Številka 227. Trst. v petek 18. avgusta 1905. Tečaj *XX. Edinost Glasili NlitičMga Jruštva „Eiinoit" za Primsrsks. v ~Hinn*t1 1« moč t mm~ Iskaja vitki dan. T"adJ ob nedeljah in praznikih od 5. un. ob ponedeljkih ob $. uri ziutrm). ftUBlfi! ftevllke proaajajo po 3 novi. (6 stotnik) t sino«ih tobakarnan t Trstu in okolici. Ljubijani. Gorici, CdjL Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idnii. Petru. Sežani, Nabreiini. N ovpmme«iu itd. >)(itfe 1» »aročbe spreiema uprava lista .Edinost", uilea *1«r*lo Oaiatti #t. IS."— rradne ure so od 2. pop. 4« i. nf^fr. — Oene oiriafom 16 at na vrsto retit; poslanice, temrtnice. javne zanvaie m domaći otria^i do pogodbi. ---,--TELEFON itev. 1157. Naročnina znaia xa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-■aročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vraćaj o. _ Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lina. UREDNIŠTVO: ul. Olorglo Galattl 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Poštno-hranllnični račun St. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Admiral Nebogatov PETROGRAD 17. Admiral Neocgttov je baje resno bolan na ž vc b. { Mirovna pogajanja PORTSMOUTH 17. (Reuterjev biro). Mirovni pcoblašJenc so v torkovi seji raz-pravljali o Členu VI f. Po dopoluđanBki seji ee je uradno izjavilo, da ni prišlo do spora- ' suma. Na popoludanski seji se je dtbata o , istem členu nadaljevala. Ob 6. ari in tri četrt zvečer je bila seja zaključena. PORTSMOUTH 17. (Reuterjev biro)J Na včerajšnji seji mirovnih pooblaščencev sta bila odobrena flena VII. in VIII. PARIZ 17. »Matiau« bo sporočili iz Portsmoutba: Min ster Witte je včeraj na nekem razgovoru izjavil, da utegne prihodnji ponedeljek odpotovati. Nikdar da ni računal na to, da pride na konferenci do srečnega zida. Ne more razumeti, rakaj da hočejo Japonci še nadaljeveti pogajanja, potem ko so že prejeli v odgovor rusko noto, ki odklanja plaćanje vojne odškodnine in odstop otoka Sthalina, zahteve, v katerih, kakor fo rjavili, ne morejo popu*t t;. Japonski odpo-».anec je tudi mnenja, da pride do preloma pogajanj. D »pisni* »Mitina« dostavlja, da te tem iejavam ne sme preveč verjeti. PORTSMOUTH 17. Včeraj zvečer so -e razširjale govorice, češ, da ee razne vele-s le trudijo preg ivoriti Japonsko, naj se odpove vojni odškodoini, ter naj si drugje za* varuje obširne kompenzacije ; to pa le za slučaj, ako Rusija konečno privoli v odstop toka Sabaline. Japonska zante • a odločnr, da ee „ej izroče internirane vojns ladije. Vojna odškodnina, ki L; jo plačala Rusija, si ne porab! za p množenje japonskega vojnega brodovja, ker bi jej zadostovale inter-n rane vojne ladije — ako jih Japonska dot i — in one, ki jih dvigne (v portartur-pki lak;). Vojna odškodnina se marveč porabi v to, da Japonska zadosti financijelnim obvenam, nastalim vsi«d vojne, da preskrbi pokojnine, in zboljša ziste u vzgoje mla-dne. PORTSMOUTH 17. (Reuterjev biro). Na včerajšnji popoludanski «eji so se pooblaščenci poglavitno bavili e vprašanjem o Kitajski vztočni železnie:. Ko so bila odstranjena nekatera nesporazu mijenja se je prišlo do sklepa, vendar se je eno točko pustilo za poznejo razpravo. Po rešitvi člena VII., se ;e prešlo na posvetovanje o členu VIII., ki pe \ a-i z drugimi dt I maodžur$ke železnice, od prve mandžurske pcstaje do Ograničoaje, | kjer se združuje z usursko želczaico. Olen VIII. je b.l po kratki razpravi vsprejet. PORTSMOUTH 17. (Reuterjev biro)1 Minister \V.tte 3e je sinoči nasproti nekemu ' poročevalcu izjavil: Vse f-t:rim, kar le! morem, da pride do sklepa miru. Od 8 členov, o katerih se je ža razpravljal^, sem ! is v eedasih popustil. Noben ruski državnik ne bi si upal na svojo odgovornost iti tako daleč, kakor sem ti storil jaz. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 17. Carskim ukazom so vse nepremičnine in premičnine, ki pripadajo armenskim cerkvam, samostanom in verskim ustanovam, postavljene pod upravo in pravila armenske cerkve. HELSISGFORS 17. Časopis »Karjala«, ki izhaja v Viborgu, je za dobo dveh mesecev prepovedan. Podrobnosti o pričakovanem zakonu državne dume. PETROGRAD 17. Sedaj se govori, da bo ustavni manifest priobčen dne avgu- sta ; manifest jo sestavil Pobedonoscev. L st »Novoje Vremja« je priobčil nastopne nove podatke o pričakovanem zakonu državne dume! K trem kurije m meščanov, veleposestnikov in kmetov pride ša kurija kozakov. V obmejn h pokrajinah pride na 350.000, v staro - ruskih gubernijah na 250.000 prebivalcev po en poslanec. V prestolnici: h bodo imeli volilno pravico oni najemniki, ki plačajo na leto najmanje 1320 rabljev najemnine. »N »voje Vremja« piše, da 'od tudi revidiran štatut državnega svets, ker prevzame državni svet nasproti državni dumi stališče goreje zbi rnice in nekatere pravice, ki jih bo imela državna duma, n. pr. pravico pre-tresavanja vojnega proračuna. Brzojavne vesti. Seja ogrskih liberalcev. BUDIMPEŠTA 17. Oni členi liberalne stranke, ki so dne 2. t. m. imeli s jo, na kateri so ee posvetovali z ozirom na stališče, ki naj ga stranka zavzame glede na Bedanji politični pokžij, so se danes popoludne zopet zbrali v hotelu »Panonia«. Izjavili so, da i.... ima biti seja strogo zaupna. Ustaja na Kreti. KANEA 17. (Reuterjev bir ). — Med angležkimi četami in ustiši je prišlo do spopada. Neki angležki vojak je bil lahko ra- njen, en nstsš ubit. Od \ čeraj se mej ruskimi četfcm in ustaši bije resen boj. Podrobnosti manjkajo. Deffresrger odlikovan. BEROLIN 17. Uradni list je priobčil, da je Deffregger imenovan vitezom reda pour le mirite za znanost in umetnoBt. Letina na Španskem. MADRID 17. Uradna poročila cenijo pridelek žita na 40 milijonov hektolitrov, kar pomenja nasproti lanskemu letu velik pomanjkljaj, izlasti kar se tiče Andaluzije in Aragonije. V tem je iskati tudi vzroka ee-danji gospodarski krizi v Andaluziji. Izid norvežkega ljudskega glasovanja. KRISTIJANU A 17. Ljudsko glasovanje o vprašanju unije ima nastopni izid : 3» »8.000 glasov je glasovalo za in 184 proti ločitvi Norvežke od Švedske. Na zadnji volitvi za etorting je bilo oddanih 236.641 glasov. Dogodki v Makedoniji. CARIGRAD 17. Namestnika bolgarskega metropolita v Monaatirju so izpustili ca svobodo. Francozka mornarica. PARIZ 17. Kontreadmiral Aubert je bil imenovan načelnikom generalnega štaba vojne mornarice. Srbski odposlanec Simić. CARTGRAD 17. Srbski odposlan*, c S -m c se je povrnil semkaj. Turčija in Bolgarska. CARIGRAD 17. Danes je bila podpisana turško bolgarska postna in brzojavna | pogodba. Slovenska ljudska šola v Gotici )• Kmalo bodemo obhajali četrstoletni boj ca slovensko ljudsko šolo v TrBtu in Gorici. Tržauani se dtnas nimajo slovenske ljudske šele, ki bi jo vzdrževal« po zakonu dolžne korporacije. Goričani smo v tem boju nekoliko na boljem, a ne poeebno mnogo. V *) Mi se ne identilikujemo z nasvetom, ki je podan na zaključku tega članka, niti fga ne odklanjamo. Kajti sodimo, Ua so goriški Slovenci sami poklicani v prvi vrati, da sodijo; ker oni poznajo i najbolje praktične potrebe goriških Slovencev in pa razmere, ki delajo težave remenju goriškega šolskega vprašanja. Priobčili smo pa ta članek tem raje, ker bi bilo z ozirom na veliko važnost stvari res le koristno, ako hi vsled tega nasveta navstala diskusija, I ki bi vzbudila to vprašanje iz sedanjega, toliko let ' trajajočega stacijorarnega stanja. Op. uredništva „Edinosti". Avstriji v tej usta/ni državi, ki je v središču civilizovane Evrope, ni možno doseči ljudske šole za stotine slovenskih otrok! Cel 6 v 20. stoletju ne!! To je žalostno znamenje za u3tavo in civilizacijo. Ako hoče Slovenec v Trstu in Gorici pošiljati svoje otroke v Bloveneko ljudsko šolo, mora jo sam vzdrževati posebej. Poleg tega pa mora vedno doprinažati za šole drugih narodnosti. To je na veak način krivica, ki kriči po maščevanju. Neverjetno je, da slovenski poslanci ne morejo isposlovati od iste vlade, ki jo tako zvesto podpirajo, da bi jim pripomogla do zakonito zajamčene pravice. V Gorici smo dosegli Slovenci slovensko ljudsko šolo vsaj na papirju. Slovensko šolo v Gorici imamo, a prazna je, ker slovenski roditelji nočejo pešiljati vanjo svojih otrok. To pa iz dveh vzrokov. Prvič, ker je ob periferiji mesta, in drugič, ker poBlopje, bivša vojašnica, ne odgovarja povsem svojemu namenu. Šola brez učencev — to je unikum na svetu. Kaj tacega je možno le v Avstriji in le za Slovence. Da bi tako čudno stanje trpelo le nekoliko meBecev, potem Btvar ne bi bila toliko čudna. A da traja to že več let zaporedoma, to se zdi neverjetno. In vendar je resnično. Vsi prigovori in prešuje ne zalegajo, ne izdajajo. Šola z učitelji ostaja leto za letom brez učenc9V. In Slovenci morajo vzdržavati svoje privatne šole sami. Kdaj bo konec tej nedostojni igri ? Težko je odgovoriti. Niti vlada ne daje več odgovora na vprašanja in zahteve slovenskih 1 roditeljev po premeščenju slovenske šole v ! primerne prostore bolj v središču mesta, i Kdo je na škodi pri tem ? Kdo neki drugi nego Slovenci ? ! Denar, ki ee rabi za elo~ 'vensko privatno šolo, porabil bi se lahko za druge namene, ki jih imamo v izobilju, i .Poleg tega pa se mnogo slovenskih otrok ' manje zavednih roditeljev poizgublja po laških ljudskih šolah. Društvo »Šolski dom« v Gorici vzdržuje v Gorici mnogo učnih zavodov, a radi pomanjkanja gmotnih s:ed6tev ne more zadoščati svojemu smotru in raznim potrebam. »Šolski Dom« napreduje lepo in z velikim zanimanjem smo čitali obširno poročilo 'v »Gorici« o učnih zavodih, ki jih vzdržuje. •Hvalevredno je delovanje »Šolskega Doma«, hvalevredno je zanimanje Slovencev, ki z ! dobrovo!jnimi prispevki vzdržujejo tako ve-' liko podjetje. Lepo je od goriških Slovencev, ki pošiljajo toliko število slovenskih otrok v slovenske šole. Ako bi bilo nekdaj tako, imela bi Gorica danes vse drugo lics v narodnem obziru. Gorica bila bi po večini PODLISTEK. 27"> Prokletstvo. sccdoviaalh roman Avgrnata Šeno«. — Nadaljevat m dovršil I. E. Tomlć. ■ Prevel M. O—O. - — Dober večer, gospoda slavna, je za-grmel ban in premeril z očesom veB zbor. Plemstvo pa je skočilo po konci, in pogledalo proti vratom. Grozi je prijela vsakogar. Potezali so svoje meče, da bi navalili na bana. — Izdani smo, prodani e no, čuti je bilo od poveodi. Kje je izlajica, proklet naj bo, cje je, da ga raruaBemo na kose. Bledi in nemi bo stali plemiči. Jezne oči so jim bliskale podobno nesrečonosnim zvezdam, a duhovniki bo povesili glave, prekrižavši roke na prsih. — Dober večer, gc^poda moja, je ponovil ban v krohotnem smehu, ali ne čujeta, kako vae Ispo pozdravljam, a vi nič. Ali nisem vreden odzdrava ? Ćul sem, da se tu 6lavi lepo slavje, da se ta rešuje domovina, pak, če tudi me niste povabili, prišel sem, ker vem, kako gostoljubni bo Hrvatje, in je vredao, da je tudi ban na toli važni slav:. — Ne muči nas, je poskočil mladi Prodanič, izdajica se je našel, izdajica nas , je izdal za Judeževo plačilo, a ti si došel tajno in z oboroženo silo, da nas zalotiš vseh in izročiš krvniku Sigismundovemu. Kolike milesti si pridobiš, koliko nagrade ! — Da, mladi gospod, se je zasmejal ban porogljivo. Vsi ste v moji pesti, go spoda, in ne treba mi nego tren ti z očesom a stotine mojih vojakov u dro semkaj, da ve« zgrabijo, zvežejo in odvedejo pred S š-manove noge. Veleizdajalci st», kralju snemate krono z glave in dvignili ste svoj mečf svojo u danost za Bošnjaka Tvrdka, ki je poBlsl med vas trojico zločincev, ki naj ves pripravijo do tega, da pogazite zvestobo staremu kralju. Vidite, vee to vem jas, a kaj mielite, kai storim jaz sedaj ? Tako je, vprašal Lučeoac, visoko dvigaj« svojo glavo. Vsi eo obn«meli, zavladala je Čudna tiiina, ko si skoro čul, kako bi jejo srca. Tedaj je stopil ban naprej in priftel do sredine dvorane : — Na, glejte sami, j« rekel in vrgel svoj meč svoj nož, zboru pod noge. Evo, tu stojim med vami brez orožja, vsakdo izmed vis mi more prebesti s;ca. Jaz pa ne pozovem vojake, jaz vas ne izroč m krvniku, ker sem vaš, ker hočem tudi jaz podpisati to zaobljubo. Plemstvo se je umaknilo od začujenja, sumljivo gledaje na Lacka ; ali ta je stal j nepremično na Bvojcm mestu, in je rekel. ' omerivši z očesom ves zbor : — Kaj me gledate ? Nikar ne mislite, da je to prevara. Pri živem Bogu, jaz go-vcr.m resnico. Dajte, da podpišem zaobljubo svojim iizenom, da pritisnem svoj pečat. Vaš Lacko Lučenac je plemič, ne pa slavonski ban. — Kako to ? so se odzvali glasom i iz sbora plene:ve. — S.užil sem zvesto Š šmana, delal zanj tadi preko pravica, to priznavam eam. Sedaj pa me je zavrgal, kakor kako cunjo ter me sramotno odstavil ud banstva in odslej vam bo banoval gtsood Bubek. — Detrik Bnbek ? navstalo je šumenje po vsej dvorani. — Zopet tujinec je šxrikail Lancelot, čas je, da očistimo to zemljo od kuge in skušnjave. — Ali je vse to resnica ? je vprašal Ahacij. i — Resnica, kakor je Bog v nebesih, je potrdil Lučenac, in to boBte sami videli v kratkem času, ko se bom se il iz kraljevskih dvorov. Tdaj je priskočil Ahacij k razbanu in ja rekel, prijemsi ga za roko : — Gospod Lučenac, ti si, kakor vidim, naš in maščevanje te je prignalo v naše kolo. Užaljen si silno, ker si Šišmana služil zveBteje, nego kdo v tej kraljevini. Nu, ako Bi ee pridružil nam, in ako te mi vsprejem-Ijemo, nekaj nam moraš povedati, eno tajno nam moreš odkrit*. — Povej, kaj miBliš ? ga je vprašal bivši ban. — Po izdajstvu bi dešel ti do naše tajne ; izdajstvo ti je odkrilo naša namere, izdajstvo te je dovelo semkaj v naš zbor. Naša naloga je velika, vsi moramo biti čisti, zanesljivi in rvesti. In vendar se je našel med nami človek, ki je omadeževal svoje poštenje, ki nas je izdal. Iztrebiti moramo ta plevel iz našega kola, uduŠiti to podlo in hinavsko dušo. Ti nam moraš povedati kateri plemičev si je izdajstvom ogrešil dušo, ki ti je vse to izdal in te do vel semkaj med naB ! (Pride b\) slovenska in v slovenskih rokah. Danes ne bi nam trebalo iz radodarnih prispevkov vzdfžavati ce!<5 ljudske slovenske šole. In vendar nismo povsem zadovoljni s postopanjem slovenskih roditeljev in njih zastopnikov v Gorici- Će tadi vemo, da dregnemo v neljubo rano ; das vemo, da bo zamere, vendar i? ražamo svoje mnenje, naj bi goriški slovenski roditelji, oziroma njih zastopniki premišljevali, ali bi ne bilo bolje, da ob kočljivem vprašanju slovenske ljudske čole krenejo na drugo pot. Poskusiti se vendar sme. Trmoglavost ni poveodi na pravem mestu, Se tudi priznavamo radovoljno, da je šteti slovenskim roditeljem v posebno čast, ker so vetrajali toliko let na trnjevem potu. Nečemu nasvetu, naj ne podtika n kdo zlih namenov. Slovesno | izjavljamo, da nimamo o tem nikakih drugih namenov, nego najčistejši rodoljubni namen, da bi pripomogli do ugodne rešitve tako važnega vprašanja. Pred tedni sem o tej slovenski ljudski š:>li brez učencev v Gor.ci govoril c odličnima šolnikoma slovenskima, od katerih jeden zavzema višje mesto. Soglasni sklep razpravi je bil, da pr> tej poti ni možno priti do cilja v doglednem času. Soglašali smo tudi, da Slovenci bi lahko foikusili drugo pot, ki bi utegnila biti boljša, nego je sedanja. Omenjam pa zopet, da ne pišem iz namena, da bi škodoval temu vprašanju, ter da jeden omenjenih gospodov šolnikov spada med prvake, ki z radodarnimi doneski vzdržujejo učne zavode v »Šolskem Domu«. Nasvet bi bil tale: Slovenci v Gorici naj opuste abstinenco, ki ni donesla nikakega vspeha, ako nimajo trdnega prepričanja in zagotovila, da abstinentu a pot gotovo in v kratkem dovede do slovenske šole v središču Gor >a. V početku šol. leta naj se vpiše vse sloverske otroke v ljudsko šolo Podturnom, a prve one, ki stanujejo blizu š >le. Ker je slovenskih otrok že v sami bližini šole za-doetco, da polnijo vee štiri razrede obstoječa slov. ljudske šole, ki jo vzdržuje mesto, * sprejmejo naj se ostali v zavode »Šolskega Doma«. Za vse otroke, ki ne bedo mogli biti sprejeti v sedanjo štirirazrednico, naj se takoj vloži prošnja za drugo šolo na drugem kraju, rec mo, na severnem delu mesta, ali Š3 b jijšs : v središču mesta. Na tak nač n bi dobila Gorica dovolj slovenskih ljudskih icl v Gorici. Kraj in poslopje začetkoma morda ne bosta povsem odgovarjala, toda j vedimo, da nekaj je le bolje, nego nič, in { da vsega se nikdar ne d^seza h kratil. Zače- j tek je povsodi težaven. Slovenski roditelji v Gorici naj ee po-j svetujejo o našem blagofco:aem nasvetu t«r| naj po vses ranskem premišljevanju etore primerne korake. J »Šolski Dom« bode imel pct?m ležjo nalogo, — ki je, da skrbi za slovenske šol eke vrtce na vseh krajih mesta. Ti bodo pripravljalnica za slov. ijulsko šolo. »ŠjI. Dom« bo potem zamogel vsestransko skrbeti tudi za nadaljco izobrazbo one slov. mladine, ki n: več do žna obiskovati šolo. Densr, K i ga perabija sedaj za ljudsko šolo, cbrne potem v druge namene. Za ljudsko š lo je mesto dolžao skrbeti. Ker po sedanji abstinenca: poti ne kaŽ9, da bi vspeli, poskusiti je trela diuge poti. Jedn > smo blagohotno nasvelovali mi ; morda ve kdo za boljša ? Na dan ž njo. Šolnik. Zaveza austrijskih Jugoslovan, učiteljskih društev. (Dopis ) Na ceitan a, po kater h se je čutil zadetega, je odgovarjal učitelj Zec. po-jasnjevaje: Zakaj da je volil za italijansko stranke. »Klic: Sramota, sramota !) Dalje je govorn:k razlaga1, da so bile na volitvah v Puli tri skupina: hrvatska, itnlijan-ka in italijansko radikalna etranks. Govornik je dcetavil cinično, da Laginje in Zucona, ki sta glasovala za italjansko-radi-kalno stranko, ne nazivlje n:bče za izdajice, pač pa njega in sodruge! Prosil je v »CJčit. Tovar šu« prostora, kjer bo mogel natančneje ^se raiodet'. Zec je povdarjal dalje, da je volil z italijansko stranko le iz neke »dobre namjere«, ne da bi s tem hotel škoditi drugi stranki. Ako ne uveri poslušalcev, mu je zelo žal, da se je udeležil skupščine. Očital je predgoverniku, naj bi raje kaj omenil o klerikalizmu v Istri, v katerega da je Istra dokaj zavita in katerega bi ee morali ogibati osobito z&naprej. Pri tem je prečital o nekem nadzornika v Istri, ki se je baje izrazil, da ima naj-rajše tete Šole, kjer so nameščeni duhovniki. — G. Zeca je petem zopet prijel drog uči-; telj, g. M a t e č i 6, z očitanjem, da on (Zec) relja za agenta Italijanom. (Klic : Škandal !) Očital mu je, da deluje v svoji vasi na to, da se deca pošiljajo v italijansko šolo in dfc Iaftne otroke vzgaja v ital^anikem duh«! Na ta in še druga očitanja je g. Zec trdil, da on ni nikoli agitiral za italijansko stranka, kar da lahko dokaže s pričami. Pro testira preti očitanju radi odgoje lastnih* otrok v tujem duhu, četudi ima soprogo Italijanko. Zeli prepričati z opombo, da ob njego ven prihodu na sedanje mesto je bilo v italijanskem oddelku nad 60 hrvatskih otrok, d oči m jib je dandanašnji k večemu ±4. Govornik se je jako spretno branil radi očitanja, da dobiva denar od Italijanov. Pri tem ee je učitelj Zajec skušal potegniti zanj, kar je b.lo nekomur v poved da je zaklieal: »Zajec Zeca brani!« Oglašali so se šs razni govorniki in med istimi tudi g. Urbančič : »Vsi očitajo predgovorniku izdajstvo; zato pa pozivlje dotično trojico, naj ostanejo sovražniki Laginji in Zneeonn kolikor hočejo, vendar pa vedno pravi hrvatski učitelji, da v prihodnjem letn ne bo izdajie. Po daljnih razpravah se je sklenile zo petno aporazumljenje Hrvatov in Slovencev. Kakor poslednji med govorniki je bil učitelj G a n g 1, ki je nazival Susteršiča in Ipinlića najhujša protivnika učitelj itva. Govornik je rekel, da je jeden izmed omenjene dvojice na nekem javnem shodu vsajal v ljudi nasprotstvo do uSiteljBtva. Na zaključku svojih izvajanj je prečita! govornik resolucijo : »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih - učiteljskih društev«, zbrana na svojem glavnem zborovanju v Puli, priznava potrt bo pre-osnove in podpore istrskega ljudskega Šolstva in izlasti temeljite in nujne regulacije učiteljskih plač. Da se to dvoje doseže čim-' prej, naj t ati poslanci, ki jim bije Brce za | narodno bodočnost in za povzdigo njegove ! kulture, cstavijo takozvani ŠuBteršičev klub I v državnem zboru, da tako dobe za narodno ! delo svobodne roke in dokažejo, da so v resnici prijatelji šolstvu in učiteljstvu.« Ob klicih : »Dobro !« je bila resolucija | vs preje ta z večino. Po zborovanju ja učiteljstvo posedlo k : banketu, na katerem se je (kakor povsodi) : pogrešalo kakega neučitelja. Po prvem okrepčanju se je oglasil g. G a n g 1 z opombo, da nbj velja prihod učiteljev v Pulo kakor kompliment junaškemu učite jstvu te zemlje. Napil je zato istrski zemlji in njenemu uč teljstvu. Zahvalil se je in napil slovenskemu uči i teljstvu g. R a j č i <5. Med drugimi govorniki na] omenjam učitelja Ferlugo, ki je, kakor vsako leto, poskrbel tudi letos nekaj za smeh. Proti zaključku so se prečitali brzojavni pozdravi iz Ormoža, Poreča, Kastva, Krškega, Kočevja, C\n3mlja, Toplic pri Xjvem mestu in iz Selca pri Bledu. Po banketu re je učiteljstvo po najlepšem morju peljalo na izlet na otok Brijoni J in sicer na posebnem tenderju, ki ga je braz-I plač a o dal na razpolago c. in kr. pristaniški admiralat. Povrnivš se od tam, so sa nekateri odpeljali iz Pule, drugi pa šj tsm pre nGČIli, da se naslednjega dne, v sredo popc-' ludne ob 4. uri, odpeljejo s parnikom na i Kako. (Zvršeteb). i j_' Rusko-japonska vojna. Trst, dne 17. avgueta 1905. Nove mobilizacije na Ruskem. Iz Petrograda poročajo : ^u menijo, da pegojev Japonske ci možno vsprejeti. Oddelek glavnega štaba za mobilizacijo se že bavi z načrtom splošne mobilizacije. V teh dneh odpotujeta na bojišče 13. armadni zbor in dve topničarak brigadi. »Magdebnrger Zeitong« pa hoče celo vedeti, da je car že podpisal ukaz za mobilizacijo vse vojske. Mirovna konferenca. Izid konferenčnih aej do torka zvečer. Iz Londona javljajo od 10. t. m.: Vzlic temu, da se rezultati sej oficijelno drže tajno, bo !vendar prodrla v javnost obširna poročila. Seveda se poročila posamičnih dopisnikov ne strinjajo popolnoma. V torek so pooblaščenci razpravljali o Sahalinu, vendar ni prišlo do nikakega soglasja. Vkljub temu se pooblaščenci niso razšli. V tem vprašanju noče popustiti nobena stranka, ali noče tudi vzeti na-se odgovornosti za slučaj, da se pegajanja raabijejo. Vsaki gleda, kako navaliti krivdo na drugega, kar se da pojasaiti iz tega, da toliko Rusija, kolikor Japonska pol;gata veliko vrednost na mnen,e sveta. Dopisnik »Dailjr Telegrapha« poroča : Do zaključka torkove seje sa je raspravljalo o šestih členih pogodbenega načrta. Ti členi se nanašajo največ na vprašanja glede ozemlja, na Korejo, Mandžurijo, poluotok Liaotung, na Port Artur in Daljni. Ta vprašanja so bila rešena ni povoljen način, vendar vprašanje glede kitajske vztočne železnice bi prišlo na razpravo. V sredo s3 bo o tem vprašanju vršilo posvetovanje v dveh oddelkih, sade je, da pride do sporazumne nj a. Potem pridejo na vrsto druga važna vprašanja o vojni odškodnini in o omejitvi ruske moraarioe v Tihem Ocaanu, in o izročitvi interniranih ladij. Vse te zahteve odklonijo Rus v. Konečno pride na razpravo vprašanje japonskih pravic do ribarenja v ruskih vo-dalfc in tudi tukaj ne bo težav. Pride-li do miru, ali bo nadaljevala vojna, to bo odvisno od tega, da-li se boe ta oba nasprotnika sporazumela glede Sahalina, vojne odškodnine in ruskega interniranega brodovja. * * * Pogoj, ki ga angležki iifet navaja na zaključku za srečen vspeh mirovnih pogajanj, je smatrati tudi že kakor odgovor, da bo nade do sklepa miru minimalne. Srečen izid mirovnih pogajanj da je torej zavisen| od sporazum ljenja ob vprašanjih glede Sahalina, vojne odškodnine in ruakega v nevtralnih pristaniščih interniranega brodovja. A to eo ravno tiste tri glavne točke, glede katerih soglašata popolnoma — ako smemo soditi po vseh izjavah — oficijelna Rusija in ruska iavnost ■ v menenju, da Rusija ne sme odjenjati in da naj nada'juje vojno, ako Japonci na odnehajo glede teh treh toček. In res niso entuzijasti za mir za vsako ceno dtn€8 več tako ri žnato razpoloženi kakor so bili te dni. Poročevalec pariškega »Matina« je postal relo pesmieti^en in opozarja občinstvo, da se situvacija spreminja od hipa do bipa, zbeg česar da ni mnego zaupati niti izjavam cdličnih eseb. Ta vir aludira tudi na možnost, ki smo jej dali včeraj izraza tudi mi : pravi nemreč, da jih je mnogo, ki menijo, da obojni pooblaščenci igrajo le komedijo, v nEmeD, da se da nekako zadcš^ei-je javnosti, ki je želela, da se pctkuei priti do miru. In res si je težko možno drugače tolmačiti dejstvo, da se puščajo na straiii in da se ne jemljejo v raspravo ravno ona vprašanja, ki ro cdloč lnega pomena : vojna odškodnina, Sahalin, izročitev ruskih interniranih ladij ;z skrčenje ruskega vojnega brodovja na skrajnem Vztoku. Vso verojetnost ima torej za se vest iz Pe'rograda, da v merodavnih krogih ga n i niti enega g 1 a s u, ki bi m e n i 1, d a je sklep miru možen. Odklonjen zajutrek. Iz Londona peročaj o : Zii se, da ao prijazni odnošaji mej ruskimi in japonskimi pooblaščenci le izvanjski. Dasedaj niso ee skupno jedli. V torek se američanski bankirji, ki eo prišli k \Vitteju, povabili nekatere ruske pooblaščence na zajutrek ter so pripomnili, da povabijo tudi japonsie po blaš5ence. Ruai so povabilo odklonili. Dogodki na Ogrskem. Sedaj je pozornost obrnena izlasti dvema skupinama, katerih jedna ima sedaj na pozo« rišču, kjer se ima rešiti ogrska kriza, le malo vpliva, druga pa — nič. Prva je t sta nekdaj mogočna in vsemožna liberalna stranka, ki je izišla iz volilnega boja z razbito glavo, druga pa — socijalna demokracija. O prvi se sedaj mnogo govori, ker 89 razpravlja o nje življenju in nje smrt'. Kai jej že zvonijo smrtni zvone o in jej priprav ljajo pogreb s postranskim namenom S9veda, da bi estanki ta stranke pomnožili tisto skupino, h kateri spadejo oni, ki liberalno stranko pehajo v grob. Ža nekaj časa 8em i se raspad liberalne stranka napoveduje kakor gotovo stvar. Ali zdi se, da ima ta bolnik še več življenjske energije, nego si mislijo njega grobokopi. Noče se prav odločit:, da bi sto;iil : v grob. Več njih se oglašajo za to, da stranka ostane in da počaka — boljših Č9sov. Izlasti vodja stranke, gref Tisza, se noče odreči nadi, da ista pride zopet — čim se narod iztrezni — do nekdanje popularnosti. Liberalni stranki je torej sedaj posvečena pozornost radi vprašanja : ali naj dalje živi, ali nuj umre ? Socijalni demokraciji pa radi vprašanja splošne vcl.lne pravice, ki je je minister za notranje stvari Kristotfy vrgel notri v kaoa ogrske krize. Nekaj čaaa Ee je zdelo, kakor da ogrsia soc jalna demokracija ne m'sli posebno rtsoo s tem postulatom. In sicer to iz istega vzroka kakor druge madjarske šovinist čne skupine, za to namreč, ker bi vsled splošne in enake volilne pravice tudi nemt -djarske narodnesti prišle vsaj do relativnega parlamentarnega zastopstva in politične moči. Nu, sedaj se zdi vendar, da hoče sccijalna demokracija z vsem svojina aparatom zapričeti resno akcijo po deželi za ta postulat. Seveda se ni udajati tu iluzijam in mora biti socijalna demokracija pripravljena, da bo imela proti sebi v s* madjarske stranke, vštevši starega Barabasa, ki se sicer akadem:čn:> oglaša za splošno volilno pravico. Tu vam je glasoviti BanflV že odkritosrčneji, kajti tudi on je za splošno in enako volilno pravico, ako bo ista navezana na poznanje ma-djarskega jezika v besedi in pismu. To pa ne bi bila vee splošoa in faaka volilna prav."©*, ako bi bila navezana na pogoj, kiizHjučftod volilne piavice nad polovico državljanov. Taki »splošni« volilni pravici pa sccijalna demokracija ne more pritrditi, ako noče po gaziti svojih vodilnih načel. Žito se nora odločiti za boj brez upa bližnje zmage in Be bo morala zadovoljevati s tem, da j ro-psg ra idejo. Proti glasoliei. Zaderski »Narodni Lst« je priobčil drugo pismo zaupne osebe iz Rima. V tem piBmu javlja, da se je ša za časa Lava XIII. posrečilo nekaterim »prijateljem« Ilratov, da so prepričali zajvišj kroge rit Dunaju, da vprašanje glagolice krije v sebi separatistično razkolno in pretidinastično tendenco To ni ostalo v Rimu brez odmeva, o čemer smo sa se uverili na svojo škodo. No, tidaj je bilo v Rimu protitežje. »Sedaj se nemerava — piše ta ugledna oaeba — ustvariti neki junktim med ogrskim vprašanjem in uprašanjem vašega obrednega jezika : posrečilo se je vsaj to, da se tukaj smatra vprašsn e o glagolici kakor polit čno in ne kakor katol ško vprašanje. S tem je označeno stališče zastopnika vatikanske diplomacije ra Dunaju. Iz'ast: dunajski nuncij zna ti dve vprašanji razlikcvćt , toda diplomatično eta mu iz obz ra na katoliško habsburško din i6t j ) i erazdružljiv?'. V kolikor zamoremo Boditi mi tukaj, nima vprašanje . ogrsko in vprašanje o glagolici ničesar skupnega. Ali vendar ne čudite s», ako sa eico ne reši prej, nego drugo : Katera alternativa bo v tem pogledu za vas boVa : ali zmaga Madjarov proti dvorskim kregom, ali njihov poraz? Težko je odgovoriti«. Drobne politične vesti. Volitve za hrva ts ki sabor. »Obzor« poroča, da je izvedel cd dobro obveščene strani, da ee bodo nove volitve za hrvatski sabor viš.le v najkrajšem čisu. In si^er korcam oktobr?, oziroma početKom novembra. Pripr&va za vol tve so v najboljem teku. Gla bo v i o odstopu bana P e-j a č e v i 6 a. V radnjih dneh so neki listi priobčili veBt, da ban Pejačevid odstopi. Kakor javljajo sedaj iz Zagreba, je ta vest 'popolnoma neutemeljena. Domače vesti. Odlikovanje in imenoranje. Voditelj trgovinskega oddelka na trgovinski in pomorski akadamiji v Trstu profascr Emanuel J o b, je povodom svojega u ni rovi jenja imenovan šolskim svetovalcem. — Inžanir ra ladjedelstvo III. razreda Herman F o r n a -s a r i se udeležili: >L~ga( parriottica della gioventu triestinac in obe veteranski društvi. Obhod teh društev po mestu, vsako se svojo godbo na čelu, je bil impozantan. Vojce ladije, ki so nalašč za to pr.liko priplule v Trst, so bile kaj krasno razsvetljene. Teb ladij je 10, in sicer: »Habsburg*, »Monarch«, »Arped«, »Babemberg«, »Cesarica Marija Teiezija«, »Budapest«, »Zenta«, »Satelit«. »Szigetvar« in »Kcmet«. Odkritje Prešernovega spomenika t Ljubljani. Ker so krožile govorice, da se ta slavnost ne bo mogla vrš ti že dne 10. septembra, so je tukajšnji pripravljalni odi ur obrnil do ljubljanskega odbora s prišijo za pojasnilo in prejel ta le odgovor : Rešujč Vaš cenjeni dopis od dae 15. t, m. poroča Vam podpirani odbor, da je odposlala livarna Prešernov spomenik že dne 14. t. m. v Ljubljano, kamor prispe v teku š»t h dnij. Kamenoseška dela bodo dovršena na lici m^ta najpozneje v d setih dn*h ; za montsžo spomenika, katera si prične tafroj po završa-nem kamenoseškem delu, pa sa potrebuje osem do deset dnij. Slavncst odkritja se bo torej vršila, ka-' kor ;e bilo objavljena, dne 10. septembra letos Slavno občinstvo naj vzame torej na znan e to obvestilo. Dr. I van Benković, ki je bival dlje ča:a v Tmu kakor edvetn ški kandidat, je prevzel odvetniško pisarno g. dra. Gvidona Srebre v Brež>ih na S ajarskerr. Mi ee radu emo na tej vesti, ker emo uverjeni, da je pršal pravi mož ca važeo mesto. Bri/. ce so važna pczicija na štajarsko-kraniski-lirvatski maji, ki jo treba iztrgati čim prej iz rok slovenskih renegatov in p -neačevalne državne birokracije. Boj je eila ; težaven, o Čemer pričajo razni burni dogodki, I odaar je slovenska stranka postala nekoliao ag int-ja in je narodno življenje po otvorjenju i krasnega narodnega dt rua in ustanovitvi »3^-£ Uc je'o živahntje pulsirali. 0 dru. B«nkov:eu smo uverjeni, da se z vso energijo postavi v to borbo. Da ima v to vsa potrebna avoj*tve?t to nsm je dokazal na vseh meet.h, kjer e bil do s»daj, a sosebne Š? v Celovcu. Čestitamo torej t:liko g spodu dru. fien-kov'<5j, kol.kor vrlim BrcžČanom, na 13j pridobitvi. Vojaška vest. Včeraj zjutraj je o'ištl tukajšnji domobranski pfš-polk štev. 5 v D vfečo, kjer sj l <• lo vrš le po kovne vaje, k. se dovrše z vo no mornarico u Puli. 1 bataiijon s p ikova.m štabom ee pc-vrne po vajah — do preaseščenja — zopet v Trrt. Komi mi nev-i -i bedo vrš !i med ;sf*nt:erijaso in domobransko divizijo •> kora na ? risko italijanski meji. Zaključek vaj bo U. eeptembra. »mške šole in okoličani. Pod tem naslovom nam pišejo cd sv. Ivana : Zapet se bi ža doba. ko lo treba, da starimi vpišejo sv e otroka v s h. Pri sv. Ivanu imamo se iij petrazredno slovensko Jjuisko šolo, v kater moraii vpis-ti svoje otroke vsi za . ve ini star ši, ker je ta šola med najboljšim: v okolic'. Zal, da je tu ii med nam: in celo med našimi prvaki m:i go tak b, ki prezirajo domačo učilnico in p : Ijajo feVf jo kri v mestne nemške šale! Meni s li kr. v glavo, ko premišljujem o tej »modrost« naš h prvakov in si mslm : »Kak) moremo zahtevati cd preprostega smeta, al. delavca, da bodi vrgledno naroden, ko geaera i sami greše proti naukom, ki jih sicer radi daje]o preprostemu ljudstvu !« To je (po mojem mnenju) naravnost neodpustno. Ako hočete učit: druge, morate tem drugim dajati zraven lep:h in sladkih besed tndi lepih izgledov in šele potem morete pričakovati posnemanja. Jaz sem namenil vporablti v?a dovoljena sredstva, da odpravim to klanjanje nemškemu molobu in — v sluČsju, da te vrstice ne pomorejo, pridem na dan z imeni onih, ki rušijo narodno disciplino z vpisovanjem svoje krvi v nemške šile ! I v a n č a n. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Norem mestn z dveletnim slovenskim poukom se prične s 3. novembrom novo šolsko leto. Razun šsitb deželnih š ipendistov viprejemajo se v to šolo tudi kranjski in nekranjski mladeniči kakor plačujoči učeaci. Stari morajo biti VBaj 16, ne pa čez 24 let in plačujejo za brano po 80 stot. na dan in po 40 kron šolnine na leto ter stanujejo v zavodu brezplačno. Z i vse druge potrebščine si morajo sami skrbet:, tako tudi za un fjrmo, ki j s predpisana. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrok h, šolnino pa v dveb letnih obrokih naprej. Prošnje ea vsprejem v šo o morajo biti pisane svojeročno in kolekovane s kolekom 1 K ter j;h je vložiti do 10. septembra t. 1. na vedstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prešnji mora b ti : priložen rojstni list, izpričevalo o dovršeni vsaj ljudski šjli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju, izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca, in obvezno pismo (reverz) starisev, ozirora t varuha zaradi vzdrževanja učenca. Iz AjdOTŠČin«*. Te dni so se .vršile tu občinske volitve. O odbrr so Lili izvoljeni rezun par novih sami prejšnji odborniki. Volitev se je vrši a mirno in brez vsake agitacije. O i novoizvoljenega odbora pričakujemo z gotovostjo, da ee bo z veo vnemo posvečal delu na korist in blagor občine in njenih občanov. S tekcčlm čo skim letom se raiširi tukajšnja dvorezredna šola v trorazredn co, v kar sa je p .Sibno potrudil naš sedanji občeepo-štovani gospod župan. Minolo nedeljo je pogott 'a tukajšnja tovarna svoje delavstvo ter je priredila delavcem tudi plesno zabavo. To je B'car lepo in hvalevredno. Vgc v stegnu. Prenesli so jo v boin šnico, kjer sojo vsprejeli v IV. kirurg čni oddeltk. Koledar. Danes : Helena, cesarica : Zelimir ; liranislava. Jutri: Ljudevit, ^kof; Zlatica. — Temperatura: ob "2. uri popoluine -f- 231' Celsius. — Vreme : drž. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Zarja« v Kojann bo slavilo v nedeljo dae 3. septembra t. 1. obletnico blag slovljenja društvena zastave. Na vsperedu bo petje, godba, šaljiva tombola, šaljiva pešta in ples. Veselica bo v »Konsumnem društvu« v Rojanu. Toliko na znan e bratskim društvom. »Tržaški Sokol« javlja, da se je včeraj konstitu ral vaditeljski zbor nasttpno: načelnik: Humbeit Maurin ; vaditelji: Rudolf Brajnik, Vladimir Dekleva in Anton Muha ; vaditeljska namestnika : I/udevit Modic in Rudo t Čopič. Razne Vesti. Umorstvo na francozkih misijonarjih. Londonski »Dai'v Telegra^h« poroča iz To-kija : V Peking s a dešia poroč.la o groznem klanju, v katerem so bili umorjeni tudi fran- coaki misijonarji. Podaniki Dalai Lame so razdejali francozke misijone ter umorili mnogo ljudi. Natančnejih poročil še ni. Darila. »Delarskemn podpornemu društvu« t Trstu so o priliki nedeljske slavnesti po daril', oziroma preplačali vstopnino sledeči gg.: F url a n Josip krčmar 5 K, Hrovat;n in Anton Babič po 1 K; N. N. 80 atot.; Godnik, Bartol, Oehovin, Vrabec, Amalija Vidmar, Josip Babič, Ivan Rehar, N. N. in Hanibal Škerl po 50 stot. ; Anton Bezek in Geržina po 40 stot. ; Ant n Žejen in Jernej Grbec po 20 stot. ; Ivan Pavlic, Josip Pe-licjn, A.nt^n Švagelj, J. J. in N. N. po 10 stot. ; Fran Dolničar 2 K 50 stot. ; Anten Kalister 2 K 50 stot.; Ljudevit Modic 1 K; Josip Baš), R. R.ner in St. Godina po 50 atot. ; Skrlj 10 stot. Pevskemu drnStTU »Kolo« t Trstu je podaril gosp. Joaip Furlsn, krčmar v ulici Geppa, 10 kron, za kar mu odb.r diustva zreka toplo zahvalo. Loterijske šterilke, izžrebane dne 16. avgusta : Brno 34, 66, 11, 40, 50. I n o m o s t 77, 36. 40, 45, 26. Zadnje brzojavne vesli. Dementl. LONDON 17. Poročilo nekega pokrajinskega lista, češ, da obišče prihodnje ltto japonsko brodovje Angleško, dement ra tukajšnje japonsko odposlanstvo.____ Angležka eskadra t baltiškem morj~ KOD AN J 17. Kakor je uradno raz gleseno, dospe angleika eskadra, obstoječa iz 10 bojnih ladij, 4 križarjev in 12 torpedovk, dne 8. septembra semkaj ter ostane tukaj baje do 12. septembra. MIROVNA POGAJANJA. PORTSMOUTH 17. (Reutsrjev bir.). Na današnji predpoludanski seji so mirovni pooblaščenci razpravljali IX. člen mirovnih pogajenj, ki govori o vojni odškodnini. Kakor se govori, dovoli Ru3ija Japoncem pravico ribarenja v sib rskih vodah. Dogodki v Rusiji. Novi guvernerji v baltiških pokrajinah. PETROGRAD 11. Za Livlandijo, Kur-land jo in Eulandijo bodo baje imenovani vojaški poveljnik'. »Bi.š. Vbd)moati«. poročajo: E-»tlandski guverner Lopuhin postane pomočnik ministra z\ notranje stvari meBto Durnova. Na mesto Kleige'si, ki postane fiaeki generalni guverner, bo kijevskim generalnim guvernerjem imenovan senator Trepov. Trpovin^ Borna pore 21 » da> 17. £ Trustu Triaška Napoleoni K 19.10 - 19.12 »agla£k* Ure K — do —.—, Londnn krotek termin K 10—240/25 Francija K 95 35-93 45 Italija K 95 37 —^5 47 italijanski baakovci K —.— — -—■ Nemčija i 117 27—117.55, nemški bankovn« — • - avatiijaka ednotna renta 100 40 100 70 og'*^ kronska renta K 45 : (i 75 iuti-*ai. u —.— —.— kredi tat a«r»i.75 — 16S 75 državne železnice K 671 75 — o73.75 bum!»r< 87 25 89.25, Llojdove a740 — — 744. -Srečke: Tisa K 331.75— 35 75, 'ncOit Iv ^76 — do 488 Bodenkredit jv 310 — denkredit 1839 K — 310— ImJ-ke li. 140 £0 do 142. - Srbske —.— dt>-- Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dt g v papirju lol 25 — — „ r, n srebru 101.2 J —.— Avstrijska re-^ta v zlatu 119.55 —.— „ , kronah 4°/0 10 (.60 —.— A vat. investici 'ska renta 3 «/."/* 9290 — .— Ogrska renta v zlatu 4•/, 115.70 — — „ „ kronah 96 65 — „ „SV. — ~ Akcije nacijonaloe banke 1632.— —-— Kreditne akere 666.75 —.— London, 10 240.07»/, — 100 državnih murk 117.20 — — 20 mark 23 45 —— 20 frankov l9.0S — 100 i tal. lir 95.40 —.— Cesarski cekin! 11.30 —. Parižka fn londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99 77, italijanska renta —.—, Španski esterieur 91.50. akcije otomanske banke 594 —. Menjice na London 251.75. Pari«. (Sklep.) Avstrijska dižavma 720 — Lombardi —.— nnl«r^ana turška rante 91 35 arstrijska zlata reo 101 90, onreka 4s/, zla rant« 97 50, Lflnderba. 4S9 — turSke areč e 131.70 paritko Sanka 14 31, ital«»nake ri-jonaine akcij« 760.— akoi e Rjo Tint" 17.—. Tr Jna London. iSklai- £onaolidii>k doU 90.\'t Lombardi 3 '/, srebro 273/4t Spanak* renta 90.7/* ' lijanska rent* 104.'/, tržni diskont, 2— menj.^ • Dunaj n 24.26 Trda . Tr±ne* 17. avgusta BudimpeSta. PSeuica za okt. K. 15.74 do K 15 76; rž za okt. K 12 82 do K 12.81 : ove* z okt. od K 12.44 do 12 46; koruza za avg. K 16 6") K 16 <0. pšenica: ponudbe in povpraševanje aieiluje, tendenca mrtva. Prodaja V2.000 met. stotov, za 10 do !5 stotink nižje. Koruza niiruo, za 15 ilo 1 stotink cižje. Druga žita brez kupčije. Vreme : lepo. Ha vre. (Sklep,; Kav* Samo* guo.» » -rage za tek. meaeo po *><> kg 481/,. frk, s* «1 c 49.—. New-York. fOtvo' . Kava m« tr - čs Hoh»vr. rnalno, nespremenjeno. 5 st. vi^je. Prodaja: 3O00 vre . Hamburg. (Sklp »op.) Kav^ -*aaios o — Avorage za aejtember 393/4 dec. 401/., za mare. 40 za i aj 4l'/» — Stalao. — nr^ado toco40-41 nivadnu r»ei«« 42 — 44 la/a--;«" dob»- . 45-46 Hamburg. (Sklep.) Sladtor za avgust 19 7 > za september 19.30, za oktaber 18*45 za nov raber 18.10. za decemb. l'j.20. Vzdržano. Vreme: oblačno. Sladkor tuzemaki Ceatrifugal S protnn. fled. K 74-— do 7 .•—, za maj-avgust Iv 73-— do 7 l ol» C ncassć in Meliaitl promptno K 74 -75, za juh-a\ gust K 74— do 75-—. Parts. RI za tekoči meaeo 15 25 r sept. 15.— za sept.-december 15.25, za nov.-febru var 15.50 mirio.) — Plenita za t^rj« mesec 22.90, za sept. 22 50, za september dccember 22 SO za nov. feb uvar 23 15 (m"r .o) Moka za te koči mesec 29.80, za sept 29 35, v sept - lecemb« 39.15, za tov -februvar 30.35 (mira >). — Repifiuo olje za tekoči maaoc 43 3/t za s pt. 4S za september-december 43.1/, za januvar - april 4.».^ stalno'. Špirit za tetođi 49*/,, za a «pt z? september - december 41.'/j za januv-april 38 ^ fatalno'. — Sladkor surov 8o-n so nov. 23'/,—24.3 4 (mirno) bel za tekoči masac 263;4 za aept 271 „ z-» oktober-januvar 273/8, za januvar-fpril 27T/«. (mlačno) rafinirai 63.--63Vreme : vrole. Alojzij Gallierti Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloia tu- in inozemskega Masa za mošKe oDleRe ^ Perilo. Platenina. Zefir. ■ Perkal. : Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. mw~ Tovarna pohištva i Aleksander fevi jVSinzi ulica Tesa štv. 52. n (lastna hiSa) ZALOGA: PIRZZR ROSRRJO (Šolsko poslopje). Cene. da s« ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. OrCCCCCCCCO Iluatrovan oenlk brezplačno ln franko Serrava!io-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje crg-auizem. "^^S Priooroeeno od najsloveeih zdravnikov v vseh tiri, kadar je treba se po bolezni ojačiti. C . s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = Prnri^) Cfl je:cn r.:o tur v dobrem, ' ■ stanu, skoro nov, iz tovarne I .a urin . — Za toćnost funkcioniranja se jamci. Obrniti se je na naslov : Ivan Novak ' glavni zastopnik Laurin & Klement, Pazin.' ZNe kliči vraga!" J.™ je ravnokar izšla, ter se vdobiva |*> 50 st., jm poMi 1U st. ve«"- pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Trst. ulica (iiorgio Galatti is. Mnr^tia" ~e zove tekočina ki je edini ^IVIUI dlld preparat za pokončanje ste nie in druzih hišnih živali. Škodljiva 111 ne zdravju, niti predmetom Dobiva se v miro-dilni<*i uli«*a Farneto št. ; Zastopniki v V8eh me,tih Pri",or*ke **" ** wi*-e sprejmejo za proda janje nekf popolnoma nove priprave za prižgati svalčice, -niodke in pipe. To je v resnici neka jako pripravna priprava, k..je je v nekoliko tednih prodalo i>:imo v Nemčiji nad 1 miljon. Samo renni p nudniki naj -e javijo pod . N. O.- 4 >44 na BudoJf Hosae — Frankfurt a. Main (Nemčija). Cnrfi Ima CO na stanovanje in hrano OpiCJIIIC ohiskujočega -lijaka v ul. Fontana. Naslov j>ove »Edinost«. Naznanilo. ; OfMJzarjam slavno občinstvo, kakor tudi vse prijatelja in znance, da >dprem z dnem 24. avgusta 1.1. v ul. Gioachino Rossini št 24 (zraven cerkve sv. Antona novega) z najmodernijem angleškim blagom kakor tudi z vsemi v krojaško stroko upadajočimi j»otre!>ščinami bogato preskrbljeno 1 krojaenico. Prijx»ročam se slavnemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam, da bode postrežba vedno točna, delo solidno in dobro. • Z odličnim sjM>o]H»lne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. 6 Pri popolnem pomankanju volje do Jedi, pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežj vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje Človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po h 3 — in 4.— v lekarnah v Trstu, Škedniu Miljah. Kopru, Sežani, Tržiču, Konkah, Fiunnčelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu. Pazinu, Buzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini. Goric«, Gradišču ob Soči, Korminu, Romansu, Gamidungu, Cervinjanu, Umagu. Bujah, Vižinadi, Mon'oni, Lovranu, Opntijis Voloskem. Reki. Bukaru, Sušaku, Oabarju, Ribuici, Vrhniki. Idriji, Kanalu, Cedsdu, Vidmu, .Mor eljanu, Palmanovi, ti-ani. Portogruaro, Vodnjanu. Pulju, l.abinju, Cresu Cemomblju, Metliki. Novemestu, Trebnjem, litiji, Ljubljani. Kamniku. £kotjiloki, Kranju, Tolmiu, larcentu, Štanjelu Codroipo, St Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Motta di Liven?a, Treviso. l^jšinju, Arbe. Novi, Oirkvenija, Ogulin, Vrbovsko, Karlovac, Jaška. Samobor, Brež.ce, Krško, Podčetrtek. Pregrada, Rogaiec. Celje, Pli-berk, Radovljica. Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serar^lo, Long«»rone, Bedimo, Co-negliano, Padovi, Chioggia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih sli manjših krajev IstreT Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosedujih dežrlau. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po ongmalui ceni v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zshteva naj se izrečno ■V Hubert Ullrich-ovo Zeliščno Tino. ! Meinaroflno speUlcljsKo nmmm i® Caro & Jeilinsk © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TELEFON it. 1637 ... ---- Podružnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. - Se j>r poroča za preskrb ljenje I seljenj efc zaprtimi blaži njeni 111 i vo- zovi za pohištvo tjli v mestu koli v tm in inozemstvu. pakovanjc za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in i ===== državne uradnike _ Pešiljatve vsake mte po stalni nizKi prevoznim Proračuni brezplačno, -»c — „SANU S" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 2 S Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov 3fran Campe TRST - ulica Mol in Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. Svati petelin tovarna testenin TRST Sr. Iran pri Trstu. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinHo ŠKerH TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST ■V" Filijalka -r ulici Mirauiare št. 13 TBI Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-roČoe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruli na dom Za obilen obisk se toplo priporoča ceni. občinstvu Za!oga izvozno-marčne (E?(port-M2rzen) in vležane (Lager) z=z= piva 1= v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Raininsrhaua Steinfcid pri Gradcu. Zalog* Jtfattcnijeve gicsshfibkr vedno sveže kisle vode po zmernih oeaab ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. • Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste - prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni. Zaioga lesa - Miclauz - ulica Fonderia Št. 7 Leon Fano ulJR*L -zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. F. Fertot urar TRST - ul. Poste nttore Št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. „Slavij a"__ j izagna zavarovalna banka v Pran. — Rezerrm M 31,861386801 mnačane oflMmne: 82.737.159 67 L | Po Tciikomtt drugm rmMjemnm BMTMrowalmicu naše države m rseskozi mloruu^ko-aarodnu upravo. [ Tmm M«nil> tej«: I Generalni zastop v Ljubljana 6egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 i >UVUA* Pprejtma ni»iro»»Dji ćlo-tirijeujM po nMjrKznuvr««tuej4jb KODibinncijafi pod tako u^<»dnimi pogoji, co D<»twtia «irugH UTUiiralaict. /iKMti e ugLnino uvKMvnDie on dožtveije tam r zmunj^ujočimi m vplačili. Vaak član ima po preteku petih let mou^. prtrtC) oo omnenat. Zavaruje poslopju in premtćnuit- proti požHrniiu Akodam po najnižjih cen«h. ^•kiide cenjuje takoj in najafcutneje. Uživa uajbolj^i alovea, koder potduje. I>ovoljuje iz čistega dobička izdatne -»oduore » narodne in občnok iriatne