje rojeni?" "V Nimesu". "Kdaj.1" "Dne 12. oktobra 1S5:V\ Madame de Tessa neon rt je povedala to čisto tiho. Sodnik j<» je vprašal še enkrat in ona je ponovila: "12. oktobra 185:?". "Torej 71 let?" "I)a".'.».e dahnila madama.
I To je bilo presenečenje, to jt* bila senzacija! Sodniki niso verjeli Meissnerju, ki je kompromitira! svojo 71 1»■ t staro ljubico in so jo oprostili. Občinstvo je ploskalo ponosno in elegantno odhajajoči griiliei de Tessaucourt.
Pariz čaka sedaj na prihodnji ljubezenski roman in želi ljubezni žareči 71 letnici več sreče z njenim prihodnjim prijateljem.
Mučen incident na blejskem otoku.
Te dni se je poročil na blejskem otoku Francoz Bonnrsov z mlado Rusinjo. Ženina, nevesto in številne goste, večinoma Francoze in Ruse, so pripeljali na otok domači fanjtje v narodnih nošah. Po poroki so fantje novoporočenca in svate na stopnicah "zavrli". Ženin se je seveda radevolje odkup in trčil s fanti, ki so mu ponudili piti. V tem hipu pa je pridrvel iz cerkve župnik Oblak in začel upiti n;id fanti, kako sl upajo potegniti 'š ran go" brez njegovega dovoljenja na otoku, kjer je vendar on gospodar. Zn dovoljenje pa l>i možak seveda zahteval udeležbo na odkupnini. Ko so «;a naposled pomirili in odpravili, so osuplim gostom, ki so pač videli župnikovo razgrajanje, niso ga pa razumeli, pojasnili, kaj so častiti gospod hoteli, in jih prosili, naj dogodka ne vzamejo pretragično, ker se pri prenapetosti naše duhovščine žal češče ponavljajo. In prijazni tujci so razumeli in se smehljaje vkrcali v čolne...
NAJPOPOLNEJŠA POSTAVA.
»•>•••.. ..... ......rw.,..... .-r. .1~.USJ9
fs p vg^si
s s	'	^ $ ..i' * a
l^t ^ ji
PffliH^^ II
■HEiBBSK' ^^HHHHHH » g^Sfe.
■ Vii' ;......
m i»i'iMTKii«'*i i>Ttni ri^
Slika nam predstavlja mlado califarnijsko deklico Veto L' Ehmann, ki ima baje v Ameriki najbolj dovršeno in popolno postavo.	d
Lepi Janičar. Roman. ^ Spisat **ado Mnrnik.
GLAS NAHODA,-16. JUL. 193*.
KIP ANGLEŠKEGA MINISTR. PREDSEDNIKA
(Nadaljevanje.)	j
Salda se je seznanila s starim židovskim zdravnikom, ki je veduio varil in precejal otrove. Posrečilo s< ji je, da je dobila od njega za dn;g denar steklenico najhujšega strupa, ki je brez dokaznih znakov umoril žrtev ali hitro ali počasi, kakor je bila zaužila ali več ali manj smrtonosnih kapljic. Od onega skopega Žida je kupila tudi takoimenovan benečan-ski prstan, ki je iinel neznatno fino ost in votlino za strup.
Taki spomini so se zbujali Saldi, ko je sedela na obzidnem hodniku in gledala proti Btlagajevemu gradu. V obzidanem vrtu je bilo še toplo, iz gozda pa so veli hladni toki. Bledi oblaki so rumeneli, se počit-.i ( /.arjali in rdeli na jasni sinjini. Rujno za-nebje je tlelo in se užigalo kakor nad žerjavico. Na travnikih so godli čirički, po mračnem vzduhu so švigali netopirji; v host i so vpili mladi orli.
Kate je prišla javljat, da je večerja pripravljena. Salda ji jr mignila, da se ji ne ljubi.
Polagoma so bledele krotke večerne luči in barve. .Med grmovje in drevje so legale široke sence. Močneje je dehtel bezeg, v večernem hladu. Iz hoste se je razlegal žalostni smeh žolne in otožno je pozvanjalo tam za gričevjem. Že je lilo nočno črnilo na zemljo in oblake. Salda je pogledala kvišku in zazrla na zahodnem nebu ozki srebrni srp prvega krajca, ki se je svetil kakor dvignjena ostfca sablja. Vstala je in šla v svojo izbo.
Pritekla je Kate s smolnato trsko, prižgala sve-«"o na bronastem svečniku, se nerodno priklonila gospodični. je želela "lahko noč" in odšla.
Slabotni svit je trepetal po pisanih stenskih preprogah na prenosnih stojalih in se boril s sencami na stropu. Največ prostora v sobici je zavzemala velik a in široka pernica; Qdgrnjene zavese so kazale dvoje blazin s čopi na ogalih in fino svilnato odejo. Ob zglavju je stal težak stol s pretirano visokim naslanjal om in blazinico. Tla pred posteljo je po-| kri vala risja koža. Na mizici je bil med vezilnimi proti razpet kos platnenega prta z začetnimi okraski, blizu njega je ležal na nemško prevedeni roman —j "Pontus nnd Sidonia", lična pahljača in okroglo ogledalce med dvema belima lesenima goloboma. V kotu je slonelo stojalo s preslico in srebrnim -\rete-nom. Pod precej visokim, odprtino je dovajala hla-dilua sapa vlažno vonjavo sosednjih gozdov in li vud. Zini : j v grmič;a je pel slavČek svoje milosladke pesmi; žalibog so se oglašale tudi napihnjene žabe v svoji blatni palači za gradom in regljale z brezobzirno zarobljenostjo zmerom eno brez konca in kraja.
Salda je vzela pa ah lic o in ž njo hladila razgreti obraz. Paensi je hodila po zbi gorindol in mračne misli so ji rojile po glavi.
"Majnard me vabi na svoj grad: pozabil je in misli — da sem pozabila tudi jaz! Pozabil me je. kakor otrok igračo; pokončal je igračo m jo zagnal v kot. Majnard, Majnard, kaj si mi storil! Kako me razburja že samo tvoje ime! Kadar se srečata najini duši v nočnotajnih sanjah — ah, samo v sanjah ! — kako oživi tedaj moja ljubezen do tebe lepa. mlada, neoskrunjena, veličastna! Kako se o-k lepa m — ob sivem dnevi — zlate lepote onih be-goUiih sanj, ginljivih vara vih čarov... Kako so prizadevam po takem blaženem snu ves dan, da bi si obnovila one čudovito krasne prikaze v izvirni prelepoti! In ne morem. Ali te ljubim še vedno, Majnard.' Ne, ne! Sovražim te! Moj užaljeni ponos, moj črt je velikan proti pritlikavki ljubezni, llaha. morda je želela pa le — Mila, da me je povabil ? I)a. Mila- ni mirovala, dokler se ni vdal in poslal celo pijanega viteza. Mila mi hoče pokazati svoja "nebesa" in se mi iztiha rogati, češ: Kaj pa ti. Salda, stara lilija? — Poznam zvito kačo, haha! Imenitno soprogo si je izbral grof Majnard. Frau-ensteinerji so bili že zdavnaj vitezi, ko so bili Do-Ijan-ski še konjski hlapci! Ob Milni strani ostane Majnard večni selski plemič, večji kmet med manjšimi kmeti. Jaz bi ga bila spravila k zibeli mastnih in častnih služb, na dunajski dvor, ali pa tudi v Ljubljano, da bi bil vsaj vicedom ali deželni glavar. Mila ga je degradirala samo za sužnja vsakdanje zakonske ljubezni. Pretkana hinavka se mu je znala odrekati in ga priklenila s svojo vrlo dobro preu-darjeno uzdržljivostjo, svojo afektirano hojo, svojim priučenim smehom; s s^ojo paradno pohlevnost-jo in paradno nedolžnostjo ga je priklenila bolje, nego odkritosrčna Salda, ki ni umela tako krotiti in pHtajevati svojih čuvstev!
Razjarjena je stisnila dragoceno pahljačo, da jo je zlomila in raztrgala. Vrgla jo jc v kot in stopila na stopnice k oknu. Globoko je dihala vase sveže
[vale nočnega vetra. Lasje so se ji razpletli in jo po-jkrivali kakor ga vranja krila. Na neb«, so migljale zvezde; mladi mesec se je bil že skril za holmovjem. Ivar je Salda prestrašena skočila od zidu: mimo okna je pošastno tiho švignila velika senca.
"Buhuhu." je trepetal glas sove.
Sveča se je ocejala. Plr.inenček se je vil na razne strani. Njegov nemirni svit je ojasnil zdaj klop. zdaj vrata, zdaj »tonske preproge, ki so se majale v ponočni sapi in rahlo udarjale ob zid. Pisana vešča se je zadevala brneč ob okno, ob svečnik, ob Saldino roko in "pustila tam fin sivkast prah. Strastno je krožila ob luči in se naposled zaletela naravnost v plamen. Zasmili se je Saldi lepi metulj, hotela ga je rešiti. Ali že *o se vnel nežna krila v palečen plamenu: sveča je zasvetila močneje, dvignil I se je lahen dim. Opekla in ožgana je padla drobna živalca mrtva na mizo.
"Ali se zgodi tudi meni tako?" je šinilo Saldi do glavi in njen dih je vel preko luči, ki je oživljala beloto njenega obraza in vratu.
Počasno si je jela spletati kito in premišljevala [svojo nakano.
"Kaj za to. Če poginem tudi jaz... Izgubila j sem vse. izgubiti nimam ničesar več. To življenje. !slabejše nego v samostanu? Iu ako hc mi posreči — kakšna žalost na Blagajevem gradu, kakšno veselje v mojem srcu! Ako bi jima zastrupila dete, bi trajala njiju tuga prekratko za moje dolgoletne muke. Ugrabiti jima moram hčerko. Nič ne bosta vedela, kje je. kaj trpi, ali sploh še živi. ali ne: ta morilna negotovost naj jima počasi razjeda srce. Njiju trajna žalost bo meni trajno veselje, zadoščenje in tolažba !"
Odložila je šapelj. usnjati pas. zapono in vrhnjo obleko. Mehke gube so se ovijale njenih prožnih udov. Veka so ji bila težka; jela jo je boleti glava. Trudna se je slekla, upihnila luč in zategnila posteljna zagrinjala. Navzlic utrujenosti dolgo ni mogla zaspati.
Zdajci se je živahno dvignila v posetlji. Kakor ■ blisk hipoma razsveti temen prepad, tako se je zasvetila Saldi misel, ki je pregnala vse druge osnutke in vse dvome.
"Erazem je preneroden; hlapcem ne morem zaupati. Davi pa sem videla ob Kolpi na hrvaškem bregu cigane... Bog daj, da he bi odpotovali prekmalu. Takoj jutri pojdem v ciganski tabor!"
Drugi teden, v sredo po binkoštih, je bila kapela svetega Jurija v pritličju Blagajevega gradu zarana malone polna povabljenih gostov in domače gospode.
Molilnica je bila praznično ozaljšana. Okoli ste-,brov, ob nrižnici in ob leseni ograji pred oltarjem | so se ovijale zelene smrekove veje, pisani venci in 'cvetne kite. Klopi je pogrinjal škrlat. Zid so pokii-jvale pretirano velike podobe svetnikov naivni umetnik jih je bil naslikal vse take velikane, da bi ozna-•čil njih nadčloveško mogočnost. Glave so jim segal«1 j skoraj do šinje obarvanega stropa, posutega z zlatimi j zvezdami; od njega sta visela krasna lestehca s srebrnimi verižicami. Skozi pisano sleklo visokih gotskih oken so slikali poševni žarki ranega selnea raznoboj-ne lise po kamenitih tleh, po heraldičuih okraskih in po grobnih opločnieah. koder so bili vdolbeni napisi v starodavni, staroslavni giagoliei izza pasiiro-vanja duhovnikov glagolašev iz zagrebške škofije in hrvaškega Primorja. Na oltarju so gorele dvojnate pletene sveče pred sliko viteškega svetnika Jurija, prvotnega patrona kranjske dc-žeTe: kapadoški princ je sedel v železnem oklepu na debelem bel en in z naperjeno sulico meril na čudovito grdega črnega zmaja, ki je nameraval, pogoltniti prezalo belo deklico. Stari grajski duhovnik Jura j Draganovič je ma-ševal za grofa Felicijana Blaga ja. ki je danes" obhajal svoj devetinšestdeseti god. Mašnikov ornat je bila grofinja Mila okrasila bogato z biseri in zlatom. Ministrirala sta domača pažeti Udalrik in Otokar.
Največ gostov je bilo dospelo že včeraj popoldne in prot: večeru, tako grofa Lenard Sta rog rajski in Krupski, baroni Gradnikar. Gregorijanec, Len-kovič, Paradajzar. Jankovič, Freikireseu, Engelshaus. vitezi Obričan, Halbenberger, Mačerol, Gcstašič, Ra bensberg-Koprivniški. brata SemeniČeva, Kozjakova in drugi. Nekateri so privedli s sabo tali svoje gospe in hčere. Malone vsi obrazi so bili radostni, mirni, slovesni. Gospoda so se veselili, da bodo vsaj nekaj časa rešeni vsakdanje enoličnosti, vsakdanjega dol-igočasa. Lica, obleka, kretanje, vse je bilo nekako svečano, tako tudi rahlo šumenje svile, nejasni zvoki, ptičje petje zunaj, celo solnčni svit in zrak.
• (Dalje prihodnjič.)
Razne vesti
lO letniea svetovne vojne in ke-munistične demonstracije.
Kongres komunistične internacij onale, ki se vrši te dni v Moskvi, je sprejel Zinovjev imperija-tttični predlog, naj se v znak pro-testa proti imperialistični svetovni vojni vrife od 27. julija do 4. avgust« mednarodne demonstra-cnje po vseh komunističnih taborih. Zinovjev, je v svojem redtar*-mtfrihd. d* te komuieUča«
demonstracije niso naperjene samo proti mednarodni buržuaziji. temveč tudi proti kompromisni politiki socijalniih demokratov.
Hov politični proces v Rusiji.
V Moskvi se je pričel te dni n proces. Pred recotacijonamim tri-bunalom se zagovarja 13 obtožencev, ki so osumljeni vohunstva. Med njimi co mornaniki častniki Bayiaav namestnik prakuratorja
{tuut-ruersKega scdisca Konv, hči bivšega varšavskega gubernater-ja Skalanova-Andrejeva in Jetnik Čiževskv. V istem čas7*se je priče* v Petrogradu proces proti 42 osebam, ki so obtožene radi udeležbe v pokretu Savinkov-skih organizacij. Pričakovati je zopet več smrtnih obsodb.
Hot rektor zagrebška universe.
- Senat zagrebške univerze je izvolil profesorja juridične fakule-tete Ladislava Polica za rektorja zagrebikega vseučiliača v studijskem leta 1924.25.	,
Slika nam kaže kiparja F. J. Wilcoxena, ki izdeluje kip angleškega ministrskega predsednika.
Razne vesti.
Maščevanje varanega soproga.
Italijanski sprevodnik Feliks Frauehetti je bil več k<<t petnajsi let srečno poročen s svojo ženo. Pred par meseci pa se je seznanil z mladeničem, ki je ravno dokončal vojaško službo. Frauehetti ga je upeljal v svojo družino in ne več mlada žena se je skoraj vanj zaljubila. Nekega dne zaloti Frauehetti ženo, kako se sprehaja roko v roki z mladim njegovim prijateljem. Da prepreči škandal, je ostal Franchetti miren in od-hitel domov. Ko je žena prišla do-; inov. je na\;alil Frauehetti na njo z ibočem. Na vpitje žene pa sta" prihitela dva policista in jo res»- j la. Žena je nato Franchettiju izjavila. da ga zapusti. To ga j<. razljutilo do skrajnosti. Poizvedel je. da lviva zapeljivee žene v nekem hotelu in da je tam tudi njegova žena. Franchetti se je skril na hodniku in ko je zapeljivee stopil iz sobe, je potegnil samokres in oddul nanj tri strele. Žena se je hitro zabarikadirala \ sobi in pričela kričati na poipoe. Toda Franchetti je izdrl iz hodnika opeko, razbil ž njo vrat. vdrl v sobo in nato ženo dvakrat nstrt-liL Ko se je žena zgrudila, je potegnil svoj sicilijanski nož in zx bodel ženo v srce. Na strele so prT hiteli uslužbenci, toda Franchetti je tako divjal, da se «ra ni upai nihče prijeti. Nato se je naenkrat pomiril in vzel svojega sinčka, ki je bil pri ženi. v naročje ter odšel. Na cesti pa sta ga dva stražnika aretirala. Pri zaslišanju je izjavil, da niti trenotek ne obžaluje. da je ubil ženo.
Dobro zastražena gospa Caillaux.
Nedavno si je dala go.-.pa Cail-laux izstaviti potni list za Portugalsko. Za to potno dovoljenje sp je sestal poseben ministrski svet. Razume se, da gospa ni potovala sama V njenem kupeju so bili trije gospodje, ki so se v Lizboni nastanili v istem hotelu, kot ona in so ji bili neprestano za petami, Ze drugi dan pa se je njeno sprem stvo pomnožilo za dvojno število, a v kratkem času je narasl ona S oseb. Pred od pot ova njem v Fran cijo pa se je cela stvar razjas jiila. Prvi trije gospodje so bili francoski tajni policisti, kar jt* pri dami visokega stanu in pri preteklosti gospe Caillaux razumljivo. V Lizaboni je po stala polic-ja pozorna na može. ki so zasledovali elegantno damo in jo je dala od svoje strani zastražiti.
Znano je. da je Anglija na Portugalskem precej politično zainteresirana ; vsa kavalkada je bila tako očividna, da so se zato zanimali tudi angleški dekte-ktivi in so odredili stražo nad gospo Caillaux.
Pri medsebojnem . predstavljanju so morali biti obrazi "šphs-Ijev" pač nepopisni.
Ministrstvo sa ženske zadeve. ;
V Pragi je imel ženski narodni svet pred nekaj dnevi sejo, v kateri so se razpravljale razne zadeve. Med drugim se je sprepela tud izahteva, da bi se v državni upravi odpravile vse naredbe, ki omejujejo žensko enakost v državni sluabi. V vsakem resortu iržavne uprave naj bi sodelovala .
žena kot osebni referent. Vse ko misije, v katerih se razpravlja o ženskah, naj se pritegnej - zastop nice ženskih organizacij. V prihodnji vladi naj bi bila imenovana žena za ministra brez portfe-lja. S to žensko zahtevo se meti drugimi bavi tudi "Oehoslovaška Republika", ki pravi, da ne ženski minister brez portfelja, mai več žena kot pravi strokovni re sortni minister ima biti ideal čelio-slovaškega ženskega gibanja. V to svrlio pa bi moralo biti delovanje ženskega gibanja mnogo intenzvnejše nego je bilo doslej.
V starosti petdesetih let se pričel Noah Webster učiti sedem naist iezikov
RADOBLAVOV POMILO&ČEN.
Sofija Bolgarsko, 17. julija. — V sobranju je bilo danes sklenjt no. naj se Radoslavova pomilosti Radoslavov je bil začasa voj-I ne bolgarski mini.- trski predsednik ' ter je bil obdolžen. da je on s svo-i jo politiko zakrivil bolgarski po-' raz.
I	-
I
O ANGLEŠKEM LETALCU NI i
i MAJO NOBENEGA SLEDU, i
-
Tokio, Japonsko. 17. julija. — : Ze triintrideset ur nimajo molu nega sledu o angleškem letalcu jMacLaremi. ki skuša poleteti krog ! sveta. Že zdavnaj bi moral biti n:J I Paramuširu otočju, toda kot po. j I ročajo. ga še ni tam.
Popi-ešanea iščejo japonske bojne ladje.
PASTOREK OBSTRELIL MAČEHO.
Buffalo, N. V., 17. julija. —! Šestnajstletni pastorek Mrs. Rose \ Pijjnone je igral z revolverjem. Rekla mu je. naj ga položi nazaj ! v predal, česar pa on ni ho4el storiti. Hotela mu ga je iztrgati, med tem s«.* jo pa revolver izprožil. iKroirla ji je prodrla prsi. P<d ure zatem je umrla v bolnišnici. Pastorka so zaprli.
I
-
■INVALIDI SO ŠTURMALI MINISTRSTVO.
i
; - i
Dunaj, Avstrija, 17. julija. — | 120 invalidov je navalilo dane\ na finančno ministrstvo. Z oriloe-j nimi besedami so zahtevali zviša.- i nje penzij. Ko pa pogajanja s f:-j j nančnim ministrom niso bila za Klovoljiva. so izjavili, da ne bodo
prej odšli iz sprejemnice, dokler ne ugodi njihovi zahtevi.
KOLIKO PRELETI LASTOVKA?
Angleški listi poročajo, da so v Langharnu izpustili z odhajajočimi lastovkami tudi eno. ki je imela na nogah pritrjeno obročke. Našli si, jo nato v bližini Johannes loirsia v Južni Afriki, oddaljeno j 6C00 milj. To je prvi dokaz, ki potrjuje, kako velike razdalje lete lastavice, da pridejo v Evropo do svojih »rnezdišč.
ALI VESTE,—
Ma jt« i/.naši-l neki ruski hejrunec v Bel-j;rra«lu i*s\ ki iH«trel»uje eno tretino manj kuriva, pa jirob.vaja jretkrat več i ^»»rkoteV Ali vi»ste. »la luiste šele tedaj ; ]>t>]K>liiniun overjeni, zakaj je turški j tobak najboljši tobak za cigarete, ko boste /.aeeli kailiti Ileliuar turške ei-i nai'.'tfV Kot Wru>:!. In»ste t ml i vi z ve-: sel jem zaceli kadili turške.
POSKUŠAJTE TO
j^^^^^Jl LASEH
15 DNI
Potem naj vam pa zrcalo pokale uspehe. Pišite za precejšnjo poskusno ponudbo.
X"i tr.-l.a, rta l>i vaSi la.sje postali tanki, niti da bi vi )m stali l-It-šjLsti. kajti je na-r*in, ki tmu-i l>a«-il. kateri uničuje lase. Ta rajtliči-n način l.o zaustavil tan^anje las. nirivilo Ul«. oupravil prhaj in srbe-iirn. ot»-n>nil sive lase. zaustavil pretefe ali nara3f-ujo«"-i> p!eš»> t«-r ojaf-ll in podaljšal J.ivljt nj»- las moških in žensk. Pošljite n < t fčaj.xrta i.»- prepozno za 15 dnevno pre« ejšnjo poskusno ponudbo.
aymes co. „923 N. Robey St. H-101. Chicago. 111.
j ROJAKI IZ NEW YOEKA IN OKOLICE PREŽIVITE
POČITNICE NA DEŽELI
| pri: JOHN U PODBORŠEK
j Centre Grove Itd. Box 73 Dover, N. J.
Telefon SS3R, Dover, N. J.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Kova velika sanjska knjiga....................... .90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod ........................................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja St^TOSti ••••••••••••••••••••••••••••• .50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar_____ .75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana................................. 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico," slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek..............................1.—
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega 'polka,
od 1914—1918............................... 1.25
jtobinson, povest .................................. .65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ .80
Binaldo Rinaldini............................. .50
Sveta Oenovefa................................... .50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
čarovnica starega gradu............................ .25
Hitri računar ali Praktični računar............... .75
Slovenska kuharica, (Kalinsek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki Trdo v platno vezano................. 3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi........................................... .90
Pesmarica Giazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)" ' Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Oortlandt Street s :	New York, H. T.
w
GLAS NAItOfcA, 18. JOL. 19$*.
MORSKI JASTREB.
Spisal Rafael Babi tipi. — Za G. N. priredil O. P.
Nevarnosti pasje stekline.

(Nadaljevanje.)
—	Aha, — je rekel kapitan. — potem pa med berberske veslače. Derberjem manjka sužnjev in vedno so pripravljeni tržiti, čeprav so slabi plače vaki. Nikdar še nisem čul o človeku, ki bi se vrnil k * k or hitro ga imajo varno na eni svoji galeji. Imel sem že nekaj opravka ž Hijimi ter zamenjaval človeške tovore za dišave, ori-jentalske preproge in slično.
-Master Lionel je težko dihal.
—	To je strašna usoda, kaj ne?
Kapitan si je pogladil brado.
—	A edini varni način, kako spraviti ga s poti in če vse premislimo, je to manj strašno kot pa obešenje in gotovo manj nečastno za sorodnike dotičnega. Napravili bi usl-ugo Sir Oliverju in sebi.
—	Tako. tako, — je rekel Lionel skoro odločno. — In cena?
Kapitan se je pričel zibati na svojih močnih nogah in postal je
zamišljen.
—	Sto funtov f — je rekel za poskus.
--- Sklenjeno za sto funtov, — je prišel naglo odgovor, — tako na^rio, da je kapitan Leigh spoznal, da je sklenil trapasto kupčijo, katero je treba popraviti.
—	To se pravi sto funtov za mene ffimega, — je počasi popravil- — Treba je računati s posadko, da drži jezik za zobmi ter mi pomaga. To bo pomenjalo najmanj nadaljnih sto.
Master Lionel je pomišljal za trenutek.
oT je več kot morem spraviti skupaj za trenutno obvestilo. Dobili boste sto in petdeset funtov v zlatu in ostalo v draguljih. Obljubljam vam. da ne boste pri tem ničesar izgubili. In ko-se boste vrnili ter mi sporočili, da je vse gladko izteklo, boste dobili enako svoto.
S tem je bila kupčija sklenjena. Ko je pričel nato Lionel go. voriti o podrobnostih, je našel, da se je zvezal s človekom, ki je svoj posel temeljito razumel. Vsa pomoč, ki jo kapitan zahteval, je biia, naj zvabi Lionel Sir Oliverja na kako določeno mesto, v bližini obfdi. Tam bo iinel Leigh pripravljene može in čoln in vse ostalo naj lepo prepusti njemu samemu.
V trenutku se je Lionel spomnil primernega prostora za to. Obrnil se je ter pokazal preko vode na Trefusis Point in sivi kup Godolphin Court a. ki se je kopal tedaj v solnčnem svitu.
—	Tam. pri Trefusis Point, v senci Godolphin Courta, jutri ob osmih zvečer, ko ne bo nikake lune. Gledal bom nato, da bo tam. Kotim pa vas, da ga ne zgrešite.
—	Zaupajte mi. — je rekel .Jasper Leigh. — In denar?
—	Ko ga boste, imeli varno na krovu, pridite k meni v P narrow, — je odvrnil ter pokazal s tem, da ne veruje Master Leighu nič več kot je bil prisiljen.	>
Kapitan je bil popolnoma zadovoljen. Če bi ta gospodič ne hotel plačati, bi vedno lahko izpustil Sir Oliverja.
Nato -ta se ločila. Lionel je za jahal konja ter odjezdil. doe:m je Master Leigh nastavil obe roki na svoja usta ter pričel klicati v sm^ri proti svoji ladji.
Ko je stal in čakal na čoln, ki je že odrinil od ladje, se je počasi pojavil smehljaj na surovem obrazu pustolovca. Če bi Mastem Lionel videl ta smehljaj, bi se brez dvoma vpraševal, kako daleč je varno sklepati kupčije s tem lopovom, ki je držal svoj>o besedo le toliko časa. dokler je bilo to dobičkanosno. In v tej zadevi je našel Master Leigh pot. da sne svojo besedo z dobičkom. Nobene vesti ni iintb a ljubil je, kot vsi lopovi, prekaniti boljše lopove. Ko £e razmišljal o tem ,se je moral smehljati.
Sedmo poglavje. ODVEDENJE.
Master Lionel je bil odsoten z doma večino naslednjega dne pod pretvezo, da mora nakupiti nekaj stvari v Truro. Bilo je pol osmih zvečer, ko se je vrnil. Ko je vstopil, je srečal v veži Sir Oliverja.
—	Imam sporočilo zate iz Godolphin Courta, — je objavil in \idel je, kako se je njegov brat zganil in kako je njegovo lice iz-premeniio barvo. — Pri vratih me je srečal deček ter me prosil, naj ti povem, tla želi Miss Rozamunda takoj govoriti s teboj par besed. „
bir Oliverju je skoro zastalo srce, a pričelo takoj nato galo-pirati. Hotela je govoriti ž njim! Konečno je privolila v to, da ga vidi:
—	Hodi blagoslovljen za to dobro sporočilo, — je odvrnil v svojem velikem razburjenju. — Takoj grem.
In odšel je res takoj. Tako velika je bila njegova strast,, da je popolnoma pozabil na dokument, ki bi bil njegov najboljši zagovornik. To je bilo značilno.	i
Master Lionel ni niti črhnil, ko je njegov brat odhajal. Umaknil se je nekoliko v teneo. Bil jo bled kot sveča in, težko je dihal. Ko so se vrata zaprla, se je naenkrat zganil. V njem se je oglasila vest ter mu rekla, da ne sme tega storiti. Strah pa je v trenutku zaduši lglas vesti. Če bo preprečil to. kar je nameraval storiti, bo izgubil življenje na sramoten način.	k . ~ ^^
Obrnil se je ter odšel v obcdnieo.
Videl je, da je miza pogrnjena za večerjo, kot je bila onega dne, ko se je vrnil ranjen domov. Spomnil se je, kako ga je sprejel ter postregel Sir Oliver, kako mu je obvezal rano ter ga nesel na posteljo. Ni se približal mizi. Šel je k ognju ter držal obe roki nad plamenom. Zeblo ga je in tresel se je po celem životu.
Vstopil je Nikola ter vpašal, če hoče večerjati. Odgovoril je obotavljajo ter rekel, da bo kljub pozni uri čakal na povratek Sir Oliverja.
—	Ali je Sir Oliver odšel? — je vprašal Nikola, ves presenečen.
—	Pred par trenutki, a ne vem, kam, — je odvrnil Lionel. —-Ker pa ni Še večerjal, ni vrjetno, da bi dolgo izostal.
Nato je odpustil služabnika ter sedel sključen poleg ognja, plen duševne muke, katere ni mogel zatreti. Spomnil se je ustraj-ne, neomajne ljubezni, katero mu je Sir Oliver vedno razkazoval. Ravr.o v tej zadevi smrti Peira Godolphina, kaj vse je storil Sir Oliver, da ga ščiti? Na temelju take ljubezni in samopožrtvovalno-sto v preteklosti, je sklepal, da bi njegov brat ne izdal niti sedaj, skrajni nevarnosti. Strah, ki je napravil iz njega lopova pa mu. je rekel takoj nato, da je to le ugibanje in da bi bilo nevarno zaupati taki domnevi; da bi bil izgubljen, ee bi ga Sir Oliver zapustil v odločilnem trenutku. • , v - »
i^j® prihodnji«.)	;;, "V ^
Vsled neurejenih razmer med vojno se j steklina zelo razširila, j tako da vlada od tedaj, če ne po i vsej Sloveniji, pa vendar po večini j okrajev skoraj neprestano strogi " pasji kosntumac. Prav te dni se je čitalo po listih, da se je steklina v dveh zagrebških mestnih o-krajih razpasla tudi pri ma-čkah Dvanajst oseb je bilo ugriznjenih. Prvi ugriznjenec je svojo poškodbo zanemarjal in je te dni oh strašnih mukah umrl za steklino. Koaijač je dobil nalog, da polovi in pokonča v prizadetih okrajih vse mačke. Med njimi so dobili tri stekle. To pomenja strašno nevarnost za prebivalstvo. Kajti te stekle mačke so brez dvoma uklale mnoge druge, mačke pa je neprimerno težje poloviti kakor pse.
Steklina je pri Človeku dandanes hvala bogu redka. Vsako leto doživljamo samo par slučajev, ki so pa vsi posledica zanikrnosti in nevednosti, da imamo v Pasteur-jevem cepljenju zanesljivo varovalno sredstvo proti bolezni. Ven dar je steklina eno najstrašnejših obolenj, kar jih poznamo. Zaradi tega naj — deloma sledeč poro čilu, ki ga je pred kratkim podal dr. Gins, oddelčni predstojnik na inštitutu za infekcije bolezni
Robert Koch" v Berlinu — pojasnimo najvažnejša vprašanja, ki se tičejo te kuge.
Včasih še čujemo mnenje, da steklina ni nalezljiva in da ima druge vzroke. To mnenje je čLsto pogrešno. Steklina nastopi zgolj vsled ugriza steklih živali in fz nobenega drugega vzroka. Prenašajo jo pa na človeka v prvi vi-sti psi, dosti redkeje mečke in le v posameznih slučajih volkovi, lisice, goved, koze, jelenjad, kun«? in druge Živali. Povzročevalec stekline, skoraj gotovo uit ram i-kroskopičen bakterij ,se nahaja v možganih in v hrbtnem mozgu steklih živali in ljudi. Z vbrizga-vanjem teh živčnih tvarin prena šamo lahko steklino v poljubno dolgi vrsti na dovzetne zdrave živali, na pr. na podgane, kunce in morske prašičke, ki ohole na značilnih pojavih in kažejo na gotovih možganskih delih tipične iz-premembe, kakor nam jih je odkril Italijan Negri. Ta takozvana Negrijeva telesca, ki jih nahajamo samo pri steklini, so nam dragocen pripomoček, da spoznamo tu kugo.
Težje pa je spoznati steklino psa. vsled česar se bolezen včasih tako razširja. Ako je stekel pes popadel zdravega, preteče več tednov, preden pri slednjem izbruhne steklina. V tem času — v takozvani inkubacijsbi dobi — ne opaziš na takem psu nič posebnega. Pa tudi obolenje za steklino prične s pojavi, ki niso n-ie kaj značilni. Pes postaja muhast in trmast, zdi se ti izpremenjen, hujša in prične cediti sline. Ti pojavi so uvod k takozvani "besneči steklini". Pes prične grizti, popada brez izbire znane in neznane ljudi m se zaje celo v mrtve predmete, ki mu jih držiš pred gobec. Namesto hrane, ki jo je vajen, požira razne neprebavljive predmete, kakor kosce lesa, slamo itd. Ako mu je le mogoče, skuša uteči. Ker v tej dobi oči-vidno izgubi orientacijo, se klati brez cilja naokoli in preteče včasih velike daljave Jasno je, da postane tak pes pr^va nadloga za celo okojico, ker ne popada le drugih psov in ljudi, ampak tudi goved, prašiče in druge domače živali. Ta doba besneče stekline traja samo nekaj dni, na kar ji sledi doba otrpnenja. Najprvo umrtvijo steklemu psu zadnje noge, potem se otrpnenje razširi na ostalo telo, na kar pes v par dneh pogine.
Važno je, da poznamo ta potek bolezni, ker je pomemben za presojo ugriznine. Pes, ki je. koga uklal in ki teden na to še živi in ne kaže nobenih izprememb v svojem obnašanju, na dan ugriza gotovo ni bil v onem stadiju stekline, v katere mje moč to z ugrizom prenesti na druge. Zaradi tega ni prav, ako psa, ki-je sumljiv na steklino, koj pobijemo. Ako še niso razviti nevarljivi znaki stekline, k« jih živinozdravnik dobre pozna, je treba imeti takega psa
varuo zaprtega, da iz nadaljnega poteka spoznamo, ali "je bil stekel ali ne. Vnedar naj že n tem mestu naglašamo, da zaradi tega ni čakati s Pasteurjevim cepljenjem, ki je le uspešno, ako se takoj prič- j ne. Ako je torej količkaj podan-sum na steklino, je ugriznjenca' takoj poslati v Pasteurjev zavod. |
Steklina pri človeku poteka v' toliko drugače, da traja obolenje' le* nekaj dni. da besnoče često ni opažati in da prevladuje slika otrpnenja. Steklina pri človeku je brez izjeme smrtna. Doslej nam ni znan ne eJi slučaj, v katerem bi se bila že razvita steklina ozdravila.
Boj proti steklini zasleduje dva cilja: zavarovati ugriznenjega pred usodepolnimi posledicami infekcije s steklino in ščititi sploš-no^t pred ugrizom steklih psov.
Prvo nalogo dosega skoraj popolnoma Pesteurjeva cepljenje. Pasteur je opazoval, da izgub:. steklinsko trovilo na moči, ako se ga od psa vcepi na kunca in od tega zopet na druge kunce. Ako se tako izpremenjeno trovilo zopet prenese na psa, ne povzroča več besneče stekline. Na teh opazovanjih je zgradil Pesteur metodo svojega cepljenja. Ugrizne-nje zdravijo s hrbtnim mozgom kuncev, poginulih na steklini, ki mu z daljišim ali kra;šim sušenjem vzamejo jaikost. Za zdravljenje uporabljajo čas inkubacije, ti je čas, ki poteče od ugriza p« do izbruha stekline.
Najprvo vbrizgajo dolgo časa sušen in vsled tega le malo učinkovit mozeg. S sistematičnim stopnjevanjem jakosti mozga dobi človek slednjič tako varstvo, da ne zapade več steklini. Zdravljenje po Pasteur ju traja povprečno tri tedne, vendar nastopi varstvo šele 14 dni po končanem cepljenju.
Med koncem zdravljenja in koncem inkubacije mora torej ležati najmanj rok dveh tednov, ako naj bo cepljeoije uspešno. i"o nam pojasnjuje, zaka je treba ugriznjenca takoj odposlati v Pa-steurjev zavod. Kajti inkubacija traja pri človeku povprečno 1—2 j meseca in pade pri otrocih celo lahko na 3 t/dne.
Pasteurjevo cepljenje je neštetim ljudem rešilo življenje, ne more pa do živega steklini kot taki. Treba nam je torej uporabljati preizkušeno varstveno sredstvo, strogi pasji kontumac, s katerim so na pr. na Angleškem steklino popolnoma pregnali. Kakor hitro se pojavi kak slučaj, morajo psi imeti nagobčnike in jih je treba voditi na vrvici. Žal pa vlada v tem pogledu skrajna brezbrižnost.
Vkljub strogim uradnim nared-bam sreča se prečesto pse brez nagobčnika in eelo poklicani čuvarji javnosti, stražniki, se zato ne zmenijo. £ naredbami na papirju stekline ne bomo odpravili. Raz, umno morajo v prvi vrsti sodeio-vati lastniki psov in si biti v sve-vti, da ne ogrožajo samo teh svojih ljubljencev, ako ne izpolnjujejo uradnih odredb, ampak vse človeštvo in zlasti saani sebe.
Novice iz Koroške.
Delavska zbornica v Celovcu.
Dne 19. junija v Celovcu na slovesen način otvorili novo krasno zgradbo koroške delavske zbornice. Otvoritve se je udeležil tudi zvezni predsednik dr. Hainiseh.
I
| Napad na slovensko prireditev na Glinjah.
Na binkoštni ponedeljek je priredilo v Glinjah Društvo slovenskih diletantov v Borovljah veseloigro "Karlova teta". Na prireditev je prišlo tudi več nemških narodnih zagrizencev, ki so zasedli galerijo po obeh straneh odra. Ko se je pričela predstava, so za-čeli pljuvati na oder in obcinstvc v dvorani; med občinJstvo so vrgli tudi gotove smrdljive reci. Niti torej kulturnih slovenskih prire-ditev nemški zagTizenci ne pust« pri miru.
ALI VESTS, —
tla izhajajo v slovenski prestolici. Ljubljani, štirje slovenski dnevniki? Al veste- ila postajajo Helmar turške cigarete Itolj in bolj i»opnlarne med slovenskimi kadilci vsled izbornega o-kusa In duha 100r/V čistega turškega' tobaka? Začnite kaditi turški tobak in veseli ga Intste kot_st>_ ga_drugi._
S
Kretanje parnikov - Shipping News
riFgi
13
St. julija:
R«liane*. Hamburg; BaldlJta.
BU.
julija: Parte. Btm.
S«, julija:
Levlatnaa. Cherbourg: Veendaaa Boulogne; Albert BaUln. Hamburg; Orca, Cherbourg.
St. Julija:
Canoplc. Cherbourg; Bremen. Br* men.
•0. Julija: Vtaao* Havre.
11. julija:
Zeel&nd, Cherbourg.
1.	avgusta:
Muenchen v Cherbourg In Bremen
2,	avguata
Olympic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Conte Rosso, Genoa; Hansa Cherbourg in Hamburg; xSeigenland, Cherbourg In Hamburg
4.	avgueta: Taormlna, Genoa
5,	avgusta:
Resoute, Cherbourg in Hamburg; Co lumbus. Cherbourg In Bremen; Re-ublic. Cpherbourg In Bremen
8. avgusta:
Aqultania, Cher^purg; Rochambeau,
Havre; Luetzow, Bremen; Ohio, Cherbourg
7 avgusta
Belgenland, Cherbourg; Colombo, Genoa: Minnekahda, Cherbourg In Bremen; Wuertemberg, Cherbourg In Bremen
8.	avgusta:
President Wilson Tret
9.	avgusta:
Homeric, Cherbourg; Lancastrla, Cherbourg; President Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Deutschland, Cherbourg it Tlnmburir: Ryndam. Boulogne
NAZNANILO!
]
Xaš potovalni zastopnpnik Mr.; JOSEPH ČERNE bo obiskal prihodnje dni rojake po Penn-sylvaniji. On je pooblaščen po_< birati naročnino za "Glas Naroda'* in knjige., Rojake prosimo, da so mu kolikor mogoče naklonjeni.
Upravnštvo "Glas Naroda"
*
Prav vsakdo—
kdor kaj fifio; kd*fl kal ponuja; kdor kaj kopajo} kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ixnaj< šočmrit uptk —
mali oglasi w "Qiao vaiila".
12,	avgusta:
DerfUnger v Bremen; Suffren v Havre
13,	avguata:
America, Cherbourg Jn Bremen; Stuttgart. Cherbourg ln Bremen
14,	avguata: Mongolia. Cherbourg
16.	avgusta:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Lafayette, Havre; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Giullo Cesare. Genoa
17,	avgusta:
Sierra Ventana, Bremen 19, avgusta:
Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Cherbourg ln Hamburg
20 avgusta:
Paris, Havre; Mauretanla. Cherbourg; York, Bremen; Conte Verde, Genoa
21. avgusta:
Arabic. Genoa; Thuringl*. Cherbourg in Hamburg
23. avgusta:
Olympic, Cherbourg; President Harding, Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg ln Hamburg; Volendam, Boulogne; Dullio. Genoa
26.	avgusta: Seldlitx, Bremen
27.	avgusta:
Ranee, Havre; Aqultania. Cherbourg 261 avgusta:
Columbus, Cherbourg ln Bremen; Zee land, Cherbourg
30. avgusta:
Homeric, Cherbourg: Veendam, Boulogne; Orca. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Albert BaUn, Cherbourg
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB J« namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da h natančno poučen o potnih lladh, prt« Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih nmoRM dati vsled naše dolgoletna Izkušnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parw nlke, ki imajo kabine tudi r UL ras-redu.
Glasom nore naselnlSke postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti, ki Se ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniškl komisar v Washington-it, D. C., ter se bo s istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja amerigkega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj-
Kako dobiti svojca is staro-ga kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca ta starega kraja, naj nam prej plSe sa pojasnila. Nadaljnl priseljenci is Jugoslavije bodo prlpnft* Ceni sem aopet po 1. Juliju 1024. Prodajamo vozne liste sa vse proga; tudi preko Trsta ■amorejo Jugoalo-•iiii sedaj potovati
Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt 131, New York
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York
Posebna ponudba
našim citateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20
S strešico sa slovenske čr-ke, č, š, ž $25,—
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
mm
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
Ezpresne stroške plačamo mi, torej u i kakih stroškov za prevoz.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street	New York, N, Y.
ADVERTISE in GLAS NAROD/. ADVERTISE in GLAS NARODA
JcOVgJR^D^m^^^*^^^^^^kjP■mmliiim J
Potujte "FRENCH LIINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
DADIC	ROCHAMBEAU ............6. avg.; 6. sept.
lAKlO .. 23. julija; 20. avg.; 10. sept. SUFFREN..................12. avg. 13. sept.
nir% . m»/in	LAFAYETTE...............16. avg. 27. swt.
FRANCE. 30. julija; 27. avg.; 17. sept.	Z?t;- l8' °k'
Na naših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bodo potovali z vami vso pot. Evropski agetnje French Line bo«lo pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim bodo potne liste in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno.
Prostori drujresa in tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi ik>treb5iMnami, umivalniki, tekoča voda v vsakem prostoru, počivališča, kadilnica, brivnioa in pokriti promenadni krov. Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila saeno s pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali
FRENCH LIME
19 STATE ST. NEW YORK
Pozor čitatelji.
Oposorfto tigoveo !■ & hrtalVo, pri kitirik kuyi« )eto aU miroč&to trn rt« a fejih poatfoibo ndo?olJ4 d» oglaiujojo ▼ lista "GIu Vuoda". ■ tal M
Vinn "GHu lamr