Pottnina Piafana v gotovini Leto LVIII. V Uublisnl, v petek, dne 14 februarja 1930 Št. 37 St. 2 Din Naročnino ^р^ ^^ШШИЛ A ^^^^^^ __^шшв^^штг^. Cerie oglasov Dnevna I Ž. ti o J o ШЖ^m) Ш^ш^^^Г ^Д^. ЕШ^К Т^^^^Ш Лае^ ^И^ ■ реш-vrsm za inozemsivo Ji ^Вш Mr ВИШ шШШ M ^SBV ИШК чННк uredn.ikemdelu me«ec no 40 Din ^^.„^Or fflifc^y ВШ!Ш ^т*. Jg ДЈШ vršilca po IO Din nertoi |акд ^tlnm ^^^^^ ШШШГШШШШГШ^ ^вВИ»1'^ □ Рг veciem □ ce.oic no v Juuc _ , „ naro~iiu popual SEE^M S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« razen ponde) IKO ln dneve do prazniku oreaniaivv /e i Kopliarievi ulici il. «JU Rokopisi se ne vratalo. nelronhlrano pismo se ne spre/ema)o -r L reaniAivo rele/on Al. 2050. upravnIAlva Al. 2328 Informativen list za slovenski narod opravo /e pKopiiui/eui ui.si.b c.ei*ovni račun: Ljubifana ilev. I O.OSO in IU. 34» za In.ieiaie, Suiutt.i oAi.7503, Zagreli Al. 39.011, Prago In Uunal Al. 24.797 Po tržaškem atentatu Urednik Neri umrl - Priprave na svečan pogreb - Stroga kontrola nad potniki na meji Dežela brez Boga Pred našimi očmi se odigrava strašna tragedija največjega slovanskega naroda, nad katerim skuša boljševizem zgraditi državo brez Boga, ustvariti red v državi brez desetih božjih zapovedi in ustanoviti novo kulturo brez vere v dušo in posmrtnost. Boj, ki ga vodijo sovjeti, ne izvira le iz sovraštva do svetih podob in spomenikov. Osnova sovjetskemu početju je, mogli bi reči filozofska. Je to najbolj brutalen materialistični svetovni nazor, ki zanika vse znake krščanske preteklosti, ki zameta vse osnove, ki v človeškem živ. ljenju odmerjajo duševnosti prednost pred snovnostjo: skratka, boljševizem hoče iztrebiti vse ideje in vso religioznost, ki je stvorda tekom dveh tisočletij krščansko kulturo. Kmalu po boljševiškem prevratu meseca novembra 1. 1917., so ruski komunisti v januarju 1918. leta izdali verski zakon, ki določa ločitev cerkve in države, a zagotavlja popolno versko svobodo vsem veroizpovedanjem: >Cerkev je popolnoma svobedna in vsak državljan se more priznavati h katerikoli religiji.« Toda že leta 1922. so izropali cerkve in država ni več skrivala sovraštva do vere. 8. aprila 1929. leta pa je izšel nov verski zakon, ki je preklical vse prejšnje določbe glede verske svobode in s katerim se je zapnčel dobro premišljen, uničevalni boj zoper vsako verstvo. Prepovedan je vsak. verski pouk otrok, prepovedana je vsaka cerkvena dobrodelnost. Ne samo pravoslavna cerkev, ampak tudi 7 milijonov rimskih katoličanov, ki bivajo na ruskem ozemlju, je bilo s tem ukazom bistveno prizadetih. Sv. maša in zakramenti se dan za dnem po javnih ulicah sramote s satanskimi orsrijami, po melodijah starih, udomačenih cerkvenih napevov se prepevajo bogokletne in brezbožne pesmi. Kino, radio, gledališče in vsa državna uprava je v službi raz-kristjanjanja ruskega naroda. V zadnjih treh mesecih je bilo porušenih ali zaprtih 200 sinagog in mošej in 980 krščanskih cerkva. Nekatere so porabili za kino, gledališče, trgovine, za klubove prostore, organizacije brezbožnikov itd. Izdali so zakon, ki po letu 1931. prepovedu e vsako novo zgradbo v bogosluž-ne namene. »Brezbožniki v svojem glasilu izjavljajo, da ne bo več dolgo, ko bodo vse cérkve porušene ali zaprte, vsi zvonovi raztopljeni in po vsej Rusiji ne bo nobene ikone in nobene svete podobe. Več kakor 1500 škofov, duhovnikov in redovnikov je bilo pomor-jenih in nikdo ne ve, koliko jih še danes polagoma umira po ječah ali v strašnem sibirskem pregnanstvu. To je podoba sodobne Rusije. Narod brez nedelje, otroci brez božiča. Pretekli božič je bilo prepovedano celo nedolžno božično drevo. Najhuje je v tem brezbožnem vrtincu prizadeta mladina, ki dozoreva brez vsake moralne vzgoje. Znana je izjava prejšnjega prosvetnega komisarja Lunačarskega: >Z zadovoljstvom sem čital v časopisju emigrantov, da hoče znani kulturni sadist Lunačarski ruskim otrokom vzeti vero. Z zadovoljstvom izjavljam, da hočem res prav na sadističen način izruvati verski plevelj iz naših polj Ln vrtov.« Brezbožna vzgoja rodi že tudi sadove. Obiskovalci Rusije pripovedujejo, da so kljub verskemu preganjanju cerkve še vedno polne vernikov, a nikjer ni več videli otrok v cerkvi, ker se starši ne upajo, povesti jih v svetišče. Tej moralni revščini ruske mladine se pridružuje še malerijalna. Po izjavi Leninove vaove je v Rusiji sedem do osem milijonov otrok brez strehe in le 80.000 so jih boljševiki spravili v azile. Mladina se potika ekrog brez nadzorstva in dorašča v banditstvo. Kar jih je že odraslo, sestavljajo bojne kolone, ki rušijo cerkve in sežigajo svete podobe. Zadnji sledovi domačega družinskega življenja so izbrisani, zakon in družina sta padla nižje kot pri kakem afrikanskem divjnškem plemenu. Med zakonskim in nezakonskim materinstvom ni nobene radike, zamorilev novorojenega življenja je nekaznjivo. Umirajoči so brez duhovnika in brez verske tolažbe. T»ko izzlcda proslavljeno načelo: vera je zas*-\ sa stvar, kakor hitro njega zastopniki zariobe moč in bič v roke, tla ga morejo v dejanju izvajati! Kakšno stališče bodo zavzeli, drugi narodi Evrope napram tej strašni tragediji bolj-ševiške državniške medrosti? Ali bodo noreli brezskrbno naprej v predpustni omotici in se lahkomišljeno izgovarjali: Kdo me je postavil za varuha mojega brata? Ali pa bodo gospodarske koristi, ki jih imajo od Rusije, pred- Trst, 13. februarja. D Urednik Neri, ki je bil pri bombnem atentatu na »Popolo di Trieste« težko ranjen, je bil včeraj po prvi amputaciji ponovno operiran, da mu odstranijo še nekatere drobce granat. Dočim je prva amputacija srečno uspela, je druga operacija povzročila bolnikovo smrt. Truplo bodo najprej položili na oder v uredništvu lista na mestu, kjer je bil ranjen. Zvečer pa bodo truplo prepeljali v veliko dvorano fašističnega doma. Jutri popoldne bo slovesen pogreb. Pokopali pa ga bodo v rojstnem meslu Anconi. Tr'-1 13. febr. r. Po težki operaciji je glavr ik »Popolo di Trieste« Ugo Neri kot i rorističnega atentata na posledicah dobljenin ran danes umrl. Sinoči se je stanje urednika »Popolo di Trieste« toliko poslabšalo, da so njegovi zdravniki ob 10 zvečer prepovedali vsak obisk ter odstranili iz njegove sobe drugo žrtev atentata Misorija. Edino Nerijev oče je smel ostati pri svojem sinu. Nekoliko po polnoči je zapadel Neri v agonijo in je ob dveh umrl. Danes vise v Trstu črne zastave. Fašisti se pripravljajo na svečan pogreb. Pri tej priliki pridejo v Trst zastopniki vseh fašističnih organizacij iz vse Julijske Benečije in Italije. Belgrad, 13. februarja, s Finančno ministrstvo je pripravilo nova navodila za sestavo banskih in občinskih samoupravnih proračunov. Dočim so občine doslej smele sklepali doklade na direktne davke v različnih odstotkih, se zdi, da mislijo v finančnem ministrstvu uveljaviti načelo, da smejo biti občinske doklade po odstotkih enake za vse vrste direktnih davkov. Proračun celjske občine je bil radi tega vrnjen in se bo enako zgodilo vsem onim občinam, ki bodo diferencirale doklade na direktne davke. Belgrail, 13. februarja, s Kakor čuiemo, se bo v kratkem vršila konferenca vseh ba- Posredovan'e župana dr. SrhuHa Belgrad, 13. februarja, s Zagrebški župan, ki se mudi v Belgradu kot predsednik zveze jugoslovanskih mest, je imel danes posvetovanje s finančnim ministrom radi vprašanj, ki se tičejo avtonomnih mest sploh in specialno radi trošarine na vino. Stališče avtonomnih mest je, da naj se jim pusli možnost svobodne določitve višine trošarin na vino. Kakor izvemo, bo interpelacija zagrebškega župana najbrže uspešna. Zagrebški mestni župan dr. Srkulj je danes obiskal pomočnika notranjega ministra in je bil sprejet tudi od g. ministra Frangeša. Razgovarjal se je o odkupu nadškofovskih posestev na Kaptolu. Belgrad, 13 februarja, s Zagrebški župan dr. Srkulj je bil danes sprejet v avdienco pri kralju. —ИЧН» ..........II |)I-»«|4I| — postavili vsem moralnim in kulturnim vred-; notam civiliziranega sveta ter odprli za ceno ruskega bakra in petroleja boljševiški kulturi vrata v Evropo? Le tedaj, ko bi nad Evropo obupali, bi mogli kaj takega verjeti. Danes bi bilo pač težko koga najti, ki ne bi v boljševizmu zrl usodnega vprašanja za vso Evropo in za ves civiliziran svet. Ze pred leti se je papež obrnil na vlade, naj kot predpogoj priznanja sovjetov zahtevajo spoštovanje svobode vesti in svobodo bogočastja za vse religije. Od tedaj je preteklo nekaj let. Evropske države so obnovile diplo-malične odnošaje s sovjeti, toda brez tega pridržka. Sovjeti pa so nadaljevali s svojo propagando, ki danes ne ogroža le družbe, ampak je zrevolucionirala neštete duhove. Pred nekaj dnevi je papež zopet spregovoril odločilno besedo. Njegov protest nima političnega ozadja, temveč sc giblje strogo v Trst, 13. febr. r. V teku včerajšnjega dne je tržaška kvestura nadaljevala z intenzivno preiskavo, ki pa ni prinesla nobenih pozitivnih rezultatov. Vrše se mnogoštevilne aretacije. Tudi na meji so italijanske oblasti uvedle mnogo strožjo kontrolo nad potniki, da ne bi krivci pobegnili preko meje. Šef tržaške kve-sture Porro je posetil danes uredništvo »Popolo di Trieste«. Sprejeli so ga vsi člani uredništva ter ves tiskarniški personal. Policijski prefekt je pri tej priliki govoril ter se zahvalil v imenu predsednika vlade Mussolinija za hrabro delo lista. Obenem je vsem nastav-ljencem obljubil, da bo vsak predstavljen Duceju. Rim, 13. febr. D. Mussolini je razpisal nagrado 100.000 lir za onega, ki bi razkrinkal tržaškega atentatorja na »Popolo di Trieste«. Rimski listi samo na kratko omenjajo obe interpelaciji fašističnega poslanca Coselscliega, ne objavljajo pa besedila. Tržaški škof msgr. Fogar je nocoj sporočil, da je papež Pij XI. časnikarju Neriju ob uri njegove junaške kršč. smrti podelil apostolski blagoslov. V znak žalosti so v Trstu razobešene žalne zastave in odpovedane vse javne zabave. Iz Rima je dospel v Trst generalni inšpektor italijanske varnostne službe in bo osebno vodil poizvedovanja. nov radi sestavo banskih proračunov. Nekatere banske uprave so setavile tako visoke proračune, da je njihovo kritje težko oziroma bi ti proračuni prinesli narodu velika bremena. Finančno ministrstvo je sicer že izdalo potrebna navodila, vendar pa bodo na tej konferenci izdelani še podrobni načrti, da bi bila bremena čim manjša in da bi se banski proračuni prilagodili osnovni liniji vladne politike, to je čim manjši obremenitvi ljudstva in največji štednji. S tem v zvezi se bo odločalo glede prenosa dohodkov državnih davščin na banovine, v kolikor so one prevzele razno delokroge državno uprave. Dr. Juvan v Belgradu Belgrad, 13. februarja, s Semkaj je prispel mariborski župan dr. Juvan, da intervenira v zadevah mariborske občine in je imel tekom današnjega dneva daljša posvetovanja z merodajnimi činitelji. Nova klinika v Zagrebu Zagreb, 13. febr. r. Danes zjutraj se je vrnil iz Belgrada zastopnik medicinske fakultete dr. Durst. Pri tej priliki je dal izjavo, v kateri pravi, da so ministri ob zadnjem po-setu v Zagrebu pregledali medicinsko fakulteto ter se sporazumeli za dovolitev kredita za gradbo nove bolnice in klinike. Sedaj so ti pregovori v splošnem končani. Novo zgrajena klinika bo imela 360 postelj. Ministrstvo je dovolilo za zgradbo klinike 35 milijonov dinarjev. Nova bolnica bo imela 550 postelj, tako da bo teh vsega skupaj 910. duhovnih mejah. Osebno bo bral slovesno sveto mašo pri sv. Petru 19. marca »za ljubljeni ruski uarod«. Papež vabi vse katoliške škofe in vse katoličane celega sveta, naj bodo ta dan z njim v molitvi združeni. Poziv svetega očeta gotovo ne bo preslišan. Obstoja celo upanje in zelo verjetno je, da bo ves krščanski svet odgovoril povabilu sv. očeta in da ne bodo samo rimo-katoliki, ki mu bodo sledili. Vsi, katerim je skrb za bodočnost človečan-stva, vsi, kateri priznavajo prvenstvo duhovnosti pred materijalizmom, bedo ta dan notranje zedinjeni z vatikansko daritvijo. Vsakemu narodu je svobodno, dn se vlada po svoje, to se razume. Toda so načini vladanja, ki ponižujejo in sramote vse človeštvo. Človeštvo Imn tudi svojo vest in je upravičeno, da nastopa proti onim, ki jo žalijo. Krščanska kultura ne sme propasti v boljševistični ne-kulluril General Sarkotič in naše kaioličanstvo Na Dunaju živi stari avstrijski oficir, gen. Sarkotič, ki je rodom Hrvat, a avstr. državljan, kateremu se je ob zlomu stare Avstrije radi njegovega habsburgovsko-monarhističnega mišljenja zdelo primerneje, da ne pride v Jugoslavijo, temveč da ostane med enakomislečimi — sicer maloštevilnimi — dunajskimi krogi. Stari gospod je iz vsega početka kazal ostro nerazpoloženje proti naši državi in takoj za-počel obširno propagando zoper njen obstoj v nekaterih monarhističnih dunajskih listih Toda čim je postajalo bolj in bolj jasno, da upanje na restavracijo Habsburžanov ni drugega kot prazne sanje, Sarkotič vendarle ni opustil svojega agitacijskega dela proti naši državi, ampak se je brezposelni gospod pričel z veliko vnemo udejstvovati na drugem polju. Dvignil je gonjo zoper Jugoslavijo V imenu katoličanstva in ne neha po vseh listih, ki se mu le dajo na razpolago, rovariti zope.' našo državo. Čeprav sc nas katoliških Slovencev početje hrvatskega emigranta direktno ne tiče, ga vendar baš radi tega, ker smo katoličani; odločno obsojamo. Obžalovanja vredno je, da se stara mržnja nekih habsburških monarhi-stov 7/>per mlado jugoslovansko državo zavija v plašč katoličanstva in pod krinko vneme za katoliško stvar rujo zoper obstoj naše narodne države. Tako blodno početje more katoliškemu univerzalizmu v splošnem a zlasti pri nas doma le škodovati. Pri tem se niti nočemo spuščati v meritornost vprašanja samega, ker bi njorali starega avstrijskega oficirja opozoriti na dejstvo, da so se najbolj izraziti kulturno-bojneži v desetletju našega skupnega državnega sožitja pokazali baš v vrstah talcozvanih Hrvatov->katolikov< in Slovencev-»katolikov<, niti ne med pravoslavnimi brati, s katerimi je na pobudo obojnega episkopata že nekoliko-krat bila dosežena v odlično kulturnih vprašanjih prav razveseljiva kooperacija. — Nadalje ugotavljamo, da mi Slovenci od prvega dne Jugoslavije nismo imeli in nimamo ni-kake emigracije v inozemstvu, ki bi delovala proti naši državi. Čeprav katoličani, smo vedno zrli in zremo spas za celokupni naš slovenski narod slejkoprej le v skupni jugoslovanski državi, kjer bomo seveda vedno stremeli kar najbolje uveljaviti tudi naše katoličanstvo v tem prepričanju, da so dobri katoličani vedno tudi najboljši državljani. Mi ne poznamo praktičnega katolicizma generala Sarkotiča, ker nas mož vse premalo zanima. Vemo pa, da ga nihče ni pooblastil, da nastopa na Dunaju ali kjerkoli v imenu jugoslovanskih katoličanov. Zato vsako tovrstno njegovo akcijo obsojamo in odločno odklanjamo, ker jo smatramo katoličanstvu kakor naši državi zlohotno in škodljivo. Radij za zagrebško medicinsko fakulteto Zagreb, 13. febr. r. Zagrebška medicinska fakulteta in bolnice dobe iz Belgrada 453 miligramov radija. 2e dolgo časa je bila želja zagrebških zdravniških institucij, da dobe en del radija, ki si ga je nedavno nabavila naša država v inozemstvu. Ta želja se je končno izpolnila in je prinesel g. dr. Jovanovič, ki je v ta namen odpotoval v Belgrad, zagrebški kliniki in bolnicam dolgo pričakovano snov. Radij je prevzel načelnik sanitetnega oddelka banske uprave dr. Patičik. Prihodnje dni bosta odpotovala dva zagrebška zdravnika v inozemstvo, da se specializirata v zdravljenju z radijem. Povečanje skladišča na Sušakn Sušak, 13. februarja, r V zadnjem času »r je na Sušaku povečala akcija za zgraditev novega javnega skladišča. Ob priliki, ko so bili zastopniki mesta v Belgradu, so zainteresirali merodajne čfnitelje, ter dobili na svojo proš-šnjo pozitiven odgovor. Skladišče se bo v kratkem začelo gradili, čeprav v nekoliko manjše mobsegu, kakor je bilo projektirano. Statistika pravos*avnih bogoslovcev Belgrad, 13. febr. r. Bclgrajska pravoslavna fakulteta je objavila statistiko teologov. V zadnjem semestru je bilo 237 teologo\ in sicer 187 iz Jugoslavije, 33 je biio Rusov, 10 Čehoslovakov, 5 Romunov, po 1 iz Mad-: žarske in АЊлрје. Na fakuteti je predavalo 25 profesorjev,▼štipendij jc bilo 21, od teh i dve državni. Nova navodila za banske in občinske proračune Prenos dohodkov državnih davščin na banovine Proslava obletnice kronanja Pija XL Pari*. 13. februarja, r Povodom obletnice kronanja papeža Pija XI. je pariški nadškof • kardinal Verdier imel svečano sv. mašo za-hvalnico pri asistenciji mnogoštevilnih prela-tov in ob prisotnosti velikih množic ljudstva. Dunaj, 13. februarja, r Ob priliki obletnice papeževega kronanja je imel v katedrali sv. Štefana kardinal Tiessl svečano službo božjO. Prisotni so bili predsednik republike, vsa vlada, diplomatski kor 1er drugi zastopniki javnosti. Angf. z un. m'nisîer o verskem pregon an u v Rusiji London, 13. februarja. AA Reuter javlja. Odgovarjajoč na tozadevno vprašanje, je zunanji minister Henderson izjavil, da so vesti o verskem preganjanju v Rusiji povzročile veliko vznemirjenje v Angliji in vseh drugih državah. Angleška vlada je resno preštudirala to vprašanje. Henderson dvomi, da bi se stvari zaenkrat moglo koristiti s leni, da se predloži Društvu narodov. Angleška vlada bo napela vse sile in uporabila ves svoj vpliv v prid verski svobodi in pravici izvrševanja verskih obredov. Koncentracije ors'r. otroških okrevališč v Da inacjji Dunaj, 13. februarja, r Državna zveza za zaščito otrok v vojni padlih vojakov je sklenila kupiti v Podgori pri Makarski v Dalmaciji hotel za otroško okrevališče. Ta zveza ima v Avstriji in Italiji večje število sličnih otroških okrevališč. V Italiji ima svoje zgradbe v Piranu, Rimini, Salvo-reju, Cecunaie. Zveza se bavi z mislijo, da bi vsa mnogoštevilna italijanska okrevališča prenesla polagoma v Podguro in sicer radi izredno ugodnega podnebja. V znanstvenih krogih se trdi, da ima voda v Podgori isti kemični sestav, kakor v svetovnoznanih vrelcih, v Ki-'singenu in Neuhausenu. Ta ogromna koncentracija avstrijskih otroških okrevališč bo prav gotovo našla razumevanje od strani naših javnih oblasti. Naše socialno ministrstvo bo šlo brezdvomno omenjeni zvezi vsestransko na roko. JVaši proizvodi na irnnc. tržšših Belgrad, 13. februarja. AA Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel iz Lyo-na zanimivo poročilo o stanju francoskih tržišč, v kolikor prihajajo za nje v poštev proizvodi iz naše države. Cena dobrega in čistega fižola je 290 frankov postavljen v Lyon. Izbrane v »sle se plačujejo tudi po 520 frankov. Pri sadju se vpoštevajo samo boljše kvalitete, ki bi mo«le vzdržati daljne transporle. Mogoč je mdalje uvoz perutnine v zabojih po 12 do 20 komadov. Cena je 18 frankov za kilogram. Za jajca se plačuje 620 do 960 frankov. Zagrebške vesti Zagreb, 13. Tebr. r. V Zagrebu priprav-Tjajo izlet lekarnarjev na Poljsko. Zagreb, 13. febr. r. Ban savske banovine dr. Šilovič se je vrnil s svojega službenega potovanja po Zagorju in Medjunurju. Novo imenovani grški kon-ul v Zagrebu Je bil sprejet pri g. banu v avdi enci. Zagreb, 13. febr. r. Zagrebška inženerska zbornica je imela v svojih prostorih včeraj svoj redni letni občni zbor. Poslala se je pozdravna brzojavka Nj. Vel. kra'ju. Zagreb, 13. febr. r. Zagrebška sekcija av-tokluba kraljevine Jugoslavije je imela snoči svoj redni občni zbor na Zrinjevcu. Poslale so se pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu Pavlu. Po običajnem dnevnem redu je bil za predsednika na novo izvoljen g. Bošnjak. Belgrad, 13. febr. r. V Be'grad je dopoto-ral zagrebški podžupan direktor nadškofov-skih uradov dr. Mahnik, da se zahvali Nj Vel. kralju za imenovanje za zagrebškega podžupana. Razen teLa liber-j te« je bil general kutjepov prepeljan v Berlin ter zaprt v tamošnjem ruskem poslaništvu. Tu so ga boje trpinčili, da bi mogli doznuti imena njegovih konfidentov v Rusiji. Varšava, 13. februarja. AA V znani aferi generala Kutjepova je prispel v Varšavo sloviti francoski kriminalist Pierre Duruy in stopil takoj v stike s tukajšnjimi ruskimi emi-| grantskimi krogi. Njegov prihod je v zvezi z umorom Langova, ki je bil baje šofer generala ( Kutjepova. I Rushi ptolirevohtcîonarji na delu Berlin, 13. febr. AA. >Krasnaja Gazeta« javlja, da je bila v vasi Davidovka v Kudski oblasti odkrita antikomunistična teroristična organizacija, na čelu z veleposestnikom Zej-kovskim in orožnikom iz carske dobe Jaroekim. Organizacija je izvršila mnogo napadov na komuniste. Sodišče јз obsodilo 12 članov organizacije na smrt Moskva, 13. februarja. K Pri eksploziji državnega mlina v Rostovu, katero so po mnenju oblasti povzročili protirevolucionarji s sa-botažnimi dejanji, je bilo od 61 delavcev ubitih 28, doičm je bilo ležko ranjenih 15. Koncentracija kapitala Berlin, 13. febr. r. »Vossische Zeitung» javlja iz Luksemburga. da je znana banka »Banque Belge pour 1'etianger« pokupila večino deinic Wiener Bankvereina in je ta nemški zavod postal na ta način podružnica belgijske banke. Spopadi med Helmwehr-ovci in socialisti v Gradcu Gradec, 13. febr. D. Snoči je prišlo do velikih nemirov v graškem predkraju Eggen-bergu, kjer so imeli Heimvvehrovci zborovanje. Poleg fleiimvehrovcev je prišlo na zborovanja tudi veliko nasprotnikov. Večje policijske in orožniške čete so morale Ileimwehrovçe ščititi pri odhodu in razgnali nasprotnike, kar se je posrečilo šele ik> uporabi pendreka in bajoneta. Prišlo je do hrupnih demonstracij. Javlja se tudi, da' je bilo pri spopadih več Oseb ranjenih. Vstaja v îndek'm Pariz, 13. febr. D. Kolonijalno ministrstvo je objavilo danes uradno poročilo o vstaji v Indokini. Bila je to dobro pripravljena komunistična vstaja, ki pa je bila le bolj svarilo. V Yen Bayu so bili komunistični napadalci odbiti, nakar so, okoli sto mož broječi, odšli skozi gozdove v soseduo manjšo postajo Hung Hoa, kjer pa so bili tudi odbiti. Imeli so več mrtvih, dvajset pa je bilo ujetih. Tudi v kraju Hanoi so poskušali povzročiti nemire. V avtomobilu so z največjo hitrico vozili po mestu in streljali na vse strani, pri čemer je bil ubit en policist in dva domačina. Več domačih kolesarjev je na raznih krajih mesta vrglo bombe, ki pa niso napravile velike škode. Vstaja proti Nadir Kanu London, 13. febr. D. Vstaja Šinvarijev proti Nadir kanu se širi. Po zasedbi Turkana se zbira pleme Mumandov in hoče zasesti Gelalabad, da odreže s tem glavno mesto Ka-bul od najbogatejših pokrajin države in s tem v zimi onemogoči vsak boj iz Kabula proti vstašem. Primo de Wvera v Parizu Pariz, 13. febr. D. Primo de Rivera je včeraj dospel v Pariz, kjer se je popolnoma umaknil svetu. Govori se, da je zapustil Španijo po nasvetu generala Berenguera, ker so se bali atentata nanj. Več listov poroča, da se hoče Primo de Rivera v Parizu dvoboje-vati z generalom Santiagom Alva. Mednarodna reparacij ska ban ha Milan, 13. februarja. C Ožji organizacijski odbor mednarodne reparacijske banke, v katerem so Quesney za francosko narodno banko, van Zeeland za belgijsko narodno banko in Sirpman za angleško narodno banko, se je v Milanu dogovoril z delegati italijanske narodne banke, da se kmalu skliče zborovanje voditeljev udeleženih emisijskih bank, da se banka ustanovi in izvolijo člani upravnega sveta. Ureditev srbskih predvojnih dolpov Pariz, 13. februarja. M Kakor poroča >Temps<, so pogajanja o uredilvi srbskega predvojnega dolga že zaključena, razen nekaterih majbnih podrobnosti. Obnova kuponskih plačil se bo začela na podlagi starega preračunavanja po 55%, ki se bo polagoma zvišalo in bo po 25 letih doseglo polno zlato pariteto Jugoslovanski finančni minister bo te dni od potoval v Pariz, da podpiše pogodbo. Potiski proračun sprejet Varšava, 13. februarja. A A Parlament je včeraj v tretjem Čitanju sprejel z znatno večino proračun za leto 1930-31. Dohodki znašajo i 3.06 milijard zlotov, izdatki pa 2.95 milijard I zlotov. Presežek znaša potemtakem 110 mili-] jonov zlotov. Za vlado so glasovale skupine ve-I čine, socialistični poslanci, delavska stranka, Vizvolenje, kmečka stranka, narodna stranka, Piastova skupina, krščanski demokrati in narodna delavska stranka. Brezposelnost na PoVshem Varšava, 13. febr. AA. Listi poročajo, da jo število brezposelnih koncem meseca januarja 1930 znašulo 250.000 in da je za polovico večje, kot v istem času pred enim letom. V zvezi s tem napovedujejo listi velike redukcije v gor-njo-šlezijski industriji ter v tvorniculi vagonov. Drugi večer g^sforama pariške „La p elit Scène44 Po prvem klasičnem večeru so snoči dali člani pariškega »Malega gledališča« tri matica ■ dela iz novejše francoske dramatike. Kar je že prvi večer v nekoliko zadržani obliki pokazal, to ;e razvil drugi večer; pokazal je bohotno teatraliko, tako da smo bili takoj na jasnem, kaj to zanimi.o »Malo gledališče« hoče: to je absolutni tcaiër. Prav prvotni gledališki elementi so izdelani v moderni lorrni, v bistvu pa je to teater, prav nič radi vsebine, ainpak sama dionizična razgibanost, umerjena po stilu posameznega dela. Najizraziteje se je to videlo pri zadnjem komadu Anasola Irance-a, kjer se je z grotesknim izrazom nujno združila še muzika. Seveda ta novi absolutni gledališki element ni nikjer drugje doma kot v povojni Rusiji in pariško »Malo gledališče« nam je zlasti drugi večer podalo popolno Maierholdovo gledališče Skupino vodi njen režišer g. Xavier de Courville, najaktivnejši sodelujoči član, ki prireja komadom godbo in plese, pa je komik g. Jcati Villard. Naše občinstvo, ki se je drugi večer ze o častno odzvalo, jc sprejelo umetnost »Malega gledališča« zelo toplo in s priznanjem. Sodelujoče dame so zadnji večer prejele šopke cvetic in občinstvo se je igravcem živahno zaiivaljevalo. Nekoliko več o obeh večerih bomo poročali jutri. F. K. Dunajska vremenska napoved. Sedanje vremo bo trajalo še nekoliko dni. Na višinah bo jasno in milo vreme, v kotlinah zjutraj hud I V.- mraz., Nov uspeh slovenske umetnosti Škofjn Loka, 18. februarja. Včeraj je bila blagoslovljena nova tovarna »Mlinosiav« na Trati pri škofji Loki. Lastniki nove tovarne so : Znana tvrdka z mlinskimi potrebščinami Čadež in Brcar v Ljubljani in eleklrovalčni mlin na Trati. Blagoslovitev je izvršil preč. gospod Viktor Čadež, župnik v Mekinjah, ob asistenci škofjeloškega župnika preč. g. Podbevška. Razen zastopnikov podjetja so prisostvovali blagoslovitvenemu obredu tudi staroloS'"i župan Hafner, ravnatelj »Zmaja« Voje, tehnični vodja in duša podjetja inž. Drago Ljubič ter Slanovec, vodja elektrovalčnega mlina. Vsa tovarna napravi vtis podjetja, v katerem sta združena tehnika in praksa. Radi tega je zgrajena na najmodernejših principih: Svetla, zračna, solnčna, centralna kurjava, brez prahu, ker ga odstranjujejo posebni požiralniki. Vse je urejeno tako prisrčno in intimno, da ima človek občutek, da je v lepem zasebnem stanovanju, ne pa v tovarni. To se pozna tudi pri delavstvu, ki je že kar v prvih dneh zvezano s podjetjem in z veseljem vrši svoje delo. Tovarna je prva te vrste v Jugoslaviji in bo mogla izvrševati vsa serijska dela iz mlinske industrije. Stroji bodo najnovejše konštrukcije. So ce'o taki v načitu, kakšnih ta industrija sploh še ne pozna. Gospod inž. Ljubič, ki je dovršil svoje Študije in prakso v Nemčiji, ni uporabil najnovejših in najmodernejših metod le pri f.raditvi tovarne same, ampak tudi v organizaciji dela in obratovanja. Predvsem je važno, da poudarimo dva sistema: Organizacija dela sloni na tavlorovem sistemu. Delovna sila se ne sme trošiti, vsak gib se mora smotreno uporabiti. Drugi zelo važen sistem so DIN norme. Izdelki so normirani, to jc tako narejeni, da se morejo uporabljati za čim več strojem. Prednosti DIN norme so: Število modelov se skrči na minimum, hitra dobava naročenega predmeta tn pocenitev. Poleg strojev bo izdelovala tovarna »Mlino-stavMlinostdv« zasluži vso pozornost, zlasti ker je zgrajen brez inozemskega kapitala. Lastnikom podjetja častitamo k tako lepemu napredku in želimo njihovi podjetnosti in marljivosti popolnega uspeha. 70 letnica vrle žene Dne 14 februarja slavi svoj 70 letni jubilej ga Kristina Honigmann, posestnica in gostilni-čarka v Kočevju. Častitljiva gospa jubilantka je hčerka pokojnega zdravnika dr. Zalokerja iz Velikih Lašč. Obenem slavi ugledna gostilna Honigmann 60 letnico svojega obstoja. Kdo ne pozna v Kočevju in daleč naokrog tega gostoljubnega zavetišča kočevskih inteligen-tov in okoliških kmetov? Najbolj prijazno si tu sprejet in tudi najbolje postrežen. Gostoljubnost zna izkazovati že od nekdaj naša vrla ga. jubilantka, ki je dala svoji hiši izraz slovenske hiše, dasi je bil njen blagopokojni soprog g. Honigmann pristen kočevski Nemec. Ni čuda, da je znana gostilna Honigmann kot prva slovenska gostilna v Kočevju. Čeravno ni prizanašala kruta usoda g. jubi-lantki, kajti vdovela je že v svojem 36 letu, vendar ni klonila pod težo gospodarskih skrbi. Preudarno in energično je šla sama dalje in podpirala hiši vse štiri vogle. Svojo deco — osem po številu — je kar najbolje vzgojila in preskrbela. Danes se raduje v krogu mnogi številne rodbine sadov svojega dolgoletnega truda. Svoje štiri hčerke je poročila z zavednimi in uglednimi Slovenci. Njeni zetje so: Fran Starin, šef davčne uprave v Ljubljani, Franc UršiČ, profesor v Kočevju, Martin Jančigaj, trgovec v šiški in Mijo Černoš, sodni predstojnik v Tržiču. Svoje štiri, sinove je jubilantka posvetila trgovini. Dva izmed njih sta premožna trgovca v Ameriki, Franc in Aleksander po imenu; Jože je trgovec v Celovcu, Henrik pa v Kočevju. Vrli ženi in materi, ki je zgled delavnosti in požrtvovalnosti, ki ni pomagala svojim rojakom le z nasvetom, ampak tudi z denarjem, kajti pri njej ni vedela levica, kaj dela desnica, želimo v imenu vseh njenih neštevilnih znancev in prijateljev, da potuje tako vedra in čila skozi vse jubileje do skrajnih mej človeškega življenja. Radujemo se z njo in ji kličemo: Srečna ji zarja večnal Dofeniski predoust Št. Jernej na Dolenjskem, 13. febr. Tako je bilo uekdaj in je še dunes, da je predpustni čas. čus možitve in ženitve. Letos je predpust nekaj tednov duljši kukor druga leta, zato so imeli ženini, ki še niso imeli zbrune to-varišice za življenje, dosti čusa za izbero. Saj pa je tudi prav, du si vsak dobro premisli, preden stopi pred oltar, ker ni malenkost skleputi zvezo zu vse življenje, če ni prej dobro premislil. Neredkokrat je vzrok nesrečnih zakonov to, ker so prelalikomišljeno stopili v zakon Zato tudi ni prav, kur se danušnje dni pogosto doguja, da ženini bolj gledajo na denar, ki gu bo uevesta prinesla k hiši, kukor na lastnosti neveste. Žalibog, da je denar še vedno sveta vladar. Pa če nevesta ne prinese k hiši tudi pridnih rok in plemenitega srca. tudi deuiir skopni, kukor spomladi sneg. In potem so vsi križi in težave tu. Koliko dobrih deklet je. ki bi bile tudi dobre matere, pa so hčere revnih staršev in zato ni ženinu... To je tisto krivično socialno zlo, ki se dostikrut kruto maščuje nad na rodom. Ker gre predpust svojemu koncu, zato so se ženini šele zadnji teden največ odločili. Dočim je bilo dosedaj samo osem parov oklicanih jih je bilo današnjo nedeljo kar 19 purov na oklicih. Mordu je k temu pripomogla ludi odredba okrajnega načelništva, ki prepo\eduje tako zvano voglarjenje, ki se je bilo zadnja letu močno razpaslo tako, da se je marsikdo že bal narediti »olicet«, ker so bili »voglarji« preveč vsiljivi, včasih celo nasilni. Zato je tudi nu Brezjah bilo toliko porok, ker so se ženini, da bi se izognili neizogibnim voglarjem, raje šli poročit na Brezje, kjer so obenem opravili tudi božjo pot. Odredbo okrajnega načelništva pn pruv toplo pozdravljamo. Tako bo preprečena tudi marsikatera neprilika fantovskih pretepo\ in pobojev, ki so bili ob takih prilikah skoro •»bičajni. Avlo udari< ob voz Dobova, 12. februarja. V torek, dne 11. februarja zvečer okrog 7 je vozil prazen sod s parom konj posestnik Anton Katič iz Loč ko okrajni cesti iz Rigonc proti Do-bovi. Na razpotju v Vel. Obrežu se je pripeljal nasproti osebni avto. Dasi sla se izognila pravilno vsak po desni strani ceste, je v trenutku bila leva kobila iz še nepojasnjenega vzroka zgrabljena z blatnikom avtomobila. Avto je na meetu obstal z zdrobljenim steklom, polomljeno slreho in zvito prednjo osjo. Nekaj korakov dalje pa se je vozniku posrečilo ustaviti konje, od katerih je eden nepoškodovan, kobila pa je dobila zevajočo rano pod prsmi in bo najbrže rani podlegla. Avto je sicer precej poškodovan, vendar je lastnik zavarovan, dočim lastnik težko poškodovane plemenske kobile, ki je bila ponovnokrat preinirana, ni zavarovan in je oškodovan za 8000 Din. Posavski. Slovenci v Ameriki Slovenski radio programi. V »Ameriški domovini« piše naš Banovec, da je bil dne 26. januarja v Claridge-u, kjer je imel svoj koncerl. V nedeljo pa je slišal naš slovenski radio program, ki ga je oddajala clevelandska postaja. Čulo se je izredno dobro in kar žal mu je bilo, da je koncerl tako hitro minil. Koncert so izvajali pevci društva »Lira«. Začetkom februarja pa je pričela oddajali slovenske radio koncerte tudi chicaika postaja, in sicer med 7 in 8 zvečer. Vodja teh koncertov je pevo-vodja društva »Ilirija« g. Rakar. Poleg pevskega zbora nastopajo tudi gdč. Strnadova na harmoniki, njen bratec Rudi Slrnad bo igral na banjo, gdč. Osvvaldova pa na citre. Slovenci na avtomobilski razstavi v Clc-velandu. Na veliki avtomobilski razstavi v Cleve-landu, ki jo je v nedeljo obiskalo skoro 30 000 ljudi, sta razstavila tudi Slovenca Lovšin in Praprotnik. Umrli so: V Barbertonu, Ohio, John Bolha. Šel je v banko, da dvigne denar. Ko se je vračal proti domu, ga je napadla božjast in je v bolnici nato umrl. Bil je star 42 let, doma iz Iga pri Ljubljani. — V Waukegan, III., je umrl Frank Rep, 40 let star, doma iz Vrhnike. Pred štirinajstimi dnevi mu je umrla nad vse ljubljena žena in njene zgubo ni mogel preboleti. — V Calumet, Mich., je nenadno umrl John llenič, 45 let siar, donia iz Zapuž pri Črnomlju. Zvečer je bil še zdrav, zjutraj pa so ga našli mrtvega v postelji. — V Jollietu je umrl Martin Kramarii, star 72 let. Ameriška vlada je deportirala Štefana Zi-nila, enega glavnih urednikov hrvatskega komunističnega lista »Radnik«. — K Ani Požekovi je prišel šerif, ker je sumil, da tihotapi alkohol. Žena mu je rekla, da naj pazi, da ne zbudi njenega otroka. Šerif je nato pogledal na postelj, ki se mu je zdela sumljiva. Ko je odgrnil odejo, je našel mesto otroka galono žganja. Seveda ga je konfisciral. Glavni dobitek Državne razredne loterije v znesku DIH 200.000 - je zopet zadela srečka i StCV. 99.386 ★ kupljena pri ZAD№ GOSPODAR. DANIH ¥ Lfublfani ki je bila izžrebana v ponedeljek dne 10. febr. 1930 Slovenski Krajini večjo bolnišnico ! t Murska Sobota, 12. februarja. Zadeva, o kateri hočemo na tem inestu spregovoriti, je eno najbolj perečih vprašanj Slovenske krajine in je v interesu zboljšanja zdravstvenih razmer, da se čim ptej reši. To je vprašanje nove bolnišnice v Murski Soboti, o kateri smo že večkrat govorili. V kakem stanju se nahaja bolnišnica, ve v jiolni meri le tisti, ki se je o vsem prepričal na lastne oči. Da o vseh drugih pomanjkljivostih niti ne govorilno, omenimo samo dejstvo, da razpolaga bolnišnica s 125 posteljami, bolnikov pa je dan za dnem do 160 in često še več. Na mnogih jiosteljnh ležita jx, dva bolniku. Otroci pu se morajo često po trije zadovoljiti z eno posteljo. Razume se, da v takih razmerah ni mogoče niti pri najboljši volji tako jKistreči bolnikom, kakor bi bilo potrebno. Suhi Krajini - napredka! Žužemberk. Mesto cestnegu načelnika za sodni okraj žužemberški je odložil g. Anton Porenta. župnik v Hinjah. Svoj čas se je »Domovina« oli-regnila ob to, da je duhovnik cestni načelnik. A g. Porenta si je v dobi dveh let postavil trajen spominek. Saj je v tem krotkem času zgradil dva nova mostova čez reko Krko, enega v Zagradcu in enega v Šinihelu. Oba imata betonske nosilce in leseno konstrukcijo. V tem času je tudi zgrajena 4 km dolga cesta Ilinje— Smuka, ki je za Suho Krajino velikanskega pomena. Prestavljen je tudi klanec na cesti v Ambrusu. Tudi ceste, ki so bile že v skrajno slabem stanju, so dobile drugačno lice. G. bivšemu načelniku vsa čast! Upamo, da bo tudi novi načelnik g. Karel Lavrič iz Žužemberka vreden naslednik svojega prednika, ki bo tudi v trgu Žužemberk preskrbel nov most, ker je sedanji skrajno slab. žužemberški grad je gotovo eden izmed najznamenitejših v Sloveniji. Velik del slovenske zgodovine je v tesni zvezi s tem gradom, čigar lastniki so bili pogosto kranjski deželni glavarji. Pisatelj Detela je opisal en dogodek iz tega gradu v povesti »Takšni so«. Zidava sama kaže vse znake od romanske do baročne dobe. Mogočne trdnjavske stolpe in orjaško obzidje je dal sezidati cesar Ferdinand leta 1533, potem, ko je bil 1529 odbit napad na Dunaj in je pričakoval novega uavala Turkov, žužem-lierk naj bi jim zabranil prehod po krški dolini. Grad je seveda zapuščen, streha se ruši in zidovje dobiva vedno nove rane. Ali res ni nobenega sredstva, da bi ta prezanimivi zgodovinski spominek rešili j>opolnega razsula? »Če se ti spominki,« med njimi tudi žužemberški grad, »porušijo, bodo zanamci zidali umetne gradove, ki jih bodo spominjali preteklosti.« Tako smo slišali nedavno po radiju. Nas pn bodo ti zanamci po pravici obsojali, da smo dopustili razpasti tako znamenito stavijo s skoraj tisočletno zgodovino... Suha Krajina pošilja svojo vodno silo v Kako odpomoči? Bolnikov ni mogoče odpošiljati, ker so tako mariborska kakor tudi vse ostule bolnišnice v okolici že itak prenapolnjene. Da bi se omejil sprejem l>olnikov, je tudi nemogoče, ker so domače razmere v pretežni večini slučajev take, da bolnik ne bi mogel dobiti nobene postrežbe. Ne preostane torej drugega, kakor da se bolnišnica poveča vsaj v toliki meri, da bo imelo v njej prostora do 200 bolnikov. Da bo treba sorazmerno z razširitvijo bolnišnice povečati tudi inventar, je same po sebi umevno. Kolikor nam je znano, je uprava bolnišnice v letošnji proračun vzela večjo vsoto za povečanje bolnišnice. Prepričani smo, da bodo nadrejeni upoštevali veliko potrebo in ustregl/ ne samo želji vodstva, ampak želji vsega prebivalstva Slovenske krajine. Zagradcu, električno tok, v mesta in vasi t}i poti Ljubljano do Škofljice, a sama, iarvzemši Ambrusa, je še v temi. Nima električnega toka, nima vodovoda. Če par tednov ni dežja, že po kozjih potili v kranjske hribe ropotujo sodi, ki vozijo umazano Krko kot edino pitno vodo v Suho Krajino. Slišijo se govorice, da se bo v kratkem zidala nova električna centrala na Dvoru. Da bi se to že skoraj zgodilo, in da b> elektrika zasvetila po vsej Suhi Krajini in pregnala teino nazadnjaštva! Požar v Kowicah Konjice, 13. febr. Danes zjutraj ob pol 4 je iz dosedaj nepojasnjenega vzroka nenadoma izbruhnil v gospodarskem poslopju tuk. odvetnika dr. Rudolfa požar. Na lice mesta so prispeli gasilci s svojo novo motorno briz-galno, ki je tokrat prvič stopila v akcijo. Delo gasilcev je bilo otežkpčeno, ker ni bilo dovolj vode na razpolago. Tudi hidranti niso dobro delovali. Pogorela je šupa in hlev, potem nekaj vozov in trije stroji sedlarskega mojstra g. Kovača. Škoda se ceni na približno 40.000—50.000 Din. V nevarnosti 60 bila tudi sosednja poslopja g. Filipiča in Prorazila, Pohvaliti moramo naše gasilce, ki so žrtvovali udobnost s tople postelje in so v hladni noči junaSko vršili naporno delo z gašenjem in pri tem vztrajali do dopoldanskih ur. Videti pa je bilo, da je manjkalo enotnega vodstva. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetra, kajti potem bi bila v nevarnosti vsa fronta našega trga. Opozoriti moramo tudi, da hidranti niso v dobrem stanju. Naj občinski odbor odpravi' U» nedostatek. NAHOD živčni glavobol, migreno prežene NOSAl » BAHOVEC Dobi se v lekarnah. — NOSAL je popolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč noslja tšnola). NOSAL Vas obvaruie gripe. — Kupite NOSAL takoi. Proizvaja Apoieka BAHOVEC, Liubljana. Ali šota preveč zahteva od otrok? 28. Šolniki nikakor ne nalagajo preveč bremena mladini, pač pa je sedanji razvajeni otrok navadno žrtev moderne matere ali okolice. Dandanes je po-jmstljivost učiteljice in sploh učiteljev do šolskih otrok mnogo večja kakor je bila prejšnje čase. Današnja vzgoja otroka ne obstoji več v skromnih res otroških igrah, »zlatih barvice itd. Sedanja deca se ne zadovolji s temi nedolžnimi zabavami, kakršne smo poznali mi Otroci šestih let posečajo razne otroške zabave, maskarade itd. Imela sem priliko opazovali tako prireditev. Joj, kako so bile te male »damice«-olroci, afektirane To domišljavo obnašanje so odobravale njihove moderne mamice. Koliko lepše bi bilo, da bi bile te mamice pomislile na ubogo deco v Bosni, katera je isti Je kana zdraua? Da, če je kofeina prosta potem brezpogojno za vse. Kava razburja srce, možgane in ledvice, a pitje je mnogim ljudem dvotezen nož: Snmo kofeina prosta kava Hag veže nepokvarjen kavin užitek z absolutno neškodljivostjo za zdrave in bolne ljudi, ker je prima kvaliteta in kofeina prosta. ШИ NM K H V H H H G IREt čas gladovala in umirala od bede. Kako vzgojno bi bilo, da bi te mamice objasnile otrokom to bedno življenje bosanskih otročičkov in bi jim velele: »Vidiš, mala moja hčerkica, to, kar bi zapravilo za tvoje našomljenje, to pošljimo etradujoči decil« Kako bi to vplivalo na dolinsko dušo! Vzgo jile bi plemenite deklice, poznejše dobrotnice, a z maškaradami vzgajajo poznejše kokete in brez-srčnice. No in kaj je višek le moderne vzgoje? Voli se najlepša maska najlepši otrok. Kraljica zabave (otroške!?). No in taka damica v Soli malo zna, Bog ne daj, da bi jo učiteljica okarala, ali jo pozivala, naj piše redno naloge! Vse sorodstvo bi so dvignilo proti njej, češ, kako nam naše dete muči, koliko ji da naloge, ubogi otrok bo obolel vsled napora, ali na maskaradi ni mogoče oboleli! Tudi me smo bile deca-učcnke. Ali nase za bave so bile res otroške. Ko je prišla spomlan, zarajale smo kolo na zeleni trati, solnce nas je ožgalo s svojimi zlatimi žarki, ni nam bilo treba šmink in barvila za ustnice, nismo poznale tega. kar poznajo danažnje šolarice. Bile smo res otroci, otroci solnca. Kar se tiče strogosti roditeljev, pa trdim same to: oni nam niso dajali potuhe, vedno nam je bfla učiteljica ali učitelj predmet spoštovanja, roditelj so se veselili, ako so videli, da nas učiteljica zadostno zaposli. Razumljivo, da je sreča staršev zdravje otroka. Ne zanikam tega, ali tudi naši r, slaršem je bilo naše zdravje največja sreča, ljubili so nas s pravo ne z opičjo ljubeznijo, v osebi učitelja in učiteljice niso gledali kradljivca zdravja pač pa pametnega dobrega vzgojitelja. Mnogo sc zahtevali naši učitelji in učiteljice od nas in smo jim iz srca hvaležni. Isto tako smo pa hvaležni našim pametnim roditeljem, ki nam niso dajali potuhe. ki niso bili tako moderni, kakor so žal danes premnogi njih. Nekdanja učenka. Koledar Petek. 14. februarja: Valentin (Zdravijo), mučeuec; Avkseucij, opat. Osebne vesti _ Bnnovinski šolski odbor v Ljubljani je Sestavljen luko-le: Po S П5 zakona o narodnih šolah ,o člani: Ur. O.nar P i r k m a j e r pomočnik bana kot predsednik- dr Ura (to t i n Lončar, v. d. načelnika prosvetnega oddelka; dr Adolf P e č o v n i k , Šef odseka za srednjo šolstvo; dr I'run Ko -n i k 4ef odseka za osnovni pouk; Anton t od -ff0rni k načelnik kmetijskogu oddelka; <1r Josip D o I š a k . načelnik oddelka za zdravstvo in socijalno poluiko; mg. Viktor Ski berne, tehnični rclerent; Anton U cikle r, direktor drž. moškega učiteljišču, Josip Mati, v. d. direktorja realke; Alojzij No-v n k. ravn. II. deške meščanske šole: Julij Slapšak, upravitelj IV deške osnovne .sole, Marija L n g e I m a n . upravitelji™ hccjske osnovne šole; Ivan Uit z, višji finančni inšpektor — Gospod ban je imenoval glasom § П5 zakona o narodnih šolali te člane: K rana F i n ž g a r j a . župnika in pisatelja v Ljubljani, Antona štrukelj n . posestnika tu gostilničarja. Trata št 9 pri st. Vidu, Alojzija Mihelčiča župana občine ecljska okolica, Celje, dr Milani Vid m a rja, univerzitetnega profesorja v Ljubljani in Ivana Basa. župniku. Bogojinu, Prekmurje. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni z naredbo ministra vojske in mornarice na službo v zrakopiovno opazovalno solo po-reijstva zrakopluvnih strokovnih šol pehotni podporočnik: Vladimir Helman, Anion Ercigoj m Boris Kelo 1er inženjerski podporočnik Božidar Rov-jek. — Upokojen je lekarniški polkovnik Bogosav Subotif in obenem preveden v rezervo = Imenovanju veterinarjev, /n veterina r-,e v 7-1 na dosedanjih mestih sc. postavljeni: V Kočevju Muks šlibar. v Krškem Leopold Varia, v škof j i Loki Franc Golj.ir, v Logutcu Fran Primic, v Laškem dr. l ian Jer-na v Dravogradu Pavle Kolone, v Murski Niboti Josip Serbec, v Črnomlju Rafael Ipavic in v Bohinjski Bistrici pri obmejni postnji 1'ilip Pahor. ... . • j — Poročil se je Ivan Pavlin, župan m industrijalec v Radomljah z gdč. Anico Detelo iz Moravč. Obilo sreče! t No vi grobovi ■f Nasrla smrt. Pri-Titanovih v M. Soboti so bili v nedeljo zvečer še vsi zdravi in veseli. Izredno dobro razpoložen je bil zlasti 74 letni stari oče. Šalil se je kn pravi mladenič. Danes jutro je ležal v postelji že brez vse moči. Zadela ga je kap Več se ni mogel gibjti, niti govoriti. Tako se je mučil poldrugi dan, v sredo opoldne pa je izdihnil. , , , ■f V šmarfnem pod Šmarno qoro je umrla Marija Šile. v starosti 49 let. -f !os'p 2'berna, komisar finančne kontrole in rez. poročnik, je umrl po kratki bolezni v Ljubljani . . . ... . ■f Elizabeta Malqai, poses'mca in gostilm-ïarka v Trbovljah je v starosti 59 let umrla po dolgi bolezni. Mala kronika Pogreb zlalomašnika M. Karbe bo danes ob 10 dopoldne. •k Nj. Vel. kralj je na nredlog ministru vojske in mornarice in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisu! in proglasil novi vojiiško-kazeuski zakonik. Zakon šteje 167 členov. (A A.) • + Savski ban v Medjimurju. Ban savske banovine dr Šilović je v sredo na svojem inšpekcijskem potovanju obiskal Medjimurje. V mestih Sv. Mariji in v Prelogu mu je ljudstvo priredilo slovesen sprejem ir Sir Connn Doylc, slavni angleški pisatelj, ki je postal s svojimi romani o delovanju detektiva Slierlok llolmesa svetovno znan. pride koncem februarja v Belgrad Tu bo gost belgrajskega spiritističnega društvu. Cotian Dovie jc danes eden največjih spiritistov in se bavi z okultlzmoin že 41 let. Iz Bclgrada odpotuje v Carigrad in Kairo, kjer bo gost ta-mošujih spiritističnili društev. •k Prva razstava jugoslovanskih ročnih del in turizma v Kodnnju. Dne 6. marca se otvori v Kodnnju pod pokroviteljstvom danske kraljice jugoslovanska razstava ročnih del Inicintivo za razstavo je dal naš častni konzul v Kodanju g H. Tegner. Za razstavo pa so »i pridobili velike zasluge tudi znani dansk; biolog Lllinger in gdč. Kla-sen. ki je rojena Hrvatica in- poročena z nekim danskim znanim časnikarjem Stroške razstave, ki znašajo okoli 2UU.U00 Din, bo nosilo naše trgovinsko ministrstvo Razstavljena bodo ročna dela iz vse države. Posebno velika bo razstava dalmatinskih, srbskih in bosanskih preprog. Razstavljena ročnu dela so vredna okoli i milj. Din. Vagon i rastavljeuimi predmeti je bil že odposlan na Dansko. Tudi Slovenci se udeleže razstave, in «icer je poslal Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani veliko zbirko čipk od najfinejših pa do povprečnih trgovskih. Iz Ljubljane od-poslane čipke so vredne skoraj 100.000 Din Za turistično razstavo pa je pripravilo ves materijal društvo »Putnik«. Otvoiitve razstave se udeleži tudi trgovinski min'ster Denietrović. •k V Uradnem listu kraljevske brniške uprave dravske banovine št. "50 od 12. t. m. jc objavljena »Uredba o organizaciji, uporabljanju in plačevanju delovne moči obsojencev v kazenskih in drugih podobnih zavodih«, dalje »Uredba o specialnih doklarlnh v denarju iri naravi za držnvne uslužbence kn/enskili in podobnih zavodov«, Uredba o ustanavljanju, in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletnikovs. »Uredba o vzgajanju in poboljševan ju starej I šili maloletnikov, obsojenih ua к: ?оп na prostosti«, 'Uredbt' o uniformiranju in oborožitvi pravosodne straže« mi »Pravilnik o službeni obleki in orožju pravosodne straže« (Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne M. januarja 1930). т4г Učenec —- utonil Včeraj st« hotela dva dijtika preveslati Suvo > desnega na levi breg Nesrečno naključje jc hotelo, do jo parnik »Hercegovina« zadel v njun čoin in ga pie-vrnil. 7 letni učenec ljubke šole Snvko Bolo-vič je našel smrt v mrzlih savskih valovili. •k Povodenj v Treb;niu. Zaradi velikega deževja v zadnjem času v Hercegovini Je reka Tre-bišnjica zelo narastla in poplavila vse mes.o Tre-binje. Voda je po nekaterih ulicah 'ako visoka, da je nemogoče iti prebivalcem iz hiš Vse trgovine so že tri dni zaprle. Voda ie vdrla v vse klefi in pokvarila vsa živ ila, spravi lena v njih. Po mestu se more promet vršiti le s čolni, škoda zaradi poplave je zelo velika. * •k A 1. M a v : »Slovenski materi razne lahke in najlažje pesmice /n materinski dan 20 Din. Dopisnico na: A. Mav. Sv Jožef. Celje. k L Majdič. Nasveti ?a hišo in dom. Ta knjiga je za vsako družino velikega pomena. Obsega namreč vse nasvete za najrazličnejše potrebe o gospodinjstvu, in za vse p noge gospodarstva. Služila bo tako mestnim družinam, kakor, grspodar-jem na doželi. Koristila bo kmetovalcem, ker daje nasvete za poljedelska in gospodarska vprašanja. A tudi gospodinjam bo pnv prišla, ker obravnava kuhinjska, zdravilna in druga gospod'njeka delo. Cena vezani knjigi 30 Din, broširani CO Din. Dobi se v Jugoslovanski knjig"tni v Ljubljani. ■k Starci in starke! Revmatične bolečin«' Vam zngrenjujejo stare dni Masirajte vsnj enkrnt na dan Vaše utrujene žile z Algo. Občutili Ixiste takoj veselje do življenja in svežnst. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica 10 Din. Nesreča rse počiva — Sc etin žr'ev avtobusne nesreče pri Šmarja. Pri nesreči Pečnikarjevega avtobusa pri Šmarju, o kateri je poročal zadnji »Slovenski list--, je bilo več oseb ložje ranjenih, kakor pa se je prvotno mislilo: Težke notranje poškodbe je dobil tudi Josip Šinkovec z Velikega Vrha pri Šmarju. Do včeraj je bil v domači oskrbi, ali zdravnik je ugotovil, da si je zlomil pri nesreči dvoje reber in sicer vsako dvakrat Zaradi tega so Šinkovca včeraj prepeljali v Ijub'iansko bolnišnico. — Posestnik Žargaj Janez je včeraj popoldne pelial prešiče. Na klancu pod Brezjemi, kjer sc je itak že zgodilo dosti nesreč, je padel p d voz in si zlomil desno nogo v kolegu. Ker ie bil rešilni avto iz Kranja prezaposlen, ixel je še dru^e tri vožnje, je bil zaprošen ljubljanski rešilni avlo, ki je ponesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnico. •k Pri številnih težkočnh ženskega spola povzroči naravnu »Franz-Joseft-grcnčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speccr. trgovinah. P. L. Colonia: Obe materi (Nekdanjemu učencu za rojstni dan njegove matere.) Danes je pravkar leto dni, moj dragi, ko si prejel za slavje rojstnega dneva svoje matere ška-pulir najsvetejše Device. Želel sem, da bi ti praznoval obe slovesnosti isti dan, kakor tudi goreče združuješ v svojem srcu obe posvečeni ljubezni, ki naj rešita tvojo dušo ter jo bodeta tudi rešili. Danes pa, nn obletuico onega, za tebe tako pomembnega praznika, ti hočem povedati kratko, resničuo dogodbo, eno izmed onih značilnih do-godb, ki jih smatra nevera za naključje in katerih tolmačenje v verskem smislu proglaša za proslaško vsakdanjost, ker ne more v svoji obžalovanja vredni kratkovidnosti odkriti globokega nauka in verske poezije, ki sta skrita v njih. Toda niti sveto, niti veliko, niti lepo se ne more dovzeti г razumom; vse to pronica v naša čustva veliko bolj skozi srce, radi tega sem se tudi silno trudil, da sem te naučil občutiti, da si se učil pridobivati slast na teh duševnih radostih. Svete zgodbe se morajo Čitali v istem smislu in v istem duhu, v katerem so bile pisane, a tvoje, sedaj še otroško čisto srce bo gotovo razumelo danes one spise. Ali pa bo to Se jutri'?... Čuvaj se, moj sin, da ti svet, Če te ie oropa sanj, ne iztrga poslej tudi vere iz tvoje duše. tn če prebereš to dogodbo, ki ti Jo pišem z ono tolaiilno previdnostjo. da spoznanje in gnus nad takozvanimi užitki tega sveta utirata nedolžnosti ]>ot k pokori, potem moreš vedno ponavljati to, kar je rekel nekoč ve- ,,, ___Ж 1.1 t. пап.лл11. u*.. M nioifnvi ml,,. I1K Iiiui, ni 5«' —4" • -»i*»---" dosti w velikega pesnika, napuh v njegovi starosti pa ta velikega breaverca: Ali tiči v tej zgôdbi sploh kak nauk? Ka0 to stri! .. Treba ji je verovati, in ne pretresati!... Sedaj pa čuj reeničrjo zgodbo: Pred nedavnim Časom je živel v naši deželi mal grofič, očarljiv deček, dober kakor angel ln blag kot kralj. Bil je ponos in upanje svojih sta-rišev. Izborna vzgoja je občutke njegovega srca in misli, njegovega duha usmerila na vse dobro in lepo ter dopustila, da je krasno razcvetel. Njegova mati mu je utisnila globoko ljubezen do najsvetejše Device. Že kol malega otroka ga Je nesla pred altar Device ter ga učila, da jo je poklical s sladkim imenom >matk. Tako se je zgodilo, da sta rastli ljubezen do nebeške malere in ona do zemske matere skupaj v otrokovem srcu, lesno druga z drugo združeni in poviti, dvoje rešilnih sider, ki naj bi ohranili ladjico njegovega življenja v viharju sveta. Devici je doprinatal ono nežno in vdano ljubezen, ki mu jo je vlila mati, to pa je ljubil z ono častjo in svetim spoštovanjem, ki ga je zapustila v otrokovem srcu Marijina podoba. Detinstvo z nedolžnosljo je prešlo, približala pa se je mladeniška doba z brezkoristnim tuhtanjem. Mladi grof se je ločil od svoje matere, da bi bil dodeljen nekemu poslanstvu na tujem dvoru. Njegovo srce, ki je bilo tako odkrito in nezavarovano, kakor na samem stoječa roža, ki je izpostavljena vsem vetrovom in viharjem, nI poznalo razočaranja. Kmalu pa je laskanje prevzelo njegovo glavo, postopanje in razkošnost sla pokvarila njegovo srce. Bolj in bolj je postajala njegova vera šibka, njegova čustva so drug za drugim zginjnla, kakor odpadajo eden za drugim listi citrone, ki je zgubila svržost lo belino Sailio spomin na bvdjo mater ter spomin na Marijo sta še ostala v njegovem srcu, kakor zaostane na dnu ladje breme, ki jo Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: Zaprta. Opera: Ilasanaginlca. E. Union, veraudna dvorana: Poljski večer Prosvetne zveze. Ob 8. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Koncrresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška. Občni zbor Rdečega križa Snoči ob G se je vršil- v dvorani OUZD redni občni zbor društva »Rdeči križ' v Ljubljani. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Pet tic h. Pozdravil je prisotnega predsednika oblastnega odbora Rdečega križa dr. Krejčija. V nadaljnjem govoru se je predsednik zahvalil najvažnejšim činiteljem, ici so pospeševali delo Rdečega križa: časopisju za uspešno propagando. Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, ki je brezplačno odstopil dvorano za samnritanske tečaje, dalje mestni občini ljubljanski, bivšemu oblastnemu samoupravnemu odboru in oblastnemu ter g'avnemu odboru Rdečega križa za vso podporo, ki jo je društvo uživalo. Tajniško poročilo je podal g. Mal nar 18, ki jo navajal zgodovinski razvoj Rdečega križa o:l njegove ustanovitve 1861 dalje ter razvoj jugoslovanskega ■> Rdečega križa«. V Jugoslaviji je 900 krajevnih odborov, ki štejejo skupaj 45 000 članov. V »Pomladku-. pa je organiziranih 2500 šol z 8000 razredi in 250.000 člani. Ljubljanski Rdeči križ ima tri odseke: pro-pagan înega in prireditvenega ter odsek za sama-ritanske teč"je. Društvo šteje nad 600 članov. Dne 2. junija se jc vršil dan Rdečega križa, ki je lepo uspel. Zelo lepo so uspeli tudi sa m ari ta n ski tečaji. ki so se ob veliki udeležbi delavstva vršili od meseca julija do meseca novembra. O teh tečajih je »Slovenec« že poročal. Prireditveni odsek je na Miklavževem sejmu prodajal hranilnike za otroke in jih mnogo prodal. Društvo jo o počitnicah osnovalo ferljalno kolonijo za revno mladino na Trati. Poslalo je tja 30 najrevnejših dečkov. Ti dečki so se na počitnicah lepo popravili in pridobili na zdravju. Društvo je med 79 ljubljanskih družin razdelilo lani za 18.000 Din podpor. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal g. M1 e j n i k . se je razvila debata. V imenu oblastnega odbora Rdečega križa je pozdravil občni zbor in želel društvu najlepših uspehov predsednik dr. K r e j č i. Poročilo računskih preglednikov je podal g. Me še k. Na njegov predlog je občni zbor izrekel odboru odvezo in zaupnico. Izvoljen jo bil nato širši odbor društva, ki šteje 40 članov. Iz tega odbora se bo konstituiral ožji odbor 8 članov. Na predlog g. West ra je bil nato izvoljen za predsednika društva ponovno tir. Fettich. Proračun za prihodnje leto je podal gosp. M1 e j n i k. Nato je predsednik dr. Fettich zaključil občni zbor s toplim priporočilom, naj člani vneto širijo idejo Rdečega križa. * O Poois davčnih zavezancev je podaljšan nepreklicno do všteiega 15. februarja. Vsi, ki so prejeli popisne pole, so opozarjajo, da jih vrnejo do lega dne mes'nemu magistratu v mestno posvetovalnico, v izogib kazenskemu postopanju. Vrniti se morajo tudi ostale prazne ali pokvarjeno pole, oziroma izgubo istih prijaviti. 0 XVII prosvetni večer, ki bo danes ob 8 v verandni dvorani Uniona, je posvečen poljski državi. Da vsrslovanska ide.a ne more priti do veljave, je brez dvoma vzrok v tem, ker se Slovani premalo medseboj poznamo. V zadnjih letih so postali zelo živahni stiki tako kulturni kakor tudi gospodarski s Češkoslovaško državo. S Poljsko smo dobili ožje stike šele v preteklem letu, d slravno nam je Poljska dobro znana po krasnih Sienkievviczevih romanih. Slehernega čitatelja teh romanov bo gotovo zanimalo potopisno predavanje in obisk krajev in most, ki se tolikokrat imenujejo v omenjenih povestih. Predavatelj nas bo vodil v Krakov, na starodavni Vavel, v Vielirko, od tod v Mcgilo, kjer bivajo slovenski redovniki, na Jasno goro. kjer kraljuje Čenstohovska Mati božja, od tod v glavo mesto Poljske v Varšavo in na kraj, kjer je bila lansko leto največja razstava Poljske. Pred,"vanje bodo pojrsnjevale skioptične slike. Predprodaj vstopnic: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. © Mohorjevo knjigo v »ako hišo, to je naša deviza. ki morn v letošnjem letu prili do popol- nega Izraza. Ze sedaj opozarjamo občinstvo, da prejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5 naročila za knjige v tekočem letu. Pisarna je odprta dnevno od 8 do 12 in od 2 dn 0. leloiam «e sprejemajo tudi naročila za Goriško Mohorjevo družbo. 0 »Pri belem konjičku.« To velezabavno veseloigro uprizori Ljudski oder v nedeljo 16. t. m. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu Dejanje te zanimive burke se odigrava v prijaznem letovišču na Bledu, kjer se zbirajo najrazličnejši zastopniki našega meščanstva, med katerimi zopet enkrat vidimo našega znanca Bučka s svojimi »kufri«. Predpro-daja vstopnic se vrši od danes dalje v Ljudskem domu, 1. nadstropje. © Slavistični klub DSFF v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da se bo vršila debata o nedeljskem predavanju g. režiserja Cirila Debevca v nedeljo 1'6. t. m. ob 10 dopoldne v zbornični dvorani univerze. Aktualna tema >0 naši gledališki kritiki« je že v nedeljo privabila številno občinstvo, ki jo izvajanjem g. predavatelja sledilo z velikim zanimanjem. Vse, ki jim je prospeh našega gledališča res pri srcu, vabimo, dn se udeleže diskusijo. — Vstop prost. © Ceskoslovcnskit Oboe т Ljubljani. V nedeljo, 16. t. m. ob 16 v Narodnem domu veseloigra Krojač, čevljar iu Gašperček«. Igra se slovenski O Ogenj v tovarni pisemskih zavitkov. Kmalu po 12 je včeraj brzel proti Sv Jakobu orodni avto poklicnih gasilcev: v tovarni »Kuverta« na Vožar skem polu št. 1 je izbruhnil požar. Opoldne, ko »o delavci odšli, so se vnele v bližini razgrete peči nahajajoče se izgotovijene kuverte. Nastal je velik plamen, k sreči pa so ljudje požar kmalu zapazili iu pokiicaTi gasilce na pomoč. Ti so ogenj hitro zadušili. Škoda še ni znana. 0 Drevo padlo delavcu na noge. Delavec Karel Petkovšek je včeraj, v opoldanskih urah sekal v Mestnem logu drevo. Nasekano drevo pa se je predčasno, zrušilo in padlo delavcu na noge. Petkovšek ima zlomljeno levo nogo v stegnu, desno pa v mt'čh. Reševaln avto ga je prepeljal v bolnico. O Vreme je v Ljubljani zadnje dni prav dolgočasno. Zjutraj malo milega mrazu, do opoldne se dvigne toplomer zi nekaj stopinj nad ničlo, vetra ni, nebo je povečini obl.ično. Barometer je kazal v Ljubljani 774 7 mm. toplomer največ 2.6, najmanj —5.2, v Mariboru: barometer 774.0 mm, toplomer 3°C, —6" C, mimo, megla in oblanio, v Zagrebu: birometer 775.2 mm, toplomer 4" C. — 3° C, vetrovno in jasno, v Belgradu: barometer 775.5, toplomer 2" C. —6" C, mimo In jasno. 0 Našel se je v sredo v Zvezdi elui s še-slilnikom za šole. Dobi so v upravi lista. Celie гг »Žena v luči zgodovino« je naslov predavanju, ki ga bo na ponedeljkovem XV. prosvetnem večeru govoril p. dr. Roman Tominec iz Ljubljane. Predavanje bo pojasnjevalo nad 50 krasnih in izredno zanimivih skiopličnih slik. Predavanju primeren bo tudi spremljajoči glasbeni spored. Vstopnice se dobijo že sedaj v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. iS Vpisovanje v Mohorjevo družbo vrši tudi Prosvetno tajništvo na Cankarjevi cesti 4. Čas za pristop hiti. zato ne odlašajte, temveč se takoj zglasite v Prosvetnem tajništvu. J3 Uradni dan sreekega gremija trgovcev v Celju se vrši za člnne trgovce iz rogaškeg? sodnega okraja v soboto, dne 15. t. m. in sicer od 8 do 12 predpoldne v posebni sobi hotela »Spomc. — Na-Čelstvo. 0 Državna krajevna zaščita ilece in mladine v Celju ima v četrtek, dne 20. t. m ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbnr z običajnim dnevnim redom. Prijatelje uboge mladine vabi — odbor. JSr Oddaja jnjr. Kr banska uprava bo po znižani ceni — Din 1 50 — oddajala interesentom plemenska jajca domače štajerske kokoši. Podrobni pogoji so razvidni iz razglasa pri občinah kjer morajo interesenti tudi vložiti prošnjo za dodelitev jajc. 0 Radi beračenja so prešli torek zaprli 54-letnega brezposelnega delavca Rudolfa Kokošineka. Pn ne bo sedel le radi beračenja. Imnjo sa na piki tudi radi goljufije. KokoSinek je sploh oblastem že dolgo znan in je bil celo že v prisilni delavnici. «e mudit snoi'ft iiirnn * гшцш оцет, ampak dajajte jim ki ima zelo prijeten okus in voni, otroci pa ga radi jeml e.o kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah. reši prod popolnim brodolomom. Vsak večer, pred-no je legel k počitku, je pokleknil poleg svoje postelje na tla ter zmolil k najsvetejši Devici tri Ave Maria, katerim je dostavil še prečudno lepo molitev, ki jo je ga naučila mati med poljubi in božanjem : Blagoslovljena naj bo tvoja čistost, večno naj bo blagoslov I jeual — Vsa nebesa se veselijo tvoje krasne lepote. O vladaj, nebeška kraljica, sveta Devica Marija! Vnovič ti danes darujem dušo, življenje in srce! Ozri se na mene z usmiljenjem, ne zapusti me, moja mati I »Ne zapusti me, moja matilc je ponavljal nesrečni grol vedno še tik pred spancem, grenak občutek in tesnoben strah sta se potem dvignila v njegovem srcu ter tam silno valovala kvišku ln navzdol, kakor po plimi in oseki razburkano morsko valovje. To so bili ugrizi vesti! Ko pa je zopet napočil dan, so prišli tudi dvomi in razmišljanja, njegovi pregreški so se ponovili, ne da bi zapazil spolzko, gladko strmino, ki vodi od greha do nepremišljenosti, in od nepremišljenosti k hudodelstvu. Nekega dne Je šel na veliko lovsko zabavo v spremstvu brezbožnega prijatelja, ki ga je zlasti pohujševal. Srodi polja pa jih je presenetil strahovit vihar z nevihto in nalivom, morali so se žaleči v samotno, kraj poli stoječo krčmo. Tovariš je Iruden legel k počitku, kmalu je tudi grof sledil njegovemu zgledu, polom ko je opravil običajno večerno molitev k Devici še z večjo vnomo ln gorečnostjo knkor sicer. Kmalu je zaspal, nenavadna prikazen so je dvignila v sanjah Menii je, da je zagiedai preči seboj strahotni sodni dan, ko sodi Jezus Kristus dušo umrlih. Pravkar je bila neka duša obsojena, in ko je natančnejše pogledal, je spoznal v njoj svojega prijatelja. Poteni je bila peljana njegova duša po vesti pred najvišje sodišče. Poleg sebe je zapazil svojo mater, ki je klečala pred nebeškim sodnikom in prosila usmiljenja za otroka njenega srca. Zmagovito se smejoč, je vrgel Lucifer uešte-vilne grofove grehe na večno tehtnico, urno je zdrknila skledica z grehi navzdol v prepad. Angeli so pokrili obraze s perutnicami mati je dvignila krčevit krik, hudič pa je zadovoljno kimal. Zdelo se je da je duša pogubljena. Tedaj se je prikazala Marija, dvanajst zvezd je kakor krona obdajalo njeno glavo, srebru mesec je služil kakor opora njenih nog. Proseče se je postavila poleg grofice, ki se je vila v bolesti, ter,., je vrgla v skledico dobrega tri Ave Maria, ki jih je zmolil mladi grof sleherni večer. Toda skledica hudega se je komaj zganila in je obležala 3 strahotno stanovitnostjo globoko v brezdnu. Tedaj pa je vzela Marija solze, ki jih je pretakala grofica v potokih, ter jih položila v skledico dobrih del; toda ta Je ostala še vedno ne-mična. Angeli so vnovič zaplakali, nesrečna mati je pa vsa obupana pokrila obraz, z rokama. Tedaj je obrnila Marija svoje čiste oči k večnemu Sodniku, dvoje solz je kanilo iz njih navzdol 1er se združilo v skledici dobrega i materuimi solzami in sinovo molitvijo. Tedaj je pnla tehtnica. Solze obeh mater eo rešile dušo Izgubljenega otroka... Strašen tresk je prebudil v tem trenutku mladega grofa. Dva koraka daleč od sebe je videl v drugi postelji mrtvo In ožgano truplo svojega prijatelja. Strela ga je zadela. (Prevel Joža Llkovič.) DIŠAVE SLON Maribor n Počitniški dom bodo gradili na Pohorju magistralni uslužbenci Prvotno je obstojal načrt, da se kupi tozadevni kompleks na južnovzhodnem Pohorju v višini 982 m nad Hočami. Tozadevni nakupni in gradbeni stroški so se preračunali na 700.000 Din. za kar naj bi meetna občina prevzela jamstvo. V smislu svoječasnega sklepa mestnega občinskega sveta je mestna občina izjavila pripravljenost k prevzet u jamstva pod pogojem, da osnujejo magistralni uslužbenci zadrugo in da se do-tični znesek krije z jamstvom zadružnikov. Magl-stratni uslužbenci so nato res ustanovili svojo zadrugo, katere ustanovni občni zbor se je vršil v sredo zvečer na magistratu. V odbor so se izvolili: gradbeni nadsvetnik inž. Cerne, predsednik; Brand-ner, podpredsednik; Zorzut, tajnik; Novšak, blagajnik; Vončina, Snuderl in Bezlaj, odborniki. Tudi so se ob tej priliki storili konkretni zaključki glede postavitve Počitniške ga doma. V to svrho se je kupil na južni strani Pohorja gozd v izmeri šestih oralov; z izsekavanjem gozda se bo takoj pričelo in ravnotako tudi z gradnjo samega doma, kjer bodo imeli nvgistratni uslužbenci preko poletja ceneneno oskrbo V slučaju nezasedenosti prostorov Počitniškega doma bodo lahko tudi tujci imeli v domu oskrbo (hrano in stanovanje). Pohorje prihaja torej polagoma na ta način (dečja ferijalna kolonija, Pohorska vzpenjača itd.) Mariborčanom iz leta v leto vsebolj v hasek. □ Avtomobilizem v Mariboru napreduje. Tukajšnji avtoklub bo postavil na Trgu Svobode pred prostori tajništva kluba lastno črpalko. Klubovi člani bodo dobivali iz omenjene črpalke bencin po 6 Din, dočim stane drugod ista količina 7 Din 25 p. — V Scherbaumovem paviljonu pa je otvoril -gosp. Barišič trgovino s Chevroletl. Zastopstva za vozila omenjene znamke doslej v Mariboru nismo imeli. □ Jojmene, te električne ure... ali nveljaT-ljanjo načela: Lop! — po nedolžnih električnih urah so zamahnili. Komaj teden dni je od instalacije in že — lopi Res: nima to nikakega smisla; preje se je namreč treba poučiti glede nekega pojma, ki je v nujni zvezi s po.avom električnih ur in ki mu pravijo — poizkusna doba. Ta poizkusim doba traja v Mariboru mesec dni ali morda kaj več, v Zagrebu in drugod pa šo niso prišle nekatere električne ure preko — poizkusile dobe. Zato nima nobene upravičenosti uveljavljanje tistega načela: lop! □ Smrtna kosa. Na svojem posestvu v Kam-nici je preminul v starosti 67 let, upoko.eni železničar Ivan Dvoršnk. Pogreb jutri ob 16 na mestno pokopališče v Pobrežju. — V bolnišnici je umrl mizar Ivan Gselman, star 40 let Pogreb jutri ob 16 na studenškein pokopališču. — V splošni bolnišnici je preminul ključavničarski vajenec Viktor Lešnik, slar 15 let. Pcdlegel je na posledicah zastrupitve krvi. Pogreb danes ob pol 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju □ Od 14. do 17. t. m. 9e predvaja v kinu Union sedemdejanski film »Otok izsilil;ljenili« v režiji tn po rokopisu J. Duviviera. Rokopis črpa iz bogatih vrelcev plemenite človečnosti. Film predstavlja povsem posrečeno kombinacijo ruske šole. ki se odlikuje po stilizaciji tipov ter slikarskega momenta. V krasnem posnetku kaže film potop ladje, odkoder se moštvo reši nn samotni olok. Od domaČega malega obmorskega mesteca, kjer stra-huje in vlada tiran Reeder Gerbot, pa oddaja reševalna ekspedicija. ki po čudovitem naključju pristane na samotnem otoku, kjer je meri moštvom pustošila mržnja in zločest in tako reši na otoku izgubljene Izredno lepi so naravni morski posnetki, ki učinkujejo s plastiko in perspektivo. >Otok izgubljenih« je za Maribor filmska novost in bo gotovo ugajala preprostemu gledalcu, pa tudi izobražencu. Predstave dnevno ob 18.S0 in 20.30, v nedeljo tudi ob 14.30 in 16. n Krekova mladina priredi v nedeljo ob 16 v dvorani Prosvetne zveze gledališko igro »Pod božjim varstvom« v treh dejanjih. Igra prikazuje življenje in samotno pot dekleta v mestu. Vabljeni vsi, ki vedo ceniti trud in požrtvovalnost tovarniških delavk, ki bodo na miru prikazale svoje življenje. □ V slovenske roke je prešlo v Studencih posestvo odvetnika dr. F. Juritscha Na Obrežju 83. Kupila sta ga Marija iu Josip Fazarinc za 300.000 dinarjev. □ Menjalnico na glavnem kolodvoru je prevzela v lastno režijo tukajšnja podružnica tujsko-prometne zvoze ter poverila z vodstvom upokojenega železniškega uradnika Grgiča □ Mariborčan utonil s »Dakso«? Te dni so se razširile po Mariboru govorice, da je s trgovskim parobrodom ob priliki potopa »Daksec utonil tudi neki Mariborčan. Omenjeno govorice in vesti, ki so med občani povzročile nemalo razburjenje In vznemirjenje, so se očividno pojavile v zvezi s tozadevnim vprašanjem, ki gu je bila naslovila na mariborsko občino splitska zveza pomorskih delavcev trgovske mornarice, glede natančnih podatkov (Imovinske razmere, pristojnost itd.) 26 letnega Ne-deljka Seidel, baje Mariborčana. Tozadevno smo so obrnili na tukajšnji ko n škripci j ski urad, kjer pa nimajo omenjenega Nedel.ka Seidel prijavljenega. □ S kolom .. Nad 24 letnim viničarjem Štefanom Talijanom iz Ložan jo zavihtel posestniški sin Franc Pavalek v ponočni uri kol ter mu prizadejal težjke poškodbe, na hrbtu in levi roki V ozadju so fantovske zadevščine. Tali.ana so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Vroča so slovenje-goriška tla, vroča kri slovenjegorlSkih fantov. □ Pod avto trgovca Moravca je prišla na Kralja Petra trgu služkinja Mprlja Blatnik; k sreči je zadobila pri lem samo lažjo poškodbe na obeh nogah. Po navedbi službujočega stražnika je vozil trgovec Blatnik s predpisano brzino. Д Seja cestnega odbora. V petek dno 14. t. m. se vrši v magistratnih prostorih seja cestnega odbora. Д Nova avtobusna proga. Na cesti Ljutomer-Mala Nedelja Sv. Lovrenc-Ptuj bo v doglednem času vozil avtobus. Za koncesijo je zaprosil podjetni gostilničar Alojzij Štibler. S to novo zvezo bomo imeli iz Ptuja avtobusne vožnje skoro na vse strani, že štiri po številu in sicer: I'tuj-Maribor, na kateri cesti vozi avtobus štirikrat dnevno, dalje Ptuj-Poljèanp in Ptuj-Sv. Lenart. Da bi bil v prometu avtobus šo iz Ptuja proti Halozam in Cvetlinu-Le-poglavi proti Hrvatski, potemtakem bi imeli iz Ptuja avtobusne vožnje prav na vse strani Tako pa žalibog v teh dveh smereh ni še te zveze. Ternti so pač v prvi vrsti krive slabo ceste, posebno ona proti Halozam je zelo neprikladna za avtobusni promet, vsled česar tudi nihče ne prosi koncesije za to progo. Kazen teh omenjenih vozil imamo v Ptuju še 9 avtotaksljev, ki so prav čedni in lahko konkurirajo vsem tovarišem v Dravski banovini. Omembo vredna sta tudi dva izvoščekn, ki tudi prideta nn svoj račun, dasiravno ju vedno bolj izpodrivajo lepi avtotaksiji. Д Rnski koncert. Od sobote dalje bo koncert v kavarni ^Evropa«. Svirajo Rusi iz Maribora ki so dosedaj igrali v Veliki kavarni. Kavarnar Matz je v to svrho že zaprosil za podaljšanje policijske ure. Slovenjgradec »Mladi Goli se ženi, poročil se bo.- je šlo iz ust do ust že par tednov no mestu, enkrat glasneje, drugič zopet vse tiho in danes, dne 12. t m. pa je menda napravil Kari z odločnim, možatim korakom konec vsem govoricam. Odpeljal se je v Ma-renberg in se tam poročil tiho in izključevaje vsako hrupno in prazno praznikovanje, kakor tako slovesnemu trenutku najbolj dolikuje. Kari Goli, posestnik domala v vsej Štajerski znanega hotela v Sloven grrdcu in med vsem mi-slinjskim ljudstvom priljubljene gostilne. je iz odločno krščanske družine in brat t pesnika Golla. Novoporočencoma naše naj iskren ejše čestitke in vso srečo želimo! Smučarsko državno prvenstvo Letošnje smučarsko državno prvenstvo se vrši v dnevih 15. in 16. t. m. in sicer v Kranjski gori odnosno v Dovjem-Mojstrana. Tekmovanje obsega: tek na 18 km. skoki in kombinirano tekmovanje. Državni prvak postane oni, ki doseže najboljši rezultat v kombiniranem tekmovanju. Seveda lahko vsi tekmovalci tekmujejo tudi ločeno: torej samo v skoku, odnosno samo na teku 18 km, ki se itak posamezno oceni. Skoki se vrše v soboto dne 15. t. m. na skakalnici v Kranjski gori. Pričetek tekmovanja ob 16. Prijave pol ure pred startom v hotelu Slavec. Najboljši tri jo tekmovalci prejmejo priznanice. Tek na 18 km se vrši v nedeljo dne 18. t. m. v Mojstrani. Start v Krmi ob 10. Žrebanje in razlaga proge ob pol 8 istega dne v hotelu Rabič. Prijave najkasneje do žrebanja. Istočasno s to tekmo ro vrši tudi tekma za prvenstvo Dravske banovine in sicer v smuškem teku na 18 km. ki jo priredi Smučarski klub Dov-ie-Mojstrana. Oni tekmovalec, ki doseže najboljši čas dneva, postane prvak Dravske banovine. Tek Smuš'm Sehma SK Gorje SK Gorje priredi v nedeljo dne 1C. t. m. med-klubsko člansko tekmo na 15 km. Tekmuje se po pravilih JZSS. Proga je srednjegorska.. Start in cilj Krnica pri Gorjah. Pričetek tekme ob 9 zjutraj. Prijave so sprejemajo do sobote do 8 zvečer pri tajniku kluba v gostilni pri jKaconu« ali na dan tekme 1 uro prco pričelkom tekme istotam. Žrebanje in opis proge 1 uro pred startom pri gospodu Potočniku v Krnici. Prijavnina 10 Din. Nagrade: 1. dobi praktično darilo, 2. in 8. diplome. Vsled prekratkega roka so vabljeni vsi klubi tem potom brez posebnega vabila. Ker jo vsled neugodnih snežnih* razmer v drugih krajih smuka neugodna, lahko pride, vsak ua svoj račun. Prenočišča preskrbljena. D f sa ne tekme za darilo dr. Fnrlisa Ako ostane ugodno vreme, bo izvedla SK Ilirija v nedeljo 16. t. m. dopoldne na svojem športnem drsališču tri tekmovanja v umetnem drsanju, in sicer tektno seniorjev za prehodno darilo dr. Gil-berta Fuchsa. tekmo dam in tekmo juniorjev. Natančni razpis vseh treh tekem je razviden na drsališču odn. je bil ludi že pred časom objavljen. Dam-ska in junlorska tekma imata v glavnem propagandni značaj, pač pa se bodo sestali v glavni tekmi za dr. Puchsovo prehodno darilo naši najboljši drsalci Za to darilo se tekmuje od leta 1928 dalje. Prvi dve leti si ga jo priboril V. Vodišek, v letih 1925 bi 1926 inž. Bloudek, nato sta dve tekmi od padli na 18 km se ocenjuje tedaj dvojno, kot drugi del kombiniranega tekmovanja in pa kot prvenstvena tekma za prvenstvo Dravske banovine. Da so omogoči pri teku na 18 km udeležba vseh verificiranih smučarjev JZSS, se tekmuje v sledečih razredih: I. razred (olimpijski tekmovalci) že objavljeni najboljši tekmovalci ter oni trijo tekmovalci, ki so pri zadnjem državnem prvenstvu v II. razredu dosegli najboljši rezultat. II. razred, vsi oni tekmovalci, ki so že star-tali na saveznih prireditvah. III. razred, oni tekmovalci, ki do sedaj še niso slartali na saveznih lekmah. Starostni razred, oni tekmovalci, ki so stari nad 82 let. Najboljši rezultat v posameznih razredih se po številu prijavljenih tekmovalcev oceni z 1 do 3 prizamicami. Tekmuje se po tekmoval, pravilniku JZSS. Prijava za osebo enkratna 10 Din ne glede na vrsto tekmovanja. zaradi slabih sezon, lani pa je zmagal ob udeležbi samo mlajših drsalcev talentirani Em. Thuma. Tekme bodo razporedene tako, da bodo tekmovalci ob 9 izvajali najprej obvezne vaje, in sicer najprej juniorji, nalo dame, potem seniorji. Prosto drsanje se bo pričelo ob 10.80. Po prostem drsanjn se bo vršila hockey tekma med dvema domačima moštvoma. Ni izključeno tudi, da bo SK Ilirija pridobila jugosl. prvakinjo go. Kadrnko za produkcijo v umelnem drsanju. Prijavni rok za razpisano tekme jc do sobote, 15. t. m. opoldne pod pogoji razpisa na naslov SK Ilirija, Kersnikova ulica 3, II. nadstropje. Iz hlubou DrsaliSče SK Ilirije je od ponedeljka zopet odprto in oskrbovano. Led je v najboljšem stanju. Raznim tehničnim napravam na drsališču je pripisovati, da je bilo navzlic posebno neugodni zimi doslej odprto vendarle že 23 dni. Drsališče je odprto vsak dan do 21. ure. Iz SK Ilirije. Sledeči gg. se naprošajo, da se zglase danes točno ob 20 v klubski sobi kavarne Evropa: Verbič, Smole. Povalek I., Habič, Miklav-čič I. in II.. POschl, Medic. Naprošajo pa ee tudi vsi ostali gg., ki bi eventuelno hoteli kakorkoli pomagali pri Bohemskem karnevalu. SK lliriia (bazenska sekcija). Danes ob 18 v klubski sobi kavarne Evropa sestanek vseh članic, ki so dolcčene za sodelovanje pri bohemskem večeru. Naprošajo pa se tudi vse ostale, ki bi bile voljne prevzeti poedlne funkcije na tem večeru. Jutrišnji popoldanski trening odpade. V nedeljo popoldne ob 14 trening tokma dveh naših družin na ijrrišču ob vsakem vremenu, imena igralk za to tekmo se sporoče pravočasno. — Načelnik sekcije. Gospodarstvo Zahteve industrije V smislu sklepa, storjenega v XXIX. redni seji Odbora z dne 7. t. m., je Zveza industrijcev predložila g. banu dravske banovine resolucijo Odbora, proseč g. bana, da nakloni njenim težnjam svojo podporo. Resolucija sama glasi lako: »I. Zakon od'8. februarja 1928 o neposrednih davkih ter novela k temu zakonu od 28. marca 1929 ne dopuščata diferenciranja somoupravn h dokkd k državnim neposrednim davkom. Tako diferenciranje nasprotuje samemu duhu teh zakonov, ki imata namen obdavčiti v pravilnem razmerju glavne donosne vire. To pravilno razmerje pa Li se z diferenciraniem doklad povsem porušilo. Kar posebej tiče občin v bivši Kranjski deželi, izvzeiuii mesto Ljubljana, velja še tloloč'-a Občinskega reda, po kateri je diferenciramo občinskih doklad k neposrednim davkom izrecno zabranjeno. Najtežje bi bila po diferenciranjti doklad prizadeta industrija, ki nima nikakega zastopstva aH pa nezadostno zastopstvo v upravi avtonomnih teles. Prosimo g. bana, da tej naši upravičeni zahtevi pomaga do veljave, da jo podpira pri kraljevi vladi in da jo uveljavi v kom-petenci kr. banske uprave dravske banovine. II. Po našem mnenju ne dajejo veljavne zakonske odredbe Okrajnim cestnim odborom pravice do nalaganja dokiad k državnim davkom niti i do nalaganja samostojnih davščin. Prepričan' smo, da se morajo samoupravne ceste enotno nadzirati in oskrbovati po kr. banski upravi, katera naj zbira potrebna sredstva in jih enotno upravlja. Nalaganje doklad in davščin po Okrainih cestih odborih ustvarja neenakost obremenitve in neenakost sredstev ter daje priliko za pristransko upotabljanje teh sredstev. Kakor industrija, (ako ! ima sploh vse gospedarstvo velik interes na dol-rih in enakomerno oskrbovanih cestnih zvezah. Ta cilj se pa more doseči edino s koncentracijo upravlianja tudi nedržavnih cest pri kr. banski upravi. III. Sedanja negotovost giede bodočega ca-' rinske-političnega režima povzroča opasne reakcije na industrijskem trgu. Ravno te dni se naj vršijo carinsko-tarifna pogajanja med našo kraljevino in avstrijsko republiko, katera hoče povišati svoje uvozne carine na agrarne produkle. Povišanje avstrijske ter češkoslovaške uvozne carine na agrarne produkte bi težko zadelo naše poljedelstvo, ki itak trpi pod depresijo cen, in bi bistveno poostrilo obstoječo našo gospodarsko krizo. Po drugi strani pa se ne sme zgodili, da se v korist izvoza agrarnih produktov pristane na znižanje naših carinskih postavk za industrijske izdelke, katere moremo sami producirati in ki potrebujejo primerne carinske zaščite. Prosimo g. bana. da pri kr. vladi upliva na definitivno ustanovitev carinske tarife ter zlasti v tem smislu, da se sedanje carinsko-politično stanje ne poslabša po trgovinskih pogajanjih in pogodbah z drugimi državami.» IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 8. februarja 1929 (vse v mil. Din; v oklepajih razlika nppram izkazu z dne 31. januarja 1929). Aktiva: kov podlaga 420.1 (+ 29.9), tečajna razlika 1554.1 (— 87.1), posoji'a: menična 1187.4, lombardna 231.8, skupaj 1419.25 (— 15 0); ričun začasne zamenjave 199.6 (— 4.0); pasiva: rez. fond 12.2 (+ 0.16), bankovci 5566.2 (— 19.6), drž. terjatve 272.75 (+ 117.0), obveznosti: žiro 1246.7, razni računi 129.8, skupaj 1376.5 {— 4.3). Ostale postavke neizpremenjene. izpreracmbe v trgovinskem registru. Vpisi: K. Rosenbaum in drug, tovarna za gasilno orodje d. z o. z. v Celju (100.000 Din; Koschier Franc, ing. Rosenbaum Konrad, Linz); Kartoteka, dr. z o. z. v Ljubljani (30.000 Din; Schoncr Ferdinand, Sliglic Ana); Trah, d. z o. z v, v Ljubljani (20.000 Din; pletenine, čipke, trakovi itd., Blaha Emerik); Nikse, dr. za moderne električne gosp. stroje z o. z. v Mariboru (60.000 Din; Seewann Nikolaj in Kenda Franc); Tekstilna tovarna Krihernik & Co., d. z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano (800 000 Din; Hribernik iMihaej, Kavčič Jos. J.); izbrisi: Fr. Gorjanc & Cie. v Kranju (razdružitev). Vpisi v zadružni register. Gradbena zadruga »Obrtni dom« v Celju. r. z z o. z.; Hranilnica in posojilnica na Jezici, r, z. z n. z.; Zadružna elektrarna v Sv. Jederti nad Laškim, r. z. z o. z. (vse zadruge so pristopile k Zadružni zvezi v Ljubljani). Tovarna za dušik d. d. Ruše. Seja upravnega odbora te družbe z dne 11. februarja t. i. je razpravljala o bilanci za leto 1929. in io odobrila. Bilanca izkazuje bruto donos 13.183.35 Din proti 12,144.463.73 Din v letu 1928. Po odpisih v znesku 3,835.367.51 Din proti prejšnjemu letu 3,017.585.05 Din in po odbitku generalnih stroškov in davkov ostane razdeljivi prebitek 2,798.183.58 Din. Od tega prebitka bo plačana dividende 20 Din za delnico kakor prejšnje leto. . Rednemu rezervnemu fondu se d->da 249.230 Din, dočim se prenese ostanek 409.923.98 Din na nov račun. Redni občni zbor delničarjev bo v Mariboru dne 20. marca 1930. Nadkontingenti špirilnih tvornic. Finančni minister je odobril, da se preostali nevporabljcni kontingenti kmet. tvornic dodele ostalim kmet. tvornicam špirita v Hrvatski. Produkcija mlete paprike je znašala po »Ob-zoru« lani 462.045 kg za 18.56 mil. Din. Promet s papriko jc padel. Elektrilikacija Varaždina. Prvo hrv. vara-ždinsko elektr. d. d. je dobilo za izvedbo e'ektri-fikacije mesta pri Praštedioni posojilo 4 mil. D n, ki se vrača v četrtletnih obrokih po 25.000 D.n. Zadružništvo v Vojvodini napreduje. Lani in letos je bilo ustanovljenih 90 mlekarskih zadrug. Oddaja zakupa buiieta na postaji Dravograd — Meža se bo vršila potom licitacije dne 4. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjeni direkciji). Floanini letopis poročevalca žrebanj »Mer-cur«. Revija »Mercur« na Dunaju, ki prinaša avtentična poročila o žrebanjih, je izdala svoj finančni letopis za 1930, ki ga dobe naročniki revije zastonj. Ta edinstveni letopis je potreben ne samo bankam, hranilnicam, upravam raznih fondov itd. ampak tudi privatnikom, ki imajo najrazličnejše vrednostne papirje. Lttošnja izdaja je zelo obseina in viebuie sezname restant (t. j. ne-izžrebanih) vseh evropskih srečk ia vsebuje tudi koledar za žrebanja vseh evropskih srečk, nadalje vseh izžrebljivih vrednostnih papirjev Avstrije, naaiedstvenih ia mnogih drugih evropskih držav, torej državnih in privatnih obveznic, železniških in industrijskih delnic, priori'-etoih obvezaic. za-dolinic in založnic itd. Borza Dne 13. februarja 1929 DENAR Tudi danes so bili devizni tečaji čvrstejtt razen Londona, ki je popustil. Do zakljućkoi je prišlo v devizah Berlin, Curih, Praga in Trst. Promet je bil srednji, največ ga je pa bilo v devizi Trst, v kateri je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaj.) Amsterdam 2278 bi. Berlin 1354.25—1357.25 (1355.75). Bruselj 791.51 bi. Budimpešta 992.88 bi. Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 799.78 bi. London 276,15 bi. Newyork 56.70 bi. Pariz 222.44 bi. Praga 167.71—168.51 (168.11). Trst 296.32—298.32 (297.32). Zagreb. Amsterdam 2274—2280. Berlin 1354.25 do 1357.25. Bruselj 791.51 bi. Budimpešta 99138 do 994.38. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 798.28 do 801.28. London 275.75—276 55. Newyork 56.60 do 56.80. Pariz 221.44—223.44. Praga 167.71 do 168,51. Trst 296.285—298.285. Belgvad. Berlin 1354.25—1357.25, Bruselj 790.01—793.01, Budimpešta 991.38—994.38, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.28—801.28, London 275.75—276.55, Newyork 56.60—56.80, Pariz 221.44 i do 223.44, Praga 167.71—168.51, Milan 296.32 do 298.32 Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207 80. Atene 6.72. Berlin 123.725 Bruselj 72.21. Budimpešta 90.60. Bukarešt 3.08, Carigrad 2.40. London 25.1975. Madrid 65.40 Newyork 518.30. Pariz 20.295. Prpga 15.3375. Sofija 3.7475. Trst 27.125 Varšava1 58.075. Stockholm 138.95. Oslo 138.35 j Helsingfors 13.025. VREDNOSTNI PAPIRJI Na efektnem tržišču je popustila vojna škoda. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov le v ; vojni škodi, dočim v ostalih državnih posojilih ter i industrijskih in bančnih delnicah spjoh ni bilo ! zaključkov. V Belgradu je bil promet znaten v vojni škedi. Ljubljana. Celjska pos. 170 den. Ljublj. kred. 125 den. PraStediona 930 den. Kred. zavod 170 den. Strojne 75 den. Vevče 132 den. Stavbna 50 den. šešir 105 den. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ltasa 414 do 415.50 (417), termini: II. 410.50—412 (412.50—412), III. 411—412 (412.50—412.50). 7% inv. pos. 80 do 80.50, agrari 50—51.50, 8% Blerovo pos. 89.75 do i 91, 7% Bler. pos. 79.50—80.50. — Bančni pap.: j Union 203—204, Polio 65 d., Hrv. 50 d., Kred. 101 ! do 105, Jugo 87—88, Lj. Kr. 125 d„ Medjun. 59.50 d., Nar. 8550—8700, Prašted 925—930, Srpska ! 163 d., Zem. 134—140, Ravna gora 75 d., Obrtna ; 36 d., Etno 164 d., Katol. 35 d. — Ind. pap.: Guttmann 155—190, Nar. šum. 40 bi.. Slavonia 200 d. i Našice 1650 bl„ Slaveks 88—90, Nihag 4 bl„ Da-' niča 110—120, Drava 310 d., Šečerana, Osjek 390 do 395, Bečkerek 1000 d„ Osj. ljev. 180—210, Brog. vag. 110—120, Union 120—140, Nar. ml 2G d., Isis 20 d., Ragusea 425 d., Jadr. plov. 510 d., Trbovlje 480—490, Vevče 130—150, Piv. Sar. 160 do 180. Belgrad. Narodna banka 8600, Izvozna banka 750, 7% inv. pos. 83.25—84, agrari 50—51.50, vojna škoea 415—416, 2. 411.50—411.50, 3. 413—415, Dunaj. Don.-sav.-jadr. 94.55, Wiener Bank-verein 21, Creditanstalt 51, Escompteges. 170, Union 25, Alpine 36,25, Trboveljska 60, Leykam 6.45, Rima Murany 105.50. Žito Vkljub mirnemu položaju na žitnem tržiščn je vendar le pri nas opaziti nekoliko večjo ner-voznost tako na strani kupcev, kakor na strani prodajalcev. Cene se držijo popolnoma neizpremenjene v vseh predmetih in tendirajo zlasti v pšenici k nadaljnjemu dvigu. — PšenUna moka ničla sploh ne prihaja več na trg, razen v zvezi s črnimi mokami. Cene so izredno visoke. Srednje-dobra bačka znamkn notira 365 do 375, a bol.ša bačka znamka tudi 10 in 20 para več. — Povpraševanje po blagu je na splošnem dosti živalino, ludi zaključkov je precej. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Notacije so neizpremenjene. Tendenca čvrsta. Promet 142 vagonov. Budimpešta. Pšenica: marc 22.98 do 23.26, zaključek 2—23.01, maj 23.84—24.15, zakl uček 23.88—23.89; okt. 23.40—23.63, zaklj. 23 40—23.41, — Rž: marc 13.38—13.50, zaklj. 13.32—13.34; mai 14.05—14.17, zaklj. 13.98—14; okt. 15.75—15.80, zaklj. 15.68—15.70. — Koruza: maj 14 20—14.32 zaklj. 14.22—14.24; julij 14.75—14.92, zaklj. 14.74 do 14.75; transit maj 13.28—13.30, zaklj. 13.20 do 13.25, julij 13.60. Tendenca mlačna. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: dva vagona hrastovih podnic in en vagon bukovih plohov. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za ca. 9000 kom. buk. dog za sode 81—82, 18—20 mm, 8—12 cm, 3000 kom. 50 cm 18—-20 mm, 10—20 cm, nadalie za pet vag. hrastovih cepanic z do 8—10% okroglic, za 2 vag. desk smreka-jelka 12 mm, 4 cm, 8—15 cm tomb., za 100 m" brodarskega poda 4 m, od 10 do 15 cm, 25 mm, za 1000 m* hrastovih hlodov od 35 cm naprej, od 3 m naprej. Ponujajo se: več vag. orehovih plohov poljubnih dimenzij in borovi plohi ostrorobi paral. 50 mm od 10 cm naprej 2, 3 ali 4 m impregn. Iz društvenega živVenia VI. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Ljubliani bo v petek, dne 28. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 3. Voiilve. 4. Slučajnosti. Po § 11. je treba prijavili delegate odboru vsaj tri dni pred občnim zborom. — Ker bo predsednik poročal o splošnem stanju mednarodne zveze duševnih delavcev, se vabijo vsi člani včlanjenih društev k udelpžbi. — Odbor. Pevski zbor v Rokodelskem domu. Danes imajo lenorji pevskega zbora v Rokodelskem domu vajo ob 8 zvečer. V nedeljo je skupna vaja. Gledališka predstava bo v soboto dne 15. februarja »b 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komen-ekeça ulica 12. Na splošno zahtevo se bo zopet vprizorila Цга »Utopljcnca«, burka s petjem v 3 dejanjih, spisal Nestroy. Režiser je g. J. Novak. Predprodaja vstopnic: v petek dne 14 febr. od 6 do 8 zvečer in v soboto eno uro pred pričetkom predstave v Rokodelskem domu. Občni »bor kršč.. šole za stolno župnijo se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 5 v Jugoslovanski tiskarni. Joilf*. Presv. društvo priredi v soboto dne i IS. t m. ob 30 v Društvenem domu V. prosvetni večer. Na sporedu je petje in filmska predstnvn: >Kolo sreče«. V glavnih ulogah nastopala znana I filmska komika Pat in Patachon. Film je izredno ' zabaven, polet? teza na zelo poučen .vancouver ^"ČHERBČiiR« »WfflDIWOSTOK iS.FRPNCOKO' HONGKONG HAWAII lo! Kanadske provineije so korak za korakom odpravile ta zakon, ostala Amerika se pa še vedno krčevito drži tega sistema. Oblasti, katere je država poverila z izvajanjem tega zakona, se vedno bolj pogrezajo v korupcijo. Philadelphia, Cliicago, Pittsburgh, Détroit, Buffalo imajo svoje velike policijske škandale. Povsod morajo odstranjevati nezveste prohi-bicijske agente: 1291 so jih odstavili v 8 letih! Agenti so pogosto zaplenjene kotle za kuhanje žganja postavili v svojih hišah, prohibicijski uradniki vzdržuj jo nočne lokale v New-yorku in se sami udeležujejo tihotapljenja ruma čez kanadsko mejo. Sami zapeljujejo ljudi, da jih Posledice ameriške prohibicife Prenapolnjene bolnišnce in ječe - Za milijardo dolarjev po! c;fsft h glob - Vehha korupci a - Prohibic«ishi agenti pomoriti do 1000 oseb Ve lih iiasko prohibidishe postave Pretekli mesec so v Združenih državah obhajali desetletnico, odkar je prepovedan alkohol. Nezmiselna je prohibicijska postava, ker zastopa radikalizem, ki nasprotuje zdravemu človeškemu razumu, ker hoče čisto upravnim potem rešiti nalogo, ki je tudi in morda predvsem moralna. Tu ne pomaga v prvi vrsti sklicevanje na postavo, marveč na vest, na zmisel človeka za red in zmernost. Otroško zaupanje v vsemogočnost postave je Američane speljalo v zagato. Danes prav nič radi ne govore o tej polomiji. Pristaši osuševanja« pravijo, da so njihovi nasprotniki, med njimi tudi katoličani, prismojeni in brez vsakega okusa. Statistika pa govori drugače: Premalo ječ je, da bi zaprli vse »mokre«. Pravosodni oddelek vlade je nedavno prosil vojno ministrstvo, da bi mu prepustilo vse prazne celice vojaškega zapora v Fort Lea-venworthu. V bolnišnicah in hiralnicah od leta 1920. naprej trajno raste število ljudi, ki jih je ubil alkohol, medtem ko je pred letom 1920. trajno padalo. Tudi statistika zavarovalnic za življenje kaže, kako narašča število smrtnih slučajev in sporedno število slučajev pripite blaznosti. L. 1920. so zaplenili 265 milijonov galonov (1 galon je 4 'A 1) drozge in nad 261 tisoč destilacijskih aparatov. Alkohola so leta 1920. zaplenili 153.775 galonov, 1. 1928. pa 34,401.330 galonov. Vlada niti ne zabranjuje domačega izdelovanja alkohola za družine, posebno odkar nekatera podrejena sodišča tako izdelovanje trpe. Radi prestopka alkoholne postave je bilo doslej vplačanih okrog 936 milijonov dolarjev policijskih glob. V dveh de-partamentih so zaplenili za 28,970.345 dolarjev vrednosti. V vsakem zasedanju kongresa zahtevajo vedno več denarja, ki naj ga iz-prešajo prohibicijski agenti. Komisar Doran, ki mu je poverjeno vodstvo vojne proti alkoholu, je izjavil, da bi rabil v petih letih skupno 1У, biljona dolarjev, da bi Ameriko popolnoma »osušil«. Proti tej vsoti je vojna odškodnina, ki jo mora Nemčija plačati po Youn-çovem načrtu, malenkost. Mojstrska dela arhitekture. Katedrala v San I.uis Potosi, glavnem mestu istoimenske mehiške države. Prohibicijska postava naravnost mika ljudi, da jo kršijo. Senatorji so jo doslej radi popustljivosti o! lasti odnesli brez kazni. Ali dobršen del državnih in zveznih uradnikov, vštevši nekatere poslance, je pa alkoholna prepoved že spravila v ječo. Še nedavno je skušal predsednik Hcover prepoditi prodajalce žganja s hodnikov Kapitola (parlamenta) in vladnega poslopja, deset let potem, ko je bil izdan /akon. ki so ga svoj čas vse države soglasno sprejele. Dejali so: prohibicijska postava bo povzročila, da bodo ječe, kaznilnice in norišnice odveč. In sedaj jih je celo prema- Dr. Pavel Levi, socialdemokratski poslanec v Berlinu in sloveč kazenski zagovornik, je obolel na pljučnici. Med boleznijo se mu je pričelo blesti in v tem stanju je skočil skozi okno in se ubil. potem vlačijo pred sodnika. Neki senator je dokazal, da znaša število oseb, ki jih je policija ubila v zvezi s prohibicijsl o postavo, 800 in ne samo 260, kakor je poročal zvezni urad. »America«, glasilo newyorških jezuitov, pa poroča, da so prohibicijski agenti okrog 1000 oseb enostavno pomorili. Sanatoriji so vsi prenapolnjeni. Whisky in najrazličnejše opojne pijače lahko dobiš v vsakem mestu. Vsaki hotelski vratar jih preskrbi na tih migljaj, in skoro v vsakem socialnem klubu se toči alkohol. »Svetal žarek,« tako piše »America«, »je prostovoljno abstinenčno in tre;nostno gibanje v naših katoliških šolah in kolegijih. Nikoli ni bilo tako silno potrebno, kakor po teh desetih letih intenzivne vojne za prohibicijo, katero podpira avtoriteta več kakor štiridesetih držav. Ob tej priliki se spominjamo pisma, ki ga je pisal o alkoholnem vprašanju sedanji papežev državni tajnik kardinal Pacelli še kot berlinski nuncij. Ni potreben radikalizem, marveč modra zmernost, združena s pametnim razlikovanjem. In brez mobilizacije nrav-no-verskih sil, samo s postavo, se alkoholizem ne da pobijati. Kako ie Sylvia ■Fiat d prišia k filmu V Hollywoodu je bilo vedno na tisoče brezposelnih. Ta množica neznanih in neodkritih »zvezd« pa je sedaj, v dobi zvočnega filma postala še večja. Poleg onih, ki še niso bili nikoli na odru, prihajajo danes v Hollywood tudi številni gledališki statisti in manjši igralci, vsi v prepričanju, da bodo odkriti« in da bodo imeii uspeh baš radi te^a, ker so bili prej pri gledališču. Razneslo se je namreč, da za zvočni film najbolj odgovarjajo bivše gledališke moči in da imajo te največ izgleda na hitro karijero. Toda razočaranja so vedno na dnevnem redu, bolj kakor vesela iz-nenadenja. Mnogi resnični talenti se v Hollywoodu izgube med tisoči brezposelnih. Tudi Sylviji Field je šlo v Hollywoodu zelo slabo. Sprva ni niti mislila, da bi mogla doživeti neuspeh. Zato pa je takoj, ko je vi- dela, da ne more postati niti statistka, obupala nad vsem. Domov ni marala več iti in je zato sklenila, da gre prostovoljno v smrt, ker so ji pošla vsa sredstva. Sklenila je, da se vrže pod avtomobil, in sicer pod avtomobil enega izmed tistih ljudi, po njenem mnenju okrutnih, ki se nočejo pokloniti njeni le-poti. Neke noči se je vrgla pod avto, ki je pravkar zapuščal neki Foxov studio. Z avtomobilom se je neki režiser vračal s truda-polnega nočnega snemanja. Toda šofer je pravočasno opazil nesrečnico, z veščini obratom krmila se ji je ognil in tako je bila Sylvia Field rešena.Toda ne samo to, ona je bila na' ta način tudi »odkrita«. Naslednji dan so napravili poskusna snemanja in Sylvia Field je bila nastavljena pri Fox filmu. Mehiška dedščina Te dni je umrl mehiški farmar José Ma-zata, čigar smrt prinaša novo, strašno luč v slučaj, ki se je dogodil leta 1900. Dogodek se je končal z obsodbo Španca Cocheza na dosmrtno ječo. V zapuščini Mazate so našli papirje s sledečo vsebino: Mazata je živel kot imovit Гагтаг s svojo osirotelo seslrično Lupe v bližini mesta Mehike. Bil je takrat star 25 let, njegova sestrična — dedinja 100.000 pe-sosov — je bila še napol otrok, čigar premoženje je upravljal bratranec. Mazata je nameraval čez par let poročiti svojo sestrično, da bi tako prišel do njenega premoženja. Nadzoroval je deklico na vsak korak in ukrenil vse, da ne bi prišla med svet. Del lica je to opazila in spoznala, da mora hoditi skrivna pota, če hoče priti do svoje pravice. Temu je pa Mazata kmalu prišel na sled, ne da bi to opa-ila Lupe iu njen izvoljenec. Mazata si je izmislil grd načrt, da bi mladega moža, gori omenjenega Cocheza, odstranil iz bližine se-strične, in sicer temeljito odstranil. Mazata je najel ljudi, ki so Cocheza pri vladi osumili vohunstva. Ko so kmalu nato ob najetju državnega posojila leta 1899. izginile važne lisline, so Cocheza obdolžili sokrivde in ga zaprli. Mazatovi ljudje so takrat trdili, da so v kritičnem času videli Cocheza na kraju, kjer so bile shranjene dotične listine. V resnici na ie bil Cochez v omenjenem času pri Svetovni mojster v hitrostnem drsanju je postal Norvežan Staksrud. Potniški parnik zgorel Nemški parnik »Mtinchen«, ena izmed najnovejših ladij Severnonemškega Llloyda, je postal na dosedaj še neptjasnjen način v new-yorški luki pred očmi tisočerih gledalcev žrtev požarne katastrofe. Na podlagi dosedanjih ugotovitev se je katastrofa zgodila takole: Parnik »MUnchen« se je ob 10 dopoldne (ob 4 popoldne po srednjeevropskem času) zasidral pri pomolu Severnonetrškega Lloyda v Brooklvnu. Vsi polnilci, kakih 260 po številu, so se baš izkrcali, ko so opazili v spodnjih prostorih ladje požar, ki se je širil s silno brzino. Nastala je silna eksplozija. Takoj so prihiteli gasilci iz Brooklyna in Manliatlana. Tudi iz bližnje vojaške gasilske postaje je prispelo moštvo z rešilnimi aparati. Istočasno so prihiteli na kraj nesreče tudi gasilni čolni new-yorškega pristanišča, na obrežju pa se je zbralo na tisoče radovednežev. Vsa prizadevanja gasilcev pa so ostala brezuspešna. Z neverjetno naglico se je razširil ogenj po vsej ladji, tako da po dveh urah ljudje niso mogli več zdržati na njej. Kapitan Briining je zato poslal moštvo, ki se je nahajalo v veliki nevarnosti. na kopno in je potem tudi sam za- V desetih dneh okrog zemlje? Američan Mears, ki je že v 23 dnevih preletel okrog zemlje, namerava v začetku maja vnovič poleteti okrog zemlje in sicer v 12 dneh. Letel bo na sledeči progi; New-York—Cherbourg—Kôln—Mukden—iokio— Vancouver — New-York. Ta čas pa hoče skrajšati Američan Husted, ki se bo sredi junija dvignil v San Franciscu in letel v nasprotni smeri čez Hongkong—Vladivostok—Moskvo—Berlin—Pariz in London. Upa, da bo preletel zemljo v desetih dneh. svoji izvoljenki. Nič ni pomagalo, da je vztrajno tajil in zagotavljal, da je nedolžen. Tudi pričevanje njegove izvoljenke je bilo zaman. Cochez je bil obsojen v dosmrtno ječo, kjer je že čez tri leta umrl. Mahata je užival celo sadove svojega grdega dejanja, ker je čez nekaj let prišel do se-stričinega premoženja, ko je Lupe umrla. Malo pred svojo smrtjo pa je Mazata, ki ga je vest pekla, v svojih zapiskih priznal svoje umazano dejan,je. Neki časopis je poročal, da sta se v tržnici sprla dva mesarja in pričela streljati. Svoje poročilo je končal: »Med občinstvom je nastala velika panika, ki je zbežala proli izhodom tržnice.« pustil ladjo. Nato so naprej gasili požar i obrežja in iz precej oddaljenih rešilnih čolnov. Doslej sta znani dve smrtni žrtvi. To sta bila elektrotehnik Francke, ki je zgorel, ker ni hotel zapustiti ladje in je še ostal pri svojem delu, ko so pri prvi eksploziji odpovedali dinamo stroji. Druga žrtev je bil kapitan gasilnega čolna, ki je pri eksploziji s poveljniškim mostom vred zletel v zrak in utonil. Ostali gasilci so bili vsi rešeni, samo da so bili štirje ranjeni. Največ skrbi povzroča skladišče, kjer se nahaja tovor Glauberjeve soli in 250 vreč klorovega kalcija, ki lahko zopet povzroči eksplozijo. Ker je povzročal požar ladje nevarnost za nevvyorško podzemeljsko železnico, se je moral njen promet ustaviti. Kapitan Briining bi skoro ne mogel več zapustiti svoje kabine, ker ga je zajel ogenj z vseh strani, on pa je hotel še rešiti ladijske papirje. Zastopniki »Lloyda« cenijo škodo na 2 do 2 in pol milijona dolarjev. Za sedaj se smatra, da je požar nastal, ker se je sam od sebe vnel tovor kemikalij. Okoli polnoči so poslali zopet 300 gasilcev na prednji del ladje, da bi preprečili nadaljnje širjenje požara. Toda tudi, če se to posreči, skoro ni več misliti na to, da bi se ladja še mogla dati popraviti. Sprednji del ladje se je za 30 stopinj dvignil v zrak, zadnji del krova pa je dosegel vodno gladino. Požar v ameriški ubožnict V Brocktonu v državi Massahuetts se je pripetila strahovita požarna katastrofa. V mestni ubožnici je 11. t. m. ponoči nastal požar, ki je v kratkem času zajel celo poslopje. Samo del hišnih prebivalcev se je moglo rešiti, ostali so zgoreli v plamenih. Po dosedanjih poročilih pogrešajo okrog 100 oseb. Doslej so našli štiri mrtve. Boje se pa, da je pod ruševinami še mnogo mrtvih. V bolnišnico so doslej pripeljali U> težko ranjenih. Teika uosreča na UbL Na spodnji Labi «ta trčila skupaj ameriški parnik »Président RooeevelU (na levi) in angleški parnik ,1'hilotis, (au demi). Obe ladji ut a močno poškodovani. Mojster Čerin it vrela ljuhavi. Suita veselih in otožnih dekliških premi. ( \ us der i l'.'besqutlle. Slovenisc !e Volkslieder). — Miljenci. Slovenske pesmi za koncert priredil dr. Još. Čerin. Samozaložba. Vse pravice pridržane. Aranžma za orkester ua lok in na pihalu in za salonski orkester v prepisu. Z veliko pridnostjo in ljubeznijo je dr. Čerin obdelal in v nekako glasbeno enoto povezal vrsto narodnih pesmi. V obeh delih je pokazal veliko spretnosti in znanja in velik čut za učinkovito po. dajanje samih po sebi preprostih pesmi in motivov pa naj že gledamo samo pianistovski del. ki fa imamo pred seboj, uli si predstavljamo pestro ogastvo orkestra, ki ga bogatega posnetka za klavir kar zveni. Seveda tu pesmi ne nastopajo v svoji vsakdanji, delavni noši, ampak so odete v bogato svatovsko odelo, kakršno so nosili naši ljudje tedaj, ko so te pesmi nastajale. Mislimo le na zlate avbe in ljubke dekliške zavijače, mogočne peče, svilena izpremlnjasta krilo, pozimi na pestre kožuhe, slikovite, v zlatu se lesketajoče zavrutne rute, visoke bele, črno opasane škornj;ce; pri moških na žametne kastorce, s srebrno zaponko in izzivalnimi krivci, pisane telovnike z dolgo vrsto težkih srebrnih gumbov, irhaste hlače, silovite čevlje »z vihali« in neizogibni šopek: »nageljček, roženkrnvt, rožmarin,« pa imamo več nego zadostno utemeljitev zo to resnično živahno, umetniško poglobljeno obdelavo vsake posamezne pesmi kot enote, še bolj pa vseh skup kot logično čustvene celote. Dr. Cerinu pa ni bilo dovolj, da je pesem podal v običajni osvetljavi. S posebnimi, skrbno odbranimi in rekel bi s skopo umetniško varčnostjo odtehtanimi novi glasbenimi motivi je hotel zmisel narodnega besedila in napeva še točneje označiti, še globlje pozajeti, tako da pazljiv poslušavec, Ici mu besedilo prav nič ni znano, zmisel pesmi brez vsakršne razlage Instinktivno zadene in občuti. S skopo umetniško varčnostjo, smo rekli, zato tem bolj izrazito, uporablja dr. Čerin te nanovo iznaj-dene značilne motive. V uvodu n. pr. v mehke spomine »slovenske deklice« »Tam za goro« kar Pregled srbskih revii »Srp. Knj. Glasnik« se je v novem letu malo prenovil. Prozo zastopajo Ivo Andrić (»Kod kaza-ua«), Veljko Petrovič, Miroslav Krleža (»Scena izmedu gospode Klare i viteza Olivera UrbaB.i«), ki je s svojo glembajevščino zašel tudi v belgrajske književne revije. Pesem je v letošnjem letu šibka. Bogatejši jo esejistlčuo-kritlčni del. Posebno pozornost vzbuja Miloš Crnjaneki z obširno in dokumentarno studijo v Shakespenrejevih sonetih. Antai Savič Rebac je priobčila zgoščeno studijo o nobetoveni laureatu Th. Mannu. Ilija Pržič piše o avtorskem pravu, Milan Bogdanovič o Mano.jlo-vičevem »Centrifugalnem plesavcu«, S. Popovič o književni in etični izobrazbi mladine. Pravkar je izšla dvojna (november-december) štev. »Misli«. Kakor se vidi, zelo kasno. Je pa zelo obsežna (čez 300 straniI) Priložnostni članek (Povodom desetgodišnjice »Misli«) piše urednik V. Ži-vojinovič. Prczo sta oskrbela Borivoie Jevtič (»Ped kamenjarom«) in Milica Jankovič. jelena Dimitri-jevič objavlja več pisem iz Pariza. — Pesmi so slabe. Prevodov je precej (Žeromski, Gide, Trsin). Znanstveno vrednost imajo članki Bogdana Popo-viča (Jedan sonet izmedu mnogih), Dragiše Vasifa (Belelristika revolucionarnog doba), dr. Јодерћа Matla (O problemu jedne sociologije kulturnog i kn.iiževuog razvitka), 1). Radmiloviéa (Flaubert kao stilist), dr M. Markoviča (O književnom uspehu). V celoti bi se »Misao« Se popravila, le ko bi redno izhajala. Pa se je iz prvotnega štirinajstdnevnika sprevrtrla v dvo- ali celo tromesečnik! »Letopis Matice Srpskc« v novem letu urejuje Matičin predsednik H Vrhovac. Revija se je po obsegu zmanjšala. Padla je tudi njena literarna vrednost. Čutiti jo, da skuša postati popularnejša. »Život i rad« je tudi v novem letu na dostojni tišini. Med pesniki je tudi Slovenec Alojzij Gradnik, ki je zaposlen v Belgradu. Ostale revije in časopisi ne zaslužijo posebne pozornosti. Tone P. Novi slovenski reviji. »Jutro« napoveduje, da bo koneftm februarja začela izhajati nova publicistična revija »Naša doba«, ki bo seznanjala širše izobraženske kroge s perečimi nacionalno-političnimi, mednarodnimi, socialnimi, gospodarskimi in kulturnimi problemi. Bo bolj informativna in vo-divna ko strokovnjaško-znanstvena. Izdajal jo bo konzorcij »Jutra«, na čelu mu g. dr. Kramer. Politična in kulturna usmerjenost revije je s tem dana. — Istočasno bo začela izhajati še druga revija, koje ime pa še ni končno določeno. Usmerjenost te revije bo, Če smo prav informirani, slovenska v smislu gojitve eamobitnp slovenske kulturne tvornosti na vseh poljih ter bo po zatrdilu pokretnikov svobodna tribuna vseh pozitivnih mnenj in nazorov. Krog solrudnikov se bo rekru-tiral v prvi vrsti iz onih kulturnih delavcev, ki jim je postal »Ljubljanski Zvon« prezastarel in strankarsko ozek. »Leonardo.« Pravkar je izšel prvi zvezek novega italijanskega bibiiografičnega mesečnika »Leo-nartlo«. V tesni zvezi z znamenito revijo »Nuovn Antologia«, je iLeouardo« samostojen bibliografski del iste. hkrati pa nadaljevanje istoimenskega vest-nika ustanove »Leonardo«, ki je pod vodstvom urednika Luigi Russo kritično in informativno spremljal pojave italijanske kulture m njenega prodiranja v svet, naposled pa še nadaljevanja mednarodne bibliografske revije »I libri del Giorno« založbe Fratelli Treves, Milano, ki je koncem preteklega leta prenehala izhajati. — UrednUt nove revije Federico 3 e n t i 1 e , izdajata jo pa skuj> no založbi Fratelli Treves in Bestetli e Tummlnelll v Milanu. Revijn prinaša ocene italijanskih in svetovnih književnih del iz sledečih področij: umetnost, bibliografija, pravo m ekonomija, klasična fi-lologija, moderna filologija, jezikoslovje filozofija, geografija, sodobno leposlovje, pesništvo, politika, verstvo, zgodovina. Med sotrudniki so izkušeni in priznani italijanski kriliki, pa tudi nekateri mlajši. Dasi ni moči trditi, da bi bili vsi prispevki strogo objektivni, zlasti pa ne tisti, ki obravnavajo politične predmete, je vendar »Leonardo« resen vir informacije in na mnogih poljih slovstva izvrsten tolmač, »liollellino bibliografico«, ki je dodan kritičnemu delu in v katerem so navedene važne ao-vosli svetovnega slovstva, nikakor ni izčrpen, n posreduje čitatelju čim popolnejši pregled važnih slovstvenih izdanj, z opisom Riložb^, cen in tehnič-uimi podatki o posameznih knjigah. Hochretterjevi vrantum ergot, ki so bili v zadnjem Glasbeniku priporočeni, bodo še enkrat dostojneje natisnjeni in izidejo v prvi polovici meseca marca. Naročniki naj dotlè potrpijo, delo se iim poAlie svoiedobno v preuovljeni obliki. — P. H. iznenada padeta dva ostro dissonančna e, da se srce nehote zdrzne in vpruša: kaj pa so bridkega pripravlja »tam za goro«? Pa je vrisk in žvižg označen s svojim motivom in prekipevajoča radost »krepkega sina planin», pa prav tako žalost njegove izvoljenke. ko »v lirolah bolan leži«:, pa prav tako capljanje za njo in glušeča zaušnica, ko vsa huda zacepeta: Жај boš za mano hodil!« In ima srdita in obupana in zamišljena In jezna in jezična svojo motivično oznako, svojo glasbeno oznako, ko so hrepeneče ozira proti nebu, ko vdana v svojo usodo v težki boli izdiha, in ko ji srce prekipeva v razkošnem veselju. Seveda ti motivi ob kratkih kitičnih pesmih ne morejo biti na dolgo in široko razpredeni. Kratki odsevi so. narodni napev bliskovito, žarko osvetljujoči, tako da pesem v njih ne utone, ampak dobi čisto svojevrstno dražljivo svetlobo ali senco. Seveda to velja v prvi vrsti za »Vrelo«, kajti »Miljenci« so preprosteje opremljeni. Poudarimo nuj še sploh veliko življenje v pariituri, ko vse prepleta bogata figuracijn, ki pogosto dosega značaj motivnosti oziroma živahnega kontrapunktičnega dela v posameznih instrumentih. Prav živo si moremo predstavljati pestri zvok, ki ga bo dajala čista intonucija teh živahno po zini slu pesmi se prelivajočih pogosto nepričakovano bujnih harmonij in v tem mehkem harmoničnem morju se lo-večih bežnih kontrapunktičnih melodij. škoda, da so naše neugodne glasbeno etične in gmotne razmere mojstra Cerina prisilile, da se je javnemu delu odmaknil, ko je s svojimi visoko stoječimi koncerti tako srečno izpolnjeval tako občutno vrzel v našem glasbenem razvoju. Ni ga zanj nadomestila. Pa bi vendar zlasti doraščajoči glasbeni rod od nekje moral praktično poznati skladbe velikih mojstrov, zakaj knjiga in klavir sta zlasti za te samo posnetek v sivih tonih — grau in grau — kako naj si predstavlja vso blestečo barvitost simfoničnih del, če pa niti majhnega vzorčka nima prilike slišati. Škoda za našo glasbeno izobrazbo, da je dr. Čerin utihnil. Skladbam želimo veliko uspeha . K. Gospodu A, Z., poročevalcu ■»Jutra«! V torek, dne 11. t. m., ste priobčili o mojem predavanju obširno poročilo, ki me je močno potrdilo v moji zahtevi, da mora tudi poročevalec in ne samo kritik razpolagali zlasti z »vsemi mogočimi moralnimi in etičnimi vrlinami.:, zahteva, ki Vas je očividno zelo bodln v mojem predavanju. Vaše poročilo vsebuje neglede na splošno površnost tn nestvarnost celo vrsto neresnic, podtikanj in namigovanj, ki jasno pričajo, da mojih izvajanj (kljub uvodu!) niti v bistvu niti v namenu niste mogli ali pa niste boleli razumeti Ker Vam v dnevniku ne morem odgovarjati, Vas vabilu na Javno debato o »Naši gledališki kritiki«, ki se bo vršila v nedeljo 10. t. m. ob 10 dopoldne v zbornični dvorani univerze. Pričakujem zatrdno, da se boste ne v mojem osebnem, marveč v interesu naše drame osebno pojavili in se t"m moško predstavili s svojim polnim imenom. — Ciril Debevec. IZPOD GOLICI spisal Slavko Savinšek Ljudske knjižimo 29 zvezek — Eden naših najbolj nadarjenih mladih, ki se je vglobil v srce slovenskega kmelske-ga naroda, nam « tem i vso drhtečo napetostjo prave ljudske povesti napisanem romanu slika krvave boje tiho tapcev 7, oblastmi, odigravajoče se pod Golico ki vzgaja naš nazunaj trpki in grčasti naznolraj pa tako mehki rod Broš 30, vez 42 Din Dobi so » ».limdinjska ura. — 19.30 Dr Lcbtn: Italijanščina. — 20 Schiller: Don Carlos, drama, člani narod, gledališča, režira C. Debevec. — 22 Časovna napoved in poročila. Sobota, 15. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, bor/л, reproducirana glasba. —• 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert pevskega zbora mestne ženske realne gimnazije. — 17.30 Harmonika. — 18 Herkov: Espéranto. — 18.30 Dr. Grafenauer: Nemščina. — 19 Delavska ura. — 19.30 Prenos iz Belgradu. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.30 Fantovsko petje. Drugi programi : Sobola, 15. februarja Belgrad: 20 Violinski koncert. — 21 Kabaret. — 22.30 Dnevne vesti in čas. — 22.45 »Knez Ivo i7, Semberije«, drama, nalo plesna glasba. — Varšava: 19.25 Reproducirana glasba. — 20.30 Večerni koncert zabavne glasbe. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 18 Klavirski koncert. — 19.20 Pevski koncert. — 20 Zabavni večer, nato reproducirana glasba. — 23.80 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 15 50 Reproducirana glasba. — 18 Koncert romansko glasbe. — 19.30 Veseli kvarteti. — 20.05 »Tempo«, slušna igra, nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 12.80 Opoldanski koncert radio orkestra — 17 Popoldanski koncert kvinteta iz Torina. — 20.30 Prenos opere iz milanske Seale. — Praga: 21.80 Violinski koncert. — 22.20 Koncert zabavne glasbe. — 23 Zabavna glasba. — Langen-berg: 17.30 Popoldanski koncert s petjem. — 20 Veseli večer, nato plesna glasba. — Rim: 13 Opoldanski koncert radio-kvintetn. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Godalni in pevski koncert, vmes igrica. — Berlin: 19.05 Klasični plesi. — 21 Kabaretni večer, nato poročila in plesna glasba. — Ka-tovlce: 12.05 Reproducirana glasba. — 16 20 Reproducirana glasba. — 17.10 Literarna ura za mladino. — 20.30 Koncert zabavne glasbe — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 18 Plesna glasba. — 18.85 Pesmi in plesi. — 19 Koncert solistov. — 19.30 Operetna glasba. — 21 Večerni koncert. — Stuttgart: 15 Koncert na ustno harmoniko. — 16 Popoldanski koncert radio orkeslra. — 19.80 Koncert evropske glasbe od 1880—1890. — 22.45 Radio kabaret. — M. Osfrava: 11-30 Reproducirana glasba. — 12.30 Opoldanski koncert. — 17.30 Moderna angleška plesna glasba. — 19.05 Ljudski večer. .Mv^V" - v'. '■ 1 1 -1 Kot najboljie niiatno io domače zdravilno sredstvo proti rcvmattnim bolečinam zobo- in glavobolu, prehlajenjo, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežeiost, krepitev mišičevja, ter živčevja sploh se vporablja le pol stolefta priznana levja Mentol-droženka fraiicosho Igonle Dobiva sc v originalnih plombiranih steklenicah f v pristni pre vojni kakovosti v vseh drogarijah in trgovinah z mešanim blagom Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zveiier. Petek, 14. februarja: Zaprto. Sobota, 15. lebruarja: Ob 15: »Nevesta 8 krono«. Dijaška predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. Ob 20: »Za ljubezen so zdravila«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 16. februarja: Ob 15: »Cviček za pečjo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: »Naš gospod župnik«. Ljudska predava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17. februarja: Zaprto. Torek, 18. februarja: Zaprto. Opera: Začetek ob pot 20 ive&*. Petek, 14. februarja: »Hasanaginica«. Red b. Sobota, 15. februarja: »Bohème«. Red D. Nedelja, 16. februarja: »Pri treh mladenkah«. Opereta. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek. 17. februarja: Gostovanje Sinje ptice. Torek, 18. februarja: Gostovanje Sinje ptice. Maribor?**** giedaLisče Petek, 14. februarja: Zaprto. Sobola, 15. februarja: Ob 20: »Radikalna kura«. —• Ljudska predstava pri dramskih cenah. Nedelja. 16. februarja: Ob 15: »Orlov«. KuponL Gostuje Blanka Tomašičeva. — Zvečer ob 20: »Takrat v starih časih«. Prvič. LJUDSKI ODER V LJUBLJANL Nedelja, 16. februarja: Ob pol 8 zvečer: »Pri belem konjičku« Veseloigra v treh dejanjih. kupuje v okvirju svoje potrebe po 60% Pučkci Štccliona, Osi jek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite sel 1ШШШШ РОЗА5ШО! Uso am se naznaniti p. n. iavnosti. da govorice, k so se razširile o opustitvi mojega modnega salona s klobuki, ne odgovarjajo resnici Nasprotno Da bom še povečala za spomladansko sezijo — svojo vedno bogato zalogo damskih klobukov ter v to stroko pripadajočega nakita in s tem zadovoljila okusj vsake dame. Toliko v vednost ceni. damam. - Z oorekovalci pa bom na js'rožic postopala. Marija GÔtil. posestnica modnega salona Ljubljana, Kongresni trg 8 Automobilski klub — Sekcija Ljubljana Moje zanesljivo in natančno moč za opravljanje poslov prijavljanja in odjavljanja automobilov pri raznih oblastih ter za vodenje statističnega in evidenčnega dela v tajništvu kluba. — Prednost imajo vpokojeni uradniki finančne in podobnih strok, ki imajo že tozadevne izkušnje in verziranost. - Samo pismene ponudbe je naslovili na: Tajništvo Automobilskega kluba * Ljubljani, Kongresni trj'; SL li nadstr. PROTI K A*LJU. PROTI PRFHT АШЈ Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je' naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, tola, svakinja in tašča, gospa ELIZABETA MALGAJ posestnica ia gostilničarka v starosti 59 let, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, danes, dne 13. februarja, ob 2 zjutraj za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto ob Уј 10 dopoldne iz hiše žalosti v Gnbcrskem na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, dne 13. februarja 1930. Andrej MaliJai, soprog. Ludovik, Franc, sinova. Marija poroč. Strovs, hčerka. Alojz Strovs, zet. Ana roj. Glas, snaha — vsi vnuki, vnukinje in ostali sorodniki. ____ najboljše sredstvo proti prehla enju^ kašlju bolečinam v vratu in astmiJ Zdravniško priporočeno l Samoproizvajalec KANOLD o. D. KARLOVAC Odlikovana z zlato sveiitt|o r Kopenhageini. - Dvom dobaviteli Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kraljev ne Êvedske. — Tc po celem svelu slovite tablet* SE DOBIVAJO POVSOD! TVORNICE i KOPT'N4AGEN, GOTEBOP.G. Wl^N, PERLII4« N0.aNB_RG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LESićN o Direkcija drž. rudnika Velenfe nabavi na dan 17. februarja 1430 ob U sledeče: 5.000 kg pieniine moke it. Ogjj 5.009 kg pSentČTie moke it. 0£ 10.000 kg pienične moke it. 6 1.009 kg kukuruznega zdroba 500 kg pieniirega zdroba 100 litrov vinskega kisa 2.090 kg koruze 500 kg rozina 3U0 kg sianin« Pogoji se dobe pri podpisani. — h pisarna Direkcije drž. rudnika Velenje, it 1266/11. MALI OGLASI Vsake drobna vršilce» I SO Din al) vsaka beseda »O par. Najmanjši ogla» Л Din. Oglasi and devet »retic ue računajo »iše. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo I Muibeiićejo Prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga boljša samostojna moč, želi stalne službe. — Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod »Marljiva« 1'-89. Kmečko dekle pošteno, močno, zdravo, vaieno vsakega kmečkega dela. gre služit radi družinskih razmer z 8 letno deklico za malo plačo Naslov pove uprava »Slovenca« ood »Pridna dekla- št. 1725. fliižbodobe Kolarski vajenec se vzame v uk pod do brimi pogoii. Kje, pove Pekovski vajenec zdrav, pošten, nad 16 let, se spreime. Enolet. pred-izobrazba v stroki ima prednost. Pogoji po uet-menem dogovoru. 7g'asiti se ie v pekarni v Flori- Kuharico krepko in zdravo, se sprejme takoj na vele-posestvo v bližini Celia za 10 oseb. - Ponudbe pod »Marljiva« št. 1757 poštnolcžeče Žalec. Službo išče pridna in vestna absol-ventinia trgovskega tečaja. Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Vestna« na upravo »Slovenca« pod št. 1732. umni pui(u|i. 1ЧС. h«.-,-- - . . uprava lista pod št. 1775. [ lanski ulici 8, Liubliana. Modni salon Marli: '" ' Posojilo 4000 Din rabim za dobo šestih me-j secev; za obresti dam hrano in stanovanje v centrumu. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slovenca« pod »Takoj« št. 1791. 4У2 % pupilarno varne obveznice prodam za 60% nominalne vrednosti. Vprašati pri upravništvu »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. t lefon 3052. Financiramo civilno-pravdne sodne in odvetniške stroške. — Upravništvo »Mekur« . Ljubliana. Večna pot 5. Telefon 3052. Če so se drugi odvadili kaienja, zakaj se ne bi tudi Vil Z eno steklenico »Nikoprost«, ki stane 56 Din, se boste ! lahko takoi odvadili! — Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17. ШШШ1 Posestvo v Starem trgu, četrt ure od mesta Slovenjgradca, s 30 iohi zemliišča, njive in travnikov in nekai gozda, nova stanovanjska hiša. ena vila novo go- j spodarsko poslopie. ko-j zolec, mlin in žaga na francens turHno, lastna elektrika, zelo primerno za lesno trgovino, poceni naprodai radi selitve. Natančne informacije daje Simon Vertnik v Starem trgu, pošta Slovenjgradec, 1 in Gremij trgovcev v Slovenjgradcu. Enodružinsko hišo v Spodnji Šiški, blizu, farne cerkve, kupim. Ponudbe z navedbo cene in lege na naslov: A. M., poštno ležeče, LjubPana št. 7. Posredovalci izključeni! Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je Vsemogočni k sebi poklical gospodično MARIJO ŠILC danes zjutraj, 13. februarja 1930, prevideno s sv. zakramenti, staio 49 let. — Pogrebno opravilo bo v soboto ob 8 zjutraj. Šmartno pod Šmarno goro, dne 13. februarja 1930. Matej Šile, brat. - Rezi Šile, sestra. Jan. Lésar, župnik - stric. Prodam posestvo zaradi starosti, obstoiečc iz dveh hiš, gostilne, trgovine, gospod poslopij, polia, vinograda, gozda. Električ. razsvetljava. 10 minut od postaie. Cena 400.1X10 Din. - Steblovnik Antonija, Rečica ob Paki, Potrta globoke žalosti naznanjava, da je naš iskreno ljub-. edini sin. tfosnod Ijeni, edini sin, gospod JOSIP ŽIBERiVA komisar finančne kontrole in rez. poručnik dne 12. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto dne 15. februarja 1930 ob 'A5 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 34, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. februarja 1930 Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani HBBBBB i -®ô s« >-> Si- 2,2M i c'= > ^ ћ JiuuQ.S a 4,с_| c 41 . E ï-»^"1 S " — "U "5 Jt , , '» o U- ! <3 —. ,5 t > o. » o S < z SKako je škoda, da moram zdaj v zatolilo pisarno!« je tožila Valentina. >Saj ni treba iti!« .je odgovorila mati. >Misliš?« >Seveda mislim...!« Zares, bil je prekrasen, topel in jasen jesenski dan... eden listih dni, ko se človeku zdi, da sije solnce v slovo, preden se un'akne zimi. Mala strojepiska ie gledala v nebo, na ulico, opazovala radostno svetlobo... in se odločila: >Predvsem — ugolavl am, da sem že presneto zakasnila. To se pravi: pošljem pošto tistemu bebcu, svojemu predstojniku... Natvezem mu. da me boli glava...« »Nič lažjega kot to!...« je rekla mati. »Kar pogumno dalje!...« je zaključila sestra. Nekai minut pozneje je klicala na pločniku zbrana družina Maude vozniku: >Hi!ro v boulognski gozdič!« Ker ps je krenil vozač po ulici des Abbpssfs. da bi po ravni poti prišel do boulevardov, mu je zaklicala Valentina: »Obrnite takoj v Houdonovo ulico!...« »Saj razumeš,« je razlagala svoji n ateri, »malo je manjkalo, pa bi se bile vozile naravnost pred hotelom!... Kdo bi jima utekel! Vrgli bi se na nas, kakor siromaštvo z vsemi silami grabi po bogastvu!« Medtem sta šteli teta Cecilija in Rolanda poslednje okrogle... Teta je bila vtaknila v enega izmed treh žepov v suknjo bankovec za sto frankov in svetiniico svetega Benedikta. Oboje je bila pripela z angleško zaponko. Sveti Benedikt, patron popotnikov, je zvesto ohranil bankovec, ki je bil sicer nekoliko zmečkan, sicer рл nedotaknjen. Rolandi je ostalo dvesto deset frankov lastnih prihrankov. Preiskali sta od vrha do tal svojo prtljago in izkopali sta še dva in dvajset frankov ter pet in sedemdeset centimov. Torej sta imeli še 332 frankov in 75 centimov. S tem denarjem bi se bili mogli vrniti v Noir-moutier... če bi ne bilo treba plačati hotelskega računa. Toda treba je bilo še poravnati račun v hotelu! Koliko neki bo znašal? »Kaj meniš. Rolanda, koliko bo?« »Nimam pojma, tetka. Zaneslo naju je v to hišo kakor vihar, ne da bi bili imeli časa, da se domeniva glede cene... Oh... te ženske! čim bolj premišljujem, tem bolj se mi zdi njih početje nesramno! »Ne pozabi, da si bila davi pri svetem obhajilu!« »Ne pozabljam. Vendar mi niti dobrota ne more zapovedati, da vidim belo, kar je črno... in črno, kar je helo. Ne obsojam tistih žensk, ampak obsojam njih obnašanje... In to, ponavljam, je vse obsodbe vredno!... Vratar nam bo računal tudi tisti dan, ko sva dospeli... To bi bilo za tri dni... Najina soba je prilično lepa ... Jedli sva po jedilnem listu ... Računam torej da bo zneslo vse skupaj okroglih dve sto frankov. Ostalo bi nama torej v tem slučaju še 132 frankov 75 centimov in kar imava dragocenosti.« »Z dragocenostmi nikar ne računaj. Če bi jih poskusili prodati, naju bi še zaprli.., »Nikar ne pretiravajte!« »Oh, ne rečem dvakrat, da bi se to ne zgodilo!« »Mika me, da bi pozvonila in prosila račun. Vsekakor bi bilo bolje vedeti, pri čem smo.« Rolandi še ni bilo treba potruditi se do zvonca. Tisti hip je potrkala sobarica in prinesla na krožniku dolgo polo, ki je bila do tretjine popisana. »Prinesla sem računček ...« je dejala kratko. »Prav... Dajte sem!« Rolanda je najprej pogledala skupni znesek. Zapisano je bilo pod črto 319 frankov 80... Kri ji je šinila v glavo in pred njenimi očmi so plesale številke ... cena za sobo z dvema posteljama... pc1 obedov... predjužniki... dvakrat čaj... dve kopeli ... postrežba itd. Nato je pogledala še teta Cecilija račun. Toda ta je bila že itak vsa iz sebe... Videla je, kako je spravila nečakinja skupaj bankovce, ki sta jih bili pravkar sešteli. Rolanda našteje 319 frankov 80... jih položi na krožnik vzame račun ter ga spravi. »Plačilo še ni potrjeno...« je pripomnila sobarica uslužnejše. »Tako? Potem odnesite račun in ga prinesite potrjenega ...« je rekla Rolanda in vzela denar nazaj, »Zakaj ste vzeli denar nazaj?« »Zato. »Ali mi ne zaupate?« »Zadosti imam že Pariza, da vem, kako mora biti tu človek previden!...« je odvrnila Rolanda, k? je postajala divja. Za Јик"в1о%аш>ко инкигио v Ljubljani Karel Ce& izdajatelj. Ivan lUikuteo. Uredniki Franc KreuUar,