© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Ustavno gospodarsko pravo
Marko Novak
Article information:
To cite this document:
Novak, M. (2014). Ustavno gospodarsko pravo, Dignitas, št. 61/62, str. 197-216.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/61/62-10
Created on: 16. 06. 2019
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

197
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
Ustavno gospodarsko pravo12
POvzeTek
Prispevek sodi na področje sistemizacije prava, ki je ena od 
standardnih vsebin splošne teorije prava. z razvojem družbe se 
razvija tudi pravo in pravni sistemi postajajo vse kompleksnejši. 
Tako se tudi število pravnih panog, kot bistvenih enot sistemizaci-
je prava, širi. Morda se celo še bolj povečuje število podpanog kot 
ožjih sistemizacijskih enot. Prispevek opisuje in opredeljuje pod-
panogo ustavnega gospodarskega prava (tudi s kratico UGP), ki 
je podpanoga ustavnega prava kot klasične pravne panoge. Pri 
UGP gre za zaokroženo področje ustavnega prava z vsemi svojimi 
posebnimi načeli pravili in značilnostmi.
Ključne besede: Teorija prava – sistemizacija prava – ustavno 
pravo – gospodarsko pravo – ustavno gospodarsko pravo.
Constitutional economic law
AbSTrACT
This contribution falls within the area of the systemisation of law, 
which is one of the standard topics of general legal theory. Along 
with social development, law also develops and so legal systems be-
1 
Četudi tu razpravljamo o sistemizaciji slovenskega ustavnega gospodarskega prava, bi to lahko 
mutatis mutandis veljalo tudi za pristope v drugih sodobnih nacionalnih pravnih sistemih, ki so 
podobni našemu.
2 
Izredni profesor za teorijo prava in ustavno pravo na Fakulteti za management in pravo v Ljubljani 
ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Oris slovenskega
1
 ustavnega 
gospodarskega prava
Marko Novak
2

198
DIGNITAS n razprave
come more complex. Thus, the number of legal branches, as crucial 
components of the systemisation of law, has increased as well. How-
ever, the number of legal sub-branches as their narrower systemisa-
tion units has even been further extended. The paper describes and 
defines the legal sub-branch of constitutional economic law (abbre-
viated as CeL), being a sub-branch of constitutional law as a tradi-
tional legal branch. CeL represents a special area of constitutional 
law consisting of special principles, rules and characteristics.
Key words: theory of law, systemisation of law, constitutional 
law, business law, constitutional economic law
1. Uvod
Živimo v obdobju ustavne pravičnosti, ki jo zaznamuje ustav-
na demokracija kot temeljni vrednostni okvir družbenega in 
političnega življenja. v pravnem smislu igrajo tu prvenstveno 
vlogo ustava kot najvišji pravni akt v posamezni državi, ustavno 
pravo kot za tovrstno demokracijo ključna pravna panoga ter 
ustavno sodišče ali sodišče s sorodno pristojnostjo, ki ima s preso-
janjem ustavnosti vseh nižjih pravnih ravni eno najpomembnejših 
funkcij v takšnem sistemu demokracije. Ustava in ustavno pravo 
v materialnem smislu ter ustavno sodišče v postopkovnem smislu 
predstavljajo nekakšen vrh piramide državnega pravnega sistema, 
katerega nižji deli segajo v vse druge pravne panoge ter njihove 
podpanoge. In obratno: tudi vsak najnižji pravni akt (npr. materi-
alni pravni akt kot preprosto faktično dejanje brez vsakršne nor-
mativne vsebine ali pa najenostavnejši posamični pravni akt, npr. 
ustna pogodba) najde svoj vrh v ustavi.
v zadnjem obdobju so se poleg klasičnih pravnih panog po-
javila še nekakšna mešana (ali vsaj na videz mešana) področja, ki 
tudi ustavno pravo povezujejo z drugimi pravnimi panogami, saj 
je navsezadnje njihov skupni imenovalec ustava oz. njene določbe. 
Prvo izmed takšnih mešanih področij, ki je bilo v preteklosti iz-
postavljeno v našem prostoru, je bilo ustavno kazensko procesno 
pravo,
3
 temu je sledilo ustavno civilno procesno pravo.
4
 Glede na 
3 
Prvo tovrstno delo je kot fakultetni učbenik nastalo pod mentorstvom boštjana M. zupančiča. Glej b. 
M. zupančič et al., Ustavno kazensko procesno pravo, Pasadena, Ljubljana, 1995, kjer je v prvi različici 
tega projekta delno sodeloval tudi avtor tega prispevka. k asneje so sledile še tri izpopolnjene izdaje 
tega dela (1996 – založba Atlantis, 2000 in 2001 – založba Pasadena). 
4 
Glej znanstveno monografijo A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo: ustavna procesna jamstva, 
ustavna pritožba – meje preizkusa in postopek, Gv založba, Ljubljana, 2004.

199
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
ta nova pravna (med)področja nas zanima, ali bi lahko govorili 
tudi o ustavnem gospodarskem pravu.
Tako nas v tem prispevku zanimajo predvsem odgovori na 
naslednja vprašanja: ali lahko govorimo o posebnem ustavnem 
gospodarskem pravu; kakšno je njegovo mesto v sistemizaci-
ji prava? In tudi: če lahko govorimo o tem posebnem pravnem 
področju, kakšna je njegova vsebina?
v tem prispevku gre, vsaj v naslednjem poglavju, v metodološkem 
smislu tudi za nekakšno jezikovno in logično pojmovno analizo 
nove pravne sintagme »ustavno gospodarsko pravo«. Sicer pa gre 
za prispevek s področja znanstvene sistemizacije prava kot poseb-
nega področja teorije prava.
2. Ustavno gospodarsko pravo  
v pravni sistemizaciji
2.1. Splošno
v smislu temeljnih skupin prava (kot ene izmed enot sistem-
izacije prava
5
) je določeno pravno panogo moč razdeliti tudi na 
materialno pravo in procesno pravo kot izraz formalnega pra-
va.
6
 Če se gibljemo znotraj ustavnega prava kot klasične pravne 
panoge, je možna razdelitev na materialno in procesno ustavno 
pravo, ki je nadrejena razdelitvi na volilno, referendumsko pravo, 
pravo človekovih pravic itd. Tako bi lahko ustavno procesno in 
ustavno materialno pravo imenovali splošna (ali nadrejena) pod-
panoga ustavnega prava, volilno pravo pa denimo specialna (ali 
podrejena) podpanoga ustavnega prava.
Tako kot ustavno pravo je tudi gospodarsko pravo posebna (in 
tudi tradicionalna) pravna panoga. k aj pa ustavno gospodarsko 
pravo? za kakšno enoto v pravni sistemizaciji gre? Je to pravna 
panoga ali morda podpanoga?
Sicer se ob tem zastavlja tudi tole vprašanje: ali takšna sistem-
izacijska enota sploh obstaja drugje v evropi in svetu ali je to glede 
na našo ustavno ureditev bolj slovenska specifika. Tu mislim še 
posebej na 74. člen (podjetništvo) UrS kot nekakšen temeljni 
ustavni člen, ki ureja tovrstno pravno področje v Ustavi. Členi, ki 
5 
G. k ušej, Sistemizacija prava; v: G. k ušej, M. Pavčnik, A. Perenič, Uvod v pravoznanstvo, Čz Uradni 
list rS, Ljubljana, 1984, str. 251–270.
6 
Prav tam, str. 253.

200
DIGNITAS n razprave
govorijo o svobodi gospodarske pobude, naj se glede na razlogo-
vanje Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-145/95, tč. 19, praviloma 
ne bi pojavljali v ustavah razvitih zahodnih demokracij, saj naj bi 
bili tam samoumevni. Prav tako se ta pravica izrecno ne pojavlja 
v evropski konvenciji o človekovih pravicah (ekČP). Toda to ne 
pomeni, da tovrstna vprašanja ne morejo biti del ustavnega pra-
va. Seveda se pojavljajo tudi v »zahodnih« pravnih sistemih, a pod 
drugimi pravicami (npr. pravica do zasebne lastnine, pravica do 
splošne svobode ravnanja, pravica do združevanja itd.).
7
 Tako se 
zdi razpravljanje o gospodarskem pravu smiselno tudi v splošnem
8
 
ustavnopravnem diskurzu.
2.2.  Ustavno gospodarsko pravo (UGP) kot podpanoga 
v sistemizaciji prava
Ustavno gospodarsko pravo
9
 torej ne more biti posebna pravna 
panoga – ta izraz je v tem kontekstu rezerviran za klasični panogi, 
ustavno in gospodarsko pravo. Sicer pa naj bi za posebno pravno 
panogo veljala »formula«, po kateri gre za »izoblikovane pravne 
institute in pravna načela, ki to novo področje obvladujejo in ga 
tako intenzivno prežemajo, da gre za enovito in koherentno prav-
no celoto (način pravnega urejanja)«.
10
vendar pa bi se morali odločiti, da gre v tem primeru za poseb-
no podpanogo ustavnega prava, tako kot naj bi veljalo za ustav-
no kazensko procesno pravo ter ustavno civilno procesno pra-
vo. Gre namreč za enovito ter koherentno pravno materijo, ki je 
zaokroženo oblikovana na določenem mestu v najvišjem pravnem 
aktu, namreč ustavi, ki jo vsebinsko tvorijo tudi razlage te materije 
s strani Ustavnega sodišča. Hkrati pa gre za ožji del sicer že izob-
likovane pravne panoge ustavnega prava.
v obdobju ustavne pravičnosti ter ustavne demokracije ima 
namreč tudi gospodarska sfera družbenega in človekovega 
življenja svoj ustavni domicil.
7 
r. zagradišnik, komentar 74. člena UrS, v: L. Šturm (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije – 
Dopolnitev A, Fakulteta za državne in evropske študije, kranj, 2011, str. 1064.
8 
Področje gospodarskih pravnih razmerij (tj. poslovnih, trgovskih, trgovinskih in podobnih pravnih 
razmerij) je vsekakor v določenem delu tudi del ustavnega prava drugih držav (celo zDA z najstarejšo 
moderno ustavo – glej t. i. Commerce Clause). Navsezadnje je ustavno gospodarsko pravo tudi eno 
izmed osrednjih področij skupnega ustavnega prava evropske unije (tj. svoboščine glede prostega 
pretoka oseb, kapitala, storitev; enotni gospodarski trg itd.).
9 
Tudi s posebno kratico »UGP«.
10 
M. Pavčnik, Teorija prava, Gv založba, Ljubljana, 2007, str. 589.

201
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
2.3.  »Gospodarsko pravo« med preteklostjo  
in prihodnostjo
k aj sploh lahko pojmujemo z izrazom gospodarsko pravo, ki 
je v teoriji bržkone sporen? Na to opozarjajo različni teoretiki 
slovenskega gospodarskega prava.
11
 Izraz sicer izhaja iz pojma 
trgovinsko pravo, ki se je kot posebno pravo trgovcev (lex mer-
catoria) v času poznega srednjega veka marsikje izločilo iz civil-
nega prava.
12
 v času socializma so ga v Jugoslaviji preoblikovali 
v izraz gospodarsko pravo in z njim skušali zajeti najširši nabor 
pravnih norm, ki se nanašajo na to področje.
13
 v etimološkem 
smislu je sicer slovenska beseda pod določenim sovjetskim 
vplivom gotovo pridobila dodaten pridih, kajti ruski izraz gosu-
darstvo pomeni državo, vemo pa, da je sovjetski model gospo-
darstva predvideval močno vlogo države v nacionalni ekonomiji 
oz. državno plansko gospodarstvo.
14
 To se je precej razlikova-
lo od (klasičnega) trgovinskega prava, ki je predvidevalo bolj 
zasebno iniciativo trgovcev, ki so tržno orientirani. zato se zdi 
razumljivo, da so po spremembi političnega sistema v Sloveniji 
pričeli izraz gospodarstvo drobiti in bolj poudarjati njegove ses-
tavne dele.
15
 Pot iz socializma (nazaj) v kapitalizem je pomenila 
tudi nekakšno oddaljevanje od izraza »gospodarsko pravo« in 
prevzemanje najrazličnejših, praviloma ožjih nadomestnih izra-
zov.
11 
Pretnar je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja zapisal, da je pojem gospodarsko pravo »zelo 
širok in težko določljiv«. S. Pretnar, Oris primerjalnega trgovinskega prava, I. del, Podjetje, Čz Uradni 
list SrS, Ljubljana, 1953 in 1990, str. 16. Na to opozarja tudi Ivanjko. Š. Ivanjko, Opredelitev gospodar -
skega prava, v: Š. Ivanjko, M. kocbek, S. Prelič, korporacijsko pravo, Gv založba, Pravna fakulteta v 
Mariboru, 2009, str. 66.
12 
Podobno kot fevdalno pravo je tudi trgovsko ali trgovinsko pravo običajnopravnega izvora. Sprva 
so se takšni (mednarodni) običaji pričeli razvijati v pomorski trgovini, kjer so se v začetku 13. stoletja 
pojavila tudi prva zapisana pravila. O. F. r obinson, T. D. Fergus, W. M. Gordon, european Legal Histo-
ry, butterworths, London, edinburg, Dublin, 2000, str. 91–93. 
13 
Š. Ivanjko, prav tam.
14 
Sicer pa ima izraz ekonomsko pravo, o katerem bomo razpravljali tudi spodaj, »izpričano« sovjetsko 
poreklo, saj so ga v sovjetskem pravnem sistemu uporabljali kot pravno teorijo in sistem, v okviru 
katerega so bili pravno urejeni ekonomski odnosi ločeni od civilnega prava. Teorijo samostojnega 
ekonomskega prava je po 21. kongresu komunistične partije Sovjetske zveze leta 1959 propagiral 
predvsem v. v. Laptev, izraz pa je našel svoje mesto tudi v ustavi Sovjetske zveze iz leta 1977. Glej O. 
S. Ioffe, Mark W. Janis, Soviet Law and economy, Martinus Nijhoff Publishers, 1987. Menim, da je tudi 
tu moč najti povezavo z našim izrazom gospodarsko pravo.
15 
Iz gospodarskega statusnega prava se je pričelo razvijati pravo družb ali korporacijsko pravo, iz 
prava gospodarskih pravnih poslov pa predvsem poslovno pravo. Glej najprej delo k. Puharič, Go-
spodarsko pravo z osnovami prava (7., spremenjena in dopolnjena izdaja), Uradni list rS, Ljubljana, 
2001, nato z domala isto vsebino: k. Puharič, Pravo družb in poslovno pravo (1. izdaja), Uradni list 
rS, Ljubljana, 2006. Predlagam tudi delo b. bratina, D. Jovanovič, P. Podgorelec, A. Primec, Osnove 
gospodarskega pogodbenega in statusnega prava, De vesta, Maribor, 2008, ki je ohranilo »klasično« 
razdelitev gospodarskega prava. 

202
DIGNITAS n razprave
Toda izraz se je v Sloveniji močno ukoreninil kot vsesplošni 
izraz za področje, ki ga opredeljuje. O tem priča vsaj ust-
aljena terminologija Ustave
16
 in tudi nadvse pomembne for-
malne zakonodaje.
17
 Navsezadnje je tako večinoma ostalo 
tudi v ožjih učnih procesih teh področij.
18
 zdi se umestno, da 
izraz v njegovem najširšem pomenu, ki označuje celovitost 
določenega pravnega področja, ohranimo. Navsezadnje izhaja 
tujka ekonomija, ki v pomembnem delu spada pod omenjeno 
področje, iz starogrškega izraza oikonomia, ta pa iz oikonom, 
kar standardno prevajamo kot »gospodar«.
19
 Semantika pojma 
»gospodarstvo« je v našem jeziku »proizvajanje, razporejanje in 
uporaba materialnih dobrin«.
20
 Tako je tudi ekonomija »veda o 
gospodarstvu«.
21
 Gotovo bi bilo povsem neprimerno, če bi se vr-
nili k izrazu trgovinsko pravo,
22
 saj je ta izraz (četudi pravilnega 
zgodovinskega izvora) zdaj že nekako preozek, zlasti ker smo 
se navadili na gospodarsko pravo, trgovsko oz. trgovinsko pa je 
nekako le ožji del gospodarskega prava.
16 
Tretje poglavje Ustave govori o »gospodarskih« in socialnih razmerjih, 67. člen UrS omenja gospo-
darsko funkcijo lastnine, 74. člen UrS pa govori o gospodarski pobudi, gospodarskih organizacijah 
in gospodarski dejavnosti.
17 
Ta izraz v organizacijskem smislu ohranja zakon o sodiščih, v postopkovno-organizacijskem pa 
zakon o pravdnem postopku.
18 
Tu se omejujem na poučevanje »gospodarskega prava« v najširšem smislu na pravnih fakultetah 
v Sloveniji. Tako na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani na prvi bolonjski stopnji gojijo (še vedno) 
Gospodarsko pravo, kjer poučujejo konkurenčno pravo, gospodarsko pogodbeno pravo ter pravo 
finančnih instrumentov, iz nekdaj splošnega gospodarskega prava pa so v skladu s splošnimi trendi 
izločili in oblikovali kot posebni obvezni predmet korporacijsko pravo (nekdaj Gospodarsko statu-
sno pravo). Poleg tega pa v tem kontekstu na tej stopnji poučujejo še izbirne predmete: Insolvenčno 
pravo, Pravo intelektualne lastnine ter bančništvo, zavarovalništvo (kot vrste gospodarskih dejavno-
sti) in Finančne trge. Na drugi in tretji stopnji pa gojijo poseben gospodarskopravni modul, kjer se 
posvečajo tudi (sodnemu) postopku v teh zadevah. Glej Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: http://
www.pf.uni-lj.si (6. 9. 2013). Pravna fakulteta Univerze v Mariboru se je na prvi stopnji odločila za pri 
nas »klasično« delitev gospodarskega prava na Gospodarsko pogodbeno pravo in Pravo družb kot 
obveznih predmetov, poleg tega pa kot izbirne predmete gojijo Insolvenčno pravo, Pravo intelektu-
alne lastnine, Pravo trga kapitala in vrednostnih papirjev, Pravo vrednostnih papirjev, Transportno 
pravo, Tržno in konkurenčno pravo ter zavarovalno pravo. Ta fakulteta se še posebej odlikuje po 
izrazitem gospodarsko-poslovnem pravnem modulu na drugi stopnji, kjer poleg poglobljenih znanj 
iz že omenjenih predmetov predavajo tudi r eševanje poslovnih sporov, Trgovinsko pravo, korpo-
racijsko in koncernsko pravo, Pravo trga eU, ter izbirne predmete: bilančno-računovodsko pravo, 
zavarovanje plačil, Pravo industrijske lastnine in Tržno pravo. Pravna fakulteta Univerze v Mariboru: 
http://www.pf.um.si (6. 9. 2013). Najbolj skromen nabor predmetov s tega področja ponuja evropska 
pravna fakulteta v Novi Gorici, in sicer na prvi stopnji Gospodarsko pravo in Finančno pravo kot 
obvezna predmeta, ter Pravo intelektualne lastnine kot izbirni predmet. evropska pravna fakulteta v 
Novi Gorici: http://www.evro-pf.si (6. 9. 2013).
19 
F. verbinc, Slovar tujk, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1982, str. 166.
20 
A. bajec et al. (ur.), Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAzU, DzS, Ljubljana, 1994, str. 250.
21 
Prav tam, str. 189.
22 
Pavčnik v svoji Teoriji prava to označuje v oklepaju. M. Pavčnik, Teorija prava, Gv založba, Ljubljana, 
2007, str. 572. Upajmo, da s tem poudarja izvor te pravne panoge, ne pa sinonim za izraz gospodarsko 
pravo.

203
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
zanimivo je, da se pri nas izraz »ekonomsko pravo« nikoli ni 
udomačil, četudi ga npr. v angleški različici (tj. economic law) 
poznajo; uporabljajo ga v besedni zvezi international economic 
law,
23
 kar bi pri nas lahko prevedli kot mednarodno gospodar-
sko pravo, kot podpanogo mednarodnega prava. za nacionalne 
potrebe pa izraza economic law v anglo-ameriškem pravnem 
okolju ne uporabljajo, saj sta se uveljavila izraza commercial law 
in business law. Prevedli bi ju lahko kot trgovinsko in poslovno 
pravo (po vsebini sta ožja od izraza gospodarsko pravo). Tako se 
zdi za »domače potrebe« ločitev med npr. ožjim poslovnim pra-
vom in širšim gospodarskim pravom smiselna, kar kaže na to, da 
ni potrebe po vpeljavi novega pojma, npr. ekonomsko pravo.
Glede na trend drobljenja najširšega pomena gospodarskega 
prava je koncept ustavnega gospodarskega prava, kot bo spodaj 
predstavljen, nekakšna priložnost, da se – čeprav v omejenem, 
ustavnem smislu – izraz gospodarsko pravo vendarle obdrži kot 
krovni pojem za razne zvrsti prava s tega družbenega področja. Jas-
no, da je zdaj izraz gospodarsko pravo »osvobojen« komunističnega 
pridiha, in bi bil pač krovni pojem za pravno urejanje družbenih 
razmerij, ki nastajajo v gospodarstvu kot pomembnem družbenem 
podsistemu.
3. razsežnosti ustavnega, materialnega 
gospodarskega prava
k akšno vsebino bi torej pripisali ustavnemu gospodarskemu 
pravu? Najprej je treba na načelni ravni ugotoviti, da podobno 
kot druge moderne ustave tudi Ustava r epublike Slovenije ne 
normira oz. pravno definira nekega posebnega gospodarskega 
pravnega sistema v smislu črno-bele delitve na bodisi socialistični 
(komunistični) in kapitalistični ali na liberalistični (Smithov) in 
državno-intervencionistični (k eynesov) model državnega gos-
podarskega sistema. A iz vsebine različnih ustavnih določb vsaj 
posredno uveljavlja nekakšen sodobni tržno-socialni model, ki je 
tudi sicer ena od tipičnih značilnosti evropske unije. Gre za mešani 
sistem med gospodarsko svobodo oz. svobodo podjetništva, ali 
23 
Glej npr. dela: C. J. Tams, C. Tietje, Documents in International economic Law: Trade, Investment, 
and Finance, Oxford University Press, Oxford, 2012; A. F. Lowenfeld, International economic Law, 
Oxford University Press, Oxford, 2008; in M. Herdegen, Principles of International economic Law, 
Oxford University Press, Oxford, 2013. 

204
DIGNITAS n razprave
celo ekonomskim liberalizmom ter omejitvami te svobode v ko-
rist javnosti, ki jih najpogosteje jamčijo socialna (beri: družbena) 
načela in socialne človekove pravice.
24
Poleg tega moramo o podrobnejši vsebini ustavnega gospo-
darskega prava UrS govoriti v ožjem smislu (stricto sensu), širšem 
smislu (lato sensu) in najbolj »radodarnem« smislu (amplo sensu). 
Tovrstna razčlemba in opis teh delov sledita v nadaljevanju.
3.1.  Ustavno gospodarsko pravo v ožjem smislu  
(stricto sensu)
v najožjem smislu gre tu predvsem za 74. člen (podjetništvo
25
) 
UrS, ki določa: (1) »Gospodarska pobuda je svobodna.«
26
 (2) »za-
kon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gos-
podarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.« 
(3) »Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v 
nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.«
Že po naravi stvari bi najbrž veljalo, da se ustavno gos-
podarsko pravo nanaša predvsem na tiste pravne subjekte, ki 
opravljajo gospodarsko dejavnost. Tako so med naslovljenci ali 
adresanti teh ustavnih gospodarskopravnih norm predvsem 
gospodarski subjekti oz. gospodarske družbe.
27
 Toda že Ustav-
no sodišče je v svojem judikatu št. U-I-137/97 (tč. 9) zapisalo, da 
so upravičenci do človekove pravice po 74. členu UrS ne le gos-
podarske družbe, temveč tudi drugi pravni subjekti, ki oprav-
ljajo gospodarsko dejavnost. Tu so mišljeni predvsem zavodi 
in društva, ki sicer niso namenjeni pridobivanju dobička, a kot 
nekakšno postransko dejavnost vendarle lahko opravljajo tudi 
24 
O tem glej b. korže, Ustavni temelji podjetništva, Podjetje in delo, let. XIX, št. 5–6 (1993), str. 463.
25 
Izrazu »podjetništvo« danes pripisujemo bolj ekonomsko vsebino. Glej Š. Ivanjko (op. pod črto 11), 
str. 97–130. Po genetični zgodovinskopravni metodi bi lahko sklepali, da je podjetništvo kot pravni 
pojem ostanek duha časa; ob sprejemanju UrS v začetku 90. let prejšnjega stoletja se je o »podjetjih« 
govorilo tudi kot o nekakšnem formalno-pravnem pojmu, poleg tega je bil leta 1988 v bivši Jugosla-
viji sprejet zakon o podjetjih, ki je uvedel t. i. mešano lastnino (med družbeno in zasebno lastnino). 
Danes se v formalno-pravnem smislu ta pojem ohranja poleg UrS tudi v zakonu o gospodarskih 
družbah (zGD), ko gre za institut »samostojnega podjetnika«. 
26 
Svobodno gospodarsko pobudo opredeljuje Ustavno sodišče rS kot »svobodno ustanovitev gospo-
darskega subjekta (pod zakonskimi pogoji), njegovo vodenje v skladu z ekonomskimi načeli (upošte-
vaje prisilne predpise), svobodno izbiro dejavnosti, s katero gospodarski subjekti uresničujejo svoje 
pridobitne [kurziv M. N.] interese v konkurenci na tržišču, izbiro poslovnih partnerjev in podobno, 
ne glede na velikost, statusno obliko ali druge značilnosti.« U-I-59/03. Citirano po r. zagradišnik (op. 
pod črto 7), str. 1038.
27 
Tu mislimo na gospodarske družbe v širšem smislu, kamor bi seveda šteli tudi samostojne podje-
tnike, katerih status ureja zGD.

205
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
gospodarsko dejavnost.
28
 A fortiori bi to veljalo za javna podjetja 
in javne zavode, ki opravljajo javne gospodarske službe, pa tudi 
za zadruge. vse te pravne subjekte bi namreč lahko šteli med 
gospodarskopravne subjekte v širšem smislu.
v nadaljevanju sledijo materialnopravne vsebine ustavnega 
gospodarskega prava, ki jih obsega 74. člen UrS, le-ta se od vseh 
ustavnih določb najbolj jedrnato nanaša na tu obravnavano tema-
tiko.
3.1.1. Gospodarsko pogodbeno pravo
k akšne dimenzije (ustavnega) gospodarskega prava torej za-
jema prvi odstavek 74. člena UrS? Svoboda gospodarske pobude 
prav gotovo zajema svobodo sklepanja t. i. gospodarskih pogodb 
– gospodarsko pogodbeno pravo ali pravo gospodarskih pravnih 
poslov, kjer gre za običajne ali tipične gospodarske »obligacijske« 
pogodbe, ki jih ureja predvsem Obligacijski zakonik z vsemi speci-
fikami, ki jih ločijo od splošnih obligacijskih pogodb.
29
 Splošna 
svoboda sklepanja pogodb (tudi obligacijskih) pa se v UrS nahaja 
v t. i. splošni svobodi ravnanja, ki jo ureja 35. člen
30
 UrS.
v zadnjih letih se v povezavi s tem področjem pojavlja tudi 
pojem »poslovno pravo«,
31
 ki pa je seveda širši od pojma gospo-
darsko pogodbeno pravo. Gre namreč za pravne osnove, ki jih 
potrebujemo za sklenitev gospodarskega pravnega posla
32
 (pred-
28 
b. Pernuš, komentar k 74. členu UrS, v: L. Šturm (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije, Fakul-
teta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 720.
29 
Po Oz je za opredelitev gospodarske pogodbe seveda pomemben subjektivni kriterij (tj. pogodba 
med gospodarskima subjektoma), toda v tipičnem ali običajnem objektivnem smislu bi med takšne 
lahko šteli npr. prodajno pogodbo, posredniško pogodbo, komisijsko pogodbo, agencijsko pogodbo 
ali pogodbo o trgovinskem zastopanju, distribucijsko pogodbo, špedicijsko pogodbo, skladiščno 
pogodbo, pogodbo o kontroli blaga in storitev ter gradbeno pogodbo. Glej v. kranjc, Gospodarsko 
pogodbeno pravo, Gv založba, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana, 2006, str. 235–399. 
30 
Ta člen se sicer glasi: »zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, nje-
gove zasebnosti ter osebnostnih pravic«.
31 
v najširšem smislu bi poslovno pravo v anglo-ameriškem okolju razumeli kot business law. v okviru 
teh predmetov se po pravnih fakultetah po svetu poučujejo različna pravna področja, ki so povezana 
s poslovnim prometom, od (gospodarskega) pogodbenega prava (contracts), korporacijskega prava 
(corporate law) in prava drugih gospodarskih ali poslovnih organizacij (business organizations), 
prava vrednostnih papirjev (securities law), prava intelektualne lastnine (intellectual property), kon-
kurenčnega oz. protimonopolnega prava (antitrust), stečajnega prava (bankruptcy) ter stvarnega 
prava (trusts and estates).
32 
Opredelitev pravnega posla sodi v »osnovno šolo« prava, a sama lingvistična razlaga pojma posel 
vendarle ni tako splošno znana. Poglejmo si nekaj pomenov: »1. celota del, opravil v zvezi z nalogami, 
obveznostmi, za katere je kdo zadolžen«; »2. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materi-
alnih dobrin«; »3. delo, opravilo«; in še arhaični, torej zgodovinski pomen: »4. Najeta oseba na večjem 
posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi«. A. bajec et al. (ur.), Slovar slovenskega knjižnega jezika, 
DzS, Ljubljana, 1994, str. 929–930. 

206
DIGNITAS n razprave
vsem pogodbe). Osredje tega (pod)področja gospodarskega pra-
va
33
 je seveda obligacijsko pravo in še ožje pogodbeno pravo, pred-
vsem v delu, ki se nanaša na gospodarske pogodbe. za sklepanje 
gospodarskih pravnih poslov, ki so pogosto povezani z vprašanji 
lastnine in drugimi stvarnimi pravicami (npr. zastavno pravico), 
je seveda pomembno tudi stvarno pravo. Pravnoposlovnega pro-
meta na področju gospodarstva si tudi ne moremo predstavljati 
brez vrednostih papirjev, kar ureja pravo vrednostnih papirjev. 
konec koncev pa veljajo tudi na področju reševanja gospodarsko-
pravnih sporov določene specifike, ne le v tem, da ima npr. zakon 
o pravdnem postopku posebne določbe za reševanje gospodar-
skih civilnih sporov, temveč tudi, da se na tem področju nemara 
veliko bolj kot na drugih pravnih področjih uporabljajo metode 
alternativnega reševanja sporov.
34
3.1.2. Korporacijsko in insolvenčno pravo
Železni repertoar (ustavnega) gospodarskega prava je tudi 
korporacijsko pravo, pri nas nekdaj znano kot gospodarsko sta-
tusno pravo, kar je bil nekakšen socialistični sinonim za korpo-
racijsko pravo. Nekateri namesto izraza korporacijsko pravo
35
 
raje uporabljajo pravo družb.
36
 Seveda se pridevnik korporacijski 
nanaša predvsem na pojem korporacije, ki najbolj označuje inko-
rporacijo (tj. samostojno utelesitev) takšnega pravnega subjekta, 
pridobitev lastnosti pravne osebe z ločeno pravno subjektiviteto 
od svojih članov oz. družbenikov oz. premoženja družbe. Tako v 
pravu družb kot v korporacijskem pravu pa navsezadnje nastopa 
tudi samostojni podjetnik, ki seveda ni inkorporiran. Če je torej 
inkorporacija bistveni skupni imenovalec korporacijskega prava 
kot prava družb, potem ju lahko uporabljamo kot sinonima.
v ustavnem smislu se korporacijsko pravo nanaša predvsem 
na prvi stavek drugega odstavka 74. člena UrS: »zakon določa 
pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij.« Pojem »gospo-
darske organizacije« je seveda precej širši od pojma »gospodarske 
družbe« po zGD (kamor bi lahko uvrstili tudi povezane družbe 
33 
Sem npr. korže uvršča obligacijsko pravo, stvarno pravo, pravo vrednostnih papirjev ter (alternativ-
no) reševanje sporov. b. korže, Pravo družb in poslovno pravo, Uradni list, Ljubljana, 2010, str. 8–10.
34 
Tako se je kot zanimivost pri nas zakon o mediaciji v gospodarskih in civilnih sporih uveljavil še 
pred krovnim zakonom o alternativnem reševanju sporov.
35 
Glej predvsem oris korporacijskega prava pri nas: Š. Ivanjko, M. kocbek, S. Prelič (op. pod črto 
11).
36 
Npr. b. korže (op. pod črto 33).

207
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
– npr. koncern in holding) in zajema tudi zadruge, javna podjetja, 
(javne) gospodarske zavode itd.,
37
 ki imajo v primerjavi z gospo-
darskimi družbami svoje posebnosti.
Nekateri avtorji uvrščajo med korporacijsko pravo tudi druga 
področja, ki jih ne zajema 74. člen UrS, temveč so urejena z drugi-
mi ustavnimi določbami, zato jih tu ne obravnavamo, temveč se 
jim posvečamo spodaj. Tako med »korporacijske« ustavnopravne 
določbe uvrščajo tudi določbo o sodelovanju delavcev pri up-
ravljanju v gospodarskih organizacijah
38
 ter pravice intelektualne 
(predvsem industrijske
39
) lastnine.
40
Insolvenčno pravo kot skupno ime za probleme prisilne po-
ravnave, stečaja družb in osebnega stečaja ter druge načine prene-
hanja gospodarskih subjektov ravno tako spada v korporacijsko 
pravo oz. pravo družb.
41
 Tudi v ustavnem gospodarskem smislu 
ga lahko uvrstimo v isti, zgoraj omenjeni drugi stavek drugega 
odstavka 74. člena UrS (»zakon določa pogoje za ustanavljanje 
gospodarskih organizacij.«). Po logični razlagi (vzrok – posledica) 
se zdi namreč povsem smiselno, da po Ustavi »zakonskih pogojev« 
ne določa le zakon za »ustanavljanje«, temveč tudi za prenehanje 
gospodarskih subjektov.
3.1.3. Pravo gospodarskih dejavnosti
Drugi stavek drugega odstavka 74. člena UrS nadalje določa: 
»Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno 
koristjo«. Gospodarske dejavnosti v pravni ureditvi tvorijo pod-
panoge gospodarskega prava, kot so transportno pravo, zavaroval-
no pravo, bančno pravo, pravo telekomunikacij, energetsko pravo 
itd. Če je UrS v prvem odstavku 74. člena določila njihovo svo-
bodo, je tu zdaj omejitev v smislu varovanja javnega interesa. Že tu 
se izraža korekturna vloga Ustave v zvezi s svobodo podjetništva, 
ki še bolj prihaja do izraza v drugih delih Ustave (npr. v zvezi z 
37 
Te poleg zGD urejajo drugi zakoni: npr. zakon o zavodih (zz), zakon o zadrugah (zzad), zakon o 
gospodarskih javnih službah (zGJS) itd.
38 
Člen 75 UrS določa: »Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na 
način in pod pogoji, ki jih določa zakon«.
39 
k ajti avtorsko pravo je tipično bolj podpanoga civilnega kot gospodarskega prava, vendar se z njeni-
mi rezultati, tj. stvaritvami na področju umetnosti in znanosti, lahko trguje prek gospodarskih družb. 
Tako je lahko vsaj posredno povezano tudi z gospodarskih pravom. Sicer pa 60. člen UrS določa: 
»zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne 
in izumiteljske dejavnosti.«
40 
Prim b. korže (op. pod črto 11), str. 6–7.
41 
Prav tam, str. 8.

208
DIGNITAS n razprave
drugimi človekovimi pravicami in tudi načelom socialne države iz 
2. člena UrS).
42
To seveda pomeni, da Ustava ne vsebuje širše interpretacije 
gospodarskih dejavnosti. kot takšne jih dovoljuje in priznava, a 
hkrati tudi omejuje z javno koristjo.
3.1.4. Tržno pravo
Tretji odstavek 74. člena UrS določa: »Prepovedana so de-
janja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom 
omejujejo konkurenco«. bržkone se ta člen Ustave nanaša na 
konkurenčno pravo. Omejevanje in spodbujanje konkurence se 
seveda nanašata na tržno menjavo dobrin, zato se ta člen navezu-
je na tržno pravo kot pravo, ki vsebuje temeljna pravila javnega 
reda, ki so bistvena za trg.
43
 zabel govori o ustavnem svobodnem 
trgu.
44
 Na trgu je tako prisotno spodbujanje konkurence v korist 
potrošnikov kot najbolj ranljivih segmentov tržne igre, zato se 
nanaša tudi na potrošniško pravo. zabel jasno kaže na povezavo 
te določbe s pravom varstva potrošnikov.
45
zavoljo skupnega ekonomskega trga v eU in zagotavljanja lo-
jalne konkurence na tem trgu je konkurenčno pravo že dolgo časa 
povzdignjeno na raven ustavnega prava eU, saj ga pomembno 
ureja že primarna zakonodaja.
46
 zavoljo 3. a člena UrS, s katerim 
smo del izvrševanja svojih ustavnih suverenih pravic prenesli na 
eU, naj tu do kakih konfliktov med slovenskim ustavnim gospo-
darskih pravom in ustavnim gospodarskim pravom eU ne bi pri-
hajalo. Jasno pa je, da ima lahko pristop eU, še posebej Sodišča ev-
ropske unije, pomembno vlogo tudi pri razlagi ustreznih določb 
naše Ustave.
42 
Ustavno sodišče rS je večkrat poudarilo, da »skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ni 
ustavno skladno« (npr. v U-I-273/96, tč. 4). Prav tako je tudi poudarilo potrebo po ravnovesju med 
svobodo gospodarske pobude in ustavnimi socialnimi načeli (npr. U-I-145/95, tč. 11). Po Šinkovcu 
je na podlagi sistemske razlage takšna uravnoteženost naše Ustave izraz tržno-socialnega modela. 
J. Šinkovec, Pravice in svoboščine, Uradni list rS, Ljubljana, 1997, str. 329. Povzeto po b. Pernuš (op. 
pod črto 28), str. 712–713. 
43 
b. zabel, Tržno pravo: teorija in praksa pravnega urejanja trga, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, 
str. 49–50.
44 
Prav tam, str. 78.
45 
Prav tam, str. 343–345.
46 
Glej vsaj 3. člen Pogodbe o evropski uniji, naslov vII, in druge člene Pogodbe o delovanju evropske 
unije. Sicer pa je bilo pri tem gospodarsko povezovanje in odpravljanje ovir že od samih začetkov 
eden od prioritetnih ciljev evropske unije. Tu je bila sodna praksa Sodišča eU vedno bogata, kar je bil 
eden od razlogov za vključitev svobodne gospodarske pobude med temeljne pravice, ki so vsebova-
ne v Listini eU o temeljnih pravicah (16. člen). r. zagradišnik (op. pod črto 7), str. 1066.

209
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
3.2.  Ustavno gospodarsko pravo v širšem smislu  
(lato sensu)
Tu gre omeniti še določbi UrS, ki se neposredno ne nahajata 
v 74. členu UrS (kot temeljnem ustavnem členu glede gospodar -
skega prava), a gre za področji, ki sta vendarle pomemben del gos-
podarskega prava. Da področja, ki jih pokriva 74. člen UrS, ločimo 
od drugih področij ustavnega gospodarskega prava, razlikujemo 
med izrazoma »ožji« in »širši« smisel.
Med (ustavno) gospodarsko pravo zagotovo spada področje t. 
i. industrijske lastnine, ki se nanaša na patente, modele, blagovne 
znamke, geografske označbe itd. Pri tem 60. člen Ustave v delu 
svoje formulacije, ki se sicer širše nanaša na pravice iz ustvarjal-
nosti, določa: »zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, 
ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske 
dejavnosti.« Če so avtorske pravice iz umetniške, znanstvene 
in raziskovalne dejavnosti bolj del avtorskega in s tem civilnega 
prava, je izumiteljska dejavnost gotovo del prava industrijske last-
nine in s tem bolj gospodarskega prava v specialnem smislu. Toda 
izmed teh so na ustavni ravni varovane le pravice iz ustvarjalnosti, 
te pa so po Trampužu le patenti, modeli, žlahtniteljske pravice ter 
pravice do topografije. Te tako kot avtorske pravice vsebujejo kom-
ponento osebnostnih pravic (iz 35. člena UrS) in premoženjsko 
komponento (iz 33. člena UrS).
47
Nadalje 75. člen UrS ureja soodločanje delavcev v gospodar -
skih subjektih oz. natančneje: »Delavci sodelujejo pri upravljanju 
v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, 
ki jih določa zakon.« Gre za nekakšen hibrid med korporacijskim 
in delovnim pravom, sicer pa ga avtorji del s področja gospodar-
skega prava pogosto umeščajo med korporacijsko pravo.
48
3.3.  Ustavno gospodarsko pravo v najširšem smislu 
(amplo sensu)
v najširšem smislu so del ustavnega gospodarskega prava vse 
druge določbe Ustave, tudi določbe o človekovih pravicah in te-
meljnih svoboščinah, ki veljajo za gospodarske pravne subjekte, 
tako fizične kot pravne osebe.
49
47 
A. Trampuž, komentar 60. člena UrS, v: L. Šturm (ur.) (op. pod črto 7), str. 600.
48 
Glej b. korže (op. pod črto 33), str. 139. Tako tudi Š. Ivanjko, M. kocbek (op. pod črto 11), str. 291.
49 
b. korže (op. pod črto 33), str. 19. korže tu omenja Up-41/94 z dne 22. 12. 1994.

210
DIGNITAS n razprave
3.3.1. Povezava 74. člena URS z drugimi členi URS
50
Tu imamo najprej v mislih številne povezave z drugimi 
človekovimi pravicami, s katerimi je Ustavno sodišče v svoji prak-
si povezovalo 74. člen UrS. Najprej je tu pravica do zasebne last-
nine iz 33. člena UrS, nato pravica do osebnega dostojanstva in 
varnosti iz 34. člena UrS, pravica do splošne svobode ravnanja 
glede pogodbene svobode iz 35. člena UrS. Omeniti je treba še 
povezave, ki jih je delalo Ustavno sodišče rS med 74. členom UrS 
ter členi 42 (pravica do (gospodarskega) združevanja)), 49 (svo-
bodna izbira poklica (v gospodarstvu)), 14. členom UrS (enakost 
gospodarskih subjektov na trgu) ter tudi 2. členom (podnačelo 
pravne varnosti) UrS. v zvezi s 74. členom UrS pa je presojalo tudi 
120. člen (legalitetno načelo) v zvezi s 153. členom (hierarhična ve-
zanost podzakonskih aktov na zakon) UrS, ko je šlo za vprašanje 
izvrševanja zakonske ureditve kot načina izvršitve 74. člena UrS s 
podzakonskimi splošnimi akti.
51
3.3.2.  Spoštovanje človekovih pravic pri delovanju 
gospodarskih subjektov
v smislu »klasičnega« (t. i. vertikalnega) ustavnosodnega varst-
va so gospodarski pravni subjekti predvsem upravičenci varstva 
človekovih pravic, ki bi jih zoper njih kršila država. Poleg pobude 
za presojo ustavnosti splošnih aktov imajo na voljo tudi ustavno 
pritožbo.
52
Danes pa je v svetu, kjer ni učinkovitega varstva mednarod-
nih človekovih pravic, ko gre za kršitve s strani (gospodarskih) 
multinacionalk,
53
 predvsem aktualno vprašanje njihovega hori-
50 
Pristop presoje skladnosti tega pravnega področja z ekČP, ki izrecno ne ureja pravic gospodarskega 
prava, ubira tudi eSČP, ko analizira potencialne kršitve s pravico do združevanja (11. člen), pravico do 
premoženja (1. člen Prvega protokola), civilno pravico (6. člen) in s svobodo izražanja (10. člen – t. i. 
commercial speech). r. zagradišnik (op. pod črto 7), str. 1066–1068. 
51 
b. Pernuš (op. pod črto 28), str. 714–715, in r. zagradišnik (op. pod črto 7), str. 1054–1062.
52 
Tako npr. samostojni podjetniki, ki so fizične osebe, kot tudi gospodarske družbe kot pravne osebe. 
v tradiciji demokratičnih držav in njihovih ustavnih sodišč (to seveda priznavata tudi eSČP in tudi 
naše Ustavno sodišče) že dolgo velja, da so nosilci (ustavnih) človekovih pravic tudi pravne osebe. Pri 
pravnih osebah pa to seveda velja, če so posamezne pravice zanje uporabne glede na njihovo bistvo 
(glej npr. 19. člen nemške ustave). Po naravi stvari pride to v poštev najprej pri premoženjskopravnih 
vprašanjih. Glej J. Šinkovec, Podjetništvo in ustavne pravice, Podjetje in delo, let. XX, št. 1, 1994, str. 
3–4. 
53 
O teh vprašanjih glej npr. naslednja dela: b. korže, The Significance of the Implementation of Hu-
man rights in the Functioning of economic Operators for the Prevention of the Causes of economic 
and broader Social Crisis, Lex localis, vol. 11, No. 3, str. 255–270; J. Letnar Černič, Human rights law 
and business: corporate responsibility for fundamental human rights, europa Law Publishing, Gro-
ningen, 2010; J. Letnar Černič, Corporate Human rights Obligations: Towards binding International 

211
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
zontalnega varstva.
54
 Tu namreč ne gre za to, da bi država kršila 
človekove pravice gospodarskih pravnih subjektov, temveč da 
slednji kršijo človekove pravice (predvsem) posameznikov. Danes 
so določene velike multinacionalne korporacije ekonomsko celo 
močnejše od večine držav tega sveta.
55
 Ob odsotnosti učinkovitega 
varstva človekovih pravic v mednarodnih skupnostih s strani medn-
arodnih organizacij, se tako t. i. r uggijeve smernice osredotočajo 
na države,
56
 ki naj bi preprečile mednarodno kršenje človekovih 
pravic. r ealno gledano gre za kršenje človekovih pravic v tretjem 
svetu, pri čemer se pomoč pričakuje od zahodnih držav, ki so 
ekonomsko in pravno dovolj močne, poleg tega je večina takih 
multinacionalk »njihovih«. korak naprej od r uggijevih smernic 
pa pomenijo t. i. Maastrichtska načela o ekstrateritorialni odgo-
vornosti držav na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih 
pravic, katerim se vse bolj pridružujejo tudi neposredne ekstrater-
itorialne odgovornosti mednarodnih organizacij in gospodarskih 
družb.
57
To seveda pomeni, da tudi takšno horizontalno kršenje 
človekovih pravic ni dovoljeno oz. je pravno sankcionirano. To 
se dosega prek varstva ustavnih pravic v rednem sodstvu, kjer so 
glede tovrstnih vprašanj pomembne tudi pristojnosti upravnih 
sodišč, v končni instanci pa je to mogoče tudi pred Ustavnim 
sodiščem (po doktrini o zgoraj omenjenem horizontalnem varst-
vu človekovih pravic).
3.3.3.  Mednarodni viri in viri EU glede gospodarskega 
prava (mednarodno gospodarsko pravo in 
gospodarsko pravo EU)
Po 8. členu
58
 naše Ustave se mednarodne pogodbe, ki jih je 
Legal Obligations?, Dignitas, št. 49–50, 2011, str. 55–104; D. kinley, Human rights and Corporations, 
Ashgate, 2009; A. Mcbeth, International economic Actors and Human rights, r outledge, 2010.
54 
Glej b. Tratar, Učinkovanje ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti (doktorska disertacija), 
Pravna fakulteta v Ljubljani, 2008, o t. i. horizontalnem učinkovanju ustavnih pravic oziroma »Drit-
twirkung der Grundrechte«. 
55 
Glej b. Stephens, The Amorality of Profit: Transnational Corporations and Human rights, in D. 
kinley (op pod črto 53), str. 33.
56 
J. r uggie, Protect, r espect and r emedy, A Framework for business and Human rights, United Na-
tions, New York, 2008.
57 
W. vandenhole, extraterritorial Human rights Obligations: Taking Stock, Looking Forward, europe-
an Journal of Human rights, št. 5, 2013, str. 804–835.
58 
»z akoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z 
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe 
se uporabljajo neposredno.«

212
DIGNITAS n razprave
ratificiral Državni zbor, uvrščajo pod Ustavo in nad zakone. Tako 
bi v ustavno gospodarsko pravo amplo sensu spadale tudi rati-
ficirane mednarodne pogodbe s področja gospodarskega prava 
(npr. konvencija združenih narodov (UNCITrAL) o mednarodni 
prodaji blaga iz leta 1980, konvencija združenih narodov (UNCI-
TrAL) o odgovornosti operaterjev transportnih terminalov iz leta 
1991, konvencija UNIDr OIT o mednarodnem finančnem leasingu 
iz leta 1988, konvencija UNIDr OIT o mednarodnem factoringu iz 
leta 1988). Tu potem govorimo o mednarodnem gospodarskem 
pravu, ki je del mednarodnega oz. meddržavnega prava, ki prek 
ratifikacij vstopa v nacionalno pravo.
59
Glede na 3. a člen
60
 Ustave rS bi lahko tudi gospodarskopravne 
vire eU (iz primarne in sekundarne zakonodaje ) umestili v širši 
ustavni kontekst. Ti pa bi se nahajali bodisi na ravni slovenske 
Ustave, če priznamo heterarhični (ali pluralistični) odnos
61
 med 
slovenskim pravom in pravom eU ali celo nad njo, če priznamo 
hierarhični odnos
62
 v smislu nadvlade prava eU nad slovenskim 
pravom. Posledično bi lahko govorili o gospodarskem pravu eU – 
kolikor gre za materijo uredb oz. direktiv – ali celo ustavnem gos-
podarskem pravu eU, če gre za vsebino iz ustanovitvenih pogodb 
(npr. pravila o konkurenci).
63
4. Ustavno procesno gospodarsko pravo
Nazadnje še nekaj besed o t. i. ustavnem procesnem gospodar-
skem pravu. Tu gre seveda le za določen zorni kot ustavnega sod-
nega prava, ki se nanaša na gospodarska ustavnopravna vprašanja. 
razlikovanje med materialnimi ter procesnimi pravnimi vprašanji 
ni vselej povsem jasno. Določene stvari, ki smo jih doslej že 
omenili, so umestne tudi tu – npr. vprašanje, kdo so upravičenci 
za ustavnosodne predlagalne akte (pobuda in ustavna pritožba), 
59 
Glej npr. delo M. Tratnik, A. Ferčič, Mednarodno gospodarsko pravo, Pravna fakulteta Univerze v 
Mariboru, Maribor, 2002.
60 
»Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov 
vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo 
na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter 
vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot … Pravni akti in odloči-
tve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih 
pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij …«
61 
M. Avbelj, Precedens in Sodišče evropskih skupnosti, http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/
vI.%20dnevi%20evropskega%20prava/MatejAvbelj.pdf (18. 2. 2014).
62 
A. Igličar, zakonodajni proces z osnovami nomotehnike, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2004.
63 
O tem glej npr. v. Trstenjak, M. brkan, Pravo eU: ustavno, procesno in gospodarsko pravo eU, Gv 
založba, Ljubljana, 2012.

213
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
saj gre za splošna vprašanja ustavnosodnega postopka, ki se kot 
tak posebej ne nanaša na gospodarsko pravo. Tako nas tu zanim-
ajo predvsem tiste najizrazitejše specifike, ki se v okviru ustavno-
sodnega postopka posebej nanašajo na gospodarsko pravo.
ena od najizrazitejših (procesnih) specifik je zagotovo pristop 
k širini presoje teh vprašanj na ravni ustavnosodnega postopka 
s strani Ustavnega sodišča rS. Tudi Ustavno sodišče rS je tradi-
cionalno – po vzoru zDA in testa strogosti vrhovnega sodišča 
zDA glede presoje domnevnih kršitev ustave na tem področju
64
 
– dokaj zadržano. zakonodajalec ima tako široka pooblastila pri 
oblikovanju gospodarske politike in sprejemanju ukrepov za 
uresničevanje te politike. Na splošno ima zakonodajalec na celot-
nem področju urejanja ekonomskih in socialnih pravic
65
 široko 
polje proste presoje. To izhaja že iz ustavnopravne narave »gospo-
darskih« ustavnih pravic, kjer je ustavodajalec pogosto uporabil 
zakonski pridržek (t. i. réservé de la loi). To je tudi eden od razl-
ogov, da teh pravic ni mogoče uresničevati neposredno na pod-
lagi Ustave, temveč je potrebno zakonsko urejanje. Če gre torej za 
način izvrševanja (po drugem odstavku 15. člena UrS) svobodne 
gospodarske pobude, Ustavno sodišče preizkuša le, ali je imel 
zakonodajalec za določitev načina izvrševanja razumen razlog 
(t. i. test razumnosti, samovoljnosti ali arbitrarnosti). Toda način 
izvrševanja človekovih pravic lahko preraste v omejitev ali poseg 
v človekove pravice (po tretjem odstavku 15. člena UrS), kjer se 
potem vključi test stroge presoje takega posega ali omejitve (test 
sorazmernosti).
66
5. Sklep
Glede na zgoraj predstavljeno vsebino v sklepu povzemamo 
splošne ugotovitve orisa ustavnega gospodarskega prava. Pred-
stavljeni so bili trije koncentrični krogi te podpanoge ustavne-
ga prava, ki si sledijo od ožjega k širšemu, v smislu bolj ali manj 
osredotočene povezanosti s pravno panogo gospodarskega prava 
64 
Glej katerikoli učbenik (textbook) ali primerovnik (casebook) ameriškega ustavnega prava. kolikor 
tu zajemamo ustavni pristop do gospodarskopravnih vprašanj tujih pravnih sistemov, moramo govo-
riti o nekakšni podpanogi »primerjalnega ustavnega gospodarskega prava«.
65 
Glede področja ustavne presoje ustavnih socialnih pravic glej A. bubnov Škoberne, G. Strban, Pravo 
socialne varnosti, Gv založba, Ljubljana, 2010, str. 178–183.
66 
Podrobneje o tem v odličnem komentarju 74. člena UrS v: r. zagradišnik (op. pod črto 7), pred-
vsem strani 1040, 1042, 1045–1046. 

214
DIGNITAS n razprave
na ravni panoge ustavnega prava. kot že omenjeno, tu namreč go-
vorimo o ustavnem gospodarskem pravu v treh pomenih: stricto 
sensu, lato sensu in amplo sensu.
Namen pričujočega prispevka je bil torej oris ali nekakšen 
pravni »zemljevid« določene podpanoge, ki nam omogoča bolje 
razumeti, kako se gospodarsko pravo vključuje v nacionalni 
ustavnopravni sistem. Dobro poznavanje sistema pomeni dobro 
orientiranje v njem, kar nam omogoča pravilno in učinkovito 
delovanje v njegovih okvirih. To še toliko bolj velja za pravo kot 
področje človekove praktične racionalnosti. bolj kot postaja 
današnji pravni sistem kompleksen in dinamičen, bolj so takšne 
skice potrebne, kar daje področju splošne pravne teorije, kamor 
sistemizacija prava nedvomno spada, tudi praktično vrednost.
ViRi in liTERa TURa
M. Avbelj, Precedens in Sodišče evropskih skupnosti, http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/
vI.%20dnevi%20evropskega%20prava/MatejAvbelj.pdf (18. 2. 2014).
A. bajec et al. (ur.), Slovar slovenskega knjižnega jezika, DzS, Ljubljana, 1994.
b. bratina, D. Jovanovič, P. Podgorelec, A. Primec, Osnove gospodarskega pogodbenega in statusnega 
prava, De vesta, Maribor, 2008.
A. bubnov Škobrne, G. Strban, Pravo socialne varnosti, Gv založba, Ljubljana, 2010.
A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo: ustavna procesna jamstva, ustavna pritožba – meje preiz-
kusa in postopek, Gv založba, Ljubljana, 2004.
M. Herdegen, Principles of International economic Law, Oxford University Press, Oxford, 2013.
A. Igličar, zakonodajni proces z osnovami nomotehnike, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2004.
O. S. Ioffe, Mark W. Janis, Soviet Law and economy, Martinus Nijhoff Publishers, 1987.
Š. Ivanjko, M. kocbek, S. Prelič, korporacijsko pravo, Gv založba, Pravna fakulteta v Mariboru, 2009.
D. kinley, Human rights and Corporations, Ashgate, 2009.
b. korže, Pravo družb in poslovno pravo, Uradni list rS, Ljubljana, 2010.
b. korže, The Significance of the Implementation of Human rights in the Functioning of economic 
Operators for the Prevention of the Causes of economic and broader Social Crisis, Lex localis, let. 
11, št. 3, 2013, str. 255–270.
b. korže, Ustavni temelji podjetništva, Podjetje in delo, let. XIX, št. 5–6, 1993, str. 461–468.
v. kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, G v založba, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubl-
jana, 2006.
G. k ušej, M. Pavčnik, A. Perenič, Uvod v pravoznanstvo, Čz Uradni list rS, Ljubljana, 1984.
J. Letnar Černič, Corporate Human rights Obligations: Towards binding International Legal Obliga-
tions?, Dignitas, št. 49–50, 2011, str. 55–104.
J. Letnar Černič, Human rights law and business: corporate responsibility for fundamental human 
rights, europa Law Publishing, Groningen, 2010.
A. F. Lowenfeld, International economic Law, Oxford University Press, Oxford, 2008.
A. Mcbeth, International economic Actors and Human rights, r outledge, 2010.
M. Pavčnik, Teorija prava, Gv založba, Ljubljana, 2007.
b. Pernuš, komentar 74. člena UrS, v L. Šturm (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije, Fakulteta 
za podiplomske državne in evropske študije, kranj, 2002, str. 711–743.
S. Pretnar, Oris primerjalnega trgovinskega prava, I. del, Podjetje, Čz Uradni list SrS, Ljubljana, 1953 
in 1990.
k. Puharič, Gospodarsko pravo z osnovami prava, Uradni list rS, Ljubljana, 2001.
k. Puharič, Pravo družb in poslovno pravo, Uradni list rS, Ljubljana, 2006.
O. F. r obinson, T. D. Fergus, W. M. Gordon, european Legal History, butterworths, London, edinburg, 
Dublin, 2000.

215
DIGNITAS n Oris slovenskega ustavnega gospodarskega prava
J. r uggie, Protect, r espect and r emedy, A Framework for business and Human rights, United Na-
tions, New York, 2008.
b. Stephens, The Amorality of Profit: Transnational Corporations and Human rights, v: D. kinley, 
Human rights and Corporations, Ashgate, 2009, str. 21–66.
J. Šinkovec, Podjetništvo in ustavne pravice, Podjetje in delo, let. XX, št. 1 (1994), str. 1–18.
J. Šinkovec, Pravice in svoboščine, Uradni list rS, Ljubljana, 1997.
L. Šturm (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske 
študije, kranj, 2002.
L. Šturm (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije – Dodatek A, Fakulteta za državne in evropske 
študije, kranj, 2011.
C. J. Tams, C. Tietje, Documents in International economic Law: Trade, Investment, and Finance, 
Oxford University Press, Oxford, 2012.
b. Tratar, Učinkovanje ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti (doktorska disertacija), Pravna 
fakulteta v Ljubljani, 2008.
M. Tratnik, A. Ferčič, Mednarodno gospodarsko pravo, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, 
2002.
v. Trstenjak, M. brkan, Pravo eU: ustavno, procesno in gospodarsko pravo eU, Gv založba, Ljubljana, 
2012.
W. vandenhole, extraterritorial Human rights Obligations: Taking Stock, Looking Forward, european 
Journal of Human rights, št. 5, 2013, str. 804–835.
F. verbinc, Slovar tujk, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1982.
b. zabel, Tržno pravo: teorija in praksa pravnega urejanja trga, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999.
r. zagradišnik, komentar 74. člena UrS, v: L. Šturm (ur.), komentar Ustave r epublike Slovenije – Do-
datek A, Fakulteta za državne in evropske študije, kranj, 2011, str. 1037–1068.
M. zupančič et al., Ustavno kazensko procesno pravo, Pasadena, Ljubljana, 1995.

216
DIGNITAS n razprave