S&& V* t-J
X- . .*■
i'.
Festivalni viSek: Modem Jara Quartet (ZDA) in brazilski kitarist Laurindo Almeida
•   mm umi ...........................................................................
tt • telegrami
O ATENE — Grški kral.i Konstantin se Je s svojim avtomobilom zaletel v gasilskega: ni bilo jasno, kdo ima prednost.
0 I1RAS1I.IA — Generalisim Cangkajšek je povabil brazilskega predsednika generala Castela Branca na Formozo. Odposlanec, ki je povabil brazilskega predsednika, mu je prinesel tudi Cangkajškovo osebno darilo. Gre za generalisimov portret, ki ga je naslikala njegova žena: čudna vaba.
o BONN — Angleška kraljica Elisabeta II. bo maja prihodu, jega leta uradno obiskala Zahodno Nemčijo. Britanski mo-,
narh je zadnjič stopil na nemška tla pred 56 leti: težko ho ujeti zamujeno.
0 NEW VORK — Do konca tega leta bo vozilo po cestah ZJDA že 86 milijonov motornih vozil in od tega 10 milijonov osebnih avtomobilov: več koles kot nog.
0 TIRANA — Splošnih volitev v Albaniji se ni udeležilo samo osem volilnih upravičencev. Po uradnih podatkih je pri šlo na volišča 922.913 volivcev (vsega skupaj jih je 922.921): ni vse politična osveščenost.	i
• TOKIO — V posebni knjigi bo izšla obširna znanstvena razprava o rakovicah. Avtor je japonski cesar Hiro Hito: v življenju je treha nekaj delati.
0 D AT,I AS — V prodajo so prišli čevlji z air conditionom, Pod peto je vdelan majhen ventilator: tla so vroča v Teksasu.
HF
MmiM » Jfis
RIBUNA
ZAŠČITNA KREMA ZA ROKEI
Ljubljana, 9. junija 1964 — Leto XII. štev. 23 Cena 30 din
NOVO POLETJE - NOVA MODA!
Številne novosti iz ženske, dekliška in otroške konfekcije prinaša
m
Prodajni servis
Ljubljana - Maribor
iiMinniiiiM
Odlično, toda z razočaranjem
CARINSKA ODISEJADA
iiinwwwwnmtmmfnniT??f!imTmirTmmn!
DELČEK ŠflBCfl V LJUBLJANI
Omar CScvarič, ki ga sicer kličejo »Pancah, je minulo soboto v kleti hotela »Slon« v Ljubljani s pevko in istimi godci, med katerimi je tudi njegov sin (harmonikar), takoj osvojil publiko, ki je prišla poslušat pravo srbsko »šlimungo«, kajpada s kajmakom, pljoskavic-ami, čevapčiči iri ostalo bogato srbsko kulinariko. Igrali in peli so samo srbske narodne pesmi, saj šlagerjev in popevk sploh ne znajo . . . Malce so se sprva bali, kako bodo sprejeti, toda že po prvih taktih so ujeli stik s rosti.
Pobuda hotela »SLON« ▼ Ljubljani, da priredi »Mesec Srbije« z originalno godbo in specialitetami, je vse hvale vrt'dna. Naletela je na živ odmev pri gostih in gotovo bo tudi »Mesec Slovenije« v Beogradu prav tako ugodno sprejet.
Gicvariči m amaterjL No redno igrajo, pac pa po •potrebi«. »Penca« pravi, da niti sam ne ve, koliko let igrajo to glasbo, ki je daleč po državi znana kratkoma-
lo kot —n Cicvariči.
PENCA: Igramo s stopiti. Koliko časa? Ja* že več kot Štirideset let . . . Igrali »o vsi moji dedi in pradedi, pa čeprav je oče mojega pradeda vrgel enkrat violino na tla-, da se je razkosala. Praded pa jo je nekako zlepil ter spet igral.
TT: Vam je vfoč publika in Ljubljana?
PENCA: Prvič sem v Ljubljani . . . lopo je . . . Vesel sem. da smo lahko prikazali delček našega ožjega kraja — Šabca.
TT: Samo igrate?
PENCA: Ne! Posestnik sem. Kmet. Doma imam kakih sedemdeset ovac in kakih dvajset do trideset prašičkov ... V glasbi pa uživam, kaj hočem! Ne morem drugače! v
Ni se odrezal le Penca in njegova godba, ki je pričarala resnično vzdušje .Srbije v srcu Slovenije, pač. pa je treba sneti klobuk z glave tudi pred glavnim kuharjem Jovanom Paripovieem iz Uba, ki je mojster, da je kaj!
Prijetna novost v našem, včasih vse preveč okorelem gostinstvu!	I.	A.
konca in potem so ga pošiljali ix sobe v sobo.
— Uredili bomo.
i — Ampak to je proti predpisom.
— Naj odnese tiste rezervne dele.
— NI zakonito!
V vsaki sobi je samo Giovan-ni Ruippi povedal isto zgodbo, uradniki v njej pa vsak drugačno.
Okrog poldneva so ga poslali
v Intertrans globus — v obrat »Mednarodna špedicija«. Gdovan-ru Ruippi je z rezervnimi deli pod pazduho odkorakal na novo postajo svoje carinske križeve poti.
Tam so napravili komisijski zapisnik, prišel je uradni sodni izvedenec ter komdsijsko določil vrednost rezervnih delov na domačem trgu. Potem je Gio-vanni Ruippi plačal uradno cenitev in potem še kolke za tovorni list, kolke za carinsko deklaracijo, kolke na fakture, kolke na prenos tovornega lista, kolke na prošnje, kolke na prošnjo premapotitve, usluge po tarifi — kar je zneslo skoraj toliko, kolikor je stal potrebni rezervni del.
Potem so mu izdali spremni list in mu dejali, naj odnese rezervne dele v carinsko skladišče.
In Giovanni Ruippi jih je odnesel.
Tu je dosegel svoj prvi uspeh. Sprejeli so mu rezervne dele.
— Kaj pa zdaj?
Skladiščnik je pogledal na
uro.
— Dve je. Pridite jutri!
Res je prišel. Navsezgodaj. Na Upravi carin so mu rekli, naj malo počaka. Potem je malo počakal. Se pet ur ne. Medtem se je šop listin za rezervne dčle večal in večal. Za rezervne dele so končno zaračunali 7205 dinarjev carine, »Posebnu daž-binu za car. evident.« — 490 din, »Porez na promet« 884 din, »Taksa iz Tbr. 75 ZAT« — 250 din, nato so listali po carinskih zakonih in raznih drugih zakonih, listine so se selile z mize na mizo, iz sobe v sobo, potem so carino spet stornirali in končno zaračunali le takso is Tbr. 75 ZAT — 250 dinarjev. Giovanni Ruippi je plačal in sploh ni veded, kaj je plačal, in potem so mu izdali potrdilo za dvig rezervnih delov iz carinskega skladišča.
Medtem so carinsko skladišče že zaprli.
— Jutri! — so rekli, vendar je Giovanni Ruippi zmoledo-val in sl končno po treh dneh le izvojeval v prepotrebne rezervne dele, medtem ko živ krst ni šel pogledat njegovega avtomobila...
Konec odisejade (in neše manične zgodbe).	TOF
REPRIZA„NAJDAUŠEGA DNE“
tnnti. in VnrmunHIn     lil 11«] III IHIH.IIi. .iiliUUI 1;! n, I!,, I li I lit!( IU1HM Ul U HNUHII! IIIII: H: :l IM Ul«! lltimilU lli ,11IIII i IH lili) 111 lil, 11! II11,1IIIIIIHIIIH H'I lltUitt »T1 -! U||t!: Ii:'ilil I; i! U, III i!. itlllll lil !!l II! il lil lil Uit lil!! i liilli i'It llttlll inilHrnAnrUiannillliniffl ntliUrinnil t lffllllllll!! Iltltilljiniillll!!''I! f Itii Hilllilll! II t PtiK 111(1, IIIJIJ1HIJ
Šestega junija je Normandija doživela reprizo »najdaljšega dne«. Pred dvajsetimi leti so se zavezniške armade izkrcale na strmi in negostoljubni francoski obali, nasršeni z nemškimi preprekami, in zapečatile usodo tretjega rajha, ki so mu njegovi zločinski ustanovitelji namenili tisoč in več let življenja.
Dvajset let je minilo od takrat. Marsikaj je človeštvo med tem doživelo:	niirnberško ob-
sodbo zločinskih metod vladanja pa to, da so ljudje prekmalu pozabili na Numberg in vse, kar to mesto simbolizira, zamolklo bobnenje atomskih eksplozij in vzpodbudno spoznanje, da take eksplozije niso zdravilo za noheho povojno holezen, akrobatsko sprehajanje dveh nasprotujočih si — izmov na robil vojne pa imperativni triumf ideje o miroljubni koeksistenci. Vse to smo doživeli v dveh pičlih desetletjih: veliko, eelo preveč za generaeijo, ki je doživljala pekel druge svetovne vojne.
Šestega junija letos je Normandija doživela svoj prijetni »najdaljši dan«:	civilni zračni
most je iz Amerike pripeljal na gostoljubno francosko obalo sto in sto tisoče Američanov, ki so imeli aktivno vlogo v krvavi in veličastni premieri pred dvajsetimi leti, ter svojce tistih, ki so se na grozljivem odru krvave drame žrtvovali zato. da bi bil svet boljši in pravičnejši.
iimuiuuiiiiiiuiujiiiuuiiuiiiitiuuiHiuiuiiiJitiiiiuttttiiiiinnHiinitiiniuuiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiHitinraiiUituiuiiiiiHi^MiititmiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiHmiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiimummiuiiu
ENOTNOST V RAZLIČNOSTI
V ponedeljek je predsednik Tito končal uradni obisk na Finskem, kjer je bil sprejet s
pozornostjo ih toplino, ld izpričujeta tako ugled Jugoslavije v svetu kot prodorno moč
ideje o miroljubni koeksistenci. Skupno sporočilo se ne razlikuje od podobnih komunike-
jev ob -podobnih priložnostih, toda kljub temu nima samo rutinski značaj in pomen. Prišlo je ravno ob pravem času, da je opozorilo velike sile, >«ki skušajo reorganizirati in ponovno razdeliti naš planet« na obstoj držav manjših dimenzij, katerih mnenje in stališča je treba upoštevati.
Uradni finski predstavnik Je na tiskovni konferenci izjavil, da Jugoslavija in Finska z različno terminologijo izražata isto vsebino. Ta formulacija je posrečena demonstracija »enotnosti v različnosti« oziroma afirmacija spoznanja, da imajo male države kljub razlikam v svojih pogledih vsebinsko enake cilje. V tem je moč ne-angažiranosti, ali, da uporabimo ustreznejši izraz, pozitivne nevtralnosti: vsem malim državam je v interesu, da aktivno sodelujejo pri zmanjševanju razlik med velesilami, tistih razlik, ki bi utegnile ogrožati svetovni mir in ki zavirajo normalni razvoj malih, posebno mladih in nezadostno razvitih držav.
Na sliki: prrdm-dntk* s soprogama pri ogledu jabolčnih nasadov.
in mu dejali, da mu avto popravijo v poldrugi uri - če bi imeli prenosni zglob. Imajo ga samo za FIAT 1300, za druge avtomobile pa ne.
To je smola.
Toda Giovanni Rtrippd je imel srečo. Trst ni daleč, v servisu so mu napisali potrdilo, da se mu je pokvaril ta in ta del, da avto brez njega ne gre ne naprej ne nazaj, ga žigosali, podpisali — potrdilo namreč — in Giovanni Ruippi se je z nekim prijateljem odpeljal v Trst,
V nekaj urah se je vrnil na
skega jazz festivala, ki se je v soboto, pravzaprav v nedeljo ob zori končaj na Bledu. Sedem domačih — med njimi samo en slovenski! — , in dCvot, tulih ansamblov, katerim so organizatorji odprli festivalska vrata, je v primerjavi z lanskimi dnevi jazza na Bledu močno dvignilo, predvsem pa precej uravnovesilo program, tako da letos ni bilo padcev pod sicer zelo visoko festivalsko raven, pač pa nekaj uspelih izletov k vrhovom jazz glasbe, že nastop Modern Jazz Quarteta pa najbolje dokazuje, da se je ta naš festival odločno uveljavil tudi v tujini. Zal pa .je ta »kvalitetni skok« uradnega festivalskega programa imel tudi svojo temno plat: ko da bi bili udeleženci vse preveč profesionalci, na bilo od nikoder tistega entuziazma, ki je na prejšnjih festivalih vsako blejsko zoro pozdravil z zvoki jazza in tako letos kar nikakor niso mogli zaživeti jam-sassioni, se ptavi tisto, kar je za ljubitelje jazza najzanimivejše.
mejo v Fernetiče z rezervnimi deli pod pazduho. Na meji so mu, kot se spodobi, napisali carinsko deklaracdjo in ga poslali v Ljubljano na Carinsko pošto.
— Samo formalnost, — so rekli.
In Giovanni Ruippi je odšel v Ljubljano na Carinsko pošto s potrebnimi rezervnimi deli. Povedal je svojo smolasto zgodbo, pokazal potrdilo iij uradnik onstran okenca je skomignil:
— V redu, plačali bosite carino!
Giovanni je sicer nekaj protestiral, ampak se je brž umiril, da se ne bi kaj še bolj zapletlo. Pa se je že.
— Ampak vi ste inozemski državljan in carine za vas sploh ni.
— Potem je zadeva rešena, — se razveseli Giovanni Ruippi.
— Točno. Pojdite v Trst. odnesite rezervne dele nazaj, na meji vam bodo carinsko deklaracijo stornirali in zadeva je rešena.
— In avto naj pod pazduho odnesem nazaj?
— Kaj jaz morem. Ocariniti vam rezervnih delov ne moremo, ker ste tujec, kar tako na lepe oči vam jih pa tudi ne moremo dati. Pojdite na Upravo carin.
Giovanni Ruippi je vzel rezervne dele, ki so tehtali natanko 3 kg 20 dkg, in odšel na Upravo carin v Javna skladišča. Začel je pri informacijah, povedal svojo zgodbo od začetka do
Trije izredno topli dnevi, B	trije večeri dobrega in več-
1	krat celo odličnega jazza in
M	tri precej tihe dolgočasne
1	noči — to bi bila lahko naj-
§j	krajša ocena ' f jugosleuan-
[iiiiiiiiiiiiiiini
VREME V SLOVENIJI IN OB JADRANU MINULI TEnEN V minulem tednu jo v Sloveniji in oh Jadranu prevladovalo lepo vreme. Na Gorenjskem in na Primorskem je za kratek čas deževalo v torek in sredo in še to so bile le krajevne plohe ali nevihte. Konec tedna je vsa Jugoslavija prišla pod vpliv tropskega zraka in se je napo otoplilo. V Sloveniji je bil najtoplejši dan v soboto s temperaturami do 32 stopinj Celzija, ob Jadranu v nedeljo s temperaturo 33 stopinj Celzija v Splitu. Na Kredarici so zabeležili 12 stopinj. To so bile naj višje temperature v letošnjem letu in so znatno presegle običajne junijske temperature. Istočasno se je segrevalo tudi mor,je. Temperatura morja v koprskem zalivn je bila začetkom tedna 21 stopinj, v nedeljo že 26 stopinj Celzija. V gorskem svetu so imeli zelo dobro vidljivost.
Iznad zahodne Evrope se proti Alpam ponovno gradi področje visokega zračnega pritiska. Nov val atlantskih frontalnih motenj bo zajel srednjo Evropo v sredini tedna. Od zahoda ho proti Alpam dotekal še topel zrak.
Kraj	Temperature Temperature
jutranje	popoldanske
Skupna množina padavin \ mm
Ljubl jana	12	do	16	25	do	30
Maribor	12	do	16	26	do	28	—
Novo mcMo	10	do	16	25	do	30	—
Koper	16	do	18	25	do 30	12	mm
Pulj	*	15	do	18	23	do 28	—
M	Split	10	do	23	25	do	33	—
s	Dubrovnik	15	do	22	25	do	20	—
Ulcinj	16	do	22	25	do	30	—
j?	Zagreb	10	do	16	26	do	29	—
s Kredarica	4	do	8	4	do 12	14	mm
NAPO VET*
V torek in ▼ sredo lepo in toplo vreme, dnevne temperature
H	od 25 do 30 stopinj. Poslabšanje vremena z izrazitejšimi padavi-
§f	nami je možno šele. v drugi polovici tedna.
Giovanni Ruippi je italijanski državljan in ima »FIAT 500 nuo va«, s katerim se je ptripeljal k nam. S tem sd je nakopal troje nevšečnosti. Prvič, ker je italijanski državljan, drugič, ker ima »FIAT 500 nuova«, to tretyič, kerr je prišel k nam.
Na Vrhniki se mu je namreč pokvaril avto. Zlomili se mu je prenosni zglob. To je smoda.
Toda imel je srečo. Na Vrhniki je FIAT servis. Zapeljal je avto tja in misilil, da je stvar opravljena. Pa ni bilo tako. V servisiu so bali ustrežljivi
VSE ZA DOM, DRUŽINO
IN ZA GOSPODINJSTVO v veleblagovnici
-iMnnnMn
PRED POŠTO, Cankarjeva l SNEGULJČICA, Wolfova 1 TROMOSTOVJE, VVolfova 1 KONFEKCIJA, Čopova 7 i Ljubljana POHIŠTVO, VVolfova 6
nam a
■ohbmhbsmi
■m
Akcija za Kennedyjevo knjižnico
HA BREGOVIH CHARLES RIVERJA NAJ BI V PRIHODNJIH LETIH ZGRADILI KNJIŽNICO, KI BI PO OBSEGU TEKMOVALA Z NAJVEČJIMI NA SVETU # DRUŽINA KENNEDV JE 2E SPROŽILA NABIRALNO AKCIJO Q HARVARDSKA UNIVERZA SE BOJI, DA JI BO KNJIŽNICA ZRASLA ČEZ GLAVO
Pokojni predsednik Kennedy je imel za časa svojega življenja lep namen, da bi dal zgraditi na bregovih reke Charles River v Bostonu znanstveno knjižnico. V ta namen mu je lani univerza Harvard, ki ima ob tej reki svoja zemljišča, odstopila dve jutri.
No, zdaj ko je predsednik mrtev, so njegovi sodržavljani sklenili, 'da je treba to njegovo željo vsekakor uresničiti. Seveda so se je lotili v povsem ameriškemu stilu; J. F. K. je bil velik predsednik, zasluži torej tudi veliko knjižnico, sploh pa, ali Je že kdo slišal, da v Ameriki kaka stvar ni največja? Za začetek so določili vsoto 10 milijonov dolarjev in začela se je vesoljna ameriška kampanja za zbiranje prispevkov za novo knjižnico.
Mati Rose Kennedyjeva je bila nedavno na velikem zborovanju v Severni Karolini, da bi navdušila državljane za zbiranje sredstev. »Kvota« za Severno Karolino znaša 200.000 dolarjev; samo na tem zborovanju pa so nabrali več od predvidene vsote.
Svak Steve Smith, črna ovca Kennedyjeve družine, je istočasno deloval v Manhattanu. Senator Teddy Kennedy, ki je spremljal mater v Severno Karolino, pa je takoj nato odletel v Pariz, da bi se zahvalil francoski vladi za podarjenih
100.000	dolarjev, nato pa je obredel v desetih dneh več evropskih mest, kjer se je povsod dogovarjal o prispevkih za spominsko knjižnico.
Aktivnost po tujih državah je že sploh precej živahna. Venezuelska vlada je poslala 100.000 dolarjev, iz Puerto Rica je prišlo 25.000, Fiat je podaril 100.000 dolarjev, podpredsednik Fiata Gi-ovanni Angelli pa sam pol te vsote. Bivši predsednik Svetovne banke Eugene Black, ki je predsednik odbora zaupnikov nove knjižnice, je poslal vsem tujim veleposlaništvom pismo, v katerem jim svetuje, kako bi lahko prispevala, če jim je se-* veda kaj do tega.
Daleč najživahnejša je kajpak aktivnost v ZDA. Glavni vodja kampanje je pravosodni minister Robert Kennedy, ki je pred kratkim odprl v Manhattanu razstavo spominskih predmetov Johna Kennedyja, med katerimi Je tudi znani gugalni stol; hkrati je Robert pozival k novim prispevkom. Svojim sodelavcem je že vnaprej povedal, da ne sprejme nikakih do-
ČANGKAJŠEK BREZ GOLARJEV
ZDA bodo ob koncu prihodnjega davčnega leta — konec junija 1965 ukinile gospodarsko pomoč nacionalistični Kitajski na Formozi. To je spo- -ročil pred dnevi predstavnik State Departmenta Richard Phillips, ki pa je poudaril, da bo ameriška vlada še nadalje dajala vojaško pomoč.
Phillips je poudaril, da bodo ZDA to storile zaradi »zdrave gospodarske rasti« nacionalistične Kitajske, ki jo ameriški strokovnjaki navajajo kot primer, kako je mogoče ameriško pomoč uporabiti za razvoj narodnega gospodarstva.
ZDA so od leta 1949. dale Formozi 3,6 milijarde dolarjev pomoči, od tega je 2,2 milijarde vojaške, 1,2 milijona ekonomske in 205 milijonov v obliki kmetijskih	pridelkov v
okviru programa	»hrana	za
mir«.
Čeprav odločitev	ZDA o	ukinitvi gospodarske	pomoči	ne
predstavlja nobenega presenečenja, je pričakovati, da bodo nekateri krogi na Formozi protestirali proti temu.
govorov z radiom ali televizijo, če ne gre za zbiralno akcijo.
V Washingtonu so se predstavniki »novega vala« z vso resnostjo lotili dela. Notranji minister Stevvart Udall je poslal okrožnico vsem šefom oddelkov ter jih opozoril, da gre za najširšo kampanjo. »Prepričan sem, da bomo vsi radi prispevali svoj delež za to gradnjo v njegovo čast. . .« je zaključil. »Kot v drugih akcijah, naj predsedniki pošiljajo pismena tedenska poročila o poteku akcije. Podrobna navodila bodo sledila.«
Pomočnik pravosodnega ministra Nicholas Katzenbach je poslal okrožnico uslužbencem pravosodnega ministrstva: »Organizirana je zbiralna akcija za vse, ki bi radi prispevali k temu. Pripravljeni so posebni seznami, kjer se bodo darovalci podpisali, sezname pa bodo spravili v arhiv knjižnice. Akcija je popolnoma prostovoljna.« Podobna sporočila so poslali minister za trgovino Luther Hodges in minister za kmetijstvo Orville Freeman.
Gradnja spominske knjižnice pravzaprav ni nova stvar. Prijatelji Franklina D. Roosevelta so svojčas poslali okrožnico uslužbencem kmetijskega ministrstva s priporočilom, naj prispevajo za gradnjo knjižnice v Hyde Parku, vendar so se naglo umaknili, ko je to zavohal tisk. Pristaši Harryja Trumana so pozivali najimenitnejše poslovne ljudi, naj zbirajo denar s pripombo, da so vsi prispevki neobdavčeni. Henry Cabot Lodge mlajši in Adlai Steven-son sta svoj čas preko televizi-
je pozivala državljane, naj zbirajo sredstva za knjižnico Dwi-ghta Eisenhowerja v Abileneu v Kansasu.
Vendar zbiralna akcija ni bila še nikdar tako široka kot doslej. V 4 državah so organizirali posebne odbore za zbiranje prispevkov, ki jih vodijo najrazličnejši ugledni ljudje. Zbrali so že ogromno de-
narja. Ena sama poslovna organizacija je prispevala 2,000.000 dolarjev.
Jasno je, da bo predvidena vsota krepko presežena, še bolj pa Kennedyjeva v bistvu dokaj skromna zamisel. Zgradili bodo ne le knjižnico, ampak ustanovo za študij sodobnih političnih znanosti, katere predsednik naj bi bil nekdo z zve-
nečim imenom; ni nujno, da bi bil to nekdo s Harvarda.
Na Harvardu se nekateri že boje, da jim bo ta stvar zrasla čez glavo. Vendar jih najbrž skrbi brez potrebe. Govori se namreč, da bodo organizatorji gradnje opustili prostor, ki ga je podarila univerza, ter bodo kupili »mnogo večje zemljišče«.
Homeove tri srajce
INDISKRETNA M RS. HOME © KOLIKO SRAJC IMA H0ME0V NASPROTNIK MR. WILS0N # NA SEDEŽU LABURISTIČNE STRANKE PRAVIJO, DA JE NJIHOV SEF PREVEC ZAPOSLEN,
DA BI VEDEL ZA SVOJE SRAJCE
Ubogi Alec Douglas je moral zadnje čase požreti že toliko bridkih očitkov, da je že kar preveč, zdaj pa ga spravlja v zadrego še lastna žena. Sicer je stvar za Angleže morda popolnoma normalna, za »konti-nentalce« pa vsekakor ni.
Na nekem srečanju konservativnih žensk je namreč gospa Home razkrila prisotnim znankam, da ima njen soprog, ki velja za simbol trezne moške elegance, le tri bele srajce. Eno nosi, druga je v predalu, tretja pa v pralnici. Zenske, ki so jo spraševale, kako ji uspeva, da tako lepo skrbi za moža, so bile vsekakor nemalo presenečene.
Res je sicer, da bivši grofje Home niso ravno silno bogati, kot nekateri mislijo, vendar krmar angleške vlade brž-
čas kljub vsemu zmore še za kako belo srajco. Sicer pa v Veliki Britaniji človek nikdar ne ve, kako in kaj. Mnogi Angleži, premožni in spoštovanja vredni, imajo samo dve srajci, ki ju menjavajo do onemoglosti. Srajci, ki ju ni treba likati, kajpak.
Znanke gospe Home je najbolj skrbelo, ali je imel njihov prvi minister dovolj srajc te dni, ko je moral nepričakovano odpotovati v New Delhi. Lady Home, je pojasnila, da so bile na srečo vse tri srajce slučajno v predalu, tako da jo je Alec tokrat še srečno izvozil.
Kot se ob taki priliki spodobi, so novinarji takoj pobarali za mnenje Wilsona„ ki ga sicer srajce in oblačila nasploh ne zanimajo kdove kako, vendar mu opozicijska žilica ni dala
3
kradena karikatur
- MB el
- s6-'*'
4
F
Trije fantje špflajo
Delavci zasedli tovarne
300.000	članov peronističnih argentinskih sindikatov je te dni zasedlo 1200 tovarn. Akcijo je organiziral peronistični sindikat Confederacion General de Tra-bajo.
Sindikati zahtevajo minimalne plače, temelječe na dejanskih življenjskih stroških, gibljivo lestvico ter večje pokojnine.
Predsednik Illia je na improvizirani tiskovni konferenci ob
teh dogodkih izjavil, da bodo ti dogodki sicer nekoliko zavrli gospodarski razvoj, poudaril pa je, da je v državi vedno manjša brezposelnost, trgovinska bilanca je aktivna, zlate rezerve in rezerve trdnih valut pa nenehno naraščajo. V skladu s takim stanjem je predsednik Illia izjavil, da ne bo treba nobenih izrednih ukrepov.
Akcija sindikatov je razen
miru, da ne bi pripomnil, »kako neprijetno je, da ima sedanji premier tako omejeno garderobo«. Ni pa hotel povedati, koliko srajc ima sam; v Transport House so pripomnili, da »jih je dovolj, da človek, ki je zaposlen kot Wilson, ne more voditi posebne statistike o njih...« Morda pa se Wilson le izmika in ima v resnici samo dve srajci?! 1	,
Kako si „petit Jean“ predstavlja
vojno
vse province Buenos Aires zajela tudi mesta Rosario, San Juan, Mendoza, Cordoba in Tu-cuman. 5000 lastnikov parnih pekarn je sklenilo, da bodo pekarne zaprli, ker politična cena kruha — 23,5 pezosa — ne krije niti stroškov, ki so menda 24,5 pezosa za kilogram. Oblasti so priporočile prizadetim mestnim upravnim organom, naj zasežejo pekarske naprave.
Sodobna vojna bi trajala le »nekaj ur ali kvečjemu nekaj dni«. Izhajajoč iz te predpostavke trdi šef glavnega štaba francoske kopne vojske v »Reviji za narodno obrambo«, da bi »v slučaju spopada Francija očitno morala takoj poseči po atomskem orožju ter s tem prisiliti nasprotnika, da bi brez oklevanja pokazal, kaj namerava, hkrati pa ga prepričati, da je vlada pripravljena, če bo potrebno, tvegati termo-nukleami spopad ter s tem hkrati prisiliti nasprotnika, da bi odnehal«
To kategorično stališče je povsem na liniji »samomorilske operacije« in je odgovor na trditve opozicije, ki trdi, da je vsa francoska udarna sila le »bluff« in na izjave generalovega neposrednega nadrejenega — šefa splošnega glavnega štaba Arllerpta; ta je namreč pred kratkim podprl »ravnotežje« med atomskim in klasičnim orožjem.
Slabi časi za posrednike
Sovjetska vlada je uvedla nov poskus v proizvodnji in blagovnem prometu. Več tovarn tekstilnih izdelkov je dobilo pravico, da se brez vseh državnih posrednikov poveže z »ustreznimi distributivnimi organi« in da z njimi sklepa pogodbe. S temi pogodbami lahko določijo količino blaga, vzorce in prodajno ceno. Planski organi bodo ugotavljali samo rentabilnost v sedanjem gospodarskem sistemu, ki se modernizira.
2e nekaj časa , nekatera sovjetska podjetja delajo po novih indeksih realizacije plana,’ ki temeljijo na povečanju proizvodnosti dela, na smotrni uporabi surovin itd.
Vietnam ? Kje je to...?
Gallupov inštitut je nedavno tega izvedel v ZDA anketo o zanimanju ameriških državljanov za dogodke v Vietnamu, ki so med drugim požrli ogromne količine' denarja ameriških davkoplačevalcev in zahtevali smrt marsikaterega ameriškega vojaka.
Pokazalo se j6, da se povprečni Amerikanec presneto malo briga, kako trošijo njegov denar v tej oddaljeni deželi. Le 37 odstotkov anketirancev je izjavilo, da se zanima za dogodke v Vietnamu, 63 odstotkov pa jih je odgovorilo, da jih Vietnam niti najmanj ne zanima.
Od ,37 odstotkov »informiranih« državljanov jih 42 odstotkov odobrava vladno politiko v tej državi, 46 odstotkov sodi, da je ta politika zgrešena, 12 odstotkov pa je, izjavilo, da si o tem ni ustvarilo lastnega mnenja. C
Kam gre denar E. N. I. ?
Javni tožilec v Rimu je uvedel preiskavo o poslovanju državnega monopola E. N. I., ki se ukvarja z nafto in njenimi derivati. E. N. I. se je po zaslugi pokojnega Enrica Mat-teia razvil .v pravi mednarodni naftni imperij.
Preiskava je verjetno posledica napadov tiska, v katerem 'nekateri levi krogi (sindikalni, komunistični, socialistični ter nekateri- radikalni politiki) obtožujejo sedanje vodstvo E.N.I. in nekatere krščansko-demokrat-ske politične kroge, da zlorabljajo vsemogočni državni aparat za uresničenje svojih desničarskih ciljev.
Isti levi krogi so tudi večkrat opozarjali, da E. N. I. financira tednik skrajne desnice »Lo Specchio«, ki da je dobil od E. N. I. okrog 500 milijonov lir, prav toliko pa tudi ali Punto« levega centra. Rečeno je, da so časopisi italijanske skrajne desnice vse do pred letom dni nenehno napadali E. N. I., zdaj pa podpirajo vse akcije tega monopola.
V Rimu so zaslišali že več vodilnih predstavnikov E. N. I., vendar veliki italijanski tisk doslej še ni začel kaj več pisati o zadevi.
Avstralski vojaki v akciji
Usodni
manjvrednostni
občutek
MENZI ES JE LETOS POVEČAL VOJAŠKI PRORAČUN ZA ŠTIRIKRAT © CE BODO PLAČE. BODO TUDI VOJAKI, KAJTI LJUDJE BOLJE ŽIVIJO OD GOSPODARSKE KONJUNKTURE
Avstralci zadnje čase vedno pogosteje ugotavljajo, da njihova vojska ni taka, kakršno bi si želeli, zlasti še glede na velike obveznosti v okviru vojaških paktov.
Pred dnevi je skupina vojaških inženirjev odpotovala na Borneo, kjer bo pomagala graditi pristajalne naprave, s čimer bo Avstralija popiagala Maleziji v obrambi proti Indoneziji. Avstralija je tudi ugodila ameriški zahtevi, naj poveča število svojih strokovnjakov v Sajgonu — doslej je bilo namreč tam le 30 vojaških inštruktorjev.' Vendar pa Avstralija, ki je član SEATO pakta, še zdaleč ni kos vsemu, kar bi v svoji junaški vnemi rada napravila.
Njeno letalstvo je zastarelo, mornarica je le še spomin, kopna vojska pa šteje 23.000 mož, kar je manj kot jili ima Kambodža. Država porabi manj kot 3 odstotke bruto narodnega dohodka za vojsko, medtem ko jih porabi Velika Britanija 7, ZDA pa več kakor 9. Vojaki so tako nezadovoljni zaradi slabih plač — čeprav so plačani bolje kakor kjerkoli drugje na svetu — da je morala lani vlada prepovedati, da bi oficirji še nadalje izstopali iz vojske. V zadnjih devetih mesecih je vojska pridobila le 816 novih mož.
Premier Menzies je letos povečal obrambni proračun od 124.5 milijona dolarjev na skoraj 586 milijonov. Zastarele bombnike Canberra in lovce F-86 bodo zamenjali s francoskimi lovci Mirage 111-0. Menzies je tudi ukazal, naj naročijo tri naprave za prestrezanje vodenih izstrelkov v ZDA ter štiri britanske podmornice tipa Oberon, ki naj bi okrepile skromno avstralsko vojaško floto, ki ima med drugim le eno letalonosilko, pa še ta sc je februarja poškodovala pri trčenju. Razen tega bo avstralska vojska nabavila tri rušilce ter nekaj fregat in iskalcev min.
Vendar avstralski armadi slabo kaže, zlasti še, ker manjka mož, ki bi bili voljni za še tako dober denar prijeti za orožje. Temu je bržčas krivo predvsem cvetoče gospodarstvo, ki .močno potrebuje delovnih rok ter jih tudi primerno dobro plača.
Bogastvo se je rodilo iz inflacije
VELIKE STARE DRUŽINE IN LASTNIŠTVO V NEW Y0RKU
Rockefeller je tako bogat, da lahko posoja denar in druga vrednostna sredstva za najrazličnejše špekulacije s posestjo. Denimo: stavbo zgradijo na zemlji, ki je last banke, in prodajo drugemu lastniku. Slabo se rentira in že ista banka najame prostore v njej, da jo reši.
Na račun Rockefellerjev je slišati tudi nekatere kritike, češ da vse bolj in bolj odrivajo iz soudeležbe manjše posestnike. Vendar kritika ni močna, ker je bilo vse tako aranžirano. Rockefellerji in vse mlajše stare družine so svoje posestniške manipulacije obdale s plaščem službe javnim koristim. Denimo:	Rockefellerji
so prispevali svoj delež pri gradnji centra Lincoln in tudi zgradba Organizacije Združenih narodov stoji na njihovi zemlji.
Za razliko od starih patricijskih družin Rockefellerji uživajo v trgovskih manipulacijah — kupovanju in prodajanju, jemanju in dajanju v zakup — in tako navsezadnje stvarno gradijo New York. V sodelovanju z bratoma Uris in seveda s še številnimi drugimi trgovskirjii in lastninskimi udeleženci množe materialno bogastvo Amerike. Stavbe resda niso zmeraj odlične, toda nudijo pisarne, v katerih ljudje delajo, in nudijo stanovanja, v katerih ljudje živijo. Najstarejše družine skOroda ne morejo reči o sebi niti tega.
V gradbeni konjunkturi po prvi svetovni vojni je nastala nova skupina graditeljev, v glavnem prva generacija Američanov, katerih vitalnost in smelost pomeni-
ta prihodnost nacionalne ekonomije. Mnoge je to razdobje pripeljalo do hitrih uspehov in silne ekspanzije. Ob pomanjkanju kapitala so naglo napredovali, objavljali v dnevnem časopisju ogromne naslove in obenem dajali jjelike zastavni-ne.
Edini od te skupine, katerega ime oziroma premoženje je segalo še v čas pred prvo svetotmo vojno, je bil Julius Tich-man, stari oče kasnejšega predsednika Tichmana. Kmalu za njim so se pojavili Samuel Rudin, David Rose, Samuel Mm-skoff in Joseph DurSt.
Velikan 20. stoletja je bil Fred French, ki je zgradil več velikih objektov, med drugim tudi Knickerbocker Village in Tudor City. French je odšel, a za njim je ostala družba Investiment, ki pod vodstvom Aarona Rabinomitza —■ zaloge je odkupil po cenah, ki so veljale med krizo — nadaljuje delo. Tudor City, ki šteje nekako 3000 stanovanj, še danes nadzoruje ta družba. Sedanja uprava je -pred kratkim zgradila 18-nadstropno hišo.
V dvajsetih letih se je med lastniki posestev jgojavil tudi Willim Randolph He-arst. V neugodnem položaju med krizo je ves čas razglabljal, kako bi izkoristil svoj ogromni kos zemlje. Potrošil je kakih 30 milijonov dolarjev samo za 'to, da je zemljo rešil za uresničitev svojih posebnih namenov. Ko je kriza minila, je začel mahinacije z večino svoje posesti, vendar ni uspel, a pred smrtjo mu je kljub temu ostalo še za 400 milijonov dolarjev posesti. Dedovala jih je nje-
gova dobrotnica in stara prijateljica Ma-rion Davies.
Med krizo so	propadle mnoge špeku-
lantske stavbe.	Lastništvo posestev	je
prehajalo iz rok v roke in okreten bistro-umnež, ki je razen tega imel tudi nekaj gotovine, je te	posesti lahko pobral	za
nekaj dolarjev.	Po Friedenbergovih	na-
vedbah je Paul Gettg prednjačil o tem
početju.
Paul Gettg je v tem času kupil hotel Pierre za manj kot 2,5 milijona dolarjev, stavba pa je že ob gradnji stala veliko več in bi jo bilo za ta denar mogoče prodati še danes, po desetletjih. Dvajset let po nakupu hotela je Gettg samo sobe in garniture hotela prodal za 20 milijonov dolarjev, zase pa obdržal donosne restavracije, bare in dvorane za sprejeme. Njegov uradni biograf ugotavlja: Paul Gettg je kupil hotel za 2,350.000 dolarjev, dobil pa hotel in še 20 milijonov dolarjev zastonj. Tako je seveda leta 1957 lahko in-
Harold in Percy Uris
vestiral 14 milijonov dolarjev samo v gradnjo 22-nadstropne stavbe, imenovane Gettg Oil Building.
Med krizo ge bil zelo aktiven •tudi Joseph P. Kennedg, oče pokojnega predsednika. Njegova jiajbolj znana lastnina — Merchandise Mart — je sicer v Chicagu in jo štejejo med največje stavbe na svetu. Toda dejaven je bil tudi v Neio Yorku. Cenijo, da je po vojni vložil v tamkajšnje posesti 300 milijonov dolarjev in nekdo, ki ga je uvedel, sodi, da si je samo v Nevo Yorku v tem času pridobil kakih 100 milijonov dolarjev. Primer: kupil je posest za 600.000 dolarjev in jo kasneje prodal za skoro 4 milijone. Drugo je kupil za 1,700.000 dolarjev in jo kasneje prodal za skoro 5 milijonov. Tretje zemljišče je kupil za manj kot 2 milijona dolarjev, prodal pa ga je trgovski firmi za 6 milijonov. Paradoksno se sliši, da je leta 1944 od nemgorškega zakonodajnega organa kupil stavbo, ki je postala središče preiskovanja divjega porasta zakupnin. Kontrole so bile eliminirane šele pred kratkim, kar pa Josepha Kennedg ja ni prav nič motilo: stavbo je prodal in imel pri tem še milijon dolarjev dobička.
Med špekulativnimi graditelji Ncm Yor-ka, ki so si ostrili zobe s konjunkturami okoli leta 1920 in krizo preživeli tako, da so prišli na površje po drugi svetovni vojni kot mogočni newyorški posestniki, so bili med najpomembnejšimi: Samuel Rudin, David Rose, Joseph Durst, Moses Ginsberg in Samuel Minskoff.
Najbolj zanimiv med njimi je Moses Ginsberg, ki je pridobival in izgubljal vse svoje življenje. Zgradil je ogromna naselja blokov in ko je leta 1950 umrl, so se njegovi sinovi odločili, da bodo prenehali z gradnjami in se posvetili le še nadziranju te velikanske posesti.
David Rose je mož, ki je sodeloval v
gradnjah vse od leta 1920. Imel je tri vnuke: Frederika, Daniela in Eliha. Družinska zveza Rose je v. Nem Yorku zgrudila več kot 5000 stanovanj, razsejanih po vsem mestu in prav zdaj spet gradi štiri nove stavbe za 1500 družin v Bronm.
Družina Rose je seveda zapletena v sodelovanje z mrežo privatnih posestnikov in ustanov ter združenj. David Rose je na zemlji Sailors’Snug Harbour — dobrodelne organizacije pomorščakov — na Broadmagu zgradil elegantno stanovanjsko stavbo. In projekt zveze Rose iz zadnjega časa je nova 30-nadstropna stavba trusta bank, za katero so Rose plačali
260.000	dolarjev letne najemnine za »pravico do zraka« Nem York Cetral banki.
Od starejše generacije mlajšega poko-lenja bogatih družin je tudi Samuel Rudin, ki s svojo številno družino zna voditi posle naprej in naprej. V Greenvich Villageu je zgradil prvi dde veliki stanovanjski stavbi — eno od njih na zemlji, ki , jo je vzel v zakup od Sailors’Snug Harbour. Rudini so zgradili tudi dve veliki pisarniški stavbi v finančnem središču mesta. Zadnji čas načrtujejo gradnjo različnih stavb z izključno lastnim kreditiranjem. Seveda pa poleg naštetih še vrsto drugih, imajo pa še tudi stavbe starejšega datuma.
Podobno so sinovi Samuela Minskoffa, ki je umrl na začetku konjunkture po drugi svetovni vojni, poskrbeli, da se je ime družine ohranilo na spisku grgdite-Ijev Nem Yorka.
Tudi Joseph Durst je eden tistih graditeljev, ki so prvi del konjunkture po drugi svetovni vojni opazovali brez razburjenja. Zakaj bil je že v letih, ko se je še samo veselil aktivnosti in podjetnosti svojih sinov.
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
ZAČARANI KROG: proizvajalci, trgovina, servisi
ogledalo
... v Cambridgeshiru: Gospa Brenda Hom je za devet mesecev starega piščanca, ki mu ni zraslo perje, spletla obleko. Piščanček se v volnenem oblačilu odlično počuti.
CTT 26.' maja — »To se pripeti'samo ... «) Kur.jere.ici pravijo, da se »piščanček« že davno pred devetimi meseci odloči, ali bo kura ali petelin in posluje, naprej pod norim imenom.
*
trdno sklenjene pogodbe s proizvajalcem :»Iskro«) o nakupu rezervnih delov po tovarniških cenah in, kajpada, z ustreznim rabatom.
»Iskra«:	v
— Menimo, da so taki postopki maloprodajne mreže povsem nemogoči, saj bi morala prodajati po tovarniških cenah! Kvečjemu bi bilo umestno, če bi ceni dodala še kakih šest odstotkov za manipulativne stroške!
Zdaj je torej, dragi bralec, vsaj malce jasnejši ta začarani krog, v katerem se vrte tvoji »kubiki«.	*
11 Trdijo, da je »Iskra« zahtevala od »Crve-ne zastave«, naj se le-ta preskrbi z rezervnimi deli in jih potem posreduje svojim pogodbenim servisom. »Crvena zastava« je na to pristala v letošnjem letu in sklenila pogodbo za odkup rezervnih delov v vrednosti 34 mili.jo-iov dinarjev (!). Pri tem je dobila (oziroma bo lobi)a) petindvajset odstotkov rabata, terjala pa ga je kar 35 odstotkov!
»Iskra«:
— Tak rabat je vendar nemogoč. Cene se bodo morale nujno povečati!
»Crvena zastava«:
— Kaj se razburjate, saj bo kupec plačal!
Plodna tla za inšpekcijo
Hj In zdaj se vrte v tem krogu različna hotenja in mnenja, ne da bi pri tem kdo pomislil tudi na uporabnika teh rezervnih delov, ki najbrž nima kdove kako zajetne denarnice.).
m Servisom ni mar, koliko stane rezervni del, zlasti ne v času, ko je avtomobil v garancijski dobi. Mar jim pa tudi ni, ko ta avtomobil ni več v garanciji in ko mora lastnik )dšteti za rezervni del prav lepe denarce.
H Maloprodajno trgovino pa tudi ne grize vest, ko odloča, koliko bo nabila na tovarniško ceno. »Saj bo plačal potrošnik!«
HI Proizvajalcu avtomobilov tudi ni mar, .po kakšni ceni bo svoje servise oskrbel z ustreznimi, potrebnimi rezervnimi deli! »Saj bo plačal potrošnik!«
In tako naprej ...
»ISKRA«:
— Odločili smo se, da bomo te reči začeli preganjati. Ker pa smo sami brez moči, se nam zdi, da bodo to še kako plodna tla za inšpekcijsko službo ... Upamo vsaj na minimalen uspeh...
IZTOK AUSEC
POPRAVEK
305:101 — ALI STO ENA RESNICA 0 NERESNIČNOSTIH
V članku, ki ste ga pod tem naslovom objavili v TT 2. junija, ste navedli tudi naslednje:
»Predsednik občine me je zadnjič nadrl, ker sem si upala obiskati neko gradbeno naselje. za katerega ni niti lokacijskega dovoljenja, kaj šele kaj drugega. Tako me je nahru. lil, da sem sklenila takoj odpovedati službo .,.« itd.
Ker sem bila do nedavnega edini ženski gradbeni inšpektor v Ljubljani in tudi v Sloveniji, se omenjeni citat lahko nanaša samo name. Poudariti pa moram, da jaz osebno nisem imela nobenih konfliktov s predsednikom občine in sem odpovedala službo že pred tremi meseci, in to zaradi čisto osebnih raz. logov.
Nada Kozinc,
gradbeni tehnik, Ljubljana, Prvomajska 3
sailles. In na njem smo sodelovali tudi Jugoslovani. Komercialni zaključki pravijo, da smo dobro trgovali. Naši trgovci so sklenili trikrat več raznih poslov kot lani. Res je, pred našimi obdelovalnimi stroji ni bilo drena, zato pa je bila ivrsta pred našim pohištvom in suho rolo. Mimogrede je kdo ošinil s pogledorp. motorni čoln, ki je prišel iz Splita brez cene, je pa zato zanimiveje, da naša konfekcija in volnena trikotaža ni ostala v senci pariške mode. Največ aplavza so bili deležni kot v kasarni iortirani lepi, folklorno stilizirani opanki za noče dni in plažo. Prodali bi jih lahko, kolikor ri jih bilo. Ampak Parižani so se za nekaj parov sandal lahko stepli po koncu sejma v veleblagovnici La Fayet, ki je Kompasovim izletnikom prav tako znana kot Vpim v Italiji.
Z GRADBENIKI IN KOMPASOM V PARIZU
Kot sateliti so osrednji sejem obkrožale posebne razstave, vse pod geslom: štirinajst dni tehnike v Parizu. Strokovnjaki in tudi čisto navadni radovedneži so prihajali od vsepovsod in občudovali francoske obdelovalne stroje, pa bienale eleklro in strojegradnje in salon železniških transportnih sredstev in naprav, napenjali možgane na sejmu energetike in ne nazadnje prisostvovali demonstraciji gradbenih strojev.
Gradbeni stroji. To je tisto, zaradi česar je Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov tudi letos pripravilo v organizaciji Kompasa strokovno ekskurzijo na Expomat..
Eipomat 64 je kratica za četrti mednarodni salon gradbenih strojev in naprav, ki je letos zavzemal 275 tisoč kvadratnih metrov (pol manj kot zagrebški velesejem) poleg letališča Le Bourget. Točneje, specializirani sejem je bil na delu letališča, za katerega pravijo, da izumira, čeprav ima na njem še zdaj vsak dan 23 letalskih družb natanko 63 letalskih zvez. V 432 razstavnih prostorih je 19 držav predstavilo 1500 najrazličnejših znamk gradbenih strojev in drugih naprav. In v tem gozdu žerjavov in bagrov, ki so skupaj tvorili eno samo gradbišče, so se za tri dni izgubili naši in-
(računi obstajajo!) žaganjač za — enkrat 46.800, drugič pa za 42.031, tovarniška cena zaganjača pa je 21.000 dinarjev, ob seveda samo po sebi umevnem rabatu maloprodajni mreži.
Ali pa:
H V prodajalni »Slovenija avto« v Ljubljani ste lahko kupili dinamo za 33.720 dinarjev (tovarniška cena 17.000 dinarjev), ali vži-galnn tuljavo za 8240 dinarjev, čeprav je tovarniška cena zanjo 3530 dinarjev! Dalje: napetostni regulator NRR za 9089 dinarjev, tovarniška cena je le 4800 dinarjev ...
In tako dalje in tako naprej... Podobnih primerov bi lahko našli še zelo mnogo v vseh servisih od Jesenic do Gjevgjelije in od Subotice do Dubrovnika.
Lastniki ličkov — pozor torej!
Pozor pred »guljenjem« nekaterih činiteljev v tej\ verigi — od proizvajalca do potrošnika!
Se je temu moč upreti?
Toda vprašanje je, če se lastnik avtomobila sploh lahko učinkovito upre takim postopkom in takemu izkoriščanju?
Vprašanje zaradi tega, ker ni koordinacije med činitelji, ki so odgovorni za njegovo ureditev.
Vendar, da bodo stvari malce jasnejše, vrnimo se nekoiikanj in poglejmo, zakaj in zaradi česa sploh prihaja do takih anomalij, ki jih slednjič y taki ali drugačni obliki plača potrošnik, v tem primeru lastnik avtomobila ...
Ig Zavodi »Crvena zastava« so proizvajalec popularnih fičkov. Jasno je — o tem govori tudi že nekaj let stara uredba — da, morajo proizvajalci imeti za svoje blago tudi ustrezno servisno službo. No, tako službo irha tudi tovarna iz Kragujevca, ki je razpredla dokaj široko mrežo pogodbenih servisov po vsej državi.
Servise pa mora tudi preskrbeti z ustreznimi rezervnimi deli, če že ne z vsemi, pa vsaj najosnovnejšimi.
| Vseh rezervnih delov pa ne izdeluje sarma. Ima torej vrsto kooperantov, med katerimi je tudi tovarna »Iskra«, pravzaprav njen obrat v Novi Gorici, ki izdeluje tako imenovane izdelke »avtoelektrike«.
m »Crvena zastava« pa noče naročiti rezervnih delov od svojega kooperanta in to zadevo prepušča samim servisom. Servisi pa nočejo nabavljati rezervnih delov neposredno od proizvajalca, ker trdijo, da bi morali imeti ustrezna skladišča. Kooperantom pravijo, naj taka skladišča zgrade za.nie sami. Ker pa kooperanti tega ne zmorejo (saj pravijo, in menda tudi zdrava pamet to pove, da je preskrba z rezervnimi deli predvsem zadeva servisov in je Nv njihovo korist!), servisi ne naročajo delov nepbsredno pri proizvajalcih, pač pa jih po potrebi kupujejo v maloprodajni mreži, kakšne so cene blaga v maloprodajni mreži, pa smo že navedli.
H Ugotovljeno je torej, da je krivda med drugim na maloprodajni mreži, ki pa ima vsa
ČE NT USTREZNIH SERVISOV, PRAV GOTOVO NI PRAV IN SE RAZBURJAMO. ČE SO USTREZNI SERVISI, JE POPOLNOMA PRAV, TODA SPET SE RAZBURJAMO ...
ČLOVEK BI REKEL, DA SMO VEČNO NEZADOVOLJNI, DA SMO NERGAČI, KI IŠČEJO DLAKO V JAJCU.
VENDAR, ČE SERVISr SO, PA SE VENDAR RAZBURJAMO, IMA TUDI TO PRAV GOTOVO SVOJE KORENINE.
0 TEM GOVORI TALE SESTAVEK.
Gre za naslednje partnerje: Tovarno »Iskra«, maloprodajno mrežo in pogodbene servise Zavodov »Crvena zastava« iz Kragujevca.
Fičkistov je iz dneva v dan več na cestah. In povsem razumljivo je, da se tu in tam avtomobil pokvari, če pa že ne to, je potreben obvezen občasni servis, zlasti še, ko velja za avtomobil garancijska doba.
Kam drugam z njim — kot v servis!
Na srečo jih je v naši domovini precej, servisov namreč, čeprav še vedno premalo.
Toda marsikomu je bolj malo znano, kako poslujejo ti servisi, zlasti tistim ne, ki imajo avtomobil še v tako imenovani »garanciji«. Sploh namreč ne vedo — in v garancijski dobi še ne občutijo! — kakšno »guljenje« potrošnika so ti servisi.
V garancijski dobi, kot rččeno, potrošnik — voznik tega še neposredno ne občuti. Kaj pa potem, ko za avtomobil ne velja več garancija?
No, naj govore o tem podatki (številk računov ne navajamo zaradi pomanjkanja prostora, so pa prizadetim na voljo).
Denimo:
IS V servisu X ste kupili dinamo za svoj Ifičko »750« in plačali zanj natanko 29.120 dinarjev, dasiravno prodaja proizvajalec »Iskra« ta isti dinamo po 17.000 dinarjev, s tem, da dobi bodisi servis ali pa maloprodajna mreža (trgovina) na to ceno še dvanajst odstotkov rabata!
m Pokvarila sta se vam regulator in dinamo, na primer. V servisu V ste za regulator dobili račun z vsoto 14.815 dinarjev, čeprav je tovarniška cena zanj 4800 dinarjev, za dinamo pa ste odšteli (malce manj kot v servisu X) »le« 22.275 dinarjev.
15 V tretjem servisu pa so zaračunali tako ceno, da to presega že vse spodobne meje: dinamo je od tovarniške cene 17.000 dinarjev »pridobil«, reci in piši, 45.000 din, saj so ga zaračunali kar 62.000 dinarjev!
Vendar, nikar ne mislite, da je. v trgovinah s tehničnim blagom ali avtomobilskimi deli ka j drugače!
IS Tako je neki servis, ki ni imel dinama na zalogi, kupil od ljubljanskega »Go srn osa«
Mož goske Dassault je znani francoski tovarnar letal in lastnik nekaterih časopisov.
(Ljubljanski dnevnik 26. maja — »Šof je bil šarmanten«)
Ce se je' pustila ugrabiti, ni gospa Das-sault zato že nujno goska.
Sophia Loren se je naposled poročila. Toda
ne z njenim Carlom Pontijem, kajti to je bila le filmska poroka — z Marcellom Maatroiani-jem v »Ločitvi po italijansko«.
(Nedeljski dnevnik 7. junija — »Film in še kaj«)
V »Ločitvi po italijansko« ni bilo niti sledu Sophie Loren. Mastroianni se je naporno ločeval od Danielle Rocca. Sophia Loren se z Mastroianijem poroči v »Poroki po italijansko«.
*
Jacquel:ine Kennedy bo ob 47-letnici rojstva umorjenega predsednika govorila po Telstar.
(Nedeljski dnevnik 7. junija — »Norice brez naslova«)
Zelo aktualna novica za 7. junij: rojstni dan Johna Kennedyja je hil 29. maja.
liiiiiuiimHiiimiiMnniiunMMiiffliuiiiiiiuiiiMiiiiMiiMiimM
Pariz mora videti vsakdo, ki se gre turista. Obiščite Pariz v maju!
To so gesla, s katerimi francoski turizem spretno omamlja popotovalno razpoložene turiste širom po svetu. Omamlja, privablja in uspeva. S turizmom ni odlašati. Začeti je tre -ba kar se da zgodaj spomladi. Je pač postavka, ki jo Francozi cenijo ne brez uspeha. In če nočejo turisti v Pariz zaradi streep-teasa, Slavoloka zmage ali, Eifflovega stolpa, si je treba izmisliti kaj drugega. Kot drugod po svetu si je tudi Pariz omislil sejme, razstave, salone in najrazličnejše prireditve. Vsako leto v drugi pblovici maja.
Letos jih je bilo pravzaprav sedem hkrati.
Najbolj popularen je bil pač mednarodni pariški sejem. Foire de Pariš v Porte de Ver-
ženirji in gradbeniki. Ogledovali so stroje, lezli pod njimi, se kot otroci navduševali nad to ali ono tehnično novostjo, zbirali dokumentacijo in se mi skozi zobe nasmihali:
— Tisto, kar boš ti skupaj zmečkal o tem sejmu, bo pa res »strokovno« napisano!
Ni me skrbel starodavni očitek, da o stroki lahko pišejo le strokovnjaki, če so pred 300 leti zastavili notredamsko cerkev brez bagrov in kasneje bourbonsko palačo brez buldožerjev, pa Eifflov stolp pred 75 leti brez žerjava, potem nemara bom zmogel spraviti v red popotne izjave strokovnjakov samih.
V Pariz nas je avtobus vodil po čudovitih, lepih, dobrih in slabih cestah po Italiji, čez simplonski prelaz v Švico in kajpak — naprej v Pariz. V moj resor sodi, da napišem, da so bili strokovnjaki, razen v strokovnih debatah, enotni in prijetna popotna druščina, k čemur je bržčas pripomogla tudi odlična Kompasova organizacija. Gradbeni sejem in vse tisto, kar je ropotalo in vzbujalo pozornost, na gradbišču, pa je kajpak stvar strokovnjakov, ki so takble dejali:
Naši strokovnjaki o Expomatu 64:
Inž. Leo Avanzo, vodilni projektant ekonomske enote »Projekt nizke zgradbe«, ki je delala avtocesto Ljubljana—Zagreb, razcep ceste v Podbrezju in ki je projektirala cesto od Podbrezja do Podvina:
— Na pot je šla naša kompletna ekonomska enota. Ker smo projektanti ne toliko zaradi strojev, kot zaradi cest, po katerih smo se vozili. Italijanska »serenissima« je lepa, ampak nas je navdušila avtocesta Lausanne-Ze-neva. To je najlepša cesta, kar smo jih doslej videli, tako po linijski izvedbi in uskladitvi terenu kot kvaliteti asfalta in opremi ceste. Naše ceste zlasti bolehajo na opremi, kar bomo skušali povsem odpraviti na odseku ceste Podbrezje-Podvin, za katero upamo, da bo naša »sončna cesta« v malem.
Inž. Slavko Trošt, direktor stanovanjskega sklada občine Vič:
— Novih strojev je bilo zelo malo. Večjo pozornost so vzbujali izkopni bagri na gumijastih kolesih z neverjetno možnostjo gibanja. Osebno me je zanimala mehanizacija za industrijsko gradnjo stanovanj. Dve novi stvari sta me navdušili: Železni montažni opaži, ki omogočajo vsestransko uporabo na
gradbišču in tudi v tovarni montažnih elementov, ter nove izvedbe Richierjevih in Leib-cherjevih žerjavov za težko montažo. Razstava opozarja, da je industrijska gradnja v svetu močno napredovala, kar bomo morali v večji "Theri slej ko prej akceptirati tudi mi. Dejstvo je, da je pri nas mehanooprema slaba, zanimivo pa to, da še ta mehanizacija, ki jo imamo, ni v celoti izkoriščena.
Inž. Jože Slokar, šef gradbišča na ljubeljski avtocesti in rekonstrukcije proge v Mednem:
— Razstava gradbenih strojev se z leti razvija v 4ri smeri. Izreden razvoj malih strojevt ki postopno izločajo vsako fizično delo. Prav zaradi tega vzdolž avtoceste v Franciji, ki je še v gradnji, ni bilo opaziti niti enega človeka ob krampu, samokolnici in lopati. Izreden napredek velike mehanizacije — nakladači do tri kubike, bagri do štiri kubike, dumperi do trideset kubikov kapacitete. Pač stroji za izva-janjč velikih masovnih del. Zlasti drobna mehanizacija bi bila več kot dobrodošla na ljubeljski avtocesti in rekonstrukciji železnice Ljubljana-Jesenice. Drobna mehanizacija bi izločila ogromno nekvalificirane delovne sile, ki jo podjetja mukoma privabljajo in jim težko nudijo dostojno življenje v začasnih delavskih naseljih. Ker pa večina naših gradbenih podjetij nima deviz, mora delati z ogromnim številom nekvalificiranih delavcev in čakati, kdaj bo domača industrija začela delati te stroje.
Vladimir Bohinec, operativni direktor gradbenega podjetja »Tehnika«:
— Če bi imeli te stroje, ki smo jih videli, ne bi prav nič znižali gradbenih stroškov pri nas. Zato, ker je njihovo vzdrževanje zelo drago pa tudi amortizacijske dobe so predolge. To vemo iz izkušenj, saj v glavnem že uporabljamo mehanizacijo, ki je v mejah evropskih dosežkov. Vsekakor pa bomo morali za nadaljnji razvoj za osvoboditev človeka težkega fizičnega dela in zaradi racionalizacije gradbene dejavnosti le misliti na izpopolnjene stroje. Razstavljeni stroji na Ezpomatu opozarjajo na dopolnitve v konstrukciji pogona, kapaciteti, upravljanju, avtomatizaciji, stabilizaciji in podobnem. Opazili smo precej težke izkopne stroje, buldožerje, bagre in nakladače na kolesih. Posebno zanimivi pa so bili žerjavi za gradnjo montažnih hiš, ki je tudi pri nas čedalje aktualnejša.
Strpkovnjaki so kajpak videli še številne podrobnosti, ki so zanimive predvsem za specializirane strokovnjake. Marsikaj bi še povedali. toda o tistem stroju, ki koplje rove pod cestami in pločniki, ni črhnil nihče niti besedice, čeprav je ta poljska pogruntac.ija imenitna in bi bila sila dobrodošla v Ljubljani kjer tako radi kopljemo in prekopavamo ceste vedno znova in vsepovprek...
EDI HRAUSKY
na rezervne deie kmetijskih strojev
Nekaj diagnoz Agroservisa Maribor:
Traktor, generalno popravljen, manjka le nadomestni del za črpalko goriva; nanj čakajo tri mesece (vrednost nove črpalke 19.210 din).
Žitni kombajn, izločen iz proizvodnje ob lanski žetvi, ker se je zlomil delček, vreden okrog 20.000 din. Nadomestnega dela še vedno ni.
Traktorji, za katere so bila v januarju potrebna mala tesnila za motorno gred, so morali čakati ves mesec (vrednost enega tesnila približno 100 din).
Pri Agroservisu kmetijski stroji tedne in mesece čakajo na nadomestne dele še zaradi mnogih drugih majhnih in večjih okvar. Primanjkuje drobnih in velikih nadomestnih delov od krogličnih ležajev do težkih osi. Os za bager je mariborski Agro-servis delal s kooperanti šest tednov, ker je iz tovarne v Kruševcu, kjer so bager naredili, ni bilo moč dobiti. Največ pomoči najde v Tovarni avtomobilov in motorjev, pri Tekstilnem kombinatu in Tovarni železniških vozil, ki so vsi v Mariboru. Podoba je, da so delovni kolektivi teh tovarn bolj pripravljeni pomagati našim kmetij-erm, ko so v stiski, kot pa proizvajalci krno tijskih strojev. Toda takšni izdelki so slabi nadomestki tistega, kar bi morale nuditi tovarne, ki proizvajajo kmetijske stroje. Slabi zaradi visokih proizvodnih stroškov. Jasno je, da je obrtniška izdelava ene same osi ali kakršnega • koli drugega dela pri strojih mnogo dražja kot serijska proizvodnja v specializiranih tovarnah.
Kmetijci ne morejo razumeti, zakaj tovarne kmetijskih strojev ne izdelujejo rezervnih delov, ampak le cele stroje, saj tudi rezervnih delov ne dajejo zastonj, niti v garancijski dohi ne. Vse dobijo plačano ravno tako kot cele. stroje.
Izgovor, da ne utegnejo, je. jalov. Pogosto slišimo in beremo o razpravah, da je treba omejiti ali prepovedati uvoz nekaterih vrst kmetijskih strojev, ker naši proizvajalci ne morejo prodati vseh svojih. Nekaterih proizvajajo celo toliko, da jih izvažajo, hkrati pa inozemska tržišča zelo dobro zalagajo tudi z rezervnimi deli. Seveda, ko pa drugače tudi novih strojev ne hi mogli prodati!
Mnogi menijo, da nekatere tovarne zato nočejo delati rezervnih delov za svoje stroje, da bi prodale več novih strojev. Dejstvo je, da morajo kmetijci namesto pokvarjenih strojev, ki jih ni mogoče popraviti —
kot tisti žitni kombajn, ki je že več kot leto dni pri Agroservisu v Mariboru — kupiti nove enake stroje ali sc pri obdelavi posestev vračati na staro.
Kako naj se kmetijci bodejo s proizvajalci kmetijskih strojev, če ti ne upoštevajo niti predlogov najvišjih organov tja do zvezne skupščine? Na razpravo odbora za kmetijstvo pri zvezni skupščini lansko jesen, da bi regres za prodane stroje dobile le tiste tovarne, ki zagotove tudi dovolj rezervnih delov, so se menda požvižgali. Rezervnih delov manjka tako kot lani, a regres dobivajo še naprej.
Takšen odnos proizvajalcev kmetijskih strojev do njihovih kupcev porodi včasih kaj čudne ideje. V kmetijski zadrugi, ki se ji je ob lanski žetvi pokvaril žitni kombajn, a nadomestnega dela, vrednega približno 2p.0(10 dinarjev, še vedno niso nikjer staknili, so je rodil predlog: manjkajoči del ho treba ukrasti v tovarni ali kakem njenem skladišču. Praktično je to izvedljivo, saj je majhen in je samo s štirimi vi-	a
jaki pričvrščen na kombajn. Toda — za-	9
kaj hi morali krasti, ko so pripravljeni ku-	I
piti? Osebne so bili v tovarni v Zemunu, ki je kombajn naredila. Manjkajočega dela niso dobili, češ da je tovarna vse rezervne dele razposlala servisom in grosistični trgovini. Iskali so ga na vseh naslovih, ki so jih dobili v tovarni. Potni in poštni stroški so že močno presegli vrednost nadomestnega dela, ki ga š" vedno nimajo. Na razne naslove v naši državi so poslali 21 naročilnic. a nadomestnega dela od nikoder. Pravijo, da bi utrpeli manj škode, če bi na vse naročilnice dobili tak nadomestni del — 20 preveč, kar bi jitu veljalo okrog
400.000	dinarjev — kot 'če ne dobijo niti enega. Zaradi takšne malenkosti kombajn namreč ne veže slame, ampak jo trosi po polju. Pobiranje raztresene slame na okrog 70 ha žitaric pa jih bo veljalo mnogo več.
J. PETEK
PO NAŠI DEŽELI NEKOČ IN DANES
Košir s Črnega vrha, vodja gradbenega odbora. V ozadju je že narejena cesta, spodaj je njegova domačija
naj
izdam ?
m novo
SRTEM KMET D82A CEST« KZ PftSja MRMN
OBISK PRI GRADITELJIH CESTE
Najin, »spaček« je počasi rinil v hrib. Na Črnem vrhu, pri gostišču B! agajka, sva zabila na pot, ki ped je prav do vrha. Prti dolgih
/
• 5iM BOGATEJŠI PAŠA, TEM VEČ OBLEKC
Sestri Novaček v Kranju sta navdušeni zbiralki in ljubiteljici lepih stvari. V vitrinici, na policah in v predalih hranita množico zanimivosti, med njimi tudi nekatere redkosti, čeprav prevladujejo bolj ali manj etnografski in umetniški ali umetnoobrtni predmeti. Tako hranita tudi zelo lepo srebrno dozo z orientalskim, tolčenim okrasjem. Pri strani gleda iz nje nekakšna paličica z nazobčanim koleščkom. Pa vam ni treba dolgo napenjati možgan, lastnici radi pokažeta skrivnost. Doza se odpre in v njej je —
še ena doza, ki ji pri strani moli ista paličica. Le da je ta doza iz želvovine. In če odprete še to, je v njej — tretja dozica iz ci-zeliranega srebra. In potem boste seveda hoteli odpreti še to in v njej je — ura. To uro, ki je sicer angleški izdelek, okras pa turški, sta dobili od nekega bolgarskega lekarnarja, ki je bil pred prvo svetovno vojno bolgarski poslanik v Botfolu na Madžarskem, kjer sta takrat živeli. Nekoč je bila last nekega paše. Takrat je veljalo, da »čim bogatejši je paša, tem več obleke« (okro-vij) — ima ura. Ta paša je bil, kot se zdi, kar premožen.
9 KRASUCE ,
pravijo va češkem oziroma Moravskem pirhom ali pisanicam. Sestri Novaček jih imata polno omarico. Nabrane so na nitih in čudovito poslikane, z voskom, v tako imenovani batik tehniki. Vendar so pristni narodni ročni proizvod z moravsko slovaške
meje in iz okolice Olomouca. čim bogatejši vzorec je na pisanici, tem bolj je cenjena, ker je isti motiv zelo težko enako ponoviti; in nekatere so okrašene z zelo kompliciranimi vzorci. Pet in dvajset Novačkovih pisanic zajema vse najznačilnejše motive s tamošnjega območja*
9 AVBICA IZ PIVOVARNIŠKEGA KRAJA
Tale avbica, ki jo sestri hranita že mnogo let je iz plzenskega okraja. Na prvi pogled samo lepo čipkarsko ročno delo in nič več, kaj ne? Pa vendar je tale dekliška avbica nekaj posebnega. To namreč niso navadne čipke — ta vzorec je narejen ha druga-
čen način. Namesto kleklanja so češka dekleta vzela kos finega platna in z iglami pulila iz njega nitko za nitko tako, da je ostala samo mreža. To mrežo so potem z izpuljenimi nitkami obšile v različnih vzorcih, med njimi tudi v temle na sliki, človek se vpraša, čemu toliko dela, ko bi lahko podobno čipko mnogo hitreje nakleklale. Ampak tako ne bi bila nič posebnega!
En meter ceste velja 79 dinarjev
vrstah že pripravljenih drv je ceste zmanjkalo. Naprej je sicer še bila cesta, vendar še neprevozna.
— To je torej cesta, Id jo delajo kmetje, ■va dejala.
— To, to, je dejal mimoidoči, poiščita Ko. ftirja, ta je bil vodja gradbenega odbora, on vama bo povedal... Tam doli, je pokazal navzdol, je njegova kmetija.
Spustila sva se po bregu in obstala pred hišo. Jože Setnikar, po domače Košir, je prišel z njivi in naju povabil v »hišo«.
— Veliko dela je zdaj, je začel, krompir Je treba okopati, košnja bo .. .
Sedla sva v kot, k beli javorovi mizi. Koj Je bil na mizi hleb in z moštom smo si pogasili žejo. Koširju so zagorele oči, ko sva ga začela spraševati o cesti.
— Ceste delam že več let, je pripovedoval in se smejal izpod kape, pravi strokovnjak za ceste sem že. Polovico tiste od »Blagajke« (gostišče na sedlu — op. p.) do vrha, dobra dva kilometra jo je, smo naredili prostovoljno. Celo trasiral sem jo jaz. Res je kasneje prišel inženir, vendar je izmeril tako kot jaz.
— Kaj pa oesta, ki ste jo delali pozimi? Tista, ki gre čez Pasjo ravan ...
— Pojdimo jo pogledat, je predlagal, videla bosta, koliko smo naredili.
Pa smo šli. Košir je hodil v breg kot midva navzdol in pripovedoval:
— Ze pred leti smo se menili, da bi naredili oesto čea Kovski vrh na Log, da bi prišli h glavni cesti v Poljanski dolini. Premislili smo si pa zato, ker bi imela cesta čez Pasjo ravan večji pomen. Razen tega \so tudi iz Poljan začeli delati cesto in ko smo zvedeli, da jo bodo naredili do Pasje ravni, smo se odločili: »Mi jo bomo naredili pa do tam!« Oni imajo zdaj do vrha še kakšne tri kilometre, mi pa še enega. Osemsto ali devetsto . metrov ceste smo pa v grobem že naredili. Letošnjo zimo smo zagrabili za delo ... Januarja smo se dogovorili, bilo nas je kakšnih pet ali šest, in kmalu nato smo začeli delati. Največ ,je delal Alojz Jereb, Zagričarski Nace, Omejčevi trije fantje (za Janeza, Franceta in Jaka jih kličejo) in Narigarjeva Franc in Ciril. Včasih nas je bilo vseh sedem, včasih osem, včasih pa tudi pet. Od krajevne skupnosti čjrni vrh, smo dobili 71.000 din pomoči. Ta denar smo porabili za razstrelivo in za kompresor, ki smo si ga izposodili, pa šč iz svojega smo dali, ker je zmanjkalo. Delali smo v mrazu in snegu, odnehali pa nismo' Če je bil mraz,, smo pa še bolj delali, da nas ni zeblo. Začeli smo zjutraj, koj ko se je dan naredil, in končali zvečer. V dobrih dveh mesecih, kblikor smo delali, smo naredili okrog 10.000 ur. Ker nismo imeli razstreliva, je šlo še počasneje. In trpljenje je< to . .. Kar zamislite si, da smo kar s krampi in z drugim takim orodjem šli v živo skalo.
Potem smo prišli na njihovo cesto. Ni še končana, vendar nisem mogel verjeti, da lahko sedem ljudi v dveh mesecih toliko naredi. Sli smo po dobesedno v gozdno pobočje vsekani cesti. Dobre tri metre, skoraj štiri, je široka in še jo bodo razširili. Ne spoznam.se na ceste, vendar trdim, da je trasirana tako, kot je najbolje.
— Tu je devet promilov ,vzpona, je Košir komentiral klanček, le nekje je še večji vzpon, dvanajst promilov, pa bomo popravili, da ne bo prestrmo.
Ob cesti so bili štori dreves, ki jih je bilo treba podreti. Stom so preprosto izkopali. Kdor tega ni delal, ne ve, kako težko je to.
'— Stori so bili trmasti, mi pa še bolj, je dejal najin spremljevalec in dodal: — Ce smo ukrotili vse ite skale, se spodobi, da smo tudi štore.
In vso pot je pripovedoval, kako bo treba tu še malo popraviti ovinek, da bo treba še listo skalo odkrhniti, da bodo tu podkopali, da ne bo tako strm vzpon, da so imeli na teh desetih metrih veliko dela, da je nekaj deset metrov sproti zmrzovalo, ko so kopali, da bo
treba pripraviti veliko peska, i da bodo oesto nasuli in še marsikaj.
— Ali je to, koder hodimo, res delo sedmih ljudi? sem bil nejeveren, saj se mi je zdelo skoraj nemogoče.
— Ja, zmeraj nas ni bilo toliko, je dejal Košir, največkrat pa je bilo tako.
Prišli smo do konca. Sredi dreves je bilo ceste nenadoma konec. Naprej se je med drevjem vijugala gozdna pot.
— To nas čaka pa za jesen. Kakšen kilometer bo še. Vidite, je pokazal nekam med drevesa nad potko, tamle, kjer so skale, bo šla pot. In tamle med tistima drevesoma.
Tako nama je tisto dopoldne Košir pripovedoval vso pot. Ko smo se na vrhu Pasje ravni ustavili, je bil ves vesel.
— Do tod, je hitel, do tod je naše. Do sem
* E * Si it i
nosilih nesemo v dolino. Dolgčas je, ko m ljudi. Ko bo cesta, bo vse drugače ...
— Je še daleč do tam, do Kremenka, kjer je konec poljanske ceste?
— Ni, ni. . sicer pa ... Poglejta! Tule doli, vidita, tista dva fanta na vozu... To sta Bu-hova. Z njima se pripeljeta prav do tja. Hej! — je zakričal v dolino, in fant, ki je vodil konje, je voz ustavil.
— Peljit^ ta dva fanta v Kremenk! — je kričal Ogrin, midva pa sva stekla po bregu.
Na »lojtmiku« smo se tako tresli in, majali, da se je še govorilo težko. Buhova sta se smejala, ko sva se nerodno presedala, in Jaka je pomežiknil bratu.
— Trije fantje smo pri hiši, je pripovedoval Janez, in sram nas bi bilo, če ne bi delali. Jaka je bil najbolj priden, pa tudi midva sva prijela. Vsak dan smo delali, jeseni bomo pa spet. Cesta mora biti čimprej narejena. Tu doli v Kremenku je že, še tule, dva ali tri kilometre bo, do vrha Pasje ravni jo potegnejo, mi naredimo naš kilometer, pa smo skupaj. Ja, jeseni bomo spet zagrabili.
OBISK PRI POLIANSKIH GRADITELJIH
V prvi hiši v Kremenku, v katero sva šla, sva srečala Jožeta Božnarja, ki je tudi delal poljanski konec ceste. Prav do njegove hiše je narejena.
— Iz Poljan so -začeli delati cesito pred štirimi let.i, se je razgovoril, naš konec pa smo začeli delati pfed dvema letoma. Dve zimi smo delali, tudi po trideset na^ je bilo, in naredili smo 1300 do 1400 metrov lepe ceste. Za. to smo od občine nekaj dobili, pomagati pa je bilo treba z lesom in tudi z delom.
Jeseni bomo delali naprej, da se povežemo s tistimi s črnega vrha, ki delajo na Pasji ravni.
Ko smo popili kozarec dobrega mošta, po taki hoji in vožnji je bil še boljši, sva šla naprej.
— Še k Planišku pojdita, ta bo povedal, v gradbenem odboru je bil, sva izvedela, ko sva se poslovila.
Od Stržinarja (tako se reče pri Božrtarjevi hjši) do Planiška sva šla že po novi cesti. Lepa je, dobro narejena m dovolj široka. Veliko dela je bilo, preden je bila taka.
— Delali smo od zore do mraka, je brez hvaljenja, čisto preprosto, pripovedoval Kržišnikov Ciril, Planišek mu pravijo, in ni nam žal. Odsek dz Hotovelj do Kremenka je bil naš in zdaj, ko je narejen, smo vsi zadovolj. ni. Je že vse drugače, če je cesta... Letos jeseni pa naprej. Od Stržinarja, tam je konec ceste, do vrha Pasje ravni bomo gotovi v , dveh letih. Letos bomo potj>rebili, prihodnje leto pa končali. Tudi oni s Črnega vrha tako. Mislim, da ne bomo ne mi ne oni dosti prej končali. Kar lepo bomo skupaj prišli. Potem bo vse drugače ...
Poslovila sva se in se vračala. Nazaj v hrib do Pasje ravni in potem naprej do črnega vrha. Dolga pot je bila pred nama in utrujena sva se zagrizla v hrib.
Ni nama bilo žal poti, ki sva jo prehodila. Srečala sva ljudi, ki grade cesto, po kateri se bova čez slabi dve leti peljala med drugimi tudi midva, srečala vse ljudi, ki vedo, kaj hočejo in ki so pripravljeni za to tudi delati. Dobro, trdo in veliko delati, čeprav jih je la sedem, včasih pa še toliko ne. GENO
Ogrin s Pasje ravni in Buhova fanta so bili med najbolj pridnimi. Na poljanski strani pa jc treba omeniti Cirila Kržišnika
Cesta, ki se začne v Poljanah, se konča Kremenku
bomo mi zgradili. Tu doli, je pokazal proti Poljanski dolini, ki se je odpirala pred nami, pa jo bodo naredili Poljanci. Se do Ogrina vaju peljem, potem se bom vrnil.-Delo me čaka. Bo pa še Ogrin kaj povedal, saj je tudi on veliko delal in v odbora je bil.
— Za slovo povejte še to: zakaj ste delali?
— Treba je. Brez dela ni nič. Cesta bo pripeljala ljudi in življenje, bolje bomo povezani s svetom, les bomo laže spravili v dolino, zdravnik ali pa veterinar bo laže prišel k nam, svoje pridelke bomo lahko prodali in kam se bomo peljali.
Pokazal nama je še, kje se gre do Ogrina^ in odhitel nazaj. Dober streljaj naprej sva se ustavila.
— Midva sva Narigarjeva, sta se predstavila možaka, ki sta v globoki jami mesila opeke iz ilovice. — France in Ciril, Šubic se piševa ...
Pa nista Narigarjn, ki sta delala cesto?
— Tista, tista... Midva sva letos že tretje leto dolala cesto. Dve leti sva pomagala na poljanskem koncu, letos pa na Pasji ravni. Zdaj delava opeko, popravili bomo hišo.
Na robu jame sem pisal v beležnico. Ciril in France nista nehala delati, le razgovorila sta se.
— Tamle gori j« moj brait ustrelil prvega Nemca na tem koncu. To je bil potem hudič, je pripovedoval starejši.
— Ja, zdaj je vse drugače, je preskočil spomine, zdaj delamo cesto...
— Jeseni bom zagrabil za dva, je povedal mlajši, moped imam in rad bi se kam peljal, še bolj bom delal, da bo cesta prej. Vidite, kako je zdaj, še opeko raje naredimo sami, ker je to laže, kot da jo pripeljemo. Ja, jeseni in pozimi bomo prijeli. Le če bi nam še z denarjem malo-pomagali. ..
Pri Ogrinu nama je bilo že pošteno vroče. Ni tako lahko pešačiti po teh hribih, posebno če nisi navajen.
,— Naše želje so bile take,, da nam ni bil noben trud preveč, je začel Alojz Jereb, ki mu pravijo Ogrin.
— Delali smo, čeprav ni bilo denarja. Ce enkrat začneš, vendar ne moreš nehati. Želimo dobiti zvezo s Poljanami in dobili jo bomo. Tamle nad mojo hišo bo cesta. Takoj ko bo gotova, si kupim moped ali pa motor in lahko se bom peljal, kamor bom hotel. Sioer pa so nam na občini obljubili, da bodo pomagali. Takale cesita nekaj velja. Morali bi dobiti vsaj tri milijone in šlo bi . ..
— Kako je kaj tu gori pri vas? Lepše kraje težko najdeš ...
— Odrezani smo od sveta. Res je tu pod mojo domačijo gozdna pot, vendar od tam do sem še praznega konja težko pripeljem, po našem kolovozu pa mi najtežji konj potegne komaj sto kil. Umetni gnoj največkrat na rami znosim domov, če kdo zboli, ga na
temve
|za pranje vsega volnenega svilenega in sintetičnega
Od Črnega vrha nad Polhovim Gradmn do Poljan v Poljanski dolini je dve debeli wri hoda.
Iz Ljubljane do Polhovega Gradca je asfaltirana cesta.
Iz Polhovega Gradca do črnega vrha Je lepa makadamska cesta.
Skozi Poljansko dolino so do vaei Kremenk naredili makadamsko cesto, t
Od Kremenka do vrha Pasje ravni je okrog tri kilometre, od tam do Črnega vrha pa še dva. Vsega pet kitortlctrov.
Teh pet kilometrov pa je treba Iti peš. Ceste ni. Ali bolje: ceste še ni. Kdaj bo?
NA PASJI RAVNI GRADE CESTO
— Kmetje s črnega vrha so začeli pozimi delati cesto čez Pasjo raven, sem slišal v Polhovem Gradcu.
— Res je. Nobenih sredstev niso dobili za to, pa%ar delajo. Ze kilometer ceste so naredili in kmalu bodo na vrhu. V živo skalo kopljejo in nič jih ne ustavi, je tekel pogovor naprej, ko smo sedli k »Pratkarju« in naročili polič.
— To so garači, pravi garači... Naredili bodo cesto, ki bo potem služila vsem. Zelo pomembno cesto. Po njej bo moč priti iz Poljanske doline k nam, ali pa od tod v Poljansko dolino in naprej v Loko.
— Okrajna cesta bo to, okrajna...
— Delajo pa jo kmetje. Zastonj -v-
EN DAN MED AFRIŠKIMI ŽIDI
Kolumbija
Kdo je že videl »izgubljene otroke« Izraela v srcu Afrike, kdo je že slišal zanje? Kdo! še zgodovinarji ne vedo, kdaj so prišli do izvira Modrega Nila.
— Zelo nezaupni so, — me je prepričeval lastnik hotela Ghton v Gondarju, ko sem se odpravljal v Faltasho, mgd črne Zide. — Ničesar vam ne bodo povedali. Raje ostanite pri nas, — me je skušal pregovoriti.
— Ste že videli tisoč let staro sikomoro? Ste si ogledali kastel cesarja Fasilidasa iz XVII. stoletja? Ste bili v starem konventu? Ste videli ,sveto drevo'? — je poskusil še enkrat.
• • •
Stara etiopska prestolnica Gondar je še spala, ko sem se odpeljal v Fallasko. Velika piazza, še včeraj tako živahna, je bila prazna kot na sodni dan. Razpokani zidovi srednjeveških trdnjav so žalostno štrleli v nebo. šoferji so spali zleknjeni v kamionih. Luna se je sprehajala po strehah domače gosposke. pogovarjala se je sama s seboj. Mlečna svetloba je plavala po zraku, niti mačke ni bilo na cesti. Stare kapele, vse porasle z bršljanom, so nemo zrle v toplo afriško noč.
Na portugiškem kastelu Fasilidasa ni bilo ne Hamleta ne njegovega očeta, vrnila sta se v deželo Dansko. Nisem videl niti Hamletovega duha, 400 let je že, kar se ni pač pokazal na starem gradu.
O, jaz, Horatio, umiram,
ta močni strup zmaguje mi duha...
a, prerokujem, da zasede prestol
...pravi princ danski.
Tudi Shakespeara ni , ved... kralj Itake, nesmrtni junak Troje — Odisej se je že pred tri tisoč leti vrnil iz trojanske vojne. Samo njegov duh še blodi po samotnem otoku.
Zgodaj zjutraj je še bilo, videl sem le veliko sikomoro. Tu sp nekdaj sodniki delili pravico v imenu cesarja in boga. jz teme so lezli na dan stari gradovi. Kakor v srednjeveški Srbiji si je dal tudi vsak etiopski vladar zgraditi svoj dvor, svoj manastir.
Kmalu nato me je pogoltnila savana. Zdaj sem čisto sam, le neka karavana se premika v daljavi.
Kako me bodo sprejeli afriški Židje? Me bodo prepodili /s kamni? So res črni kot kava, sloki kot gazele, bradati kot Arabci, revni kot beduini? — kakor mi je razlagat neki Švicar.
Spomnil sem se, kako sem potoval v Jeruzalem. V starem, arabskem delu mesta, v koptskem konventu, sem Zvečer odkril čudne postave — dva tisoč let stare prikazni. Smrdelo je po razpadajočih mačkah, urinu, olupkih gnilih banan, prežganem kadilu iz starega Punta, črvivem papirusu. Pobegnil sem.
Spomnil sem se, da sem bil štiri leta pozneje v Tuniziji, videl sem židovsko kolonijo na Džerbi, obiskal sem 2000 let staro izraelsko sinagago, spomenik židovske diaspore. Bila je sobota, Židje so molili kar na tleh. Bil sem kot bela vrana.
Bil sem p Nablusu, v Samariji, kjer se je ohranilo do danes 348 Samarijanov. Naši usmiljeni bratje so se ločili od Zidov v petem stoletju, zato jih ti ne marajo...
Lezel sem na goro Gerizim. Tu je motel Abraham žrtvovati spojega sina Izaka, pa je Jehova v zadnjem trenutku poslal vejico. Tako je rešil mladega sina pred pogubljenjem na grmadi, še zdaj žrtvujejo Samarijani na paskvo velikonočno jagnje na tej gori... ,
Zidovska dekleta iz Bombaga v Indiji so imela nasmeh Bude. Maroški Židje so žive priče Kristusovih časov. Židi iz Ukrajine so me spominjali na Kozake, ameriški Židje pa so ves dan žvečili »chewing-gum«. V Izraelu jih je nekaj tisoč.
Bral sem o Judih v antičnem Rimu, srednjeveški Granadi, Samarkandu, Wilni in
Frankfurtu. Z nekaterimi sem se tudi seznanil. Med njimi so bili potomci kraljevskih svetnikov na starih dvorih, drugi so poznali vse življenje samo revščino. Med vojno so pisali papežu debela pisma ... prosili so ga za pomoč. Bilo je v južni Italiji.
Mnogi so govorili le »giddisch«, judovsko-nemški jezik, le s težavo sem jih razumel. Drugi so mešali »ladino«, judovsko-španski jezik, tisti, ki so prišli s Srednjega vzhoda, so govorili arabsko pa nekaj angleško. Nekateri so prinesli v Izrael še duh geta, »ha-sid« iz Poljske pa je imel kljub vročini na sebi vedno »kaftan«.
Bral sem o židovski koloniji iz Jemena, nekdanje Arabie Felix. Vsi do zadnjega so se Vrnili v »obljubljeno deželo«. Tisočletno prerokovanje, da se bodo vrnili z letečo preprogo — letalom, se je res uresničilo.
Tokrat pa bom videl črne Žide salomonske veje. Kako me bodo sprejeli? Bodo naščuvali pse name ali pa se bodo skrili po hišah?
* • «
Moški in ženske so sedeli na kamnih pred svojimi ilovkami, okrog njih so se pasle krave. Sprejel me je neki dolgin, peljal me je do prvih hiš. Ni imel slabih namenov, celo počaščen je bil z mojim obiskom. Zdaj so se približali tudi drugi. Obkolili so me.
»Koliko ljudi je v vaši vasi?« sem ga vprašal, ko se je poleglo prvo vznemirjenje.
Natanko 2900 več kot je vseh Samarijanov, sem že hotel reči, a sem se premislil. Kdo vas je pa preštel? Komu med vami se sploh sanja, da so na svetu tudi Samarijani — ali da je živelo nekdaj v Aleksandriji 400.000 Zi-
dov. Morda se niti ne zavedate, da ste sploh
Židje!
»Ali priznavate staro ali novo zavezo?« sem silil naprej.
»Staro« — je samozavestno odgovoril. Naša sveta knjiga je Mojzesov Pentateuh,« je začel pojasnjevati. (Samarijani imajo za sveto le Toro, prvo izmed petih knjig starega testamenta.) »TodA naši ljudje ne znajo brati# je koj nato priznal.
Kakšni Židje pa ste, sem že mislil reči! Hebrejsko ne znate, pisave ne poznate, za talmud ne veste, pa sem raje molčal. Že sem podvomil: so ti nesrečneži res otroci-Jzra-ela? Potomci tistih, ki so se po razrušitvi jeruzalemskega templja razbežali na vse strani.
Toda v Etiopiji se je Ohranilo še veliko židovskega duha. Stare amharske cerkve spominjajo včasih bolj na hebrejske templje kot naše cerkve, tudi amharske himne imajo več skupnega z židovskimi kot krščanskimi. Židje ih Etiopci uporabljajo isto besedo za boga — adonai. V srednjem veku, v času aksumskega kraljestva, so se imeli Etiopci za prave naslednike Judov. Svojo deželo so imenovali Sion, svojo prestolnico so imeli za drugi Jeruzalem. ’
O stara etiopska umetnost! Stari samostani v pečinah! Predstavljajte si sveto goro Athos v srcu črne Afrike! Bizanc, krščanski Orient, poganska Afrika, Rim svetega Petra in Pavla — vsi si podajajo roko.
Stara umetnost Abesinije odraža naivno emocijo. Prav to pa ji daje poseben šarm. Kaj Granada, kaj Palermo, kaj stara mesta Maroka — Gondar morate videti. Zvečer, ko gori le nekaj svetilk in hodite s strahom
okrog starih konventov. Se bodo odprli stari cesarski grobovi? Zvečer, ko se oglase amharske melodije — pol so arabske, pol pa te spominjajo na afriške bobne. Tako čudno zavijajo, kot bi kačam drli kožo.
»Ali mi lahko pokažete vaše sveto pismo?« sem vprašal čez čas velikega poglavarja.
Ni mu bil všeč ta predlog. Pomežiknil je nekaj dekletom, ta so se medtem približala staremu drevesu, črna Eva, osemnajstletna punčara, okrog vratu je imela velik kovinski križec, je koj stekla v hišo. Bila je bosa in kuštrava.
Prinesla je več drobnih knjižic, pisane so bile v angleščini in hebrejščini. Zložila jih je vse skupaj, nato pa se je spet umaknila.
Svetega pisma mi niso prinesli, knjige pa so bile zložene narobe. Kaj vam koristi vse to, ko pa ne veste, kje ima knjiga — glavo.
Toda izgubljeni otroci so videli moje razočaranje. Predlagali so mi, da si ogledam sinagogo. Bila je le nekaj korakov stran.
To je bila pravzaprav le hiša iz posušene ilovice. Niti ključev ni imela. Po pravici povedano, jih tudi niso rabili...
Takšna razlika med primitivmo sinagogo in zgodovinskimi cerkvami v Gondarju! Kot med cerkvijo sv. Petra v Rimu in katakombajni. Takoj bom popravil, malo manj.
Zidovi prve so bili prazni, na stenah cerkve sv. Mihaela pa so bile freske iz svetega evangelija, iz življenja Kristusa in prerokov. Tudi levi niso manjkali — v vsaki etiopski cerkvi so. Z meseca je neki človek žalostnega pogleda zrl na Kalvarijo. Vse osebe svetega pisma so bile »en face«, nikoli v profilu. Le zlobni so slikani »od strani«.
Po maši je stopil duhovnik, oblečen je bil v bogat omat, poln zlatih, rdečih, rumenih in vijoličastih barv, na dvorišče. Blagoslovil je množico. Na glavi je imel črno koptsko pokrivalo, nekakšen turban. Take so imeli tudi v starem Egiptu.
Nad njim je držal ministrant velik dežnik — tak kot ga imajo ašantski kralji (plemenski poglavarji) v Gani. Poglavar nekega plemena — ogrnjen je bil kot Cezar z antično kento, v roki je imel palico iz ebenovine — je stal kot gora sredi množice.
Začeli so zvoniti zvonovi. Vsi so padli na kolena — kakor mohamedanci v mošejah. Po končani blagoslovitvi je neka princesa kraljevske krvi stopila k svoji limuzini ma-roni barve, odpeljala se je domov. Tiho, brez besed.
Pa v Fallashi?
»Mi molimo kar na zemlji,« me je poučil dolgin. »S tem hočemo dokazati, da se moramo za vse, kar imamo, zahvaliti le materi zemlji.«
O, še za preproge nimate denarja — sem pomislil pri sebi. In vendar jih imajo v vsaki hiši. V Angliji so bili vaši vrstniki celo premieri, v Ameriki ugledni finančni ministri. Vi pa ste revni kot cerkvene miši, kot Židje v babilonski sužnosti. Otroci Izraela so na bregovih Tigrisa sto let objokovali svojo usoda — baje ni bilo tako hudo — vas pa preganja že dva tisoč let.
Vse polno ljudi se je nabralo, moral sem se posloviti. Vsi so me spremili do konca vasi.
črvi Othello — šele zdaj sem ga opazil — me je vprašal, od, kod neki sem prišel.
Pokazal sem z roko na — sever.
Kdo pa ve tukaj, kje je Evropa. Sem iaz pred enim letom vedel za Fallasho — židovski otok sredi Afrike?
_____________ MIRAN OGRIN
V GoiHlarjn najdem« vse polno trdnjav, ki ka ir jo gradbene vplive s severa
Demonstracije demokratičnih strank na ulicah glavnega mesta
razcep v liberalni stranki. Nora konservativna vlada Ospine Pereza je tvegala potezo, ki ji ni primere. Latifundisti so s pomočjo vojske zadeli jemati kmetom zemljo, ki so jim jo razdelili liberalci.
Zgodovina pa uči, da se lahko zgodi samo ena stvar, če nekdo vzame kmetu zemljo, da bi jo izročil latifundistu. Začne se državljanska vojna. Tako je bilo seveda tudi v Kolumbiji. Mali kmetje so sklenili, da se bodo branili z orožjem. Osem let so se v manjših spopadih bojevali z vladino vojsko in v
.Praskah seveda tudi trošili svoje sile.
V teh bojih je po uradnih podatkih med leti 1946 in i86o padlo okoli 200.000 ljudi. Konservativna v&da pa je po malem razlagala ta čudni položaj z °btožbami komunistov, s »slabim značajem Kolumbijcev« ali z ogorčenjem zaradi smrti liberalnega voditelja Gaitana (ki so ga umorili konservatied).
Toda dejstvo je, da sta minili že dve leti do
tistega dne 194)1. leta, ko so množice oplenile glavno mesto republike, odkar so konservativci zabeli z agrarno reformo v nasprotni smeri. Množice so takrat hotele maščevati smrt najbolj priljubljenega kolumbijskega politika. Kolumbijska gverila je dejansko nastala predvsem zaradi zemlje in kave.
Konservativci so v določenem smislu res dosegli svoj cilj. Proizvodni monopol se je spet osredotočil v nekaj rokah. Nova zemlja pa kljub temu ni prišla v njihove roke. Postala je bojno polje in sto in sto kmečkih družin je moralo zbežati, če so si hoteli rešiti vsaj golo življenje. Računajo, da se je več kot milijon kmečkih prebivalcev »utopilo« v velikih mestih. To pa ni malo, če upoštevamo, da ima Kolumbija samo dvanajst'milijonov prebivalcev.
Leta 1950 je bil »izvoljen« za predsednika republike sloviti konservativni voditelj Laureano Gčmez.
Kmetom je uspelo, da so oborožili 20 do 30 tisoč ljudi in so se najprej predvsem branili. Pozneje so začeli sistematično napadati in so sejali zmedo v vrstah redne vojske. Nazadnje so se v Sumapazu tudi na odprtem bojišču spopadli z redno vojsko in so s tem precej pripomogli k padcu Laureana Gomeza.
Operativni vodja državnega udara, ki je 1953. leta vrgel Laureana Gomeza, je bil oficir Rojas Pinilla, človek brez vseh predsodkov. Rojas je seveda moral priznati, da so bojevniki širokih dolin in gora imeli precej zaslug pri Gčmezovem padcu in jim je zato tudi ponudil roko. Gverilci so zato sklenili, da bodo sklicali gverilski kongres, na katerem bodo natanko opredelili, katere izgubljene pravice hočejo in sprejeli deklaracijo, da hočejo nazaj zemljo, ki so jim jo dali že liberalci. Toda Rojas Pinilla je imel drugačne načrte, kmetje pa so bili preveč naivni. Eden izmed voditeljev sedanjega Revolucionarnega osvobo-dilhega, gibanja, Juan de la Cruz Varela, je povedal, kako so sabotirali kongres:
»Letala so krožila nad krajem, kjer smo se sestali, in metala na tisoče letakov ... Na teh letakih je pisalo, da ni nikakršnega razloga več za to, da bi bili kmetje oboroženi, odkar je padla GOmezova tiranija.«
In tako se Je večina oboroženih kmetov javila
vojski in ji izročila svoje stare puške. Izročila jih je prav tisti vojski, kateri jih je uplenila nekaj let
prej s silo svojih »machet«.
KAVA IN NASILJE
Mesec dni bo tega, kar so bile v Kolumbiji volitve. Pri tem pa je zanimivo predvsem to, da se več kot polovica volivcev sploh ni pokazala na voliščih. Opozicijski stranki -Liberalna stranka in MRL (Revolucionarno osvobodilno gibanje) sta namreč menili, da konservativna vlada Guiilerma Leona ne daje zadostnih jamstev. Poleg tega v mnogih kolumbijskih pokrajinah volitve sploh niso izvedljive. Vojska in policija si ne drzneta tja, ker so nekatere pokrajine polne »forajidosov« (brezumnikov) in gverilcev, »castri-stov« - kdo in kaj je kdo, je odvisno od razlag, ki prihajajo od zunaj. Vsekakor pa drži, da svetovne tiskovne agencije niso znale pojasniti, kdo so ti ljudje ih za kaj se že leta in leta borijo. Prav tako niso znale pojasniti, kako morejo obstajati oboroženi gverilci že od 1946. leta, in kako da niso (zatrli tolp, ki so se pojavile pozneje in so se speciall-	Regularna* ™
ziirale samo na ubijanje mirnih kmetov. Kdo so eni in kdo drugi? Da bi to razumeli, sl	je zajela dva upor-
moramo ogledati položaj globlje, kot ga kažejo v najbližji preteklosti zunanje razlike med	mku
konservativci in liberalci.
Gverilci ne delujejo samo na področju vzhodnih kolumbijskih ravnin, ki mejijo na Brazilijo in Venezuelo, temveč tudi na področju, kjer pridelujejo kavo, ki je poglavitni vir dohodkov države Kolumbije. Prav od tod, kjer imajo 3 odstotki lastnikov v rokah 50 odstotkov zemlje, pa se je v letih 1928 ,in, 1946 razmahnilo močno agrarno gibanje, ki je zahtevalo, da dobijo kmetje deset tisoč kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje.
Liberalni predsednik Alfonso Lopez, ki je vladal dve volilni obdobji, je bil precej dojemljiv za zahteve kmetov" in med 1935. in 1946. letom so izročili revnim kmetom precej zemlje, ki je bila nekoč tako tn tako njihova last. Toda vse je potekalo tako, da latifundije sploh niso bile prizadete. Konservativna oligarhija v nasprotju s pričakovanji predsednika Lopeza ni bila niti najmanj oslabljena in je 1946. leta spet prevzela oblast. Takrat je izkoristila trenutni
Ko so kmetje potem zasedali svojo nekdanjo zemljo, je Rojas Pinilla začel v vzhodni pokrajini s krutimi represalijami, ki jih je opravičeval s tem, da »hoče opraviti s tistimi, ki niso hoteli izročiti orožja«. Nasilje je divjalo zlasti v pokrajini Suma-paz. Sodelovalo je okoli 32.000 vojakov, vse letalstvo in velik del težke artilerije. Več kot 30.000, ljudi so zaprli v ječe ali v konoentracijska taborišča. Artilerija in letalstvo sta bombardirala neskončne gozdove, kjer naj bi se skrivali gverilci, in jih spreminjala v pepel. Kolumbijci so takrat spoznali napalm bombe. Prve izkušnje so jim posredovali severnoameriški strokovnjaki, ki danes' poučujejo južnoameriške vojake o protirevolucionarni vojni v »Jungle Warfare Training School«.
Toda teroristična operacija ni dala želenih rezultatov. Kmetje so se še vedno dobro- držali v prostrani pokrajini, ki meji na Brazilijo in na Venezuelo. Od ravnin Casanure do reke Sumapaz so gverilci izvajali agrarno reformo, ki so jo imeli v načrtu, in so šli pri tem celo dlje, saj so organizirali urejene skupnosti.
Leta 1957 je v neki zaroti odletel s položaja Rojas Pinilla, leto pozneje pa so konservativci in liberalci sklenili kaj nenavadno pogodbo. Dogovorili so se, da bodo na vladi izmenoma po štiri leta eni in drugi, pri čemer bodo brezpogojno dosledni. O zemlji, o kavi, o kmetih pa niti besedice.
Toda gverilci, ki so se 1953. leta marsičesa naučili, 1958. leta niso poslušali poziva in niso hoteli izročiti orožja. Juan de la Cruz Varela, vodja kmetov, ki se je naučil pisati, ko je bil že odrasel in
ki je zgrabil za orožje, ker ga je k temu prisilil boj za obstanek,1 pripoveduje o »statusu quo«, ki vlada od takrat:
»Dosegli smo sporazum, da vlada ne bo napadla naših položajev, mi pa smo se obvezali, da ne bomo napadli vojske. Sporazumeli smo se celo, da vlada ne bo več blokirala področij, ki jih držijo v svojih rokah kmetje. To se je tudi zgodilo. Sedaj imamo organizirano obrambno milico, ki nas brani tudi pred »forajidosi« (brezumniki), teh pa je več kot 7000 in napadajo v dolinah in v gorah. Naša milica tako kot kubanska bedi tudi nad delom.«
Oligarhija zemljiških posestnikov je takrat iznašla novo protigverilsko taktiko. Ker z redno vojsko ni mogla uničiti oboroženega gibanja kmetov, je poskušala znotraj njihovih vrst ustvariti razcep in sprožiti spopade. Pri tem si je pomagala z gverilci, ki so to postali zgolj zaradi lagodnega življenja, na zunaj pa so bili seveda kot pravi gverilci. Tako so nastale tolpe »forajidosov«.
Prvi med temi provokatorji so bili iz vrst veteranov kolumbijskega kontigenta na korejskem bojišču. Ti so se takrat ravno vrnili v domovino. Pozneje so se te tolpe številčno večale, opogumljalo pa jih je vzdušje nasilja, ki vlada v Kolumbiji od državljanske vojne, torej od 1946. leta. V deželi, kjer je padlo že 300.000 žrtev takšne vojne, ni težko najti ljudi, ki si želijo samo boja in maščevanja, in jih usnieriti v boj proti malim posestnikom. Kakor piše katoliški tednik »El Campesino«, ki je poskušal obdelati gverilsko dejavnost v 1962. letu, je v deželi 110 tolp, ki delujejo v 17 pokrajinah. V njenih vrstah je več kot 5000 ljudi.
»Kave in nasilja ni mogoče ločiti,« piše »El Campesino« z Jasnostjo, ki se bistveno razlikuje od pisanja, tiskovnih agencij, ki ne vedo, kako bi razložile dejstvo, da kolumbijski gverilci, ki jih opisujejo kot »castriste«, ubijajo kmete. Seveda to razlagajo s tem, da »je to še en dokaz krutosti komunistov«.
Severnoameriški ekspert Lewis Hanke je z vso odkritostjo zapisal v svoji knjigi »Modem Latin America, Continent in ferment«:
»Konservativci so uničili cele vasi samo zato, ker so bili vaščani pristaši liberalcev.«
Za Kolumbijce je resnica nedvomno neprimerno bolj preprosta. Eden izmed njih, polkovnik Alvaro Valencia Tovar, guverner ene izmed provinc, je izjavil pred kratkim:
»Ko je že kazalo, da se bodo v Caldasu napadi zmanjšali za 80 odstotkov, je prišla kavina žetev in nasilje je strahotno naraslo. Vzrok je denar; v ka vine pokrajine prihajajo tujci in pojavi se interes, da bi držali ceno kave čim nižje ...«
Jasneje se ni mogoče izraziti. Dejstvo je, da obstaja v Kolumbiji nasilje, da pa ne obstaja revolucija. Nasilje je zasluga samo »forajidosov«, katerim daje orožje kavina oligarhija, da l?i se borili proti kmetom in njihovi obrambni milici. Kmetje pa izvajajo svojo revolucijo počasi in se držijo ob strani bojev med liberalci in konservativci.
Najnovejše volitve kažejo, da se želijo' konservativci spet odkrižati liberalcev in da čez dve leti ne nameravajo izročiti liberalcem oblasti, čeprav bi to
morali po že omenjenem dogovoru iz 1958. leta. Revolucionarno osvobodilno gibanje, ki ga vodi Alfonso Lopez Michelsen, sin predsednika, ki je bil naklonjen agrarni reformi, pa je medtem doseglo že lep napredek. To gibanje nedvomno predstavlja' kolumbijsko levico, uživa pa le negotovo legalnost.
Eden izmed njegovih voditeljev je tudi že omenjeni Juan 'de la Cruz Varela. Na strankinem kongresu 1960. leta je obtožil vlado, da ubija stare gverilce, ki so mimo obdelovali svojo zemljo. Pri tem se vlada izgovarja, češ da se bori proti »forajido-som«. V svojem govoru je Varela med drugim dejal:
»Pred kratkim je bilo ubitih pet vodij nekdanje gverile. Tu so njihova imena... Jaz pa bom naslednji.«
Osem ur pozneje, ko je Varela s svojim sinom nameraval stopiti skozi vrata pravne fakultete v Bogoti, ga je napadel neznan atentator in izstrelil nanj rafal iz brzostrelke. Voditeljev sin je dobil štiri izstrelke v kolke in je od takrat hrom.
Liberalci govorijo sedaj o novem državnem udaru, da bi odvzeli oblast konservativcem. Vlada nima vstopa v pokrajine, ki jih nadzoruje Revolucionarno osvobodilno gibanje (Cundinamarca, Toldma, Boyaca, Sumapaz, Llanos de Casanare itd.). Okoli 110 tolp »forajidosov« nadaljuje s pokoli v Caldasu, Cali in drugih 15 provincah. Pozornost opazovalcev, ki nimajo predsodkov, pa nedvomno priteguje najbolj dejstvo, da vlada mir samo v pokrajini Antioquta, ki je paradiž latifundistov.
FRANCISCO POPOCA (VIE NTUOVE)
SREČANJA NA POLITIČNIH MERIDIANIH
Lani Je ljubitelje sedme umetnosti po svetu presenetila vest, da bodo italijanski filmski delavci posneli v Sovjetski zvezi umetniški koprodukcijski film pod naslovom »Oni so marši rali na vzhod« oziroma »Italijani, dobri ljudje«. Režiser filma pri nas snemane »Ceste, dolge leto dni« Giuseppe De Santis, si je film zamislil kot resnično in kruto filmsko izpoved iz minule vojne: usodo italijanskih vojakov, ki so jih Nemci mobilizirali in poslali na rusko fronto.
V italijanski filmski ekipi
so bili poleg režiserja De San-tisa še Raffael Piso, Andreo Checchi in Ricardo Cucciolla, sovjetsko filmsko ekipo pa sta sestavljala igralca Tatjana Saanojlova in Ivan Poko-renko (znan predvsem iz filmov »Letijo žerjavi« in »Balada o vojaku«).
Italijani, kot pobudniki kulturnega sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami (tu ' niso mišljene fcoproduk-
»Robinzon na Mar sn«; W. mn Braun, kot strokovni svetovalec
VSI NA MARS
Poleg stalnih izjav, člankov, finančnih primerjav in negodovanja svetovne filmske publicistike, da je Hollywood v moralni in finančni krizi, da je vse, kar posnamejo v ameriški •tovarni sanja bolj podobno smrtnim krčem kot umetniški izpovedi, se v Hol-Igivoodu še vedno z vso ambicioznostjo neguje in forsira tako imenovani science-siction oziroma po naše fantastični film. Morda producenti želijo s tem dvigniti in okrepiti svoj finančni dobiček, morda pa gre pri tem le za kompenzacijo ameriškega manjvrednostnega kompleksa. Gre namreč za tih in konstanten boj med ZDA in SZ na področju prevladanja v vsemirju. Zato ni nič čuden podatek, da so v ZDA posneli od minule vojne sem nič več in nič manj kot 1700 (tisoč sedem sto) ,filmov tipa science-fiction in da je prav Hollywood zaslužil pri njih mastne dolarje.
V zadnjem času, ko tudi številni ameriški znanstveni časopisi in brošure vse bolj voljno objavljajo realne podatke o vsemirju, so tudi filmi na to tčmo postali realnejši in v mejah človeških možnosti za osvojitev kozmosa. Ze 1956. leta je posnel Walt Disnep film »Človek v vesolju«. ki nosi v sebi elemente realizma in fantastike. Pred kratkim pa je filmsko podjetje sParamount«, ki je posnelo največ fantastičnih filmov, začelo snemati »Robinzona na Marsu«. Ustvarjalcem filma ni preostalo drugega, kot da so se obrnili za
pomoč k avtoritetam za raketne izstrelke v ZDA — War-nerju von Braunu in E. V. AshbumtL Z njuno pomočjo so pripravili filmski polet na Mars.
Zgodba »Robinzona na Marsu« naj bi bila travestija na račun dogodivščin klasičnega Robinzona: pokazala naj bi prvega človeka na oddaljenem planetu. Film režira By-ron Haskin, glavni vlogi pa igrata v ZDA znana televizijska igralca Paul Mantee in Victor Lundin. Tako bodo Američani lahko v kratkem videli pristanek ameriške rakete na Marsu, kar naj bi zabrisalo marsikatero ponesrečeno izstrelitev ameriških raket na Floridi.
Zanimivo je, da tudi francoskega režiserja Rogerja Va-dima mika posneti fantastični film. Ko je te dni izjavil, da namerava odpotovati s svojo novo ljubeznijo Jano Fondovo na počitnice v Sovjetsko zvezo, je pripomnil, da mu je sovjetski filmski oddelek ponudil režijo nekega filma. Vadim je ponudbo spre jel in sporočil, da je pripravljen posneti znanstveno - fantastični film o Marsovcih, o katerem je že dolgo razglabljal.
Filmska ekipa naj bi bila razen režiserja izključno sovjetska: tako Vadimu, ki je drugače ruskega porekla (priimek Plemjanikov), ne bo preostalo drugega, kot da se bo med svojimi filmskimi počitnicami v Sovjetski zvezi naučil ruski oziroma prama-terrd jezik.
OBIŠČITE
HOTEL LEV - LJUBLJANA
Priporočamo vam
z odlično domačo in mednarodno kuhinjo im veliko izbiro domačih vin
RESTAVRACIJO
odprt med 8. uro zvečer in 4. uro zju traj z vsakodnevno glasbo orkestra Franca Baharja im petjem Nina Robiča I
DANCING
Vsak četrtek im soboto satirični kabaret pod vodstvom Žarka Petana in režijo Mirča Kraglja.
rije, za kakršnimi hlastajo naše producentske in usluž-nostne filmske hiše!), so še
% Š ■ ;'<V,- $.
z veliko izbiro domačih in tujih žganih pijač ter napitkov
APERITIV BAR
■ir' ■
z najsodobnejšimi sobami s kopalnicami im tuši, apartmaji ter sobami za poslovne goste. Posebni popust za domače goste.
HOTEL
Organiziramo poslovne sestanke, sprejeme, konference, coetaM partys, buffeje poslovna kosila, večerje, poročna kosila in bankete. Nudimo gostinske usluge tudi izven hotela.
Obiščite našo prodajmo službo ter se posvetujte s strokovnjaki za vse posebne aranžmaje, ali pa pokličite po telefonu 30-043, da vas obišče naš zastopnik. Rezervirajte gostinske in hotelske usluge po telefonu 30-055.
Pričakujemo vas!
sovjetski
predlagali, da bi skupaj s sovjetskimi režiserji (Ozerovom in Hajfetoom) posneli filme o Fjodoru Poletajevu in »Pomladne vode« po romanu Turgenjeva.
V trenutku, ko niti na vemo, ali so Italijani in Rusi ustvarili in poglobili kulturno sodelovanje na področju filma in filmske umetnosti, je prispela iz Moskve novica, da sovjetski filmski delaycd razširjajo svoje kulturne zveze tudi z ameriškimi filmsikinii ustvarjalci. Sovjetska filmska ekipa naj bi v kratkem odpotovala v New York, kjer bi se pogovorila o možnostih snemanja prvega sovjetsko-ameriškega filma »Srečanje na daljnem meridianu« po istoimenskem romanu Michaela Wilsona.
V sovjetski f&msiki ekipi so: režiserja Igor Talankin (»Ivar novo otroštvo«) in Sergej Ge-rasimov, snemalec Fedor Pro-vorov in igralec Jevgenij Ka-manjakov; z ameriške strani pa naj bi sodeloval pisec scenarija Wilsom, producent Le-ster Kauen ter številni ameriški filmski Igralci.
Režiser Igor Talankin je pred odhodom v ZDA izjavil, da si misli sovjetska filmska ekipa ogledati San Francisco in Nevado, kjer naj bi na jesen začeli snemati »ameriške posnetke«. Pristavil je, da bo film — če bo uspel — prispeval k spoznavanju, prijateljstvu in tesnejšemu sodelovanju obeh dežel,
B.
»Italijani, dobri ljudje«: Tatjana Samoilova,
1
NEUKROTLJIVA NORICA B. B.
Vohunski film »Ljubezniva norica« z Brigit te Bardot in Anthonijem Perkinsom in manjšim številom otrok po mnenju producenta ne, more biti in ne bo finančni uspeh, kakršnih so sicer vajeni s to igralko. Smola, ugotavlja producent, je v tem, da se B. B ni zaljubila v svojega zalega partnerja, kakor je bilo zaželeno
Wawelski zmaj za 19 dežel
DON KIHOT
Orson Welles je začel snemati film »Don Kihot« že leta 1958, zdaj 1» ga bo po daljšem premoru — ki ga je bila kriva tudi njegova bolezen — dokončal. V VVellesovi verziji igra viteza žalostne postave Francisco Rigue-ra, ki ho potem odšel v pokoj (star je 75 let) oprodo Sancha Pansa pa Akim Tamirof. Producent je Frank Sinatra
Od 1. do 6. junija je bdi v Krakovu Brvi mednarodni festival kratkih filmov vseh žanrov. Tako je dosedanji, strogo nacionalni filmski festival (sicer so bili samo trije!) prvič prerasel v tribuno mednarodnega srečanja najboljših filmskih dosežkov s področja kratkega filma.-S tem so dobili Poljaki še en mednarodni filmski festival več: malokomu je namreč znano, da se v Varšavi že nekaj let' odvija festival festivalskih filmov, nekakšna repriza najboljših filmskih stvaritev, ki. jih najprej vrtijo v mehiškem letovišču Acapulcu.
Kaže, da so se Poljaki na festival pripravili z vso organizacijsko sposobnostjo. Na krakovskem festivalskem srečanju je namreč sodelovalo kar 19 dežel z 93 filmi.
Osem domačih producentskih hiš je poslalo 82 filmov, pri če-
mer jih je prireditelj sprejel v festivalski katalog le 48 (19 dokumentarnih, 13 animiranih, 10 poljubno-znanstvenih in 6 drugih žanrov).
Od tujih dežel, ki so poslale pod wawelsko nekdanjo kraljevsko palačo svoje filme (pripomnimo naj, da praznuje letos krakovska univerza 600-letnico in da je ob tej priložnosti tudi retrospektivna razstava in predstava najboljših poljskih celovečernih in kratkih filmov!), so razen socialističnih dežel še Francija, ZDA, Belgijk, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Iran, Japonska in celo Združeni narodi so pripravili film.
Festivala smo se udeležili tudi mi, in to z naslednjimi filmi: »Ljudje na kolesih« Rudolfa Sremca, »Velikan in vi« Borisa Kolarja (film je narejen za Svetovno zdravstveno organizacijo),
NOVI FILMSKI PRODUCENTI
Popularni angleški Beatlesi, kričači z najvišjimi honorarji vseh časov in učinkoviti finančniki, so postali med drugim tudi filmski producenti. Denar so naložili v družbo »British Lion-film«. Solastniki že pripravljajo načrte za snemanje vrste filmov. — Pa zgornja slika? Ta .je domislek nekega newyorskega fotografa. Da bi sto tisočem občudovalce« otnogočil nezaetrt pogled na visoka čela njihovih ljubljencev, je Beatlesom z retnšo odstranil znamenite grivo in tako je nastala ta učinkovita portretna fotografija mlade ničev iz Ižvcrpoola
Bi
»k««:
GLINASTI
MARAIS
Za petdeseti rojstni dan je dobil priljubljeni Francoz Jean Marais v dar glinasto poprs-je Jeana Maraisa. Kip je naredil nem ški kipar Arno Bre-ker. znan izza Hitlerjevih časov
Dušan Vukotič, član žirije Prvega mednarodnega festivala kratkih filmov v Krakovu
»šele kasneje sem začel rasti« Stjepana Zaninoviča, »Brez muja ni znanja« Miče Miloševiča, »Moravski triptihon« Ratka Ivkoviča (edini film, ki morda po umetniški plati, ne spada na festival, je pa dober kot turistična vaba) ter »Po tragičnem jutru« Ace Obrenoviča in Nikole Stankoviča.
Krakovska žirija, sestavljena iz uglednih strokovnjakov in znanih ustvarjalcev kratkega filma iz Sovjetske zveze, Francije, Češkoslovaške, Velike Britanije in Jugoslavije (Dušan Vukotič), ima razdeliti sedem denarnih nagrad (30.000 zlotov, dve nagradi po
20.000 zlotov in štiri nagrade po
15.000 zlotov) kakor tudi kipec »Wawelski zmaj« najboljšim stvaritvam festivala.
ti
OPTODENT S FLUOROM je odličen zaradi posebnega dodatka FLUORA, ki v biološkem smislu normalizira bakteriološko floro ust.
OPTODENT S FLUOROM 1e specialen zaradi arome, ki daie trajni občutek svežine in preprečuje neprijeten zadah iz ust
OPTODENT S FLUOROM daie svežino in hkrati de luje tudi dezinfekcijsko v ustni votlini.
l\
ETA: 12 VPRAŠANJ IN ODGOVOROV O TEM IN ONEM
DANES IN TUKAJ
Bilo je pred meseci, ko smo se v Beogradu srečali s tamošnjimi novinarji in se pogovarjali. Ob tej priložnosti je novinar »Politike-Ekspresa« Vaško Ivanovič pokazal anketo, sestavljeno iz dvajsetih vprašanj, na katera naj bi odgovorili znani politični, kulturni in znanstveni delavci ter drugi iz vseh naših socialističnih republik.
Žal pa je Ivanovič samo v Beogradu nabral toliko odgovorov, da je misel, naj bi sodelovali anketiranci tudi iz drugih republik, padla v vodo. Vprašanja sc obležala v predalu vse tlo danes. Zdaj smo jih našli, zredčili, nekaj novih pa dodali, razdelili nekaterim kulturnim delavcem in drugim ter njihove odgovore objavljamo. To je vse.	Anketo	vodi:	B.	š.
Frane Milčinski - Ježek
Rojstna letnica: 1?14
O VPRAŠANJE: Katerih deset besed (ne glede na pravopis) bi bilo treba pisati z veliko začetnico?
_— ODGOVOR: Raje eno (po svoji izbiri), pa tisto desetkrat.
• Vaš najdražji pregovor?
— Roža dehti honorarno.
@ Kaj je enakost?
— Enakost je (enaka) neenakost večine v primeri v manjšino.
® Kaj je ideal, ko je dosežen?
— Počakajte, prosim, da ga bomo dosegli.
'	®	če bi morali svojemu otroku pove-
dati-pregovor oziroma napotek za življenje, kaj bi mu rekli?
— Najlepše obdobje človeškega življenja je čas med rojstvom in smrtjo.
© Katero dnevno frazo najčešče slišite?
— Ne vem, izbira je prebogata. Produkcija fraz je že davno presegla plan. Ne pozabimo namreč, da mora imeti na primer frizer strokovno izobrazbo, 1'razar pa ne.
• Ce bi ustvarjali svet, kaj bi spremenili?‘Formalno in vsebinsko?
— Sebe. Formalno in vsebinsko.
© Na kaj pomislite, ko preberete opozorilo, takole formulirano: »Prepovedano je«?
— Pomislim na to, da bi bilo treba prepovedati prepovedovati.
9 Kaj je avtocenzura?
— Se ena.
© Kdo ima vedno prav?
— Mnogo jih je, ki imajo nekaj časa vedno prav.
& Pogosto se uporablja izraz »mali človek«. Kaj pod tem razumete?
— Varljiv up tistih, ki uporabljajo ta izraz, da bodo ob »malem človeku« videti veliki.
© Kaj je treba oprostiti domovini: iz ljubezni do nje in zaradi drugih razlogov?
— Zelo udobno bi bilo, če bi DOLŽNIK lahko brisal račune.
Matjaž Zajec
Abiturient, rojstna letnica: 1945
9 Katerih deset besed (he glede na pravopis) bi bilo treba pisati z veliko začetnico?
— Perspektive, Razgledi, Problemi, Komunist. Teorija, Praksa, Sodobnost, Obzorja, Delo.
© Vaš naj dražji pregovor?
— Sosedov kruh je najboljši.
© Kaj je enakost?
— Enakost je ideal, ki ne bo nikoli do-, sežen.
© Kaj je ideal, ko je dosežen?
— Dogma.
© če bi morala svojemu otroku povedati pregovor oziroma napotek za življenje, kaj bi mu rekli?
Živi kot ČLOVEK (z malo začetnico).
© Katero dnevno frazo najčešče slišite?
— Bodite konstruktivni.	\
© Če bi ustvarjali svet, kaj bi spremenili? Formalno in vsebinsko?
— »Socialističnega« človeka.
• Na kaj pomislite, ko preberete opozorilo, takole formulirano: »Prepovedano je«?
— Pri tem me vedno zanima, ali je prepovedano za vse ali samo za nekatere.
© Kaj je avtocenzura?
— Avtocenzura je kontrola nad privatnimi avtomobili (in najbrž tudi nad njihovimi lastniki).
© Kdo ima vedno prav?
— Vsak človek ima lahko svoj prav, a le nekaterim ta njihov prav vedno priznavamo.
® Pogosto se uporablja izraz »mali človek«. Kaj pod tem razumevate?
— MALEGA ČLOVEKA ne poznam, vsakdo je lahko v nečem VELIK ČLOVEK.
© Kaj je treba oprostiti domovini: iz ljubezni do nje in zaradi drugih razlogov?
— Domovina mora oproščati nam in to iz ljubezni do nas.
Viktor Konjar
Novinar, rojstna letnica: 1935
© Katerih deset besed (ne glede na pravopis) bi bilo treba pisati z veliko začetnico?
— Vsaj z večjo začetnico bi pisali besede:
1: Plače
2. Pokojnine
3. Proizvodnja
4. Poljedelec
5. Standard
6. Samoupravljanje
7. Stanovanja
So pa tudi besede, ki bi jih kazalo pisati z nekoliko manjšo začetnico, čeprav so že postale samostojni medmeti:
8. cene
9. napake 10. razlike.
© Vaš najdražji pregovor?
— Najdraže me pride pregovor: DINAR NA DINAR PALAČA (kvadratni meter stanovanjske površine cenijo že 135.000.— dinarjev).
© Kaj je enakost?
— Enakost je nekaj relativnega:	v prvem razredu osnovne šole so me učili, da so vse črke abecede (a, b, c. itd) enako pomembne; ko pa sem prišel s šolo nekoliko naprej, se je izkazalo, da je aJ -j- b! = c2. In tudi to še ni bila zadnja formula, ki sem se jo naučil.
© Kaj je ideal, ko je dosežen?
— Odvisno je od ideala... Včasih je potem to zakonski partner, včasih duševni mir ali pokojnina pri peintridesetih, včasih stolček in včasih samouresničenje perspektiv. Vsekakor pa ideal, ko je dosežen, ni več ideal, temveč negacija ideala (ali ideal v preteklem času); pogostokrat postane tudi okop, ki se obenj zaman zaletavajo ideali drugih.
• Če bi morali svojemu otroku povedati pregovor oziroma napotek za življenje, kaj bi mu rekli?
— Če meniš kazati roge, počakaj, da ti prej zrastejo; a tudi potem vedi, da imaš ene same.
© Katero dnevno frazo najčešče slišite?
— Standard raste.
© če bi ustvarjali svet, kaj bi spremenili? Formalno in vsebinsko?
— Predvsem bi ne dovolil graditi nobenih piramid. Fazen tega bi tudi v Slovenilo tekla kakšna reka in ne vse samo iz nje.
© Na kaj pomislite, ko preberete opozorilo, takole formulirano:
»Preoovedano je«?
— Pomisliti kaj takega, kar bi eventualno mogel pomisliti, je prepovedano!
© Kaj je avtocenzura?
— Avtocenzura je modernizirana oblika korigiranja hitrosti na cestah, kjer nre-hitevanje ni dovoljeno ... Vozi se lahko samo v kolonah: na čelu vsake kolone je avtocenzor v težkem tovornjaku.
© Kdo ima vedno prav?
— Vedno imajo prav moj šef, prometni miličnik, natakar, kadar izstavlja račun, in mnogi drugi nezmotljivi v uniformah in brez.
© Pogosto se uporablja feraz »mali človek«. Kaj pod tem. razumete?
— Prototip človeka, ki mu tovarne še zmerom krojijo obleko po jugoslovanskem standardu (JUS).
9 Kaj je treba oprostiti domovini: iz ljubezni do nje in zaradi drugih razlogov?
— Ko bi bila domovina zmerom devetnajstletna deklica, bi ji zavoljo nienih devetnajstih let oprostil tudi, da gleda name nekoliko zviška; vendar pa se domovina Cesto personificira tudi v obliki stroge referentke za šalterjem; to pa so potem tisti »drugi razlogi«.
Mitja Pipan
Abs. psihologije, rojstna letnica: 1936
© Katerih deset besed (ne glede na pravopis) bi bilo treba pisati z veliko začetnico?
— Cene (višina neomejena), Forum. Iniciativa, Konstruktivna kritika, Nesebičnost; šef, Perspektiva, Standard, Investicije, Odkritost.
© Vaš najdražji pregovor?
— Ni vse zlato, kar se sveti.
© Kaj je enakost?
— Možnost povedati, kaj drugi mislijo.
© Kaj je ideal, ko je dosežen?
— Uresničena iluzija.
© če bi morali svojemu afero©) povedati pregovor oziroma napotek za življenje, kaj bi mu rekli?
— Ko greš čez ulico, poglej na obe strani.
© Katero dnevno frazo, najčešče slišite?
— V okviru objektivnih možnosti...
© Če bi ustvarjali svet, kaj bi spremenili? Formalno in vsebinsko?
— Svetovni nagor nekaterih vodstev gospodarskih organizacij.
© Na kaj pomislite, ko preberete opozorilo, takole formulirano: »Prepovedano je«?
— Spet bomo uživali (po pregovoru, kar je prepovedano, je sladko).
© Kaj je avtocenzura?
— Račun pri avtoličarju.
© Kdo ima vedno prav?
— Oni.
© Pogosto se Uporablja izraz; »mali človek«. Kaj pod tem razumete?
— Možnost, da se tisti, ki ta izraz uporabljajo, zdijo sami sebi veliki. Rotacija nudi precej možnosti za redkejšo uporabo tega izraza.
© Kaj je treba oprostiti domovini: ip ljubezni do nje in zaradi drugih razlogov?
—- Da se uči na napakah.
SMILJAN ROZMAN
Književnik, rojslna letnica: 193?
© Katerih deset besed (ne glede na pravopis) bi bilo treba pisati z veliko začetnico?
— Poštenje, Pridnost, Mir, Prijateljstvo, Ljubezen, Delo, Pričakovanje, Svoboda, Služba, Plača.
©Vaš najdražji pregovor?
— Božji mlini meljejo počasi.
© Kaj je enakost?
— Lepe sanje.
© Kaj je ideal, ko je dosežen?
— Ljubica, ki se je naveličaš.
© Če bi morali svojemu otroku povedati pregovor oziroma napotek za življenje, kaj bi mti rekli?
— Kdor drugemu jamo koplje, je svoje sreče kovač.
© Katero dnevno frazo najčešče slišite?
— Kako se kaj imaš?
• če bi ustvarjali svet, kaj bi spremenili? Formalno in vsebinsko?
— Letne čase.
© Kaj pomislite, ko preberete opozorilo takole formulirano:
»Prepovedano je«?
— Na semafor.
© Kaj je avtocenzura?
— Shujševalna kura.
© Kdo ima vedno prav?
— Najmočnejši.
© Pogosto se uporablja tizraz »mali človek«. Kaj pod tem razumete?
— Enega izmed sedmih škratov.
© Kaj je treba oprostiti, domovini: iz ljubezni do nje in zaradi drugih razlogov?
— Dolgove.
Mitja Mejak
Urednik, rojstna letnica: 1926
© Katerih deset, besed (ne glede na pravopis) bi bilo treba pisati z veliko začetnico?
— Pamet (desetkrat).
© Vaš najdražji pregovor?
— Sova čuka glavana pravi.
O Kaj je enakost?
— Ko sta se dve 1 znašli v računu 1 x 1 = 1, je druga 1 zavidala tovarišici, ker je bila ta na prvem mestu.
© Kaj je ideal, ko je dosežen?
— /a marsikoga, tudi za nekatere Per-spektivovce ukinjene Perspektive.
© Če bi morali svojemu otroku povedati pregovor oziroma napotek za življenje, kaj bi mu rekli?
— Življenje ni praznik, je tudi reformirana šola.
© Katero dnevno frazo najčešče slišite?
— O standardu — tako in drugače.
© Če bi ustvarjali svet, kaj bi spremenili? Formalno in vsebinsko?
— Poskusil bi s kako drugo živo vrsto, iz katere naj bi se razvil človek.
© Na kaj pomislite, ko preberete opozorilo, takole formulirano: »Prepovedano je«?
— Počutim se v Adamovi koži brez jabolka in Eve.
© Kaj je avtocenzura?
— Če ti na cesti v avtu zmanjka bencina.
© Kdo ima vedno prav?
— Vem, kdo nikoli nima prav: žirija za umetniške nagrade.
© Pogosto se uporablja izraz »mali človek«. Kaj pod tem razumete?
— Učitelja s plačo 23.000 dinarjev.
© Kaj je treba oprostiti domovini: iz ljubezni do nje in zaradi drugih razlogov?
— Majhnost.
Krsjige in ljudje	/
RENUTEK POSTANKA
Odkar smo sklenili, da se nam bo venomer mudilo, smo za malenkost ali dve prikrajšani. Včeraj se je prigodilo nekaj važnega? Prosim vas, kdo bi danes o tem še govoril?! Pisatelji pišejo Science — fiction, novinarji se trudijo, poročati vnaprej in širokemu občinstvu je komajda televizija dovolj sprotna, še rajši sega po horoskopih. Kako naj se v teh okoliščinah skromni recenzent upa zapisati nekaj o zbirki, ki nosi naslov »Pesniki 1963« (in huje: katere oba zvezka sta izšla pri Državni založbi Slovenije z lansko letnico?!), pa nazadnje še trditi, da je tudi za naš jutri in pojutrišnjem pomembnejša kot nič koliko potiskanih strani (in drugega), ki so še mokre od črnila? Ne, iz svoje lastne strahopetne duše ne bi tvegal plavati tako hudo proti toku. Toda pomagal si bo s citatom: »DO KRIŠTOFA KOLUMBA, DO KAPITANA COOKA, STA SE AMERIKA IN AVSTRALIJA VEDLI DO GLOBUSA S TREMI ZNANIMI KONTINENTI KOT PODZAVEST DO ZAVESTI. BILI STA ZEMLJINA NEZEM-LJA.» (Oskar Davičo). Bili pa sta vendarle tukaj in sta s svojim obstojem uravnovešali svet, da je lahko hitel po eliptični poti okoli sonca, pravilno se vrteč okoli (zamišljene ) nagnjene osi in tako pomagali Cezarju, da je naklestil Galce in Li-Tai-Poju, da je pisal nesmrtne verze in inkvizitorjem, da so pogumno iztrebili vse, ki so se predrznili misliti drugače, kot oni. Ali vsaj skoraj vse.
Tako sta tudi obe knjigi zbirke »Pesniki 1963« obstajali in prav gotovo da po svoje vplivali, če na nič drugega, vsaj na našo založniško politiko. Toda za to, da je dobil Stari svet iz Amerike zlato in iz Avstralije volno, je bilo oba kontinenta vendarle treba odkriti ... torej: gre za »PESMI« Oskarja Davita in za »STIHE« Vaška Popa.
Davičo se je rodil v Sabcu in šteje v rod,
ki je ostro zasekal v našo stvarnost zadnja leda pred drugo svetovno vojno, dal pečat vojnim letom in sodobnosti vse do danes; Popa je skoraj petnajst let mlajši, doma iz Banata, zmeraj za pol koraka nad tlemi, celo tedaj, kadar poje o krvavem doživetju vojne, ki mu je nesporno sooblikovala duha in segla globoko v domišljijo. Njegove podobe se porajajo kar same, prihajajo z neobteženo lahkotnostjo prividov, ki so na vekomaj v svetu, nekje okoli nas, ki jih s pol svojega bitja vsi doživljamo, pa nam manjka roka, s katero bi jih lahko utrgali in prisilili v služnost verzov. Resnično: nekje spominja Popa, ta iztanjšani nadrealist na sinja jabolka in črne zarje ljudskega pevca, ki ■ s preprosto, kleno besedo pripleta bitje in vzročnost nevidnega sveta vidnemu, ker sta zanj oba enako stvarna in samoumevna. Sicer pa ni, da bi se s tem spoznanjem bahali: zapisdl ga je že Ciril Zlobec v svoji sklepni besedi k zbirki, ki jo je zaokrožil tako. da nam predstavlja celovito Popovo pesnikovo osebnost, četudi ne vseh njegovih pesmi, in prepesnil v jezik, ki nam je ~domač, pa vendar zvenita v njem zvočnost in dikcija izvirnika. So jezikovni odtenki, ki jih ni mb-goče preliti v drugo govorico; tisto slutimo nekje za mrežo besed in veliko tanjšo, pa gostejšo mrežo pesnikovih občutij. Zadrege v prispodobah Popa ne pozna. Vse mu je v dometu: špranjice človeškega srca in nesporazumi v vesolju. Zamišljen stopa svojo pot, v krogotoku smrti in porajanja, in zdaj pa zdaj vzdigne pogled, da z njim osvetli to barvo, ta vonj, ta vidik obstoja. Pesnik? Prav zagotovo. Malo nam je tuj in malo ga nas je strah. A če se mu odklenemo, se tudi on nam odklene. In po branju Vaška Popa svet ne bo nikoli več čisto tak, kot je bil poprej.
Kolikšna sprememba, če posežemo po Pesmih Oskarja Daviča! Tukaj ni nič samoumev-
iTmmBiwmmt«niuiiiiniiiiinHiHuiiiiuui>iiiiiiiiHuaiiiiii!:iiiuuunii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauimii!iNiHiiuuniiiiuniiu!minii!i!i!!iiii!iiiiimmnmiimmmiiinmn
nega, nič po naravi danega, obstojnega, vse je gibanje, premikanje, je boj. Vsaka pesem se sproti gradi pred nami: iz verzov, besed, asociacij, ki se razbijejo brž ko se utrnejo. Davičo pripada bojevniškemu rodu; boj mu je smisel obstoja in boj na pravi strani njegova najbolj plemenita vsebina. Tu ni nič zvenenja vesolja, pač pa mu pojejo ostra rezila človeških misli in besed. Tej poeziji je v polnem pomenu besede merilo človek; nikoli ga ne moremo niti za hip pozabiti. Gledamo ga, kako si s trudom izsekava svoj obstoj, izzivajoč življenje, sočloveka in poezijo. Davičo je napisal trinajst pesniških zbirk; iz njih je nastal Zlobčev slovenski izbor. Dva velika motiva pozna, ljubezen in domovino, svobodo; oba pojmuje kot spopad, bitko do sladkega iztrošenja, do krvave zmage. V obilju sijajno obrušenih, udarnih, presenetljivh, točnih in vznemirljivih besed imamo pčasih vtis, da je pesnik celo premalo poceni. Namenoma se izogne vsaki zložni poti in nakopiči zapreke tja, kjer jih ni občutil, da si nato mukoma skoplje skoznje rov. A kako sijajno, kako mojstrsko ga koplje s svedrom uma, mečem besed, ob zamolklem utripanju srca!
Izzivanje,, nemir, večna nepotešenost; toliko umske bistrine, da je poezija ne more vsrkati do kraja; temu se moramo zahvaliti zn. odlične esejčke ob posameznih poglavjih knjige. Zamisel teh komentarjev je prevajalčeva; bralcu (in verjetno celo tudi pesniku) je s tem napravil dodatno uslugo.
Možata poezija o ljubezni, boju in domovini. O svobodi. Zarezovanje v živo tkivo sodobnega človeka, njegovih interesov, njegove občutljivosti. Pravite, da ne marate poezije, da vam nič ne pove? Svetujemo vam: poskusite z Davičom. čaka vas presenečenje.
RAPA ŠUKLTE
«1111
injjlinmiiiiiiiiiiiiiiiiiHtniiiiiiinniiiiiiiiiiiiliiiniiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiHiiiiimiiiniiHininnHniinriiiniiiiiiiniiiiniiiiHmmninnmMiiHiimnBHinmiimfflimtmii iwiiTnmnmimniinifflnmniiiirnimimnmnniminimitffimn[NinmimiiniNjitnnininiinnniimiimmimimmninniniiiRiinniiminmnniinnniinnniiiiiMn ciiitinmRiiHTiinunHRniminTnninnnnnTniirnmmmninniimnniminnimmniiHiimnuimiinniiiiiuiiiminiiiiiumiiiiimniKiimmmiitiiiRiinriMniiini
iz tujih izvirov:
;-v\v
.-C a
Z moko v ustili ne moreš pihati
Sunek je najboljše kritje
 -*£•
Stara ljubezen ne zarjavi
Kdor spi, ne greši
|i|i
mimS
ww
mmhri
Majhni zvončki tudi zvonijo (Olaf Gulbransson: »Reki in resnice«, D. B., Berlin)
/
:|p:|
■
SVEŽE.BELO-OSKARJEVO DELO
najboljšemu - plaketo branka ziherla
SPET ETAPA ZA ANDREJA BOLTEŽARJA
Zmagovalec dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« Boltežar je dobil tokrat »tedensko etapo« TT pred najboljšim jugoslovanskim košarkarjem Danevom, ki je ta naziv vnovič potrdil v igrah z ameriškimi profesionalci. Slovite goste je bolj navdušil kot Beograjčan Korač.
l.Boltažar (Odred) — kolesarstvo, 13 toftk, 2. Daneu (Olimpija) — košarka, 10, 3.—4. Stamcjčičeva (Kladtvar) — atletika in Pavlinova (Ljubljana) — kegljanje, po 9, 5. Rassin (Olimpija) — košarka, 8, 6. Kovačeva (Zagorje) — gimnastika, 7, 7.—fl. Valenčič (JLA) — kolesarstvo, Pesek (Slovan) — košarka in Lubejeva (Kladi var) — atletika, po fi, 10. Petoh (Triglav) — kegljanje, 5, 11. San-tavec (Odred) — kolesarstvo, 3, 12.—15. Skerbinjek (Branik-Hoče) — odbojka, Urrtaut (Fužinar) — odbojka, Križnar (Ljubljana) — letalstvo in Potočnik (Olimpija) — košarka, po 2.
O albanskih no<rometa.šlh — kar zadeva njihovo kvaliteto in rJovcvs po svetu — pravzaprav ni vredno izgubljati časa. Pred kratkim so le morali pospraviti fiila in kopita ter se odpraviti na umetno kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu 1966 v daljni Rotterdam. Nizozemci so jim dali precej skromno lekcijo (2:0), čeprav vedo povedati objektivni opazovalci, da je slika na igrišču kazali prav do zadnjega precej drugače. Publike ni bilo pr**več. v-»v	»*•"	1
gostje izkazali ponajveč z M* vabuostjo in borbenostjo. Zanimivo je, da so Albanci — po že nabranih skušnjah drugod — na to gostovanje kar s seboj prinesli partituro državne himne, kj Jo pač gostitelji niso mogli priskrbeti nikjer na vsem Nizozemskem. Nizozemci pojdejo v Albanijo oktobra in tipajo, da tam takrat že ne bo preveč vroče .. . Ne samo zaradi podnebja ...
x
Francoski državni sekretar za mladino j n šport Ma/urlce Herzog je dal objaviti besedilo zakonskega osnutka, po katerem bo uporaba sredstev za mam-1 jen je razglašena za kriminalno dejanje Herzog Je povedal na tiskovni konferenci v zvezi n to novootjo, da bo ta zakon zelo verjetno sprejet še v tem parlament tam e m zasedam i u. Hkrntl ie naglasil naiodgovor-nejši človek v francoskem Športu, da je vlada že dovolila petletne kredite za nadaljnji razvoj, predvsem za gradnjo mnogih novih športnih objektov. Slednjič .1« prejel minister za prosveto posebno priporoči*
kratko toda novo
ln, naj bo v vseh šolah vsako sredo popoldne rezervirano za Šport in telesno vadbo.
x
Na kongresu mednarodne zveze za hokej na kotalkah so sklenili, da bo prihodnje svetovno prvenstvo leta 1966 v Urugvaju. Mladi kotalkarji se bodo spoprijeli za naslove evropskih prvakov že letos septembra v Salananci. Naslednje tekmovanje s tem naslovom bo jeseni leta 1965 v Italiji.
x
Konec Junija bo izvršni odbor tor v Taussami razpravljal o izvolitvi novega kance-larja, ker Je dosedanji Otto Maver podal ostavko in bo s 1. oktobrom prenehal poslova-ti. Predsednik Hrumdage je poveril trem funkcionarjem olimpijskega komiteja nalogo, naj izdelajo primeren predlog, pri čemer je menil, da za to mesto ni treba izbirati prav Švicarja., vsekakor pa mora novi tajnik stalno bivati v Lau s s anu. Kolikor je znano, imajo že zdaj pripravljene štiri kandfdafe, med njimi tri Švicarje. Sicer pa bo treba rešiti tudi vprašanje, ali naj bo novi kancelar še naprej samo časten funkcionar, kajti novi časi terjajo čedalje več dela In človeka, ki se bo popolnoma posvetil tem dolžnostim.
Za letošnji evropski finale državnih prvakov na Dunaju je v avstrijskem glavnem mestu krožil spisek vseh 22 igralcev obeh tekmecev — Real Madrid in In terja iz Milana, v katerem so bili podatki o slovitem Ferencu Puskasu v vrstah Madrida nekoliko prirejeni. Sestavljavci so ga kratko malo pomladili skoraj za dvo leti, češ da hodi po svetu od 4. januarja 1929. stari izvirni zapiski i z madžarskih statistik pa navajajo njegove rojstne podatke takole:	2. aprila 1927.
Potemtakem je bil Puskas na dan tekme star že 37 let, V Španiji pa ga vodijo v evidenci kot 35-letnega . . . Pikolovci dvomijo v zvezi s tem še o nekaterih ostarelih nogometaših v španskih enajstericah, ali so doma in v tujini res enako »tari. Sicer pa je treba priznati, da so ti priletni mojstri 7, žogo še zmeraj vredni po več mladih asov, ki so se dvignili med mednarodne dobro* plačan e igralce že po nekaj uspešnih letih, pri tem pa pokazali že marsikatero nagnjenje k slabemu. Zlasti kar se tiče razvajenosti in zahtevnosti po materialnih dobrinah.
x
V Italiji nameravajo poostriti kontrolo nad uživanjem mamil mod vrhunskimi' nogometaši. V novj sezoni bodo — tako napovedujejo vsaj — po vsaki tekmi za točke v L ligi po sodnikovi izbili Iz vsakega moštva povabili na pregled po pet Igralcev pred zdravnike. Tudi ta poklic postaja v novih časih zmerai težavnejši, katfti kader se veča in borba 7» zaslužek Je čedalje trša. ..
E2E3
VEDNO MENI IN MOJIM GOSTOM ZELO UGAJA!
Jcsse Ovvens pri rekordnem skoku 8,13 m leta 1933
▼	*	omvr.iu	„
ŠLJITE TUDI VI NAJMANJ 5 ŽETONOV IN SODELUJTE V NAGRADNEM ŽREBANJU. NASLEDNJE ŽREBANJE BO SREDI JUNIJA. V PISMU NAVEDITE TOČEN NASLOV. KAKOR TUDI DARILO KATEREGA ŽELITE: 1.— BOGATO ZLATOROGOVO KOLEKCIJO — 2,— GARNITURO GOSTODINJSKIHPOTREBŠČ1N
— 3.— GARNITURO OTROŠKIH IGRAČK (ZA DEČKA ALI DEKLICO), IN POŠLJITE NA NASLOV:
Zlatorog — Maribor
Kodeks s amaterjih je dober...
MEDNARODNI ŠPORTNI RAZGLEDI »TT«
KLUB „OSEMMETRASEV“
Madžari -favoriti
v Tokiu
NOVEMBRA LANI SO NAJBOLJŠI MADŽARSKI WATERPOLISTT 7. MARKOVITSZF1M, KARPATI JEM IN. G Y AIIM ATIJEM, REPREZENTANTI TOREJ. KI SO ŽF. V EC KOT STOKRAT IGRALI ZA MADŽARSKE BARVE, IN DRUGIMI ČLANI IZBRANEGA KADRA ZACELI S SKUPNIM TRENINGOM. NE LE V PLAVALNEM BAZENU. TEMVEČ TUDI NA SMUČIŠČIH. V RINGU IN NA NOGOMETNEM IGRIŠČU JE BILO MOC VIDETI PRT KONDICIJSKEM IN REFI.EKSNEM TRENINGU 17 NAJBOLJŠIH MADŽARSKIH VVATERPOLISTOV, KI SE POD VODSTVOM KAROLYJA LAKYJA PRIPRAVLJAJO ZA OLIMPIJSKE IGRE V TOKIU.
Knrolyjc.v glavni, cilj je, da pripravi madžarske vn.terpoU-ste do Tokia, tako da bodo tam lahko demonstrirali tradicionalni madžarski vaterpolski stil ali z drugimi besedami: hitro, selo razgibano in izredno ostro igro.
Laky se je začel aktivno ukvarjati s športom pred 40 leti. Najprej je bil smučar, nogometaš, včslač in atlet, nato pa plavalec in nazadnje vaterpolist. V letih od 1945 — 1950 je igral v vaterpolskem mbštvu Vasasa iz Budimpešte, ki je takrat dvakrat osvojilo madžarsko državno prvenstvo. S trenerskimi posli je pričel tik pred začetkom, druge svetovne vojne, l. 1953 pa je že prvič treniral madžarsko državno reprezentanco. Strokovnjaki tudi pravijo, da ima obilo zaslug za odlično uvrstitev madžarskih vaterpolistov' na olimpijskih igrah v Melbournu (l. 1956J.
Malo trenerjev je na svetu, ki bi lahko povedali o sebi tako kot Laky: »Med mojim 14-letnim treniranjem madžarske reprezentance je ta zmagala skorajda na vseh turnirjih, na katerih je igrala! Tu mislim predvsem na mlado reprezentanco. Pod mojim vodstvom so Madžari izgubili le l. 1955 v Dubrovniku proti reprezentanci Jugoslavije z rezultatov 2:4.«
Močno razočaranje za Lakyja je bilo tretje mesto na zadnjih olimpijskih igrah v Rimu. Živci madžarskih vaterpolistov niso bili kos velikemu psihičnemu naporu. Rimu pa so sledila leta lepih uspehov. V Turinu je Madžarska osvojila »Trofeo Italia«, na evrppskem prvenstvu v Leipzigu (predlani) prvo- mesto, lani pa je sledila uspešna turneja po Holandiji in ZR Nemčiji ter oktobra meseca, torej točno leto dni pred olimpijskim turnirjem še nastop na tako imenovani »olimpijski generalki« v Tokiu. Strokovnjaki, ki so bedeli nad mar džarskimi vaterpolisti] so v Tokiu ugotovili naslednje:
Priprave na licu mesta, to je v Tokiu, bi bile zelo ugodne, kajti meteorološke prilike ne kažejo kakih večjih odstopanj. Večji problem je le razlika v času: v Tokiu kaze kazalec nn uri osem ur več kot v Budimpešti, zato se ni bilo čuditi, da je madžarsko moštvo na tem tekmovanju nastopilo ponavadi precej »zaspano«! Po tamkajšnjem času se je začela tekma ob 18. uri, toda v Budimpešti je bila ura takrat dve ponoči; madžarski vaterpolisti še nikoli prej niso odigrali kako tekmo tako pozno.
Karol Laky smatra za najnevarnejše nasprotnike v Tokiu »tradicionalne« tekmece Jugoslavijo, SZ in Italijo. Poleg teh treh so v zadnjem času vidno napredovale še rcprezentace Romunije in Nemške demokratične republike. Romunska vaterpolo reprezentanca je že premagala moštvo SZ v Moskvi z rezultatom 4:3 ter poleg tega še enkrat igrala neodločeno.
Od čezmorskih držav bi utegnile biti »neprijetne« ZDA; njihove igralce trenira madžarski trener, moštvo pa sestavljajo izključno igralci univerza iz Los Angelesa. Računati je treba še z napredkom gostitelja — z reprezentanco Japonske. Lani so bili japonski vaterpolisti na Madžarskem, kjer so dalj časa trenirali skupno z najboljšimi madžarskimi igralci! Napravili so seveda tudi celo vrsto Ulmskih, posnetkov in v neuradnem meddržavnem srečanju premagali Madžarsko, za katero pa niso igrali njeni najboljši igralci. Končno, lahko presenetita še , zmagovalka panameriških iger Brazilija ter Avstralija, ki se že dlje časa sistematično pripravlja pod vodstvom madžarskih trenerjev.
»No, mi se vseh teh nasprotnikov ,ne bojimo' in prepričan sem, da. si bodo vaterpolske reprezentance Jugoslavije, SZ in Madžarske razdelile tri kolajne v Tokiu, upam pa, da bo zlata naša.«
T. Z.
\
IZKUŠENA GOSPODINJA V* KAJ 2E-LI. OPRANO PERILO mora biti Cisto, BELO IN SVEŽE V DIŠEČE. ZATO UPORABLJA PRI PRANJU »OSKAR« NOVI« .
Svetovni rekord v skoku v daljino v zadnjih petnajstih letih ni doživel tako viharnega razvoja kot druge atletske discipline. To je zasluga (ali krivda) legendarnega Jessa 0wensa, ki je bil v najboljši formi sredi tridesetih let: tedaj je po dolžinah prekašal vse svoje vrstnike, štirikratni olimpijski zmagovalec z olimpijskih iger v Berlinu (leta 1936) — sloviti črnec je tedaj zmagal v teku na 100 in 200 m, skoku v daljino in z ameriško štafeto 4x100 m — je že 25. maja 1935 v Ann Ar boru skočil 8,13 m daleč. S tem dosežkom je danes 51-letni ameriški črnec še zmeraj na častnem tretjem mestu na jakostni lestvici najboljših	skakalcev na svetu vseh
časov.
šele leta 1960 ga je r, rezulta,	je sovjetski šampion skoftll S,31
tam 8,21 m prekosil njegov ro-	m daleč!
jak Ralph Boston. Leto pozneje	,	.	...
je Boston, ki je leta 1960 na Mal° Je «***■!<»*, so do-ollmpljsknh igrah v Rimu s sko-	s'e) preskočili »magično mejo«
kom 8,12 m osvojil zlata kolajno,	osmih metrov. Komaj 22-letnf
zboljšal svetovni rekord na 8.24	Anglež Lynn Davies je pred ne-
m in 8,28 m. Danes pa je lastnik	davnim kot 16. skakalec na svetu
svetovnega rekorda Igor Ter-	sploh preskočil 8 metrov. V
Ovanesjan. 10. junija 1962, to-	»klubu osemmetrašev« so sicer
rej pred natanko dvema letoma,	naslednji atleti:
8.31 m — Igor Ter-Ovanesjan (SZ) — 10. 6. 1962 — Erevan 8,30 m — Ralph Boston (ZDA) — 25. 5. 1963 — Modesto 8,13 m — Jesse Ovvens (ZDA) — 25. 5. ,1935 — Ann Arbor 8,11 m — Irvin Roberson (ZDA) — 2. 9. 1960 — Rim 8,10 m — Gregorv Bell (ZDA) — 14 6 1957 — Austin 8 07 m — Willie Steele (ZDA) — 21. 6. 1947 — Salt Lake City 8,04 m — Pentti Eskola (Finska) — 4. 7. 1963 — Helsinki
8.03 m — Rosselyn Range (ZDA) — 14. 3. 1955 — Merico Citv
8.03 m — Darrel Horn (ZDA) — 21. 6. 1963 — St. Louis 8,01 m — John Bennett (ZDA) — 14. 3. 1955 — Merico City
8.00 m — Eulace Peacock (ZDA) — 4. 7. 1935 — Lincoln ,8,00 m — George Brown (ZDA) 10. 5. 1952 — Fresno
8.00 m — Mike Hrrrmann (ZDA) — 8. 7. 1960 — Eugene
8.00 m — Manfred Steinbach (ZR Nemčija) — 2. 9. 1960 — Rim
8.00 m — Charles Mays (ZDA) — 8. 7. 1962 -r Patterson
8.00 m — I.vnn Davies (Anglija) — 16. 5. 1964 — London
Samo za las je manjkalo tn	8,30 m daleč. Neki popolnoma
Ralph Boston bi bil 25. maja	neznani Američan je istega dne
1963 spet svetovni rekorder. Na	na istem tekmovanju skočil še
tekmovanju v Modestu je skočil	dlje: 8,33 m so sodniki namerili
rimsko bronasto kolajno v Tokiu vsekakor spremenil v zlato odličje. Med drugimi skakalci utegnejo v ta spopad poseči samo Pentti Eskola (Finska), Darrel Hom (ZDA) in Lynn Davies (Anglija). Vendar bodo njihove dolžine zadostovale pre,ikone samo za bron.
študent Ralph Boston je pred nedavnim s skokom 8,07 m (v Hamburgu) dosegel letošnji najboljši rezultat na svetu. Nekaj dni pozneje je črnec praznoval 25. rojstni dan. Boston se 4)e rodil v Laurelu v ameriški zvezni državi Mississippi.' Zdaj je član »sredn.jeprogaškega« kluba »Striders« v Los Angelesu.
0 Mister Boston, ali računate, ■da bo odločitev v skoku v dalji-mo na letnih igrah v Tokiu padla pri 8,50 m? Svetovni rekorder Ter-Ovanesjan, vaš veliki tekmec, je nedavno izjavil, da bo skočil tako daleč!
»Da. Toda Rusu ne prisojam 8,50 m. Predvsem skače na moč, ■razen tega pa menim, da je pri rekordnem skoku 8,31 m (pred dvema letoma) imel precej sre če.«
0 Zakaj?
»Ter-Ovanesjan poprej nikoli nd preskočil 8,20 m! Dotlej je bil njegov najdaljši skok 8,18 m. Zato menim, da se mu je rekordna znamka 8,31 m posrečila zgol j po naključju.«
0 Ralph Boston, ah je sploh mogoče skočiti 8,50 m daleč?
»Trdno sem prepričan, da člo. vek lahko skoči tako daleč. Vpra-čanje je samo, komu bo uspel tako kolosalen dosežek.«
0 Kaj menite, katera znamka bo odločala o olimpijski zmagi v Tokiu?
»Menim, da bo moral olimpijski zmagovalec postreči s skokom 8,20 nm
pravil, spet vzpostavil redne od-nošaje z njimi, tembolj ker mu je mnogo na tem, da bi svoje članstvo še razširil in pritegnil pod svoje okrilje zastopnike prav vseh narodov na svetu. O Južni Afriki in njeni pro-tiplemenski politiki mož nima nobenih prepričljivih podatkov, da bi se kaj obračalo na bolje.
Ko so ga vprašali, ali namerava na prihodnjem kongresjt spet kandidirati za to mesto, je dejal takole: »še nikoli nisem postavljal lastne kandidat ture in tega tudi nikoli ne bom storil. Sicer pa se je o razlagi volilnega postopka izcimila neka nejasnost med angleškim in francoskim besedilom v pravilniku, ki jo bo treba razčistiti prej, preden bo lahko prišlo do volitev. Po čudnem naključju se ta vrzel nanaša kakor nalašč na vprašanje, Jtako dolgo lahko traja poslovna doba vsakokratnega predsednika.«
Zaradi pešajočega amaterizma in vseh mogočih ugovorov in sumničenj na ta račun, predsednik IOC ni bil niti najmanj vznemirjen. Olimpijski kodeks o amaterizmu je bil pred dvema letoma po dolgem proučevanju temeljito pregledan in sprejet in je od tedaj v splošno zadovoljstvo v veljavi. Za bližnjo bodočnost o kakšni reviziji v njem ni vredno govoriti. Noben aktiven tekmovalec na olimpijskih igrah ni razporejen po kakršnih koli drugih vidikih kakor samo po čisto športnih. Plačilo odškodnin za dejansko izgubljeni zaslužek mu je zagotovljen in dovoljen. Olimpijska pravila obsegajo določbo, da se morajo amaterji ali posvečati neki vzgoji ali pa zaposliti v rednem poklicu. Noben atlet ne more pridobiti pravice do udeležbe na olimpijskih igrah iz finančnih razlogov in nihče si ne more olim pijskih odličij kupiti za denar. Najbolj dokazujejo to podatki o dosedanjih olimpijcih, med katerimi so v večini sami taki, ki so izšli iz prej skromnih kakor pa dobrih življenjskih razmer.
Najhujši tekmeci izbranih jugoslovanskih waterpo!istov v Tokiu: madžarski šampioni
za 1,90 m visokega tn 83 kg težkega Phila Shinnicka (rojen 21. aprila 1943), toda sodniki so med skokom pozabili aktivirati merilec vetra. Zato rekordnega slkoka niso priznali za svetovni rekord.
Svetovni rekorder v skoku v daljino: Igor Ter Ovanesjan (SZ)
Tudi Mike Ahey (Gana) ni našel prostora v »klubu osemmetrašev«, čeprav je že dvakrat skočil dlje kot 8 m (leta 1962 — 8,95 in 8,17 m). Obakrat je pihal premočan veter v hrbet.
Za skakalca, ki redno prema, gujeta osemmetrsko znamko, veljata danes prevzaprav samo Ralph Bonston in Igor Ter- Ovanesjan. Oba sta tudi najresnejša tekmeca za olimpijsko zlato v Tokiu. Ondi bo 25-letni črnec startal psihično obremenjen; 1,86 m visok atlet bo namreč skušal nadaljevati tradicijo ameriških skakalcev v daljino. Razen enkrat (leta 1920 — Šved Petter-son s 7,15 m) so bili namreč olimpijski zmagovalci v skoku v daljino zmeraj Američani! Toda 26-letrn Armenec Ter-Ovanesjan (1,86 m — 76 kg) bi rad svojo /
Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage si je nedavno ogledoval olimpijske naprave in priprave v Tokiu, kjer so ga seveda obsuli novinarji z raznimi najbolj perečimi vprašanji. Prvi in že dolga leta poslujoči funkcionar olimpijskega vrha se je znal kajpada iz vseh kočljivih problemov izviti s spretno prikrojenimi izjavami, ki ali ne zadevajo pravega bistva ali pa se izgubljajo v konvencionalno besedičenje o pomanjkanju verodostojnih podatkov.
Da bo arabska liga bojkotirala letošnje olimpijske igre, o tem Brundage še ni bil obveščen uradno. Predsednik pa je prepričan o tem, da nacionalni komiteji teh držav — če je kaj resnice v teh govoricah — menda ne bodo tako nespametni, da bi svoje športnike iz zgolj političnih razlogov zadrževali, če bi se hoteli potegovati za najvišje cilje v športni karieri. Glede preklica suspenza na škodo Indonezije je menil, da bo IOC takoj, ko bodo Indonezijci izjavili, da bodo poslej spoštovali olimpijska načela in ne bodo več kršili
Tokio: olimpijsko veslaško progo v Todi so dokončno dogradili letos v marcu. Tribune bodo lahko sprejele kakih 7.500 gledalcev. Tekmovališče jc oddaljeno 17 km od tokijske
olimpijske vasi
iz znanosti in tehnike nam poročajo
SiS&irS
Ali m res čisto kobri podoben?
tmm
y - ■	•,
■X -. r -. ‘ ■■ v
; ■: ■■>,;:■.
..■■■** ' ' <*,
Najboljše zdravilo za astmatike: srednja Dal
HVAR POSTAJA EVROPSKI CENTER ZA ZDRAVLJENJE BRONHIALNE ASTME
Naši strokovnjaki že nekaj let raziskujejo podnebne posebnosti jadranske obale, zlasti srednje Dalmacije in Hvara, in vplm te klime na različna alergična obolenja. Izkušnje- so pokazale, da ljudje, oboleli za bronhialno astmo, nenavadno naglo okrevajo v našem Primorju. Glede na svojo blago klimo brez velikih sprememb je Hvar v tem pogledu na prvem mestu. In Hvar je kaj hitro zaslovel tudi med bolniki v inozemstvu. Tuji strokovnjaki ko se jeli zanimati zanj in za vpliv njegove klime na bolnike, ki bolujejo za bronhialno astmo in drugimi alergičnimi boleznimi. Spričo ugodnih rezultatov raznih preiskav je Hvar postal evropski center za zdravljenje teh bolezni. Ze letos bodo prišli semkaj otroci-astmatiki iz Nizozemske in drugih evropskih dežel, vendar bodo za zdaj prebivali še v barakah in šotorih, dokler ne bodo zgrajeni trdni objekti novega zdravilišča. Projektu so se pridružile že Nizozemska, Poljska, Češkoslovaška in Avstrija, pričakujejo pa tudi pomoč Svetovne zdravstvene organizacije.
V začetku maja je bil v Splitu in na Hvaru mednarodni simpozij alergologov in ob priložnosti je predsednik Evropskega medicinskega centra, Nizozemec dr. Kurles Uford izročil predsedniku hvarske občind Vinku Kovačiču temeljni kamen za zdravilišče. V kamen sta vklesana sonce in hvarska obala.
Upravnik novega klimatskega zdravilišča na Hvaru dr. Slobodan Vukobra-tovič poudarja, da pomenijo alergična obolenja tudi socialni problem. V ZDA zavzemajo tretje mesto med boleznimi sodobnega človeka, v Nizozemski je od 11 milijonov prebivalcev 400 tisoč registriranih astmatikov. Podoben je položaj tudi drugod. V Franciji na primer porabijo za zdravljenje astmatikov letno 150 milijard, v Belgiji pa 183 milijard starih frankov. Tudi pri nas obolelost za raznimi oblikami alergije stalno narašča, zlasti v Vojvodini, kjer je najpogostejša preobčutljivost na seno m prah.
— Kakšno vlogo ima sprememba klime v zdravljenju alergičnih bolezni? — srno vprašali dr. Vulcobratiča po koncu simpozija.
— Danes pripisujemo klimatskemu zdravljenju vse večji pomen. Bolniki se z bivanjem na čistem zraku, brez prahu, kemičnih substanc in dima — v primorju ali na srednjevisokih hribih — izognejo vplivu škodljivih alergenov, na katere so občutljivi, in sluznica njihovih dihalnih poti se hitro popravlja. Zato tudi po vrnitvi domov, ob ponovnem srečanju z alergeni, ti škodljivi faktorji teše prodirajo v organizem.
— Povejte nam kaj o novem zdravilišču na Hvaru.
— V vsej Evropi je Hvar znan kot »čudežni otok«, kjer le redko deduje. Zato bo novo zdravilišče lahko sprejemalo bolnike preko celega teta. Za zdaj imamo na voljo barake Ui šotore, kasneje pa bomo zgradili trdne objekte. Tuji strokovnjaki menijo, da je obolelim otrokom potrebno čimdaljše bivanje na Hvaru, in ta ne Samo poleti, marveč vse leto. Tako so seveda za projekt zdravilišča zainteresirane/ mnoge dežele, čas bo pokazal, koliko današnjih planov in želja se bo uresničilo.
NADA MI.IATOVIC
Letalski oficirji, ki so pred leti krsffii to tolikokrat omenjeno letalo za Valkirijo so bili najbrž zmedeni. Valkiri je so bile vreščeče device iz nordijske mitologije, ki so letale nad bojnim poljem in izbirale smrti zapisane bojevnike, da bi jih potem popeljale v Valhalo. Ko pa so pred nekaj tedni naposled le izvlekli iz hangarja tovarne North American dolgo zadrževani prototip XB-70 A (Glej TT 19. maja), ni nihče vedel, kakšpo ime naj bi to letalo sploh zaslužilo. Vsi so pozabili na Valkmje in ugibali, čemu je nestvor sploh podoben. Nekateri so ga primerjali kobri z razpetim klobukom, drugi bogomoljki, pa letečemu mravljinčarju in celo banani, Id vleče zaboj pomaranč, še najbolj zaverovan je bil vojaški šef tega projekta general Ascanl, ki je edini videl v bleščečem belem' projektu letalo. »Takšno se ml zdi, kot da bi lahko že na tleh doseglo trojno hitrost zvoka,« je zamaknjeno dejal.
NENAVADNI^ PROJEKT — Po današnjih načrtih Pentagona XB-70A nikoli ne bo nosil bomb in bodo zgradili le dva prototipa. Vendar je treba priznati, da je letalo od graciozno upognjenega nosu do povešajočih se koncev kril nekaj čisto novega v letalskem svetu. In v ta čudni, skoraj zastrašujoči projekt so že doslej prelili za milijardo tristo milijonov, dolarjev inženirskih in znanstvenih zamisli. Težje in daljše je kot katerokoli drugo letalo in namenjeno za potovalnoi hitrost okoli trojne zvočne hitrosti (približno 3200 kilometrov na uro.). Po prvotni zamisli naj bi imelo tudi in-terkontdnentalni doseg. Tehnične novosti, ki jih bodo preizkusili v tej. pošasti, bodo verjetno postale pravilo za vsa nadzvočna letala bližnje in daljne prihodnosti.
Kot aerodinamično posebnost navajajo »kom-presijskl vzgon«. Vsako nadzvočno letalo ustvarja tako imenovane udarne valove v zraku okoli sebe in pri trojni zvočni hitrosti so ti valovi že neverjetno močni. Motorji in njihove vstopne odprtine so pri XB:70 A spravljeni pod krilom delta oblike in s svojo razsežnostjo ustvarjajo udarni val prav tam, kjer lahko izkoristimo pritisk tega stisnjenega zraka kot vzgon na običajnem letalskem krilu. Nekaj podobnega srečamo pri dirkalnih čolnih, ki se včasih poženejo iz vode in jadrajo na svojem »trebuhu«.
Ta kompresijskd vzgon bo pomoč, sicer pa potrebuje Valkiri ja precej' več in drugačne pomoči. Nikoli ne bo uspela, če niso projektanti znali združiti v njej odpornosti proti toploti, trdnosti in izredno majhne teže. V višini 21.000 metrov, kjer naj bi običajno letela, je temperatura, daleč pod ničlo, vendar se bo letalo pri trojni zvočni hitrosti tako ogrelo, da bodo dosegli nekateri deli skoraj 350 stopinj Celzija, pri čemer sta aluminij in magnezij že precej zmehčana. Da bi se temu izognili, so vsi ti kritični deli iz titana, nenavadne kovine, ki so jo izdatno uporabili že pri letalu A-ll (glej »TT« 17. aprila). Vendar zavzema več kot polovico teže letala XB-70 A »nerjaveče jeklo v obliki satovja«. Ta struktura še naj bdlje ustreza porozni kosti’v krilu pri velikih pticah in jo sestavljajo neverjetno tanki listi jekla, upognjeni v šesterokotne celice. Tako dosežemo izredno nizke teže, trdnčst pa le neznatno manjšo, kot če bi bil isti predmet izdelan iz polnega jekla.
To jekleno satovje je tudi odličen izolator, ki zadržuje torno toploto na letalovi površini, da ne more prodreti do življenjsko važnih
Prinašamo vam odlomek iz knjige našega znanega naravoslovca, fizika in publicista prof. Miroslava Adlešiča »Svet zvoka in glasbe«, ki je te dni izšla v založbi Mladinske knjige. Lahko rečemo le eno: s to knjigo smo dobili delo, za katero nam lahko zavidajo tudi narodi, ki se ponašajo z veliko znanstveno, tehnično in glasbeno preteklostjo.
Ker plošč z ozko brazdo ni mogoče od-tipavati z jeklenimi iglami — le-te se namreč izrabijo prej, preden pretečejo 400 do 500 m dolgi spiralasti razor plošče — rabijo dandanes povečini le še igle iz safirja, / diamanta ali osmija. Te igle so komaj milimeter dolge. Njihov trup je valjast, konica pa zaokrožen stožec. Kot ob vrhu stožca meri1 45 stopinj, okroglina ob njem ima polmer 0,025 nim, Safime igle izdelujejo večinoma iz zelo homogenega sintet-skega korunda (Alj),), ki ga brusijo z diamantnim prahom. Diamantne igle izdelujejo dosiej le iz naravnih diamantov, ker so umetni še vedno nekoliko premajhni. Ker je treba iz redke in drage surovine , izdelane diamantne igle prej obdelovati desetkrat daljšo dobo kakor igle iz safirja, so zelo drage.
Porabnostna doba gramofonske igle ni odvisna le od materiala plošč, temveč tudi od tega/ kako so plošče ohranjene (če so nove ali odrgnjene, čiste ali zamazane), kakršno trenje premaguje ležaj tonske ročice, od načina, kako plošče hranimo (če leže plosko, pokonci ali kako drugače), od oblike in mase tonske ročice, od lastnosti
XB-70A vlečejo na beli dan
ustrojev. Zadnji del trupa, ki ga grejejo znotraj motorji in še Zunaj trenje zraka — kar pomeni, da se bo segrel med poletom na 540 stopinj Celzija — pa je Izdelan, iz razmeroma debelega orodnega jekla, ki se lahko belo razžari in vendar ne izgubi svoje trdnosti.
POVEŠAJOČI SE KONCI KRTI, — Kot vsa letala, ki imajo tako imenovana delta krila, kaže tudi XB-70 A pri visokih hitrostih nagnjenje, da se povesi njegov nos, ker se vzgon, pomakne proti repu. Da bi temu odpomogli, so vgradili v sprednjem delu trupa takoj za kabino par kril, kj naj bi pri /velikih hitrostih dvigali nos letiala, vendar tudi to še ni dovolj pri trojni zvočni hitrosti. Zato sp pri večjih hitrostih pričenjata povešati še konca kril, kar bo preselilo vzgon spet naprej, hkrati pa se bo s tem povečala še smerna stabilnost letala. Seveda pa se je zaradi tega konstrukcija letala neverjetno zakomplicirala.
250 ton težko letalo potiska skozi zrak šest motorjev General Electric YJ-93, katerih vsak razvije potisno moč skoraj 14 ton. Turbinske lopatice so hlajene z zrakom, da se ne bi raztopile, izpušne cevi, kamor pri največji hitrosti vbrizgavajo še dodatno gorivo, da povečajo moč motorja, pa so belo razžarjenf. Dva škatlasta vstopnika za zrak — vsak izmed njiju napaja po tri motorje — sta dolga po 24 metrov in tako visoka, da lahko človek vzravnano koraka skozi zevajoče žrelo. V njih Je pravcata zmešnjava premikajočih se sten, vrat in stranskih vratič, ki skrbijo, da ima vstopajoči zrak vedno enak pritisk in enako temperaturo. Motorji so zbrani razmeroma blizu vzdolžne osi letala, da tudi v primeru izpada enega izmed njih ne more biti poseb nih težav.
Samo hidravlični sistem, ki premika krmilne površine letala, potrebuje 2000 KM, toliko konjskih moči so razvijali med drugo svetovno vojno motorji, ki so poganjali cela lovska letala. Ce bi gradili ta sistem po običajnih normah, bi bil vse pretežak. Za XB-70 A nastopajo pritiski do ene tone na kvadratni oen-timeter, cevi pa so izredno tanke. Tako se da zmanjšati težo, hkrati pa se pomnožijo šibke točke tega sistema, ki je večen vzrok težav v letalstvu.
ZAŠČITNO GORIVO — Nasploh pa je bil največja problem pri gradnji tega letala toplota, ki jo proizvaja v letu. Skoraj vsak njegov del mora biti odporen proti vročini. Tudi gume, za primer, so iz materiala, ki prenese dvakrat višjo temperaturo, kot se pri njej topijo gume običajnih letal. Da bi zaščitili posadko pred vročino, so naložili gorivu nalogo, naj pobere to toploto. In tako se zdaj gorivo pretaka med dvojnimi stenami okrog kabine in prevzema nase toliko toplote, da bi vsako minuto uparila 15 litrov vode. Sele po tem posegu lahko začne svoje delo v notranjosti kabine običajna klimatska naprava.
In tako bi našli po vsem letalu podrobnosti, ki bi strokovnjaku ustvarjale kurjo polt in občudovanje hkrati. Titana in nerjavečega je-1 kla niso obdelovali strojno, ampak kemično — s kislinami — da so dosegli tu in tam debelino le petine milimetra in rešili tako tu in tam nekaj gramov. Elektromotorji se vrtijo pri temperaturah, pri katerih sicer pečemo kruh. In tako naprej in naprej. Vse to pa bo zahtevalo še neštevilne raziskave na tleh, preden se bo nevarna kobra povzpela letos poleti k svojemu prvemu nadzvočnemu poletu.
(»TIME«)
NOVICE IZ VESOLJA:
odjemalnika (trd odmik, velika pregibna masa, sonihanje priprave) ter od sile, s katero pritiska igla na ploščo.
Najbolj smotrno izdelane jeklene igle lahko posnamejo največ 20 strani normalnih plošč. Igle iz safirja, ki pritiskajo na brazdo s povprečno silo nekoliko pod 30 pondov (to ustreza torej največ 30 gra; m o m teže), odigrajo lahko 500 strani plošč, preden se povsem izrabijo. Kako se materija safirja po 75, 125, 175 in 225 ur trajajočem reproduciranju zvoka deformira, kaže mikroskop že pri 80-kratni povečavi (gl. sliko!). (Razdejanje, ki ga na plošči napravi poškodovana igla, je po-
Bolj ko astronomi zboljšujejo svojb tehniko, bolj ko postajajo natančni pri meritvah, več problemov srečujejo v daljnih prostranstvih. Razvozlanje teh problemov utegne napotiti ljudi k spoznanjem o vremenu v vesolju, k napovedim, ki bi utegnile zelo zelo pomagati astronavtom na njihovih daljnih poteh.
MRZIT) SONCE — V trenutkih lanskega sončnega mrka sta Italijan dr. Righini in Američan dr. Deutsch v reaktivcu visoko nad Kanado usmerila svoje kamere proti Soncu in posnela vrsto - doslej najjasnejših slik sončne korone. In tamAnsoko nad prahom, vodno paro in drugimi težavami zemeljskega ozračja sta znanstvenika odkrila o Soncu mnogo več, kot sta pričakovala. Njuno poročilo v Firencah na zasedanju COSPAR (komite za raziskavo vesolja) pripoveduje, da je v sončnem spektru črta, ki je ni hilo mogoče predvideti z nobenimi računi.
Kmalu sta jo razvozlala. Gre za valovno dolžino ioniziranih kalcijevih atomov, ki so zfeu bili po en elektron. Vprašanje pa je zdaj: od kod ta kalcij? Pri temperaturi 1,700.000 stopinj v koroni bi moral kalcij zgubiti ne enega, pač pa skoraj vseh 20 elektronov v svojem
glavje zase). Če premislimo, da posname igla prej, preden postane povsem neuporabna. često do 500 strani plošč in premeri, naglo poskakujoč sem ter tja, izredno dolgo pot 360 km, se ne smemo čuditi, da naposled odpove. Kako zmogljive so diamantne igle, zlahka presodimo, če premislimo, da se obrabijo v splošnem desetkrat manj kakor safirne. Pri tem pa diamant ploščo mnogo manj poškoduje kakor safir.
Da moderne igle iz safirja in diamanta kvarijo plošče zelo počasi, dokazujejo poskusi. Tako so ploščo z ozkimi brazdami 60-krat preigrali, ne da bi zapazili le najmanjše poslabšanje kvalitete reprodukcije. V splošnem velja, da vzdrži običajna plošča 200 reprodukcij. 7, modernimi hi-fi-napravami pa je moči odigrati ploščo do 500-krat. Vendar prenese ne preveč zahteven poslušalec tudi tisoč, reprodukcij. Ker trd prah uničuje iglo, je treba skrbeti, da se na ploščah ne nabira. Za brisanje prašnih plošč se najholj obnese stara ovlažena nylonska nogavica. Seveda je treba prej večje delce prahu s plošče spihati. Kadar se na igli naberejo dlačice — to je običajno kaj kmalu — jih je treba (s prstom ali s čopičem) odstraniti. \
Najnovejši hi-fi odjemalniki imajo mehansko izravnano ročico, ki omogoča, da pritiska odjemalnikova igla na brazdo le s silo 0,5 do 5 pondov.
1» 4> 4
Mestnemu svetu v Londonu so predložili načrt za izgradnjo steklenega mostu čez Temzo. Cenijo, da bodo stroški projekta znašali 7 milijonov funtov. Od tega odpade približno 4 milijone funtov na gradnjo 300 metrov visoke steklene stolpnice, v kateri predvidevajo restavracijo v sedmih nadstropjih, otroški vrtec, parkirne prostore in drsališče. Prek mostu pa bi bilo speljanih sedem cestišč.
V Kanadi nameravajo uporabiti sokole, da bi pregnali jate
ptic, ki ovirajo promet nad letališči. Samo v lanskem letu je prišlo do približno 400 letalskih nesreč, ki so jih povzročile ptica
■ Angleški arhitekt Sean Kenny je v nekem hotelu v Las Vegasu predstavil občinstvu »gledališče bodočnosti«. To nima tradicionalnega odra, temveč se oder sestoji iz ploščadi, stebrov in podiu-mov, ki jih lahko premikajo s posebnimi elektronskimi napravami. Tudi prostor za gledalce lahko premikajo v različne lege, lahko ga dvigajo ali spuščajo. Namesto zavese si je arhitekt izmislil tančico iz parfumov ali barv, ki zakrije pogled na oder, medtem ko preurejajo sceno.
V raziskovalnem središču za premog v Angliji so izdelali novo brezdimno kurivo, ki se je pri praktičnih poizkusih v industriji zelo dobro obneslo. Izdelovali ga bodo v bližini Coventryja in sicer 600.000 ton na leto. Raznim angleškim podjetjem so razposlali okoli 16.000 vzorcev. Polovica jih je izjavila, da je kurivo ravno tako dobro kot vsa do zdaj znana kuriva, 45 °/o pa jih pravi, da je celo boljše.
Mikroskopska povečava nove safirjeve konice (a) in iste konice po 75(h), 125(c), 175(d) in
225(e)‘ urah »igranja«
atomu in bi moral to svojo izgubo pokazati z oddajanjem- povsem drugačne svetlobe, kot pa sta jo zasledila oba opazovalca. V stanju, ko sta ga opazila, pa lahko ostane kalcij le pri razmeroma nizkih temperaturah okoli
11.000	stopinj.	j
Righini in Deutsch zdaj menita, da so v koroni pač hladne točke, in le ugibata, kaj bi jih povzročilo. Mogoče, pravita, je korona preprečena z magnetnimi polji, ki jo mešajo, da je kepasta in neenakomerno pregreta. Karkoli je že, dokončna razlaga lahko pripelje k pojavu sončnih bakel, mogočnih viharjev na soncu, ki sprožijo za astronavta v vesolju smrtno nevarna sevanja.
VROČE SENCE — Tudi Jupitrove temperature so pokazale, da njihova skrivnost ne zaostaja za Soncem. Astronoma Murray in Wll-dey sta našla skrivnost, ko sta v žarišče polmetrskega palomarskega teleskopa namestila infrardeči svetloiher nove vrste in posnela z njim temperature v mrzli Jupitrovi atmosferi. čeprav je ta novi svetlomer do petdesetkrat občutljivejša od prejšnjih podobnih instrumentov, nista ugotovila v znani Veliki rdeči pegi in svetlih in temnih pasovih, ki krasijo Jupitrovo kroglo, nobenih temperaturnih sprememb.
Potem pa ju je zmedlo še nekaj drugega. Senca Jupitrovega satelita Ganimeda, ki je večji kot naša Luna, naj bi bila po vsej logiki hladnejša kot njena okolica, prav tako kot Lunina senca zniža temperaturo na površini Zemlje. Pa se je v njuno veliko presenečenje izkazalo drugače. Temperatura se je v senci pokazala višja kot v okolici. V njej je le —82 stopinj Celzija, v okolici pa -—150 stopinj Celzija. Poskus sta nekajkrat ponovila in ugotovila vedno isto. Tudi senca Jupitrovega spremljevalca Evropa se je izkazala za enako toplo.
Oba astronoma dajeta dve razlagi, ki pa nista posebno verjetni. Mogoče vznemiri satelitova senca Jupitrovo atmosfero, da se dvignejo spodnje toplejše plasti, ali pa povzroči pomanjkanje sončne svetlobe v senci kakšno kemično, fotokemično reakcijo v gornjih plasteh Jupitrovega, ozračja, da postane to pro-zomejše in uhaja toplota iz spodnjih plasti v vesolje.
KATASTROFA NA J11PITRTT? — In še nekaj
drugega nenavadnega se opazili v zadnjih dneh na Jupitru. Ta največji planet našega osončja (četrtina Zemljine gostote, 318-krat večja masa in enajstkrat večji premer) je moral doživeti neko povsem nenavadno katastrofo, ker se je nenadoma začel vrteti počasneje okoli svoje osi, kot se je vrtel doslej.
Pokazalo se je namreč, da je njegov dan, ki traja sicer devet ur, 55 minut in 29,3 sekunde, podaljšal za 1,3 sekunde, kar sicer ni posebno veliko, vendar je za takšnega orjaka prav nenavadna dogodivščina.
Doslej še ni nihče našel nobene pametne razlage za ta nenavadni pojav, vendar je nekaj že povsem zanesljivo: da je s tem doživela absolutna stabilnost našega osončja udarec, ki ga ni nihče pričakoval.
Jupitrov dan so prvič točno izmerili- šele leta 1955 in ga odtlej stalno merijo in opazujejo. O spremembah na njegovi površini lahko le ugibamo, ker ga pokrivajo gosti oblaki iz amoniaka, metana in vodika.
(PO »TIME« IN »WELT AM SONNTAG«)
Položaj pacienta na zobozdravniškem stolu je vse prej kot naraven in pritiska predvsem vratna vretenca, da so mogoče celo okvare na hrbtenici. Zdaj pa so izdelali »stol«, 'ki naj bi to preprečil. Njegov zgornji del naj hi razbremenil vrat teže glave. Elastični trakovi pod pazduhami naj hi delno prenašali težo trupa in rok, s premikanjem nog in bokov pa dosežeš, da se spodnji del telesa, ki sto,ji na vzmetni plošči, povsem sprosti. S tem je vsa hrbtenica rešena prisiljene krčevite drže na zobozdravniškem stolčku.
  .....
dl
i
1 KAKOR DA VAM MANJKA DEL VAŠEGA ŽIVLJENJA...
©
£$ &
Ko boste gledali album vaših fotografij, vam bo žal, če ne boste našli slik iz vaših mladih dni, slik staršev, otrok in prijateljev, slik vaših doživetij, lepih spominov... kakor da niste našli del vašega življenja. .. kakot da nekaj manjka. Fotografirajte, ker je fotografija del življenja, eFKe film pa čuvar lepih trenutkov. Fotografirajte in uredite album spominov — album vašega življenjal
C
•	za	vsak aparat	/^-».
•	za	vsako obdobje	(tKj
•	za	vsako priliko	v-«/
eFKe film
VESELITE SE ŽIVLJENJA — FOTOGRAFIRAJTE!
foto^iedTVvKa ZAGREB
iiMiiHnTinTnHniTmHin?iiTT7TiiTTiiTiiTTTTmnnHiiiTnniMnimnTTTn?!TmnmnmtinrTminiPi!ii»mim^mf!HTfTiwwifmHfwiimwiTii
m
\
Neobjavljene zgodbe iz druge svetovne vojne
SBNT
13 lili % arama
V- -	1
Phil Hirsch
r mi—HiiiiiiuimiiMiiiiini
NAŠIM	NAROČNIKOM
KO ODHAJATE NA DOPUST, NAS OBVESTITE VSAJ TRI DNI FRED NASTOPOM S SPODNJO TISKOVINO. IZRE2ITE JO, IZPOLNITE TER ODDAJTE RAZNASAL-CU ČASOPISA, PISMONOŠI ALI PODRUŽNICI NAŠEGA LISTA.	
	
	
»TT«, »DELO«, »Tovariš«	
(neustrezno črtaj)	
Datum od 	 				 eto 		 , „
STALNI NASLOV	POČITNIŠKI NASLOV
ime in priimek	Uhca, hftna števOka
Ulica, hišna številka	Knaj, podla
Kroj, pošta	
	
	
Operacija malarija
Zgodba o polkovniku Arthuru C. Fisherju ln njegovem dejanju je domala neverjetna; v strogo zaupnih poročilih so to akcijo imenovali »Operacija malarija«, če bi "ne bilo njega, hd bil tok svetovne zgodovine lahko povsem drugačen in bi japonski cesar Hiro-hito sedel v Beli hiši.
Začelo se je decembra leta 1941, ko so Japonci hkrati napadli Pearl Harbor in filipinski otok Luzon. Japonske čete so nezaustavljivo prodirale naprej in potiskale Američane v močvirske predele, kjer je razsajala smrtonosna malarija.
Fisher Je odložil daljnogled, s katerim je opazoval brezupni boj svojih ljudi, in si otrl potni obraz. Njegova koža je bila sivkasto-rumena in pergamentna, njegovo telo so zvijale hude bolečine: malarija! Prisiljeno se je nasmehnil in nagovoril oficirja poleg sebe: »Rumenci imajo danes velik dan. Toda to je komaj začetek!«
Nagovorjeni je vedel, na kaj misli Fisher. Nevarnost malarije. Oba sta vedela, da vojne na Južnem Pacifiku ne morejo dobiti, če prej ne obvladajo malarije, ki bi jim lahko v nekaj urah zdesetkala vrste. Ameriške čete je že tako zdelala zahrbtna bolezen, 'da ni bilo misliti na učinkovit odpor proti Japoncem, ki so vztrajno prodirali naprej. Japonci so to dobro vedeli, čutili so, da je malarija njihov najboljši zaveznik. Američanom so odrezali edini vir kinina iz nizozemske Vzhodne Indije. Ker takrat še bi bilo drugega znanega sredstva protj malariji, so japonski poveljniki verjeli, da je zmaga v džungelskih predelih že njihova.
Pri tem seveda niso računali na polkovnika Fisherja, ki je naredil drzen načrt, s katerim naj bi prekrižal japonske namene, če bi njega samega prej ne pobrala malarija.
»Nazaj v Manilo moram!« je nenadoma spregovoril. »Moje tovarne kinina niso evakuirali in če se je polastijo Japonci, nas bodo lahko uklonili z najstrašnejšim orožjem, z malarijo!«
Planil je v svoj jeep in kljub bolezni odpeljal z vrtoglavo naglico v džunglo. Okoli njega so padale topovske granate in kmalu je ena udarila Uk pred vozilo, ki se je prevrnilo in polkovnik je telebnil v jarek, kjer je nezavesten obležal. Ko se je zavedel, je zagledal trume umikajočih se ameriških vojakov, razcapanih, onemoglih, zdelanih od malarije. Pridružil se jim je in se trudil spomniti, v kateri smeri leži Manila. Nato ga je dohitel bolniški avto in ga vzel s seboj do Manile. V mestu je vladala panika, ljudje so brezglavo dirjali v vse smeri in vlekli s seboj bomo Imetje. Japonci so okoli filipinske prestolnice vse bolj stiskali klešče iz tisočev svojih čet.
Fisher je bil pred vojno v Manili, poskušajoč preskrbeti Filipine z lastnim kininom; vendar mij ni uspelo prepričati oblasti, da lepega dne utegne lubje drevesa cinchona postati zdravilo neprecenljive vrednosti. Ker mu takrat niso verjeli, je bil zdaj tudi sam izpostavljen rumeni smrti.
Čakalo ga je razočaranje, čeprav je bil izrecno ukazal, naj njegovo malo tovarno raz-montirajo in prepeljejo v Corregidor, se to ni zgodilo. Tako je bil edini vir kinina, ki se ga Se niso polastili Japonci, v nevarnosti, da jim v nekaj urah pade v roke. Vendar polkovnik ni obupal. Sklenil Je, da Je treba spraviti na varno kupe lubja cinchone in posode za lu-ženje, v katerih so dnevno lahko ižlužili dva kilograma totakina, surovega ekstrakta, ki tudi pomaga proti malariji. Toda tudi s tem ni bilo nič. Pred njegovimi očmi so japonske bombe zravnale malo tovarno z zemljo in preostalo mu ni drugega, kot da se čimprej umakne do Corregidorja. Tudi tam Je našel izčrpane, od malarije na pol mrtve čete, ki so kaj slabo vračale Japoncem zagrizene napade. Malarija in dizenterija sta opravili svoje in Fisher Je vedel, da se bodo slej ko prej morali znova umakniti. ,
Nekega dne se je sestal, že ves izčrpan, da ga je bila še sama kost in koža, z generalom Wainwrightom, ki mu je omenil, da bi lahko še v nedogled zaustavljali Japonce, če bi le imeli dovolj kinina, tega pa ni bilo. Edino majhno upanje je bila še Fisherjeva poskusna plantaža cinchone na otoku Mindanao. Če bi mogli priti tja pred Japonci, bi lahko nabrali dovolj surovega lubja in pridobili kinina za vse. Generalu je zagotovil, da bo vsekakor skušal improvizirati, kako bi 'brez lužilnih naprav pridobivali zdravilo, ki bi učinkovalo tako kot pravi kinin. General mu je velel, naj gre takoj na pot in se loti dela, če se počuti dovolj močnega.
Ponoči se je Fisher, drgetajoč, porumenel, vkrcal v majhno letalo in krenil na nevarni polet proti Mindanau. Japonci so kontrolirati vsa zračna pota okoli Corregidorja in težko se bo prebiti. Kmalu sta zašla v šop žarometov in okoli letala so prasnili šrapneli, toda na srečo ni bilo nobenega zadetka. Letalo se je spustilo tik nad morsko gladino in se izmuznilo mimo protiletalskih topov na odprto morje. Potem je bilo treba le še najti pot do otoka Mindanao.
Ko Je bilo letalo že blizu otoka, Je pilot opazil skupino japonskih lovcev. Edina rešitev je bila, da se spustita med grebene gora, nad katerimi sta letela potem, ko sta se spet dvignila iznad morske gladine. Letalo Je skoraj sekalo krošnje dreves in Fisher je olajšan opazil, da so lovci opustili zasledovanje .
Tik pred letališčem je bilo letalo zadeto v krilo, ker sta znova zašla v protiletalski ogenj. Pilot je z vso hitrostjo zapeljal nad pristajatišče, se spustil nanj, nato pa ugasnil motorje in začel zavirati. Letalo Je zdrknilo s plste, se postavilo na nos in pristalo.
Pridrvel je jeep in v njem je bil slavni gverilski menih Guerilla Padre, eden vodilnih lju-
di Filipinov v njihovem boju proti japonski okupaciji. Padre ju je opozoril, naj brž skočita v jeep, ker je okoli letališča vse polno ostrostrelcev. Fisher mu je spotoma povedal, po kaj je prišel. Padre je obljubil, da bodo letalu zakrpati krilo in da mu bo nudil vso možno pomoč pri njegovi važni nalogi. Na plantaži je Fisher našel nekaj starih znancev, Filipincev, ki so bili zdaj prekaljeni gverilci in ki mu bodo pomagati. Imeli so približno •šest sto funtov ekstrakta totakina, ki jih je Fisher velel takoj prepeljati do letala in nato naprej z letalom v Corregidor. Medtem ko so nalagali ekstrakt v jeep, sta Fisher in Padre polnila posode s surovo skorjo cinchone in pripravljala ognje, da bi začeti z luženjem totakina. Z nadaljnjo destilacijo bi potem pridobili čisti kinin, toda za silo je bil dober tudi osnovni ekstrakt totakina. Ker za destilacijo m bilo časa, se bo treba zadovoljiti z ekstraktom. Vsak čas je kje v okolici počila puška in jih spomnila na .stalno nevarnost pred ostrostrelci. V bližino si niso upali, ker so se bati gverilcev, s katerimi so imeti že slabe izkušnje.
Fisherjevi znanci, nekdanji delavci na plantaži, zdaj gverilci, so irtieli vsepovsod po plantaži skrite kupe dragocene skorje. Začeli so zbirati tudi te zaloge. Spet je iz bližine počil strel in krogla se je žvižgaje odbila od pločevinaste posode s skorjo. Eden od gverilcev je neslišno izginil v džunglo, čez nekaj trenutkov so slišali top udarec in nato pridušen krik. Gverilec se je vrnil in se zarežal, medtem ko si Je otiral krvavo mačeto. »Po njem je,« je menil, »lahko nadaljujemo.«
Se isto noč šo izvedeli pretresljivo novico, da je bilo letalo, ki je peljalo Fisherjev ekstrakt s plantaže na Mindanau v Corregidor,
sestreljeno v morje. Dragoceno zdravilo je bilo izgubljeno in, kar je, bilo še huje — to je bilo zanesljivo znamenje, da so Japonci dobro vedeti, zakaj je Fisher letel na Mindanao. Le še malo časa so imeli, ker bodo rumenci skušali čimprej zavzeti plantažo.
Fisher je bil ves besen in udaril je s pestjo po mizi: »Ali bi lahko dobiti kako ladjo, ki bi prepeljala zdravilo v Corregidor, Padre?« je vprašal.
Padre je odkimal, »če se nam ne posreči vzpostaviti telegrafske zveze z mornarico in dobiti podmornice, ki bi priplula v zaliv, ni prav nobenih možnosti.«
Fisher Je uvidel, da ima gverilski voditelj prav. Srečni bodo, če bodo sploh živi prišli z otoka, da ne govori še o .kaki uspešni izpolnitvi naloge, ki mu jo je bil zadal general Wainwright.
Ob zori so v nizkem letu prileteli japonski lovci in zasuli plantažo in zgradbe s strojničnim ognjem. Padlo je tudi nekaj bomb. Fisher je takoj uvidel, da Japonci namenoma nočejo prizadeti velikega razdejanja, ker se plantaže hočejo polastiti nedotaknjene. Napad je bil le strahovalnega značaja.
Na pobočju hriba je polkovnik zaslišal prasketanje pušk in ropotanje strojnic. Gverilci so se spopadli s sovražnikom. Ugibal je, koliko časa jim bo uspelo zadrževati Japonce.
Fischer je imel srečo. Uspelo mu je, da so njegovi pomagači nabrali še več cinchoninega lubja, pripravili velike posode, zakurili pod njimi ognje in prizadevali so si, pridobiti čim-več totakina, preden bi Japonci prodrli do plantaže. Ce bi mu uspelo pridobiti dovolj zdravila, bi nekako uspeli pokvariti račune japonskemu oesarju Hirohitu.
Fisher je nujno potreboval drobilnioo, s. katero bi lahko hitro zmlel cinchonino lubje v kašo, da bi iz nje čimprej pridobili totakin po postopku luženja. Problem je rešil eden izmed gverilcev, ki si je bil nekje sposodil mlin za mletje krme za piščance. Z velike kokošje farme so mlin privlekli na volovskem vozu.
Vsako noč so poslušali, kako je radio Tokio poročal o najnovejših Japonskih uspehih. Napovedovalec je veselo govoril o padcu Ba-taana in dan kasneje so slišati, da se Je pre-
\
dal tudi Corregidor. Polkovnik Fisher je ugibal, kaj se je zgodilo z generalom Wainwrigh-tom tn njegovimi hrabrimi borci.'
O njihovem žalostnem koncu je izvedel, ko je 'slučajno poslušal tajno radijsko oddajo iz Luzona, ki jo je vodil neki gverilski oficir. To je bila za Japonce sramotna zgodba, ki je govorila o tem, kako so zmagoviti japonski vojaki z bajoneti prebadali bolne, izčrpane premagance in s krepeli do smrti pobiti ranjence.
Fisher je vedel, da bi gverilsko bojevanje imelo pravi smisel samo v primeru, če bi mu uspelo preskrbeti z zadostno količino kinina takšne može, kakor je bil oficir, ki je oddajal iz Luzona. Če bi gverilci ne dobiti zdravila, bi prav kmalu .vsi podlegli malariji, kajti Japonci jim niso mogli do živega. Tega se je Fisher dobro zavedal in odločil se je, da bo postavil novo plantažo kje drugje, morda v Srednji Ameriki, če bodo Japonci zavzeti Mindanao.
Zaradi te odločitve se je Fisher lotil zbiranja semena drevesa, ki daje kinin; seme so zbirati v prazno konservno škatlo, škatla je bila komaj do polovice polna, ko jih je presenetila novica, da so se branilci Mindanaa pod poveljstvom generala Williama Sharpa predali.
»Jutri ob zori zapušča letališče Del Monte leteča trdnjava,« je Padre povedal Fisherju. »Glejte, da boste zjutraj na njej in rešiti zbrano sefnenje.«
Polkovnik se je obotavljal zappstiti tovariše, a zavedal se je, da je izid vojne verjetno od: visen od dveh kilogramov semenja, ki ga je bil zbral. Seme je nosil varno zaprto v zabojčku, ki ga je, z jermenom privezal na za-
pestje. Odločno je obrnil hrbet plantaži, zlezel v jeep in se odpeljal proti letališču.
Ko je bil v letalu, se je naslonil nazaj in potiho prosil srečo, da bi mu uspelo z dragocenim tovorom priti skozi japonske protiletalske baterije. letalo je medtem krenilo po vzletišču in se dvignilo v zrak.
Kmalu je bilo okoli letala vse polno majhnih oblačkov, ki so jih puščati protiletalski izstrelki. Leteča trdnjava se je pognala naprej in uspelo ji je, da je nepoškodovana prišla izven dosega proletalskih topov, razmeščenih vzdolž obale, Id je bila že v rokah Japoncev.
Tedaj je Fisher zaslišal klic: »Dvanajst Japonskih lovcev zero nad nami!«
Pogledal je skozi lino in videl jih je, kako so prihajati: dve formaciji smrtonosnih, silno hitrih in okretnih lovcev. Leteča trdnjava pa je bila sama, brez spremstva lastnih lovcev; edina zaščita pred masovnim sovražnim napadom so bili njeni lastni topovi.
Veliko letalo je za hip vzdrgetalo pod udarcem topovske krogle, ki je prevrtala desno krilo, da so od njega leteli kovinski kosi. Iz tretjega motorja je planil oranžen plamen. Polkovnik si je trdneje zategnil jermena, s katerima je bilo pritrjeno nanj padalo.
Menda se je zgodil čudež, ker je plamen na motorju ugasnil. Pilot je nadaljeval pot samo s tremi motorji.
Tedaj se je polkovnik Fisher nečesa domislil; morda, jim bo koristila informacija, id jo je bil slučajno ujel, ko je bil še v Corregidor-ju. »Tukaj polkovnik Fisher,« je zaklical v interni telefon. »Kakih 50 milj proti severu se zbirajo japonske ladje. Ali ne bi mogli kreniti proti tistemu kraju in se pretvarjati, kakor da je naš cilj bombardiranje ladij?«
Pilot je hitro doumel njegovo misel — lovci bodo takoj zasumiti, kam je leteča trdnjava namenjena in bodo skušati čimprej priti skozi steno gostih viharnih oblakov na kraj namišljenega napada, da bi tam prestregli letelo trdnjavo.
Letalo se Je zarilo v nakopičene oblake in ko so za hip prišli v precejšnjo luknjo med oblaki, so skoznjo ujeli veliko japonsko ladjevje, nad katerim je kar mrgolelo zerojev, ki so se spreletavali nad morjem kakor roj muh.
Leteča trdnjava je spet šinila med oblake in ostro zavila proti vzhodu; ko je letalo priletelo iz oblakov že daleč od otoka Mindanao, je znova zavilo proti jugu, proti Avstraliji. Samo s tremi motorji je hitelo proti jugu, popolnoma osamljeno nad neskončnim morjem. Ukana je uspela, japonski zeroji so nasedli in polkovnik je spet imel nekaj upanja, da bo srečno prispel na cilj.
Toda polkovnika Fisherja je na njegovi tvegani poti z otoka Mindanao, od koder je Japoncem izpred nosu odnesel dragoceno seme, čakalo še eno neprijetno presenečenje. Ko so v mraku preleteti avstralsko obalo v bližini Darwina, so po njih vžgale obalne protiletalske baterije in začele bljuvati proti letalu tone izstrelkov, ker so bili topničarji prepričani, da je letalo japonsko.
Srečno so se prebili skozi točo izstrelkov, se spustiti proti Bachelor. Fieldu, vzpostavili po radiu zvezo z zemljo in nato je letalo zdrknilo po pristajalni stezi letališča, se ustavilo in pilot je poklical polkovnika Fisherja v svojo kabino.
»Poglejte na kazalec, koliko goriva nam je še ostalo,« se je zarežal pilot, »še nekaj lb trov!«
Fisher je presenečeno zažvižgal. »Potemtakem smo se le za las izmazati!«
»Tako je!« se je zasmejal pilot. »Japoncem smo lahko prekleto hvaležni, da so nam razstrelili en motor, ker smo tako porabili manj goriva. S štirimi motorji'ne bi biti nikoli dosegli avstralske obale!«
Ko je bil polkovnik Fisher končno spet doma v Združenih državah, se je hudo čudil, videč, kako malo vedo njegovi rojaki doma o tragičnih dogajanjih na Filipinih.
V
Preden mu je uspelo poslati semenje v zavod, kjer so sprejemali vse semenje in sadike, prinesene iz tujine, je preživel še neskončno veliko intervjujev z obveščevalnimi oficirji in časnikarji, v zavodu so botaniki začudeno gledali semenje in nato skomignili z rameni.
»In kaj bi radi, da počnemo s temle semenjem?« so ga vprašali.
Fisher, ki je bil bolan ter izčrpan in ni mogel prenašati civilnih birokratov, je planil pokonci in jih nadrl.
»Takoj vam bom povedal, kaj boste počeli s temle semenjem,« je rjovel. »Gojili ga boste, da bodo iz njega zrasle močne sadike, iz katerih bomo lahko tu, na ameriških tleh, vzgojili cel gozd cinchonovih dreves, ne da bi se nam bilo treba bati, kdaj nam ga bodo zasegli Japonci!« ... Ko je bil polkovnikov nagovor končan, so botaniki doumeli, da so od Fisherjevih semen to od tega, kaj bodo oni razviti iz njih, odvisna življenja stotisočev ameriških vojakov na tropskih bojiščih.
Fisherja so nato odpeljali v bolnišnico Wal-ter Reed, toda možakar, ki je zmagal v bitki za kinin, si nikdar več ne bo docela opomogel. Malarija se je preveč razpasla po njegovih žilah in vročica se mu bo velikokrat povrnila in zvijala njegovo telo.
Fisherjev gozd cinchonovih dreves se je razbohotil v Costa Rici; gverilski borci na daljnem otoku Mindanao so uživati njegov totakin, premagovali malarijo in bakla svobode na Filipinih ni nikoli ugasnila.
Boj Z malarijo je nadaljeval sintetični kinin, imenovan atabrin, toda filipinsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo polkovnika Fisherja in njegovega prispevka v veliki vojni z Japonci.
V Fisherjevem malem studiu v La Jolti visi na steni veliko priznanje, ki mu ga je v imenu vseh Filipincev izročil predsednik Osmena, priznanje za njegovo požrtvovalno delo, ki se ga tri ustrašil kljub temu, da je bil sam hudo bolan in skoraj na robu groba.
Polkovnik Arthur C. Fisher je omogočil ameriškim četam, da so uspešno potolkle Japonce v džunglah Južnega Pacifika.
PRIHODNJIČ: KONEC LADJE, KI JE NOSILA SMRT
V SREDO NE POZABITE KUPITI ILUSTRIRANE REVIJE /TOVARIŠ'
KOPICO ZANIMIVOSTI;
SREČANJE S POLJSKO	,
z njenimi ljudmi, gledališčem in Oswiec&mam DLANI SO 2E UTRJENE
Prva slovenska brigada na trasi jadranske magistrale MILIJARDE V STANOVANJU ati reportaža o najbogatejšem Jugoslovanu 42 lem IZ MARATONA V ATENE ZA MIR	,
17. maja Je več tisoč ljudi krenilo na dolgo pot, da bi tako protestiralo proti jedrskim poskusom SKRIVNOST LETALIŠČA EL MAZA Dve možnosti ob koncu vojne
»VSI SO NAM ENAKO DRAGI,« PRAVI BARBA SIME .
Začenja se vrtinec nove sezone. Vsem želimo toplo sondi in lepo morje MAJOR TROLLOPE NAJDE TOU-TOUJA
Fotoreportaža iz Londona, ki jo je naš reporter napisal z blagohotnim dovoljenjem kapetana fregate D. N. Knighta — upravnika Doma za
izgubljene pse
CULE POKORNI, NAJBOLJŠI MOŽ NA IGRIŠČU
Kaj so videli Mariborčani 2. junija na nogometnem IgrlSča.
MAIGRET IN 007
Kako sta se pogovarjala mojstra kriminalnih, vohunskih in pcffidjsMh
romanov.
IN SE; NOVELA — ROMAN — HUMOR — KAJ VES - KAJ ŽNAS?
Zdravilišče je odprto od 10. marca dalje!
IU»^lUiUIUUU!lii;::;,liHti:aUitUiUilU!k'!!IJUJIi!li!!l!IUIIIIIl!UiHaiU!!M;i!ltiUaillliUUi;iii:«liUi:iMI!!!:iitlHIIIUl!!UHIHllMinill!!IHUUHIR!!l<tll!WIIIIIHnniniRnillRini!lllt!IIlHl!I
zdravi in pomaga pri boleznih:
a) kure kopanja: — srca in ožilja
b) kure pitja: — ledvic in sečnih potov
— želodca in črevesja
— jeter, žolča in trebušne slinavke in presnavljanja.	<
V Zdravilišču so gostom na razpolago: dietna restavracija, knjižnica, klubski prostori s televizijskim sprejemnikom, športni objekti, kavama, bar, ribolov itd.
PERE PERE PERE
EPIOU IN MflJA 7.932 DOBITKOV, OD TEGA 342 DOBITKOV OD 1.000 DO 40.000 DINARJEV
NAGRAJUJE NAGRAJUJE NAGRAJUJE
10 crrta
9. JUNU 19G4
SREČKE
V
DOMAČEM
DETERGENTU
ALBUS
/
velik odpust delavcev; da pa bi se izognili
nepravičnosti ali predsodkom, je uprava nalogo prepustila »Gami«. Pri takem računskem stroju so napačne odločitve dokazano nemogoče. Edino če so kartončki s podatki nepopolni lahko pride do neljubih pomot.
Kljub vsej nevtralnosti hladnega računarja je le-ta po »pomoti« odpustil nekaj visokokvalificiranih delavcev, ki že mnogo let delajo v ladjedelnici. Tako na primer Henrija Lingerja, očeta treh otrok, po poklicu strugarja. Ze, šestnajst let ve-
		
$L.	LLfcč* ‘J »X3 n	
1		V;;'/; ■;
. . . v NEW YORKU:	Montažne pasje
hišice naj bi v bodoče lajšale dragim štirinožcem življenje ob nepredvidenem čakanju.
...v JUŽNEM WALEŠU. Na nekem sestanku so se rudarji dogovorili, da bodo v bodoče pri zdravniških pregledih ostali oblečeni, da nekaterim izmed njih ne hi bilo nerodno, kot poprej, ko so se morali slačiti.
»Leta 1947 sem se spoznal z Esperanzo Lopez Mateos,« se spominja Monti. »Pogovarjal sem se z njo kot s Travnovim zastopnikom. Takrat se je govorilo o Trav-novih knjigah, ki jih ona prevaja iz angleščine v španščino. Španski prevod naj bi veljal za izvirnik. 2e takrat sem zasumil, da je v teh knjigah nekaj ali pa celo veliko njenega. Bila je več kot zgolj ,tra-ductora de idioma.' Pomislil sem, da sta ona in Traven ista oseba.«
Istega leta je John Huston prišel v Mehiko, da bi posnel zunanje prizore za »Zaklad Sierra Madre«. Poskušal je priti v stik s Travnom, vendar brez uspeha. Ker se je zavedal, da bi lahko izgubil ogromno časa, preden bi našel ustrezno prizorišče za svoj film, je najel nekega Al Crovesa, prevajalca in vodiča, da bi mu pomagal. Al Croves je znal najti natanko tiste kraje, v katere je Traven postavil zgodbo Freda Dobbsa in njegovih dveh tovarišev, iskalcev zlata. Hustonu je Croves pokazal najlepše pokrajine, našel mu je najboljše statiste, odkril je najustreznejše zapuščene rudnike. Huston je zasumil, da sta Croves in Traven ista oseba. Dalj od tega suma pa ni prišel. Svojega dragocenega svetovalca je plačal z dolarskim čekom.
Neki mehiški reporter pa je leto pozneje po več mesecih iskanja odkril isti ček, ki je bil vplačan na Travnov bančni račun v Acapulcu. Poleg tega pa je Crovesovo pismo s sporočilom o Esperanzinj smrti polno bolečine, trdi Monti, in tb bolečine, ki je lahko samo Travnova.
»Esperanzi Lopez Mateos so umorili moža, ko je pod srcem nosila otroka,« pripoveduje Mario Monti. »Obup ji je ubil otroka še v telesu. Traven pa opisuje bolečino Mehikanke, ki je izgubila sina ... «
Mario Monti gre v svojih trditvah celo tako daleč, da pravi, da Traven po Espe-ranzjni smrti sploh ni več ničesar napisal. Ce pa že kaj izide pod Travnovim imenom, da tistega ni napisal sam.
Pravih, otipljivih dokazov pa Monti nima in tako je njegova inačica o skrivnostnem Travnu samo ena možnost več. In nič več.
Esperanza in pisec „Mrtve ladje"
Nezmotljivi „GAMA“
Po! kilograma žebljev za malico
30-letni električar Beine iz Adis Ababe je izjavil, da bo požrl cel avtomobil — pustil bo le gume. To kosilo bo pospravil v treh mesecih. Pri tem ne gre za potegavščino, Beine namreč že od dvanajstega leta je kovine in steklo, najraje pa ima železo in žarnice. Njemu se to ne zdi nič nenavadnega, ko pa ga je nekoč pregledoval radiolog, je opazil na rentgenskem zaslonu neznan črn madež. Takoj ga je poslal v bolnišnico, kjer pa je Beinč mimo pojasnil presenečenim zdravnikom, da je,
ko je bil star dvanajst let, lepega dne pričel žvečiti kozarec in medeninasto žlico. Ugotovil je, da mu to prija in nadaljeval je z britvicami, žeblji, pločevinasto posodo itd, Sčasoma je navadno hrano sploh opustil. Kruh in meso sta mu povzročala prebavne motnje. Ko je delal kot vajenec v neki Čevljarni, so ga nagnali, ker je vsak dan pospravil za malico pol kilograma žebljev. Zdaj dela v neki električarski delavnici, kjer se izdatno »podpira« z žarnicami, izolatorji in bakrenimi žicami.
SPET NEKAJ NOVEGA 0 »SKRIVNOSTI
TRAVEN«
Mario Monti, italijanski založnik skrivnostnega B. Travna, pisca knjig »Zaklad Sierra Madre«, »Most v džungli« in drugih, trdi, da ima pismo, ki mu ga je pisal »njegov pisatelj«. Podpisal se je sicer Al Croves, vendar Montija to ne moti. V pismu, z datumom 14. marec 1952 mu Traven sporoča, da je njuna skupna prijateljica Esperanza Lopez Mateos umrla 19. novembra 1951.	»
, Esperanza Lopez Mateos je bila sestra sedanjega predsednika Mehike in sestrična Gabriela Figueroa, ki je bil dolga leta najljubši kamerman režiserja Johna Forda. Znano je, da je bila Esperanza Lopez Mateos prevajalka Travnovih del. Mario Monti pa tudi trdi:
»Vsi mislijo ali pa so vsaj bili nekoč prepričani, da se za imenom B. Traven skriva mehiški pisatelj. Vsebina njegovih del, vir njegovega navdiha, slog in karakterji izdajajo Mehikanca, ki je živel v senci nebotičnikov Pasea de La Reforma ali Avenifie Juarez v Mexico Cityju ali pa v Los Cocoteros di Parque Cachu v Acapulcu. Toda Traven je v resnici Šved. Piše se Berick Traven Torsvan. Ce še živi, je star okoli 65 let in je v Mexico Cityju. Bil je Esperanzin prijatelj. Ne vem, kje sta se spoznala. Morda v Mexico Cityju, morda v New Yorku. Traven je krožil skupaj z zemeljsko kroglo. Tudi jaz ne vem, zakaj. Morda je bil nekoč mornar, ki je, kakor pripoveduje v svoji knjigi .Mrtva ladja,' izgubil svojo mornarsko knjižico, z njo pa tudi svoje človečanske pravice in svojo osebnost.«
Mario Monti ne ve, kdaj je Traven začel pisati in kdaj Esperanza brati in prevajati njegove knjige. Trdi pa, da je Traven prišel v Mehiko leta 1913. Ve tudi, da se je TravenJeta 1926 kot fotograf udele-
Bsperanza I-n-pez Mateos	Bruno	Traven
žil arheološke ekspedicije profesorja Dampfa.
»V vseh Travnovih delih je čutiti vpliv ženske,« pravi Monti. »Trdi in odločni prijem moškega se včasih raztopi v značilnem ženskem nemiru. Najbolj očiten vpliv Esperanze na delo B. Travna pa je v čudovitem, za tujca izjemnem poznavanju dežele, ki prav gotovo ni njegova. Zgodovina, navade, običaji, kraji, jezik, težnje Mehike in njenih Indijancev niso za Travna nobena skrivnost. Prav tako tudi ne Esperanzine socialne težnje.«
Kitajski opij v ZDA
Združene države Amerike so predložne ikomisiji OZN za mamila, ki ima sedež v Ženevi, poročilo,k v katerem' poudarjajo, da prihaja večina opija, ki ga na skrivaj prodajajo po svetu, iz Kitajske. Tihotapci mamil izdelujejo iz opija morfij in heroin. Ameriško poročilo trdi, da prihaja del kitajskega opija skozi Kubo.
Dokaze so zbrali na osnovi priznanj tihotapcev, ki so jih aretirali v New Yorku, na Floridi in v San Franciscu. Pomagali pa so si tudi z analizami embalaže, v kateri je bil zaplenjeni opij. V vseh primerih je bil opij v plastičnih vrečkah ali pa v vrečkah iz tkanine, izdelane na Kitajskem. Embalaža, je bila pogosto opremljena s kitajskimi napisi ali pečati.
»Ogromne količine opija, pridelanega v celinski Kitajski in v Burmi,« pravi ameriško poročilo, »pretihotapijo v Tajland, Singapur in Hong Kong.« Najboljši opij pridelujejo v južni kitajski provinci Yu-nan, v nekaterih burmanskih pokrajinah, v severnem delu Tajlanda in mordaf tudi v Laosu, trdi ameriško poročilo.
V Ženevi so se pritožile tudi nekatere druge države. Iran se pritožuje, da tihotapijo v to državo mamila iz Turčije in Afganistana, Velika Britanija opozarja na »pot mamil«, ki vodi skozi Singapur, Kalkuto in Aden. V britanskem poročilu opozarjajo tudi na tihotapce cannabisa in marijuane, ki prihajata z Jamajke, iz Tan-gerja, Karačija, Kalkute, Lagosa, Takora-dija, Capetovvna, Mombasa, s Cipra, iz Dakarja in z otokov Lorenzo Marques.
Samo deset sekund je potreboval elektronski računski stroj »Gama«, da je odpustil 246 delavcev in uslužbencev ladjedelnice »Chantiers de l’Atalantique« v Saint-Nazairu v Franciji. Za usodnih deset sekund je računski stroj prevzel nehva-ležno nalogo odpustiti eno tretjino zaposlenih. Uprava ladjedelnice se je morala zaradi krize v ladjedelništvu odločiti za tako
lja za vzornega delavca. Uprava je bila z njim tako zadovoljna, da se je lahko na stroške ladjedelnice usposobil za tehničnega risarja. To je bilo zdaj zanj usodno. Kajti kartonček z njegovimi podatki je povedal stroju samo to, da dela le tri mesece kot tehnični risar.
Ta klasični primer je dal povod bojaznim, da se je morebiti »Gama« zmotil tudi pri drugih. Odpuščeni so začeli stavkati. Pri demonstracijah' so se. celo spopadli s policijo.
Vendar niti stavka niti pritožba na sodišče ni pomagala. Nikogar izmed odpuščenih niso sprejeli nazaj.
Z bikovko nad zapeljivca
Jacques Curien, ki se klati s potujočim kinom po Franciji, je znan kot. velik ženskar. Malone v vsakem kraju, kjer se ustavi, ima drago ljubico. To sodi menda že kar k predstavi. Pred kratkim pa se mu je na tem področju hudo zanohtalo. Vrtel je film v neki vasi blizu Senlisa, nato pa je zapeljal dvajsetletno Claudine, ki mu je pomagala pri predstavi. Dekle pa ni niti najmanj objokovalo svoje usode, ko je ugotovilo, da jo je ljubimec zapustil. Ubrala jo je za njim in v kratkem ga je zalotila v nekem kraju, ko je ravno vrtel neki romantični film.
Vendar Jacques ni bil pripravljen za pogajanja. Ni pa računal z dekletovo bojevitostjo. Claudine je namreč izvlekla bajonet ter z njim napadla nezvestega zapeljivca, ki jo je med kriki »na pomoč« ucvrl med publiko. Maščevalno dekle je naposled komaj ukrotila policija.
Vendar dekle ni odnehala. Že naslednji teden je znova napadla Jacquesa med predstavo, ta pa jo je obrizgal z neko barvasto tekočino. Claudine je stekla k avtu, vzela bikovko ter ga začela mlatiti, dokler je niso gledalci razorožili.
Pred dnevi se je zabava nadaljevala. Claudine je vozila .s svojim avtom za Jac.quesovim poltovornjakom ter se toliko časa zaletavala vanj, da se mu je pokvaril. Ko so jo žandarji priprli, je svečano obljubila, da bo takoj, ko pride iz zapora, nadaljevala začeto delo.
MAMB
Tudi	rad	ion
NAGRAJUJE
IZIDI IV. ŽREBANJA
GARNITURE ELEKTRIČNIH ŽELEZNIC '
IZDELEK .AAEHANOTEHNIKA'- IZOLA * PREJMEJO
Ankica Varga, Vrhovec, Ulica 7. maja -r- Ivan Alčič, Sin j. Boričvao 22 — .Lucija Brusič, Pirnat 236, otok Krk — Toro-zija Mikič. Djakovo. Botica 6 — Dragica ParuAko, Pula, Forečka 19 — Ana Volarič, Mali Lošinj, Mario Martinoiic 11 — Jadranka GoleS, Jastrebarsko, JNA 1 — Katica Krasulja, Sisak, Ulica 22 Upanj 7 — Štefica Culig, Zagreb, Petrova 67/TV
— Vera Tvekovič, Lelišče, Radnifika 16/11 — Zlatko Palade, Osijek, Rij.eftka 1/i — Smilja Hajdin. Petrijevci, Radniftka 10 — Ljubinka Serjak, Varačdin, Rudjera Boškovida 10 — Ru^a Vincekovič, Koprivnica, Vinica 82/a — Vesna NjikoA, Osijek, Nemanj ma B — S tanek Rozalija, Vukova, Kačičeva 20 — Ankica Uroda, Duga Resa, Slokanova 6 — Cesi Marija, Drljanovac 37, Nova Pača, Bjelovar — Mara Koomašid, Petrinja, Radičeva 15 — Tada Uvanovič, Split, Riječka 10 — Zinka Malešič, Domžale, Prešernova 13 — Dora Studen, Kranj, Gregorčičeva 6 — Bojan Mihelič, Radovljica, Staneta Žagarja 3 — Boris Lesar, Ljubljana, Postojnska 25/11 — Karolina Vizjak, Celje, Mariborska 76-a   Vida Tomažič, Maribor, Gospejna 11 — Ada Lovše, Mengeš, Trzin 103 — Miran Mozetič, Vrhnika, Klis 26 — Mojca Podobnik, Kamnik, Med vedova.23 Alenka Maruško, Piran, 2upančičeva 6 — Vida Rebernak, Ptuj. Gregorčičeva 9 — Krevsi Ana, Žirovnica 65
— Jelka Vugelnik, Tržič, Bračičeva 7 — Francka Vodenik. Zagorje ob Savi, Dol vas 29 — Marija Druškovič, CTrešnjiee 39, Cerklje oh Krki — Kostanjevič Marija, Trbovlje, Opekarna 4/b — Snežana Arsič, Peč, Maršala Tita 2 — Jelena Vasid, Vranje, Nušičeva 14/1 — Slavica Markovič, Niš, Ulica Principa II/1-3 — Margrt Vereš, Bačka Topola. Bratska 7 — Dobrila Jakobovih. BeogTari, Proletarskih brigada 52 — Katica Vogrinc, Novi Snd, Kornelije Stankovič 3/3 — Nata Miloševič, Arilje, Kmetijska zadruga — Dra&an Tafro. Paračin, Branka Krsmanoviča 56/1 — Umira Gasal, Zenica, Naselje 1 maja 27/1'— Emina Cumurija, Brčko, Jusufa Campare b. b. — Zorica Kostič, Sarajevo, Djure Salaja 8 — Vesna Iv. Ka-'•-apova, Ohrid, Samuilova 38 — Draga Muratovski, Skopje, Nasalba Vlae ulica 120 broj 15 — Mišo Markovič, Nikšič, Novaka Ramova 16.
Pošiljaite še naprej predn|e odrezke* za vi-PJSrfKos RADIONA
»Večernaja Moskva« ne poroča, ali je , tako prekupčevanje oziroma prodaja po sovjetskem zakonu kazniva, niti ne omenja, ali bodo proti ljudem, ki so omenjeni v članku, uvedli pravni postopek, časopis samo svari državljane, naj zavračajo ponudbe sumljivih tipov, ki se potikajo okrog knjigarn in nemara poskušajo razpečavati sumljive knjige.«
Eden od prekupčevalcev, Valentin Ry-skov, se je specializiral za »zmotna, nezrela dela sovjetskih avtorjev, ki so postala znana'v tujini; 84-letni Nikolaj G. Potapov pa se je usmeril v erotično literaturo take baže, kakršno prodajajo pod pulti v tujih pristaniščih.«
Vsestranska elektronika
Elektronski računski stroji so bili doslej namenjeni predvsem za statistiko, za obdelavo zapletenih računov pri izstreljevanju raket, za ugotavljanje nosilnosti mostov in odpornosti jezov itd., skratka; ukvarjali so.se z resnimi rečmi. Ob vseh zapletenih računih, ki jih obdelujejo elektronski računski stroji, bi si le težko zamislili, da lahko služijo tudi ženski spo-gledljivosti in moški ničemurnosti. In vendar je tako.
V neki pariški veleblagovnici' so namestili elektronski računski stroj, ki mu obetajo še veliko kariero, kajti ukvarja se s prodajo lepotifnih pripomočkov. Mladim in ne več čisto mladim obiskovalkam svetuje, katero vrsto lepotila, pudra, rdečila ali svinčnika za obrvi naj kupijo. Zenske se kar gnetejo okoli tega učenega stroja. Zlat posel!
Je pa seveda stvar zelo priročna. Doslej so morale ženske k specialistu za »bioe-stetiko«, zdaj pa samo pritisnejo na nekaj gumbov elektronskega računskega stroja. V tridesetih sekundah — ne vešč in ne manj — elektronski možgani odgovorijo na perforiranem traku. Ta trak je treba potem potisniti v špranjo na drugem delu stroja in čez nekaj trenutkov pride iz zapletenega stroja lepotni recept, ki nezmotljivo upošteva vse zunanje posebnosti »pacientke«. Na osnovi starosti, polti, barve oči in las in še .nekaterih dragih značilnosti nudi elektronski računski stroj 250 receptov.
Strokpvn.jaki že proučujejo odgovore, ki naj bi jih elektronski računalnik dajal radovednim moškim; z izgovorom, da imajo trdo brado in mehko( kožo, so Parižani namreč postali zelo cenjeni klienti proizvodnje lepotil.
Veriet.no pa je osemnajstletna na-uakaitca Erika KMslng videla morilca. Neko nedeljo.
zjutraj je po trkalo na njena vrata. Vstala je s postelje in šla odpret. Zagledala ie moške*-ga pet in tridesetih let. Rekel je, da popravlja streho in da bi sd rad oglodal neko špranjo v sohi. Erika ga .ie pustila v sobo, toda brž ko mu je pokapala hrbet, jo je zgrabil za vrat in podrl na tla. Z vso močjo j« napadalca ugriznila v roko, tako da je zakričal, jo izpustil in pobegnil. Napadalec je bil težak kakih 80 kilogramov* rjavolas in nenavadno bled. Policija je pokazala Eriiki okoli sto fotografij, vendar ga ni na noben L prepoznala. Seveda obstaja tudi možnost, da to ni morilec s svileno nogavico,
Sefa bostonske policije sili ogorčenje in groza meščanov, da poskusi vse. Napada ga celo ugledni »►Christian Science Monitor«, ki se z zločini ukvarja največ vsakih sto let enkrat. Sef policije je prosil za pomoč FBI. zasebno detektivske agencije iz San Francisca, newyor-feke psihiatre, dva profesorja kriminalogije in oelo Scotland Yard.
Skupina bostonskih meščanov je zbrala 100.000 dolarjev-, ki jih bo dala tistemu, ki bo odkril morilca. Policija je najela elektronski računski stroj, ki jim pomaga . analizirati, urejati in izločevati vse podatke o trinajstih zločinih.
Profesorja kriminalogije sta postavila dve različni tezi. Eden pravi, da je morilec duševni bolnik, star kakih Štirideset let, živi 7, materjo ali sestro. Čeip.sko pri kateri živi, globoko ‘sovraži 'in v vsaki svoji žrtvi ubije tudi mater ali sestro. Ko ga bodo aretirali, se bo izkazalo, da gre za — na pogled —■ vrega spoštovanja vrednega in popolnoma nesumljivega meščana.
Druga teza pa trdi, da ie moči k o ženska. Je pa zelo malo verjetno, da bi mogla biti ženska tako močna, ia bi ob* vladala svoje žrtve, med katerimi ie bilo nekaj tudi *elo močnih. Zagovornik te trditve na pravi, da je morilec morda kakšna bolničarka, ki prenaša nosila z bolniki in ima dobro razvite mišice, verjetno prav nič manj kot kakšen boksar. Poleg tega pa samo ženska lahko prepriča drugo žensko, ki * drgeta od groze in je sama doma. da ji odklene vrata.
Za zdaj drži samo nekaj: morilec s svileno nogavico je še vedno uganka, ki povzroča grozo po vsem Bostonu in meščanke se trepetajoč sprašujejo. katera bo naslednja žrtev skrivnostnega zločinca.
še
Dallas je mesto nasilja, v katerem se streljajo sredi belega dne, New York .ie prestolnica mladoletnih prestopnikov, Chicago središče gangsterjev, Boston pa .je postal mesto prikazni. Vsaka senca ponoči, vsak nenavaden hrup ali ropot je povod za preplah. Študentke, gospodinje, bolničarke, mate re, vdove, vse ženske se sprašujejo, katera bo naslednja žrtev skrivnostnega morilca. O nekaterih njegovih zločinih smo že poročali.
Pred dvema letoma so našli zadavljeno v stanovanju sredi Bostona Anno Sleisers. Sin se je pripeljal pred hišo, da bi mamo odpeljal s seboj. Stekel je po stopnicah in potrkal. Ker se ni nihče oglasil. Je vlomil. Mati je ležala na tleh v spalnici. Morilec Jo je zadavil s svileno nogavico. Stanovanje je bilo razdejano, vsi predali odprti, obleka razmetana. Umorjena je verjetno sama odprla vrata morilcu. Morda ga je poznala ali pa jo je prepričal. da mu je zaupala.
Deset mesecev pozneje je bilo umor.ienk že deset. Vse žrtve so bile zadavljene s svileno nogavico.
Osemin.se*tdesetletna Nina Ni-chols je ravno govo.rila po telefonu s svojo svakinjo, ko je pred vrati nekdo pozvonil. Oprostila 5 e je za trenutek, potem pa je ni bilo \eč k telefonu. Brat jo je pozneje na-
šel zadavljeno s svileno nogavico.
Devetnajstletna študentka So-phie Clark je živela v večni grozi pred tem morilcem, tako da so se vsii norčevali iz nje. Nekega deževnega jesenskega večera leta 1963 je sama odprla vrata morilcu. Zadavil jo je s svileno nogavico. Tako so morale umreti tudi druge žrtve.
Poslednja doslej je bila Gol* die Fine, ki je že 23 let živela i svojim možem v Norwoodu, 15 kilometrov oddaljenem od Bostona. 13. aprila letos je mož kot navadno ob pol sestih zjutraj odšel v službo. Ob osmih zjutraj je prišla postrežnica. Stopila je v odklenjeno stanovanje. slekla plašč, stopila v sobo in prestrašeno zakričala. V spalnici je ležala na tleh Goldie Fine. Zadavljena je bili s svileno nogavico. Uro pozneje so prišli iz Bostona policisti in ugotovili, da so bila
okna trdno zaprta in je torej umorjena sama odprla morilcu. Zločin se je zgodil med šesto in osmo uro zjutraj. Nikjer niso našli sledov boja. Ostalo je le dejstvo, da srt je morilec izbral 13. a pri j. za dan svojega trinajstega umora.
Mesto je preplavala groza. Policija je dobesedno zasuta z žaljivimi pismi in telefonskimi klici. Tri tisoč bostonskih policistov se je trudilo, da bi našli morilca, vendar doslej vse zaman. Jack Razparač je ubijal samo prostitutke in je deloval samo v eni četrti, morilec iz Bostona pa ne dela izjem ne Po letih ne po družbenem položaju žrtev. In to mpč-no ovira delo policije.
Morilec me pušča nobenih sledov, ker dela v rokavicah. Posreči se mu, da žrtvtj same odpirajo vrata. Dosledno d?vi samo $ svileno nogavico. Zjne-raj razmeče stanovanje, kot da išče nekaj zelo dragocenega, potem pa ne odnese niti denarja.
Policija je zaslišala že pet tisoč ljudi. Nadzorovali so že 2800 sumljivih oseb. Na pomoč so poklicali nemške policijske pse. Nočne patrulje stalno krožijo po Bostonu. Toda policija nima dovolj ljudi, da bi ’ahko varovala vse hiše.
Dva agenta nosita telo umorjene Evelyne Corbin
Čistilcem čevljev se v nekaterih zapadnih državah obetajo hudi časi. Danes je že mogoče kupiti priročne kose tkanine, ki je prepojena s čistilom. Malce podrgneš in že je čevelj čist. Ker je cena malenkostna, bo vedno manj tistih, ki bi plačevali čiščenje čevljev.
•
Šestnajstletna nevesta le ni bila čisto gola: imela je bel poročni pajčolan in bele čevlje. Triindvajsetletni ženin pa se je ponašal samo s poročnim prstanom. Ravno tako gola priča, neki osemdesetletnik, si je pošteno oddahnil, ko je izrodil prstana mladoporočencema. Ves čas obreda ju je namreč moral držati v roki. Pri tej nenavadni poroki je bilo okoli 200 gostov nudistov. Edini, ki je bil oblečen, je bil prečastiti.
Vlomilci, M so vdrli v poljsko skladišče kmetijskih stTojev in našli prostor prazen, so denuncirali skladiščnika, ki ga je sodišče potem zaradi utajitve obsodilo na 15 let ječe.
•
Pearl S. Buck, 71, ameriška pisateljica in nobelovka, ki vzdržuje posredovalnico za posvajanje aziatskih m nezakonskih otrok, je ustanovila društvo »Anonimni očetje«. Pisateljica: »Ce se kak vojak ali bivši vojak lahko spomni na kako čudovito doživetje med svojim službenim rokom, doživetje, iz katerega se je čez devet mesecev kasneje rodil otrok, potem, mislim, je vreden, da pristopi k Anonimnim očetom. Vse, kar terjam, je, da mož v spominu na tisti večer pošlje darilno vsoto moji ustanovi«. Komentar washingtonskega obrambnega ministrstva: »Le kako bi naši fantje lahko storili kaj takega, ko so vendar ves čas igrali odbojko«.
Moskovska pornografska literatura
»Večernaja Moskva« poroča, da so v nekaterih antikvariatih v Moskvi odkrili prekupčevanje s pornografsko, protisovjetsko, in antisemitsko literaturo. Kot poroča časopis, so prekupčevalci tiskali redke prepovedane knjige v eni izmed strogo nadzorovanih državnih tiskam.
Kupci so bili menda med drugimi ugledni umetniki, znanstveniki, pisatelji in neki pravoslavni pop, ki »se je naslajal nad razuzdanimi nespodobnostmi, kot je Ljubimec Lady Ohatterlcy«. Knjige so razpečavali prodajalci v dveh znanih moskovskih antikvariatih. Prodajalci v teh prodajalnah, kamor zahajajo tudi tuji turisti, so menda vzdrževali zvezo z ilegalnimi prekupčevalci.
Mladi duhovnik Aleksej Dobrovolski se je menda ukvarjal predvsem s prodajo antisemitske literature, ki ni podrobneje opisana.
Skrivno tiskanje je vodil Konstantin N. Arkhipov, bivši svetnik v vladnem odboru za gradbeništvo. Razen knjig, ki so jih tiskali v Moskvi, so se pojavile na »trgu« tudi knjige, tiskane v Madridu, Munchanu in New Yorku.
replaha v Bostonu še ni konec
30-krcit »o sole mio«
Nemški skladatelji, avtorji besedil in založniki zahtevajo od Bundestaga ostrejše kriterije za zaščito avtorskih pravic na glasbenem področju. Ob tem se jim je porodila sijajna zamisel; vsakemu poslancu Bundestaga so poklonili ploščo »O sole mio«.
Toda izvirna neapeljska melodija je le uvod v trideset različnih priredb, kopij, manjših in večjih »tatvin« posameznih odlomkov itd. Harmonika je široka od tanga do twista. od uspele francoske pesmi do amerikaniziranega motiva.
Oh koncu lahko nemški poslanci poslušajo celotno originalno izvedbo pesmi. V vljudnem spremnem pismu prizadeti glasbeniki pojasnijo, da gre za klasični primer, kaj se lahko zgodi z glasbenim delom, če avtorske pravice niso dovolj zaščitene.
.v.v
Se bolj se je stisnila k meni, kakor da bi se ji nenadoma uresničile sanje, ki jih je smatrala za neuresničljive. Kljub tesnobi sem občutil nekakšen ponos in hkrati ponižanje. V zadnjih dneh sta Selena in gospa Friend uničili še zadnjo trohico zaupanja v meni, zdaj pa se ob tem otroku spet počutim varnega.
Življenje je že tako! Ljudje, ki ti ugajajo, te na koncu izdajo, tisti pa, za katere se nisi nikoli zanimal, so ta pripravljeni priskočiti na pomoč, ko si v sili.
»Nikar ne joči, draga,« sem ji dejal in jo pobožal po laseh. »Saj še nisem mrtev!«
»Oh, pa ne, da bi hoteli tvojo smrt,« je spet na široko odprla oči in se nedolžno zazrla vame!
»Mar nisi sama rekla, da so demoni? Mar takrat nisi mislila, da bi utegnili iti tako daleč?«
»Ne! Nisem si predstavljala... Sumila sem Se-leno, toda ne Česa podobnega ...«
»Kaj ti nista ničesar namignili?«
»Poglej no! Saj veš, da si ne bi upali! Kaj boš storil? Boš poklical policijo?«
»Da bi me aretirala, ker sem sokriv sleparstva v škodo Lige? Nismo še tako dale-'!«
»In če te umorijo?«	,
»Morah bi me presenetiti, to pa zdaj ni več tako lahko! Razen tega pa imam zaveznico.«
Na obrazu ji je zaigral rahel nasmešek. Poznalo se ji je, da se še boji.
S kretnjo glave sem pokazal na sosedno sobo.
»Ali spi tu zraven tvoja mati?« sem vprašal. »Ne bi rad, da bi prisluškovala. Obleci se, pa greva v salon.«
»Po kaj?«
»Da se pogovoriva.«
Ubogljivo si je nadela domačo haljo, smuknila v copate in stopila na hodnik ter mi z glavo dala znamenje, da je pot prosta.
Ko sem bil iz sobe, je s ključem zaklenila vrata, potem pa previdno vodila moj bolniški stol, da ne bi zdrknil s tekača, ki je glušil ropot in šum.
Ko sva prišla v salon, se je usedla na divan tako, da je podvila noge. Jaz pa sem med teni lahko malo razmišljal.
»Poslušaj,« sem začel, »tisto pismo odkriva, da je nekdo pomagal staremu Friendu na oni svet. Ko si se ti pozdravila z Gordyjerri in se potem vrnila v očetovo sobo, si tam našla Seleno, mar ne?«
»Da!«
»Dvoje je torej možno. Ali je Selena stopila v sobo, medtem ko je Gordy štel kapljice, ali pa sta se sporazumela, da starega spravita s poti.«
»Morda stvar ni bila vnaprej pripravljena, am-•pak ju je pretresla in spodbudila možnost, da oče spremeni oporoko. Le kaj jima je preostalo, ko je bil zločin že storjen? Gordy je bil črna ovca v družini in bi ga prvega osumili, če doktor Leland ne bi podpisal mrliškega lista, v katerem stoji, da je bila smrt naravna. Pri Gordyju so bili vsi navajeni, da je hodil popivat in da so taka popivanja‘dolgo trajala; Gordy je torej moral hliniti/kot da je odšel zdoma na eno izmed svojih popivanj, če bi vse dobro šlo, bi se vrnil, če bi se stvari obrnile na slabo, ga ne bi bilo več; ostal bi skrit. Tako bi vso krivdo lahko zvalili nanj; sicer pa je to popolnoma v Sele-ninem stilu.«
Marny me je poslušala, ne da bi z očmi trenila.
»Leland ni posumil in je brez pridržkov podpisal mrliški list. Ko pa so odprli oporoko, so spoznali, da je prisotnost Gordyja nujno potrebna. Gordy pa se ni vmil. Potem je Nate odkril mene in Selena je
T
odkrila, da je z menoj stvar še veliko preprostejša. Gordy ne bi bil nikdar zmožen vzdržati preizkušnje s tistimi od Lige. če bi bila prevara odkrita,, bi seveda moral zginiti s poti, tako da bi vsi mislili, da gre za samomor, pravi Gordy pa bi bil prost. Ali je tako, kot sem povedal?«
»Mislim, da je! Vse to ustreza zapletenemu Se-leninemu načinu mišljenja.«
»Prav! Zdaj pa najvažnejše vprašanje! Kje je Gordy? Ali je res, da ga .je mati s privatnimi detektivi iskala po Los Angelesu? Ali pa je to rekla samo, da bi prevarala mene.«
»Ne! Res so ga iskali. Videla sem oba detektiva, ko sta prišla sem.«
»Potem morda ona ni člen v tej zarotniški verigi. Najbolj verjetno je, da Gordy sploh ni šel v Los Angeles, sicer bi ga ona dva odkrila ali mu vsaj prišla na sled. Prav gotovo pa je bil v stiku s Seleno. Kje le bi se lahko skril? IJje blizu, kjer bi se lahko shajal s Seleno?«
»Mar sumiš, da je skrit tu v hiši?«
»Ne, ampak kje v bližini. Tvoja mati mi je včeraj rekla, da je tu v bližini nekakšna pristava, ki jo je tvoj oče kupil od kmeta, da bi bil sam in da bi imel mir... Ali veš, kje je?«
»Seveda vem.«
»Ali je ob poti, po kateri me bo Jan pripeljal v Natejevo bajto?«
»Da.«
»Tam, kje*’ je napravil s svinčnikom križec na skici, ki si jo zarisala?«
»Da, toda ne razumem, kaj ...«
»Mar nisi sama rekla Janu, da je to Gordyjeva pot? Mislim, da je Gordy tam nekje skrit, Jan pa, da vzdržuje zvezo med njim in Seleno. Sama si rekla, da je Jan zadušljiv, da ne govori... če pa se po-
tem s Seleno še razumeta, bo storil vse, da bi se ji prikupil.«
»In če je tako, kot praviš,« je izbruhnilo iz nje, »kaj boš storil?«
»Ne vem še. Najprej se morava prepričati, če imam prav. Me boš zapeljala tja z avtomobilom?«
»Si nor! Takole v mavcu! Saj niti do avtomobila ne bi prišel.«
»Bergle! V knjižnici so, v omari. Čez nekaj dni mi bodo tako in tako služile. Torej se bom navadil nanje kar takoj.«
»Toda če je Gordy res tam, potem bo prav gotovo oborožen. Le kako se boš branil z berglami in z eno samo roko?«
»Se vedno je to bolj varno, kot pa da čakam tu, da me zaprejo.«
Obupana me je prijela za roke.
»Prosim te, pusti, naj grem' sama pogledat! Poznam kraj in pot. Tja bom prišla po poti za hišo in če je kdo tam, ti bom prišla povedat.«
»Ne! V nevarnosti sem jaz in že to je težjco, da te moram prositi, da greš z menoj.«
»Toda...«
»Poslušaj, mala! Rada bi mi pomagala, mar ne?«
Kar izbruhnilo je iz nje.	,
»Seveda, seveda bi ti rada pomagala!«,
»Potem stori, kot ti rečetp. Hitro se obleci, potem vzemi s seboj ročno svetilko in berglo, čim bolj se podvizava, tem bolje bo.«
Bila je videti tako preplašena, da sem jo moral priviti k sebi in jo poljubiti.
»Zdaj pa na delo. Prav pogumno dekle si!«
Bil sem osupel nad urno reakcijo svojih misli. Toda kako so se me hoteli ti ljudje odkrižati? Ali bi morala Selena sama opraviti z meboj, ali pa je od-
Obmolknila je. V trenutku sem občutil mrliško tišino, ki naju je obdajala.
»Zmotila sva se,« je potem rekla Mamy s čudnim prizvpkom v glasu. »Narobe sva sumila.«
»Ne, mala. Samo dovolj daleč nisva sumila.«
»Kako?«
»Kaj še ne razumeš?«	,
Selenina okrutnost bi morala hiti zame že odprta knjiga, brez neznanih strani; in vendar mi je to najnovejše odkritje vzbujalo občutek nesmiselne otožnosti, obupen občutek praznine, kakor da bi jo ljubil že veliko prej, preden sem odkril njene satanske naklepe in spletke.
»Nisi razumela?« sem ponovil. »Najprej sem mislil, da je Gordy zastrupil starega in da ga je odkrila Selena. Potem se mi je zdelo bolj logično, da sta ga spravila s poti sporazumno, toda bil sem prehiter v svojem sklepanju. Kapljice je pripravila staremu Selena, Gordy pa jo je pri tem zasačil. Razumljivo je, da taka mrha ne more imeti več mirne urice, če ve za njeno skrivnost tak pijanec, kot je bil Gordy, ki jo lahko nehote izda kjerkoli in kadarkoli. Najbolje je torej, zvabiti ga sem gor in ga spraviti s poti. Drugi zločin gre vedno bolje od rok kot prvi.«
»Selena?« je zavreščala Marny. »Zakaj pa bi morala sama umoriti papana? Papa je bil umorjen, ker je hotel spremeniti oporoko na škodo nekoga, toda prav gotovo ne njej v škodo.«
»Kaj se ne spomniš? Tvoj oče je tisto jutro odpustil iz službe Jana, ker ga je očitno zalotil s Seleno, kot si ju zalotila ti. Njegova krepostna snaha se je pod njegovo streho očitno preveč razumela z njegovim krepostnim služabnikom. Mar bi ga lahko še kaj drugega bolj razbesnelo?«
»Kaj pa Jan? Mogoče pa ji je pomagal Jan? Mor-
82 da pa je zato napravil križ s svinčnikom, ko sem mu narisala pot, po kateri bi te moral peljati?«
»Sama si mi dejala, da je Jan zmožen pokopati človeka in pet minut pozneje na to že pozabiti. Morda ni pomagal pri umoru, ampak je samo odprl in spet pokril pod ter avto spravil v garažo.«
»Toda Selena ne bi mogla podedovati enega samega dolarja ia oporoke, če bi bil Gordy mrtev.«
»Takrat še ni poznala določil oporoke.., Nihče od vas ni vedel, kako je oporoka sestavljena. Ko ji je odvetnik naslednjega dne prebral oporoko, je bilo vse njeno bogastvo že pokopano pod deskami v sobi te pristave. Si predstavljaš, kaj je takrat doživljala! Potem se je pojavil Nate z menoj in položaj se je nekoliko razbistril.«
»Torej misliš, da Nate in mama nič ne vesta?«
»Prav gotovo ne. Nate je preveč boječ, da bi se vpletel v umor, pa četudi je posredi Selenina ljubezen; mama pa, mislim, ne bi bila zmožna pomagati Gordyju s sveta,.«
»Ne,« je odločno pribila Marny. »Tudi za sto milijonov ne.«
Njena cigareta se je medlo svetila v temi.
»Razumeš, Selena je morala spraviti s poti tudi tebe,« je skoraj zavpila. »Tudi če bi ji uspelo krivdo za očetovo smrt naprtiti Ubogemu Gordyju in četudi bi ji uspelo prepričati ljudi, da si je Gordy sam vzel življenje, bi obdukcija pokazala, da je Gordy umrl veliko prej, preden si ti svečano prisegel; trik bi tako prišel na dan.«
»Seveda. Moj samomor je zanjo' še edina rešilna bilka. Prepričana je, da sta ti in mama do vratu v tej aferi, da ne bosta niti z očesom trenili, ko bi inšpektor Sargent ugotovil, da sem si vzel življenje. Res škoda, da ji ne morem ustreči.«
Mamy me je pogledala.
zgradbe: precej velika pristava, kot prizidek pa še m majhna gorska koča.
»To je garaža,« je pojasnila Mamy.
Okna niso bila razsvetljena. Očitno je bilo, da ni nikogar, da je hiša že leta in leta opuščena. Sredi ograje iz trhlih kolov, ki je nekoč ločila vrt od zaraščene pokrajine, je bila odprtina, dovolj široka, da je skoznjo lahko zapeljal avto do garaže.
»Najprej h garaži,« sem zašepetal.
Nisva hodila po stezi, ker je škripal pesek pod nogami. Na travi se naju ni slišalo.
Vrata garaže so bila zaprta. Mamy jih je odrinila, ravno toliko, da je šel lahko človek skozi odprtino. Najprej je vstopila, potem je pomagala še meni. Bilo je temno, vse je dišalo po vlažnem in zatohlem.
»Žepno svetilko,« sem ji dejal.
Marny je pritisnila na stikalo.,Svetlobni stožec je oplazil moder avto na dva sedeža. Bil je nov, prav gotovo ne stara škatla, ki se jo pusti v zapuščeni koči.
»To je Gordyjev avto. Z njim se je odpeljal, ko je odšel zdoma,« je pojasnila Mamy. Potem je pogledala noter. Kontaktni ključ je bil na svojem mestu, treba je bilo samo, vžgati motor. »Prav imaš,« je zašepetala, » v hiši mora biti. Kaj bova zdaj?«
»Luči ni. Najbrž spi, ali pa je pijan. Koliko vhodov je?«
»Dva. Eden spredaj, drugi zadaj.«
»Koliko prostorov?«
»Kuhinja, majhna obednica in spalnica.«
»Ali morda veš, katero je okno od spalnice?«
Prikimala je.
»Prepričajva se torej, če je tu. Toliko bolje, če spi in če nama bo uspelo, da ga ne prebudiva.«
»Pa potem?«
»Potem bova za gotovo vedela, da imaš' za brata in za svakinjo morilca. Te je strah?«
Krepko mi je stisnila roko, ugasnila žepno /svetilko in stopila proti vratom garaže. Jaz sem krevsal
za njo.
Napotila sva se prqti zadnjemu vhodu v pristavo. Luna je obsvetljevala tri okna in razmajana vrata. Marny se je oprijela za napušč pri zadnjem oknu in pogledala v sobo. Tudi jaz sem pogledal noter. Soba je bila prazna. Sence, ki jih je metala lunina svetloba, so jo napravile še bolj grozljivo. V kotu je stala železna postelja z žimnico, toda brez odej. 2e leta najbrž ni nihče ležal na njej. t
Pogledala sva še Skozi kuhinjsko okno, nato pa še skozi okno druge sobe. Pregledala sva torej vso hišo, toda ugotovila sva samo to, da ni bilo nobenega sledu ne za Gordyjem ne za kom drugim.
»Ce je njegov avto v garaži, najbrž ni šel daleč,« je navrgla Marny in vztrepetala.
»Mar misliš, da naju je slišal in se skril?«
»Poglejva še malo po hiši.«
Marny 'se je s težo svojega telesa naslonila na vrata, ki so se škripaje odprla. Z muko sem se povzpel po treh stopnicah, potem sva stopila v kuhinjo. Zaudarjalo je po mrhovini, kakor da bi bila polna mrtvih miši.
Mamy je prižgala žepno svetilko in posvetila po prostoru. Povsod strašna puščoba. Nikjer kakega ostanka jedi ali prazne konserve,.ki bi izdajala prisotnost živega bitja. V spalnici isti prizor. S stropa se je spuščala ogromna pajčevina, ki je segala prav do tal.
»Tu gotovo že en mesec ni nihče prebival,« sem dejal.
»Kaj pa potem avto?« je razburjeno vprašala Marny.
govomost za to preložila kot ponavadi na koga dru- jo gega? Morda Gordy? Pogledal sem okrog po sobi, da bi odkril kakršno koli obrambno orožje. Na mizici pri oknu je ležal nož za rezanje papirja. Pograbil sem ga. Pravzaprav je bilo majhno bodalo z nožnico. Potegnil sem ga iz nožnice in poskusil ob nohtu njegovo ostrino: bilo je izredno ostro. Porinil sem ga spet v nožnico in vse skupaj vtaknil v žep. In že sem se počutil varnejšega.
Mamy je kmalu prišla. Na sebi je imela belo krilo in črno srajco. Prinesla je žepno svetilko in bergle. Poskusil sem hoditi z njimi in treba je bilo nekaj minut, da sem ujel pravo ravnotežje. Z berglo pod levo pazduho sem se lahko premikal, tako da sem nogo v mavcu vlekel za seboj.
Poskusil sem nekaj korakov. Slo je počasi, šlo je pa le!
Marny me je opazovala, ne da bi;kako rekla. Na moje znamenje mi je odvzela berglo in mi pomagala, da sem spet sedel na svoj premični stol. »Pojdiva!« sem dejal.
Ko sva že šla čez prag, je pograbila steklenico viskija in mi jo vrgla v naročje.
»Zdi se mi, da jo bova potrebovala,« je rekla.
Prišla sva v park, ki je ves blestel v luninem svitu. Na srečo je bila garaža na drugem koncu, tako da ne bilo nevarnosti, da bi zbudila gospo Friend in Seleno.
Mamy je z rokami porinila avto iz garaže. Pomagal sem si z berglo in poskušal, kako bi se s svojega stola presedel na zadnji sedež v avtu.
Mamy je potem položila berglo na prednji sedež, mi dala steklenico z viskijem in skrila moj stol v grmovje, da naju ne bi izdal, če bi kdo prišel h garaži. Potem je sedla za volan in me vprašujoče pogledala.
»Vse v redu,« sem jo vzpodbodel.
Vžgala je motor in zapeljala proti kolovozu, ki se je začel za hišo in ki je vodil proti samotnemu pogorju. Medtem ko sva vozila navkreber, se mi je vse bolj dozdevalo, da nevarnost ob srečanju z Gor-dyjem le ni tako velika. Ti ljudje so se me hoteli znebiti tako, da bi vsakdo pomislil na samomor. Gor-dy torej ne ,bo neposredno in odkrito nastopil proti meni, in to se v prisotnosti Marny.
Pomerila se bova torej z zvijačnostjo in ne z orožjem. Poti ni in ni bilo konec; to so tiste kalifornijske poti, ki navajajo človeka na misel, da je na drugem planetu: popolnoma osamljene in ob' njih naletiš samo na mogočne, divje skale, ki kipe proti nebu kot kaka predzgodovinska okostja.
»Sva že blizu?« sem vprašal Mamy.
»Da, tamle ...« je odvrnila.
»Ugasni luči. Nočem, da bi slišal motor.« Storila je, kot sem ji rekel.
»Daleč bo še. Boš prišel do tja z berglo?« je ugovarjala.
»Saj bom moral.«
Avto je ustavila za gostim grmičevjem, zlezla s svojega sedeža in mi pomagala ven. Potem* je vzela kontaktni ključ in ga obdržala v roki, skupaj z žepno svetilko. Opazil sem, da je bila bleda kot zid.
»Prav nor si, da se mučiš, s tako nogo.«
Prijateljsko sem jo potrepljal po roki.
»Kaj bi tisto! Kar za menoj, boš videla, da se ne boš dolgočasila.«
Napotila sva se po kratki stezi, ki je vodila do pristave. Mamy me je podpirala na desni strani, v levici pa sem imel berglo, tako da je, še kar šlo.
Ko sva bila že precej blizu, sem razločil obrise
»Pa t.1 je žal?«
»Cesa?«
»Da veš vse to o Seleni?«
»Mar je tebi žal, da veš, da sta bila tvoj oče in brat umorjena?«
»Oprosti. Moje vprašanje je bilo kar se da bedasto.« .Zganila se je in mi segla v roko. »In zdaj, kaj bova?«
»Nobene izbire nimava. Jutri se bo vmil Sargent in povedal; da je bil tvoj oče umorjen. Lahko mu prihraniva čakanje na izjavo izvedencev tako, da mu poveva, kat bo šele zvedel, in mu sporočiva, da je zbirka bogatejša še za eno truplo.«
»In da obtoživa Spleno?«
»Kaj pa naj bi storil? Harakiri hjej na ljubo, samo zato, da bi ji rešil kožo? Kaj res misliš, da me je tako zelo omrežila?«
»Kaj te ni?« je dahnila in mi odtegnila roko. »Sicer pa, saj ne bi nič pomagalo'. Vsa prevara z Ligo kreposti bo tako in tako prišla na dan'. Ti, jaz,, mama, Nate, vsi smo v enaki kaši.«
»2e že, toda z dvema truploma v rčkah bo Sargent drugače gledal na to stvar. Mi smo samo posredno, mimogrede vpleteni v to zadevo...« Pogledal sem jo. Bila jo še bolj bleda kot prej, če je bilo to sploh mogoče, »žal,« sem nadaljeval, »so se tvoji najlepši dnevi iztekli. Ne moreš več upati na lepo dediščino, Mamy...«
»Kaj zato! Pri sebi sem zadovoljna, da se bom vseh znebila, šla bom v službo.«
»Imaš dovolj poguma?«
»Jaz? Pa ti? Navsezadnje si ti tisti, ki plača za yse, ne da bi sploh vedel, zakaj.«
Sprožila je roki, se privzdignila na prste in me poljubila na ustnice. Slišal sem, kako se je pritajeno smejala, zdelo pa se je, kakor da ihti.
83 »Prav tu si moral izgubiti spomin!«
Njene ustnice so bile sveže, njeno voljno telo se je privilo k meni in za hip sem pozabil na težave, v katerih sem se otepal.
»Pojdiva,« je dejala. »Počakaj, grem po avto.«
»Ne.«
»Zakaj? Menda se ne boš peš vlekel do tja?«
»Zakaj pa ne? Hoja mi dobro de.«
Naravnala mi je berglo pod pazduho. Gotovo je mislila, da je to ena izmed mpjih muh. Saj morda je bilo res neumno. Toda ko sem tako šepal proti avtomobilu, sem se samemu sebi zdel bolj neodvisen. Ko pa sva prispela do avtomobila, sem bil na smrt izčrpan in pod pazduho me je peklo, kot da bi me žgal živi ogenj. Marny nSi je pomagala v avto in položila berglo na prednji sedež. Brskala je po žepu, da bi našla kontaktni ključ, potem mo je prepadeno pogledala.
»Ključ? Sem ga dala tebi?«
»Ne. Imela si ga v roki, ko sva vstopila v hišo. Prav dobro se spomnim, da si ga imela. “Si ga mar zgubila?«
»Torej sem ga ... zgubila, ko sva odkrila ... Moram nazaj. Najti ga je treba.«
»Nazaj, v tisto sobo?«
»In kaj zato? V dveh sekundah sem tja in nazaj,« se mi je nasmehnila. »Na, srkni malo,« je navrgla in mi dala steklenico viskija. »Prav gotovo se ti bo prilegel. Takoj bom nazaj.«
Zlezla je iz avta in se napotila proti pristavi, pa se je že po nekaj korakih vrnila.
»Tudi jaz ga bom požirek.«
Srknila je nekaj požirkov, mi vrnila steklenico in že sem jo videl v luninem svitu, kako je vsa vitka hitela proti grozljivi hiši.
Pustila me je tam in stekla v tretjo sobo; v rokah je še vedno krčevito tiščala kontaktni ključ avtomobila in žepno svetilko. Tedaj pa me je prešinila misel, ki je postavila na glavo vse moje prejšnje sume, misel, ob kateri me je spreletel srh.
Tudi ona soba je bila prazna, toda tu, v spalnici, je postajal zadah po mrhovini že neznosen.
Deske so nama škripale pod nogami.
»Pojdiva od tod,« je z gnusom dejala Mamy in s svetilko za trenutek osvetlila pod na najini desni strani.
»Marny!«
»Kaj?«
, »Osvetli še enkrat oni kot!«
Ubogala je. Svetlobni stožec je zadel v kot in čisto razločno je bilo videti nekaj desk na podu, ki so bile odtrgane. Trske in drugi lesni delci so odkrivali, da je nekdo še pred kratkim nekaj počel s podom.
»Poglej!« sem pridušeno dejal.
»Toda...«
»Poglej... Skloni se, saj vidiš, da se jaz ne morem!«
Bil je to eden tistih trenutkov, ko se dva tudi brez besed razumeta. Marny mi je podala svetilko, ki som jo prijel z dvema prstoma leve roke, z drugimi sem držal berglo. Posvetil sem v kot, kjer je Mar-ny skušala premakniti desko na podu; ni se ji bilo treba pretirano mučiti, kajti deska je takoj popustila. Prislonila jo je ob zid in odstranila še dve. Delala je mrzlično, kakor da bi jo tesnoba, ki je mučila oba, priganjala k temu. Odstranila je s poda štiri deske. Stopil sem bliže, da bi pogledal v odprtino, ki je tako
81 zazijala pred nama. Marny je vstala, se me oprijela, se tresla kot šiba na vodi in ihtela.
2e vnaprej sem vedel, kaj bom zagledal, toda zato pogled ni bil nič manj grozljiv. Zadoščal je en sam pogled. Zagledal sem ležeče moško truplo; mož je bil ustreljen v prsi.
Marny se mi je z nohti nervozno zarila pray v meso, njeno pritajeno ihtenje pa je izbruhnilo v obupen jok.
»Gordy! Gordy!«
Tudi to sem že vedel.
Najino poslanstvo je bilo torej končano!
24
Mamy se je skoraj onesvestila pred mojimi očmi in samo to sem želel, da bi' jo čimprej spravil iz te grozljive hiše. Sam nad seboj sem obupaval, ker sem bil tako nebogljen in se nisem mogel gibati. Cez dobro minuto si je Marny opomogla, me prijela pod roko in odšla sva ven, na sveži zrak. Bergla mi je pod pazduho odrgnila kožo in to me je prekleto skelelo. Naslonil sem se ob zid, da bi se odpočil.
»Daj mi‘ cigareto,« sem rekel Marny.
Kar olajšano se je počutila, ko je morala nekaj storiti. Pobrskala je po žepih, našla zavitek s cigare-! tami, prižgala eno in mi jo dala. Po smradu v sobi je bil vonj po tobdku kakor balzam. Bil sem ves razburjen; ne zato, ker sem videl mrliča, marveč zato, ker je to odkritje zapletlo stvari, na katere raje nisem mislil. Marny je bila bleda kot zid, mrzla lunina svetloba pa je le še bolj poudarjala njen mrliški videz.
»Kako je, mala?«
»Bo že!«
»Zal mi je, da sem te privlekel sem.«
»Ne govori neumnosti. Kaj moreš ti za to!«
12
TT
se je spretno izmazal in zavarovalnica mu je brez prigovarjanja izplačala zavarovalnino.
Vse to se je zgodilo pred štirimi leti. Zdaj, z novim imenom in na novo izmišljenim ozadjem se je čutil zelo varnega.
V tistem trenutku, ko je prvič opazil Edyth, ki je sama sedela pri mizici pod oknom v hotelski jedilnici, je vedel, da bo postala njegov novi primerek. O svojih ženah je vedno razmišljal kot o »primerkih«.
Edyth je sedela tam, videti je bila toga, čedna in za spoznanje preresna, z obraza pa ji je odsevala plašnost, njene kratkovidne oči so imele napol plašen izraz. Nosila je‘ tudi pristno broško.
Tisti prvi večer jo je nagovoril in prebrodil začetno zadržanost in jo naposled pripravil do tega, da se je spustila v razgovor z njim. Po tistem se je njuno poznanstvo razvijalo tako, kot je pričakoval. Njegov, prijem je bil staromoden in prej kot v enem tednu je bila brezupno zaljubljena.
Za Ronalda je bila njena preteklost idealna. Pri dvajsetih letih je obiskovala dekliško šolo,, nato pa je bila prisiljena oditi domov, da je stregla zahtevnemu očetu in njegovi bolezni je, posvečala ves svoj čas; zdaj pri trinštiridesetih letih je bila osamljena, imela je razmeroma dosti denarja,'počutila pa se je tako kot ladja na mor ju brez krmila.
Roland .je skrbno pazil, da ni stopila na trdna tla. Posvečal ji je vso pozornost in ko je preteklo pet tednov, sta se poročila na poročnem uradu, kjer sta bila oba tujca. Še isto popoldne sta oba napravila oporoki, vsak v kqrjst drugega in se preselila v vilo, ki jo je najel poceni, ker se je čas počitnic že iztekal.
Dve, stvari ste prej podpisali njeno smrtno obsodbo, kot je imel Roland prvotno v načrtu. Ena je bila njena trdovratna molčečnost o svojih denarnih zadevah, druga pa presenetljivo zanimanje za njegovo delo.
Ronald ji je bil povedal, da je mlajši družabnik kozmetičnega podjetja in da so mu velikodušno Odobrila dopust. Edyth'je sprejela to brez pripombe, a se je pri priči namenila obiskati njegov urad in podjetje in mu rekla, da si mora nakupiti nove obleke, da »mu ne bi delala sramote^. Vse svoje dokumente je ijnela za- 1 klenjene v stari škatli, za pisma in je vztrajno odklanjala razgovor o njih, pa naj se je še tako oprezno lotil zadeve. Ronald je spoznal, da bi se brez uspeha jezil nanjo in zato se je loti dela. .
Stopil je proč od okna in začel je pripravljati kopel. Začutil je, kako mu razbija srce. Zaželel si je, da bi se lahko umiril. Zdaj mora biti zelo miren.
Kopalnica je bila edini prostor, ki ga je nanovo preslikal. To je opravil sam, nad kad pa je namestil polico, kamor je postavil starinski ■ električni grelec. Vključil je tok in gledal vanj, dokler se nista prikazali žareči progi. Nato pa je odšel na hodnik in pustil pečico prižgano.
V omarici, ki je bila skrita v garderobi na vrhu stopnic, so bile vse hišne varovalke. Ronald je pazljivo odprl vratca in z robčkom, ne da bi puščal prstnih odtisov, odvil glavno varovalko.
Ko se je vrnil v kopalnico, pečica ni več žarčla; žici sta bili spet skoro tako temni kot
prej. Z odobravanjem je pogledal pečico, nato pa jo je, še vedno je uporabljal robček, pazljivo spustil v vodo. Ležala je’ pri koncu kadi, kjer je zavzela prav malo prostora. Bela dovodna žica je tekla preko roba kadi, po tleh pod vrati, nato pa je bila speljana v vtičnico na hodniku. Ko je prvič priključi], pečico, je Edyth ugovarjala, češ da utegne biti nevarno. Pa ji je razložil, da pristojne oblasti zaradi površnosti in naglice ne dovoljujejo varnostnih vtičnic v kopalnici, ker je menda voda dober prevodnik električnega toka, in nato je privolila, da je speljal žico pod linolejem.
V tem trenutku je bilo razločno videti pečico v vodi. Kot^da bi bila po nesreči padla na to neprimerno “mesto, toda nihče pri zdravi pameti ne bi stopil v kad, ne da bi jo opazil. Ronald je postal, njegova usta šo bila odurnejša kot kdajkoli. Čudovita preprostot prvotnega načrta, ki bo tako hitro uspel in ki je bil vrh vsega še tako varen, je povzročila, da je od veselja zadrhtel. Tako kot zmerom.
Zaprl je pipo, čakal in prisluškoval. Edyth se je vračala. Slišal je, kako spodaj, pri zadnjih vratih nekaj premika po betonu. Iz žepa jopiča je potegnil papirnato vrečko.
Prebiral je navodilo na hrbtni strani, ko ga je zmotil šum, da je obrnil glavo. In v svojo grozo je zagledal žensko le nekaj korakov stran. Njena čedna glava se je iznenada prikazala na ploski strehi pod oknom kopalnice. Iz žleba je odstranjevala odpadlo listje in pomislil je, da najbrž stoji na lestvi.
Značilno zanj je bilo, da se ni nikdar vdal paniki. Z zavojčkom v roki se je postavil med njo in med kad in blago rekel:
»Kaj pa še počneš tam spodaj, dragica?«
Edyth se ga je tako prestrašila, da ni dosti manjkalo, da bi padla z lestve. »Joj, kako ši me prestrašil! Hotela sem opraviti še tole malenkost, preden bi se preoblekla. Kadar dežuje, se zliva deževnica prav po stopnicali.«
»Zelo skrbna si, draga.« Govoril je z rahlo strupenim, mukajočim se glasom, s katerim je znal uničiti njeno drobno samozavest. »Pa nisi preveč pametna, ko vendar veš, da sem odšel gor, da bi ti pripravil poživljajočo kopel. Se ti ne zdi?«
Ni preslišala rahlega poudarka na besedi »poživljajočo«. Videl je, kako je pogoltnila slino.
»Morda res nisem,« je rekla, ne da bi ga pogledala. »Lepo je od tebe, da si tako pozoren, Ronald.«
»To pa res ni nič posebnega,« je rekel ravno s pravšnjo mero moške, brezbrižne neobčutljivosti. »Nocoj te bom odpeljal ven in rad bi, da bi bila tako lepa kot... no ... je le mogoče. Pohiti, bodi pridna punčka. Pena ne traja večno in je draga, kot vsi lepotni pripomočki za visoko družbo. Sleci se v spalnici, obleci haljo in pridi naravnost sem.«
»Prav, dragi.« Začela se je spuščati po lestvi, ko je pretrgal vrečko in stresel vsebino v kad. Kristalčki so močno dišali po vrtnicah in ko je s curkom spustil vodo, so se začeli raztapljati na tisoče mavričnih mehurčkov. Mehurčki so narasli v nežno penasto zmes, ki je zakrila dno kadi in začela teči čez rob. Vse je bilo sijajno.
Odprl je vrata, da bi jo poklical, ko se je prikazala. Bila je vsa sključena, modro haljo
si je tesno ovijala okrog mršavega telesa, lase pa je imela stlačene v neprimerno kopalno kapo.
»Oh, Ronald!« je zaklicala, ko je zagledala prizor. »Se ne bo razlilo po tleh? Bog! Vsepovsod po tleh!«
Njeno obotavljanje ga je razbesnelo.
»Nič ne de,« je divje odgovoril. »Zlezi v kad, dokler je še kaj pene. Medtem se bom jaz preoblekel. Zlezi v kad in lezi. Se boš vsaj malo znebila tele svoje blede kože.«
Odšel je iz kopalnice, počakal in prisluhnil. Zaklenila je vrata, kar je že vnaprej vedel. Navade, ki se je je držala vse živ-lienle, tudi zakon ne more spremeniti. Zaslišal je, kako je škrtnil zapah, nato pa se je prisilil, da je počasi odšel. Dal ji je šestdeset sekund. Trideset, da se sleče in trideset, ko se bo obotavljala na robu kadi.
»Kako ti je všeč?« je zavpil iz garderobe.
Ni mu takoj odgovorila in pot mu je izstopil na čelu. Nato jo je zaslišal.
»Se ne vem. Pravkar sem zlezla v kad. Čudovito diši.«
Ni čakal, da bi povedala do konca, njegova roka, ovita z robcem, je spet našla glavno vaj rovalko.
»Eden, dva... tri,« je štel strahotno suho in jo nrivil.
Iz vtičnice za njegovim hrbtom se je pokazala prasketajoča iskra, ko je stekel tok, nato je nastala tišina.
Vse okrog Ronalda je bilo tako tiho, da je lahko slišal utrioe svojega srca, iz kopalnice pa ni bilo slišati glasu.
Cez nekaj trenutkov se je splazil po hodniku in notrkal na vrata.
»Edytb? Si še vedno notri? Edyth? Edyth?«
Nič. Ni bilo odgovora, ni bilo glasu, sploh ničesar.	*
»Edyth?« je spet rekel.
Tišina je bila popolna in čez dolgo minuto je zravnal hrbet in od olajšanja zavzdihnil.
Skoraj v trenutku je bil ves zavzet s pripravami za drugo dejanje. Prav dobro se je zavedal, da mora zdaj ravnati zelo spretno. Truplo morajo odkriti, toda ne prekmalu. To napako je napravil pri »nesreči« z Dorothy, ko ga je inšpektor vprašal, zakaj se je tako hitro vznemiril, pa ga ni zapustila hladnokrvnost. In nevarni trenutek je minil brez posledic.
To pot se je odločil, da bo šele čez pol ure začel glasno razbijati po vratih, nato bo priklical sosede in naposled s silo vdrl v kopalnico. V načrtu je imel, da bo odšel ven in kupil večerni časnik in zavpil Edyth z vrha stopnic, da odhaja, da bi ga slišal kak mimoidoči. Toda ko je stopal po hodniku, je vedel, da mora najprej opraviti nekaj drugega.
Edythina škatla, v kateri je hranila vse svoje privatne papirje, je bila spravljena na dnu škatle za klobuke. Grenko se je spomnil, da je trdno verjela, da on sploh ne ve zanjo.
Tiho je odšel v spalnico in odprl vrata omare. Škatla je bila prav tam, kjer jo je nazadnje videl. Njegove roke. so jo hvaležno oklenile. V njej so bili šopi hranilnih potrdil, eden ali dva debela ovitka z rdečimi pečati in na vrhu se je kar ponujala znana siva knjižica, kakršne dajejo hranilnice svojim strankam.
S tresočimi prsti jo je odprl in listal po njej. Ko je zagledal vsoto, je moral zažvižgati. Sedem tisoč dvestopetdeset funtov. Nato ga je pohla-dilo, ker je dvignila petdeset funtov za balo. Sedem tisoč dvesto. Pomislil je, da je to zadnji vpis, ko pa je obrnil stran, je videl, da je še ena sprememba. Niti teden dni še ni bila stara. Spomnil se je. ko so knjižico poslali po pošti in si je domišljala, da bo ovojnico vtihotapila, ne da bi jo opazil. Buljil je v napisane besede in številke, nato pa mu je srce poskočilo v nenadni grozi, strmel je vanje z izbuljenimi, žarečimi očmi. Stalo je črno na belem: 4. september. Dvignila sedem tisoč stoenaindevetdeset funtov.
Najprej je pomislil, da mora biti denar še v hiši. v bankovcih po sto funtov morda, v eni izmed ovojnic. Hlastno jih je raztrgal, v nestrpnosti je pozabil na previdnost. Papirji, pisma in potrdila so se razletela po tleh.
Ovojnica, naslovljena nanj, ga je za hip pomirila. Bila je nova. Ime je bilo izpisano z Edythino nepričakovano trdno roko. »Ronald Torbay, Esquire«.
Odprl jo je in buljil v edini list papirja, ki je bil v njej. Datum, je prestrašen in začuden opazil, je bil sitar le dva dni.
Dragi Ronald,
Ce boš kdaj dobil to pismo, ti bo prizadejalo strašen udarec. Dolgo časa sem upala, da mi ga ne bo treba napisati, toda zdaj me je tvoje veselje prisililo, da upoštevam nekatere zelo neprijetne možnosti.
Bojim se, Ronald, da si v nekaterih rečeh zelo staromoden. Ti še nikoli ni padlo v glavo, da mora biti vsaka preprosta ženska, ki naglo zajadra v zakon s tujcem, vsaj malo nezaupljiva glede kopeli?
Saj moraš vedeti, da strastno rada berem časopise in ko sem prebrala o dveh ženskah, ki sta našli smrt v penasti kopeli kmalu po poroki, sem postala zelo radovedna.
Odkrito ti priznam, da te nisem dolgo časa hotela sumničiti, ker se mi je zdelo, da sem zaljubljena vate. Toda ko si me na poročni dan prisilil, da sem napisala oporoko, si nisem mogla kaj, da ne bi bila radovedna. Ko pa si začel zganjati toliko hrupa zaradi kopalnice, sem pomislila, da moram naglo ukrepati. Tudi jaz sem staromodna, Ronald, in zato sem odšla na policijo.
Si opazil, da ljudje, ki so se vselili v sosednje stanovanje, niso nikdar poskušali priti z nama v stik? Odločila sva se, da je bolje, če se pogovarjam s sosedo samo preko vrtne ograje; in ona je bila tista, ki si je ogledala dejstva v časopisih, o katerih sem ji jaz povedala, šla pa je še malo dlje. Našla je nekaj izrezkov iz lokalnih časnikov, v vsakem je bila fotografija soproga, posneta na pogrebu.
Niso prav* razločni, pa sem kljub temu, ko sem jih videla, sprevidela, da je moja dolžnost, da ravnam po inšpektorjevih navodilih. Povedal mi je, da že tri leta išče moškega, ki bi odgovarjal opisu, vse odkar mu je pokazal brat tvoje uboge žene tisti fotografiji.
Rada bi ti povedala tole: če bi me kdajkoli izgubil v kopalnici, Ronald, mislim, da boš vedel, da sem ušla čez streho in da sedim v halji v kuhinji pri sosedih. Trapa sem bila, ker sem sč poročila s tabo, a ne takšna trapa, za kakršno si me imel ti. Morda so ženske trapaste, niso pa tako neumne, kot so bile včasih. Začelo se nam je svitati, Ronald.
Tvoja Edyth
P. S. Ko sem prebrala to pismo, sem opazila, da sem ti zaradi živčnosti pozabila povedati, da najina soseda nista zakonski par, ampak inšpektor Batsford in ženski policaj Richards. Zagotavljata mi, da ni zadostnih dokazov za obtožbo, če ti ne damo priložnosti na nov zločin. Zato skušam biti hrabra in odigrati svojo vlogo, kajti zelo žal mi je za drugi dve ubogi ženi, Ronald. Tudi njima si se moral zdeti tako očarljiv, kot meni.
Ozka reža ust se je zvila v gnusen O, ko je Ronald Torbay dvignil begajoče oči s pisma.
V hiši je bilo še vedno vse tiho, celo kosilnica zunaj je utihnila. V skrivnostni tišini je zaslišal nenaden ropot, ko so se odprla vhodna vrata in so težki koraki stekli po hodniku, po stopnicah proti njemu
Prevedla: TAN.TA DOLTNAR
OB PRAZNOVANJU 125-LETNTCE DELOVANJA SPOROČA »ME RIMA« POTROŠNIKOM PRALNIH SREDSTEV:
NOVO
v Jubilejnem letu je v vsakem zavitku
»VI ST A« (SREDSTVO ZA PINO PERILO) — DARILO ZA VAS.
NOVO:
V VSAKEM VELIKEM ZAVITKU » T A J M A « (NAJEKONOMICNEJŠI DETERGENT) JE PRAV TAKO PRESENEČENJE IN DARILO ZA VAS.
NOVO:
»VIST« IN OBA ZAVITKA »TAJMA« STA PRIJETNO ODIŠAVLJENA.
STARO:
CENE SO NESPREMENJENE, KAKOVOST PA ZAGOTAVLJAJO IZKUŠNJE 125-LETNEGA DELOVANJA.
— Včeraj sem slišal sijajen vic. Sicer je reakcionaren, vendar odličen.
— Poslušam.
— Dva pingvina sta se srečala na obrežju Seine. Ali ga poznate?
— Ne.
— Če ga morda poznate, mi, prosim, povejte.
— Pravim, da ga ne poznam. Nadaljujte, prosim.
— Eden izmed pingvinov je imel k telesu privezano perut
— Da.
— Ga poznate?
— Ne.	'
— Zakaj pa potem rečete da?
— Rekel sem da, ker razumem. Nadaljujte. prosim.
— če ga že poznate, vam ne bom pripovedoval konca.
— Če ga poznam, bom že povedal. Nadaljujte, prosim.
— Torej: eden izmed pingvinov je imel k telesu privezano perut.
Drugi pingvin pa je imel v rokah daljnogled.
— Da, daljnogled.
— Ga poznate?
— Ne.
— Zakaj pa ste potem rekli daljnogled?
— ‘Saj nisem rekel jaz. Vi ste rekli, jaz sem le potrdil, da razumem.
— če ga poznate, mi prosim povejte.
— Ne poznam ga.
— Opozarjam vas, da bom takoj prenehal pripovedovati in vas zabavati, če ga poznate.
r— In kaj potem?
— Zakaj ste rekli in kaj patem? Opozarjam vas, da bom takoj prenehal pripovedovati in vas kratkočasiti, če ga poznate. Pika.	.	\
To je vse, kar sem mislil reči.
— V redu, v redu. Raje povejte vic do konca.
— Stalno me prekinjate.
— Poslušam vas. Drugi pingvin je imel v rokah daljnogled.
— Mar ga poznate?
— Zakaj ne odgovorite?
— Če odgovorim, mi boste očitali, da vam skačem v besedo.
— Saj nisem rekel, da mi skačete v besedo.
— Kaj je s pingvinoma, o katerih ste pripovedovali?	*
— Kako mislite to: kaj je s pingvinoma?
— Na obrežju Setne.
— A, tako. Potemtakem ste me samo
opomnili.
— Nisem vas opomnil. Toda če ste že začeli, je prav da končate.
— Kje sem že ostal?
— Drugi pingvin je imel v rokah daljnogled.
— Ga poznate?
— Ne.
— če ga ne poznate, mi, prosim, povejte.
— Bom.
— Potemtakem ga poznate.
— Ne poznam ga.
— Zakaj pa potem pravite, da mi boste povedali?
— Sklenil sem, da vam bom rekel, če ga poznam.
— Tako torej. Pingvin, ki je imel k telesu privezano perut, je vprašal drugega: dragi prijatelj, ali si kratkoviden? Vtem je drugi pogledal v daljnogled. Mar ga poznate?	1
— Ne.
— Kaj se pa potem režite?
— Ze vnaprej se radostim.
— Torej ga kljub vsemu poznate. Drugič raje brijte norca iz svojega očeta.
(Jezno odide)
— (Ustrelite sef)
Prevedel B. š.
ANEKDOTE
Ko se je Ferenc* Molnar ženil z znano madžarsko igralko, ga je vprašal njegov prijatelj:
»Kako p« da na poroko ne greš v fraku?«
Nakar je MnlnAr odvrnil:
»Frak nocrim samo na premierah.«
*
Lope de Vega je ležal na smrtni postelji. Vprašal je svojega zdravnika:
»Z menoj gre torej h koncu?«
»Mislim, da,« je »askrhljcno odvrnil zdravnik.
»Povejte mi. ali čisto zagotovo, zakaj povedati imam še nekaj, toda le, če bom potem res umrl.«
»Pomirjeni lahko poveste,« je menil zdravnik, »žal ni več upanja.«
»No, torej,« je rekel Tope de Vega ki olajšamo zavzdihnil: »Dante naj me v r. piše!«
*
Galiani je bil v gosteh pri dami, k,‘ je imela na žalost ponesrečen nos. Med pogovorom je Galiani razlagal, da na svetil sploh ni grdih žensk. Toda gospodinja se je bridko nasmehnila:
»Pa menda ne boste trditi, da jaz n*sem grda?«
»VI. mndame?« je odvrnil Galiani. »angel, ki je padel z neba! Samo, da ravno na nos.« a
Angleški Igralec Foote se je nekoč n« odru ponorčeval ki nekega lorda. Ko je lord srečal igralca v javni hiši, je pikro dejal:
»Rad bi le vedel, ali boste končali za fran-rodto boleznijo ati na vislicah?«
Na to je Foote odvrnil:
»Odvisno od tega, ali bom nalezel bolezen od vaAih Ijobte ali pa si prisvojil načela vašega gospod ar jenja.«
Nekega septembrskega popoldneva ob petih se je Ronald Fredrick Torbay • ukvarjal s pripravami za svoj tretji umor. Ravnal je zelo pazljivo, ker se je dobro zavedail, kako se neprevidnost maščuje.
2e davno pred svojo prvo poroko je vedel, da imaš z umori več sreče, če se ne ustaviš že kar pri prvem. Vedel pa je tudi to, da človeku uspeh kaj rad stopi v glavo.
Za trenutek je postal in se ogledoval v zrcalu, v kopalnici nove hišice, ki jo je bil šele pred kratkim najel.
Iz zrcala je zrl vanj mršav, ostarel in bled obraz. Redki temni lasje so se že začeli umikati z visokega ozkega čela, oči pa so bile modre in izbuljene. Edino usta so bila resnično negovana. Ozka, popolnoma ravna zareza, ustnic skoroda ni bilo videti. Nagonsko jih je razmaknil v rahel nasmešek. Celo Ronaldu Torbayu niso ugajala lastna usta.
Zmotil ga je ropot v kuhinji spodaj, da se je naglo vzravnal. Najbrž bo prišla Edith, da bi se okopala v penasti kopeli, o kateri sta bila že dolgo razpravljala, preden ji jo je on pripravil.
čakal jo je z zadržanim dihom, a vse je bilo v redu; pravkar je odhajala skozi zadnja vrata. Pogledal je skozi okno in videl, kako je izginila okrog vogala na malo pravokotno dvorišče, ki je bilo ravno tako, kot so dvorišča v predmestjih. Vedel je, da bo razobesila po vrvi nekaj perila, da bi se posušilo in čeprav mu je to njeno opravilo podaljšalo čas, ki mu je bil potreben, ga je kljub temu dražilo.
Od treh prikupnih starejših žensk, ki jih je pripravil do tega, da so se poročile z njim in napisale oporoko v njegovo korist, je kazalo, da bo Edyth najbolj nadležna. V teh šestih tednih, kar sta bila poročena, ji je že nič kolikokrat dopovedoval, naj se ne zadržuje tako dolgo na dvorišču. Ni mu bilo všeč, da je sama zunaj r Bila je plaha in zadržana, toda zdaj ko so se v sosednje stanovanje vselilj novi stanovalci, bi se kaij lahko primerilo, da bi se kakšna prijateljstva željna ženska skušala seznaniti z njo, tega pa si je zdaj najmanj želel.
Tudi obe njegovi prejšnji ženi sta bili plahi. Pri izbiri je bil na to zelo pozoren in čutil je, da se ima prav temu zahvaliti za svoj uspeh. Prvo, Mari je zadela »usoda« skoraj neopazno, v hišici, ki je bila podobna tej, ki jo je zdaj najel, le da je bilo v severni Angliji namesto v južni.
V tistem času se je kraj šele razvijal, zato je mrliški oglednik opravil svoj posel z naglico, policija je sočustvovala, toda imela je polne roke dela in tudi sosedje so bili komajda kaj radovedni, razen mlade reporterke krajevnega časnika, ki je napisala bujen sestavek o tragediji sredi veselja, ki so ga pograbile radijske postaje. Priobčila je tudi poročno fotografijo in dala članku značilni severnjaško podcenjujoči naslov »Nezgoda v medenem tednu«.
Dorothyn kratki izlet v njegovo življenje in nenadni odhod mu je prizadejal malo več skrbi. Prevarala ga je, ko mu je povedala, da je popolnoma sama na svetu. Po pogrebu pa se je pojavil vsiljivi brat, ki mu je zastavljal mučna vprašanja o njenem malem premoženju. Utegnil bi postati kaj neprijeten, če ga ne bi bil Ronald trdo prijel. Sledila je kratka obravnava, ki so ji posvetili skopo poročilce v časniku. Ronald
imu. m, L» Si* «J 13
Poletni vzorci
domača lekarna
miruzllcuiL
leksikon prehrane
PREHRANA BOLNIKOV
Navadno je posledica pretrgane žile v nosu, ali pa je krvavenje iz nosu cesto znak slabokrvnosti, srčne napake ali drugih bolezni. Pri mnogih je krvavenje iz nosu trajen pojav, ki nastane pri napornem delu, vročini ali pa kar samo po sebi. Navadno naglo preide in je včasih celo koristno, npr. pri glavobolu. Nevarno je krvavenje pri slabokrvnih osebah, pri katerih ima za posledico bledico, šumenje v ušesu, omotico itd.
Zdravljenje: Pri močnejšem krvavenju naj bolnik miruje, pusti naj nos pri miru, naj mirno sedi, na glavo, na tilnik in nosni koren naj da mrzle obkladke. Poleg sredstev, ki jih dobiš v lekarni, priporočamo domača zdravila kot: izmivanje nosu s čaji iz dresna, ga-beza, hrastovega lubja, kostanja (pravega), preslice, trnjolice, steznika itd. Caj lahko pripraviš iz hrastovega lubja, preslice in steznikove korenine. Vse to skuhaš in z mrzlim čajem izmivaš nos.
Polipi v nosu so izrastki nosne sluznice, ki otežkočajo dihanje in povzročijo krvavenje.
Zdravljenje: Priporočajo mazanje s sokom od bršljana.
Rane v nosu so posledica polipov in tvorb v nosu, pa tudi nahoda.
Zdravljenje: Maži z mazilom majarona!
Zamašen nos povzroča nahod, polipi ali kaka nova tvorba
Zdravljenje: Maži z mazilom od majarona ali njuhaj prašek lnč-
nika!
TT
ft. JUNTJ 19*4
m
Hrana zdravih ljudi in bolnikov se v glavnem ne razlikuje dosti. Bolniki naj jedo čimbolj polnovredno hrano, seveda pa le tako, kakršno jim dovoljuje njihova bolezen. Dieta mora upoštevati celoten organizem. Prej so predpisovali diete, ki so bile mnogokrat zgrešene, ker so upoštevale le en organ, oziroma funkcijo, ne pa celotno delovanje organizma.
Bolnikova prehrana naj bo dobra, vendar ne preobilna. Kalorije sicer nasitijo, Vendar pa same ne zdravijo. Takšna s kalorijami bogata hrana, ki pa je napačno sestavljena, lahko celo povzroča bolezen.
Pri sestavljanju bolniške hrane moramo razlikovati hude vročinske bolezni tn kronične bolezni. Pomanjkanje apetita pri vročinskih boleznih je bolezenski znak. Tak bolnik naj se ne sili s hrano, raje naj se posti in uživa večje količine tekočin. Zaradi posta bolniku rti treba prebavljati, s tem pa štedi energijo. S poskusi so dokazali celo, da se med postom poveča odpornost organizma. Post učinkuje torej pn vročinskih boleznih zdravilno. Bolnik naj ga prekine šele, ko začuti potrebo po hrani. Paziti moramo, kaj bolnik pije med postom. Najbolj primerni so sokovi iz sadja ali zelenjave, razredčeni ali nerazredčeni. Mleko in mesne juhe pa niso 'primerne, ker vsebujejo beljakovine in kuhinjsko sol.
Pri kroničnih boleznih (tuberkuloza, sladkorna bolezen, kamni itd.) se moramo ozirati še na posebne zahteve. Tudi tu velja pravilo: hrana je tem pravilnejša, čim več naravnih vitaminov, fermentov, mineralov itd. vsebuje m v čim bolj naravni obliki jo nudimo. Pri kroničnih bolez-nih je pomembna tudi kvantiteta (količina), ne le kvaliteta (kakovost) hrane. Energetska potreba je pri različnih boleznih različna.
Prehrana je torej izredno važen faktor pri zdravljenju bolezni, ne glede na to, ali je edino zdravilo, ali pa uporabljamo še druge metode zdravljenja. Zdravljenje z dieto vpliva celo na najmanjše življenjske procese. Potrebno je seveda dalj časa, preden se stanje izboljša. Zato je najbolj jrriporočlftvo kombinirano zdravljenje, to je zdravlje-ne s pravilno jprehrano in z zdravili. Seveda mora biti eno Prilagojeno drugemu.
KRVAVENJE IZ NOSA
HRANLJIVO
M OKUSNO!
PRIMOR KOPRL
KAKO SEM SE ODVADIL KADITI
Ta prizor se mi je vtisnil globoko v spomin. Bilo je zaspano popoldne in sedel sem v svoji delovni sobi. Nenadoma sem zagnal komaj prižgano cigareto proč in sd glasno rekel: »No, zdaj je konec s kajenjem.« To je bila krona mnogih sklepov nekaj let nazaj. Vsak zase ni bil dovolj trden > toda vsi skupaj so dali vendarle temelj za resnično »zadnjo besedo«. Zdaj sem moral premagati sovražnika, ali pa priznati, da sem šlapa in brez kanca volje.
Tedaj sem se mahoma ustrašil lastne korajže in zazdel šeni se bedna žrtev na oltarju volje.; Bilo je popoldne, kakor nalašč tako, da bi se naslonil nazaj, pozabil za nekaj časa na pisalni stroj in si prižgal oiga ...
Pa saj sem vendar sklenil.
S kajenjem sem bil že malo pretiraval. Več kot štirideset let sem se kot goba napajal z nikotinom. Celo ponoči sem si često prižgal cigareto. Ko sem se prebudil, in zdaj sem stal tu in trepetal ob sami misli, kaj me čaka. Nihče mi ni mogel pomagati, žene ni bilo doma. Bil sem sam ...
Sam! Olajšano sem se zasmejal. Torej ni treba nikomur povedati, kaj sem sklenil. Ni se treba bahati, pa tudi za izgovarjanje ne bo priložnosti, če ne bom zdržal. Ni se mi treba pred nikomer sramovati, če bo skušnjava prevelika. In nihče me tudi ne more zvabiti na staro pot, če bom le vztrajal pri odločitvi. Saj nihče ni nič vedel.
Tako je bilo nenadoma spet vse dobro. Namenoma sem vtaknil nekaj cigaret v žep, jih popoldne še kakjh stokrat potipal in jih potem dal v dozo. Zdržal sem torej osem ur, ne da bi kadil. Cernu ne bi zdržal še osem ur? Ko sem šel spat, cigaretne doze nisem vzel s seboj. Nekako 'sem celo zaspal, vendar pa sem se prebudil z občutkom čudne, grozljive slutnje, da sem storil nekaj strašnega. Zaslišal sem uro, bilo je štiri zjutraj. Spal sem torej nepretrgoma šest ur — to se ni zgodilo že leta! Občutek strahu je izginil, prižgal sem luč, šel po cigaretno dozo, jo odprl in zmagoslavno potipal <?ipfbrete. Bilo je smešno, ko sem glasno rekel, da sem jih premagal. Ampak, če sem bil tako dolgo brez tobaka, bom lahko za zmeraj!
Tu se moja zgodba pravzaprav neha. Tistega dne, ko se je zgodil ta veliki dogodek, sem tehtal devet kilogram mov pod normalo. Nobena jed mi ni dišala. Imel sem prekajeno grlo, kadilski kašelj in kadilske živce, zraven pa debelo obložene rjave zobe in rjave prste. Bil sem pravi dimnik.
Že čez mesec dni je bila sprememba očitna. Pulz, ki je hitel včasih že neprijetno naglo, se je umiril. Prvič po dolgih letih sem jedel s tekom in užitkom. Hrapavost je izginila iz grla, kašelj je, kp sem izpljuval črno sluz, ponehal, tudi o katarju v čelni votlini ni bilo več sledu. In če danes ne spim več zdržema osem ur, se pritožujem. Kaplja grenkobe v mojem zadovoljstvu je samo žalost, da tega nisem storil vsaj pred dvajsetimi leti.
Nikoli še nisem slišal, da bi se kdo zlagoma odvadil kajenja. Nasprotno, vsakdo, ki pozna problem, zagotavlja, da je samo eno sredstvo, če hočeš resnično omejiti kajenje: in to je povsem nehati! Tu velja samo ali — ali ... Od petinštiridesetih znancev, ki so opustili cigarete, sem slišal pretresljive reči. Najlaže so se odrekli tisti, ki so to najmanj obešali na zvon. Neki prijatelj mi je rekel: »Ce samo poskušaš, je ves trud zaman. Najprej nekaj časa zdržiš, se mučiš na vse pretege, začneš slednjič spet z eno ali dvema oigaretama na dan, ki ju nažicaš pri prijateljih, potem pa si kupiš škatlo in kadiš končno več kot kdajkoli prej. In pri tem lažeš sebi in drugim, da si se zdaj naposled prepričal, kako se kajenja ne da odvaditi drugače kot počasi.«
O tem, da so posledice odpovedi za zdravje koristne, menda ni dvoma. Razen dveh, treh izjem se vsi moji znanci, ki so napravili konec s to razvado, počutijo vejiko bolje, so se znebili glavobola in težav v grlu. Nekateri spet bolje vidijo, drugim se je izboljšal vonj in celo1 sluh. Pri mnogih so popustile prebavne in žolčne motnje, ugotovili pa so tudi večjo odpornost proti gripi in nahodu. Predvsem pa izgine kadilski kašelj. Večina je sicer pridobila na teži, ne pa tudi na obsegu. To je pripisati bržčas povečani težnji za gibanjem. Počutiš se lažjega, bolj svežega in se aaito več giblješ.
Znano je mnenje, da k dobri kapljici sodi dober tobak. Za marsikoga utegne postati kritično, če stoji v družbi s kozarcem v rokah in mu sosed ponudi odprto cigaretno dozo. Zdaj ne morem biti nevljuden, si rečete ... Pa ste lahko, kar bodite! Recite enostavno tako, kakor če vam cigareta kdaj ni dišala: »Ne, hvala.« Ponujanje cigaret jd mehanična družabna gesta. Presenetljivo je, kako malo ponudnikov se sploh zmeni, ali ste kadilec sili ne in ali ste se zahvalili za cigareto ali samo za prijaznost. Eno pravilo pa si le zapomnite: imejte zmeraj pri sebi vžigalice, če ste moški. Čudno je namreč, da pogosteje ko daste ogenj, redkeje vam bodo ponudili cigareto.
Hudi kadilci so navajeni na hrapavo grlo in določen okus v ustih. Prav zaradi tega okusa se je najteže odvaditi tobaka. Kadar me močno zamika, zato hitro vzamem mentolni bonbon ali pilulo poprove mete. Drugi jemljejo kiki. Vendar pa nikdar mehkih bonbonov, kajti le prehitro jih ne bo več. Kdor se, je enkrat odrekel kajenju, naj ve, da vse kar je bilo dotlej zvezano s cigareto, vzbuja poželenje. Poželenje pa se da premagati, če trezno premislite, kako nesmiseln je ves ta cirkus okrog tobaka. Smejte se, ker ste bili tako dolgo suženj dima in kmalu ■-a ga ne boste več spominjali. Ene skušnjave pa se vam začuda rri treba bati: to je cigaretni vonj! Kajti čim dlje ne kadite, tem bolj vam bo ta vonj zoprn.
1 Nemara vas je ravno zdajle prevžela nepremagljiva želja po cigareti? Toda, ali se je^rredno prepuščati v oblast enemu samemu koščku papirja s ščepcem tobaka v njem?
Courtney Ryley Cooper
»ZVIJEZDfl« VITflMI-NIZIRAM MARGARINA S KIKflGM
Zaradi enostavne uporabe se Je voda s svojimi higienskimi in zdravstvenimi lastnostmi tudi vkjlj-učiaa v ritem vsakdanjega življenja. Kopeli in prhe so naši veliki prijatelji, saj nam ne krepijo samo mišic in preganjajo utrujenost, ampak tudi pomirjajo živce. Ce hočemo izkoristiti vse te koristne lastnosti kopeli, pa moramo nujno vedeti, kakšno vlogo ima temperatura in dolžina kopeli. Ker vroča voda sprošča napete mišice in mehča kožo, lahko iz tega sklepamo, da e variiranjem temperature vode dobimo celo vrsto kopeli, primernih temperamentu, koži ali trenutnemu počutju.
OPEKLINE
Vsakdo parna IntemTdrvno no pn opeklinah, pa (^prav na prvt pofttad niso nevarno. Prva reakcija vsakega laika je, da ope-«**m> mesto namaže z oljem, mastjo, potrese s pudrom ali jo obveže. Vendar tako negovana opeklina zdravniku delo samo otežkočl. Razne maže tn olja zabrišejo meje opečenega mesta in otežkočijo zdravljenje, ker koža ne more dihati. Najenostavnejša pomoč za opeklino je hladna voda! Ce držimo opečeni del 20 do 30 minut pod mrkom hladne vode, ho bolečina kmalu ponehala. Seveda lahko tako ravnamo le z opeklinami L in 2. stopnje, torej takimi, kjer je epitel ostal nepoškodovan. Pri opeklinah 3. stopnje se že haobli-kujejo mehurčki, ki se navadno tudi predre in tvorijo odprto rano. Zato Je treba take opekline pustiti kakršne ko, dokler ne pride zdravnik. Se celo pri opeklinah Z. stopnje Je bolje biti previden ter kopati opečeno mesto v hladni raztopini hipermangana, da ne bi prišlo do infekcije. V največ primerih hladna voda utiša bolečino že v dveh do treh minutah In prepreči tvorbo mehurčkov. Rane, ki nastanejo zaradi opeklin, se zelo nerade zdravijo. Po zdravniških raziskavah sodeč pa se opekline, ki smo Jih kopali v hladni •»"Odi, hitreje celijo kot vse ostale. Seveda tako ravnamo le z opeklinami na rokah in nogah. Tako kopanje lahko Izvedemo ▼ skledah ah kadeh. Imajo mmogo prednosti: utišajo namreč bolečino »n pre-prečujejo vnetje. To pa .je tudi dovolj, da tvegamo lahko tudi infekcijo. saj Jo v današnjem času kal lahko omejimo z antibiotiki. Osnovno pravilo pri opeklinah pa Je: nikoli nanje ne smemo nana-Sad mazil In maščob, pa čeprav so nam na morju odlična pomagala pri sončnih opeklinah,
PO dr. HHL RuvAnmli
VROČA KOPEL (okoli 3»» C)
Ta kopel ima višjo temperaturo kot naše telo. Ker mora biti voda vedno enako vroča, moramo sproti dodajati novo. Učinek kopeli povečamo tako, da na tilnik ali na čelo položimo obkladke z ledom. Kopel traja pol ure in neverjetno pomirja živce, če pa ste duševno utrujeni, vam bo pregnala utrujenost. Vendar ne smete pretiravati!
MLAČNA KOPEL
Deluje ugodno v splošnem na vse ljudi. Pomirja živce in preganja utrujenost. Dolžina: 30 minut. Da se temperatura preveč ne zniža, je potrebno sproti dodajati toplo vodo. Mlačna kopel je koristna tudi preden ležemo, ker ugodno vpliva na spanec. Zato jo priporočamo zlasti nervoznim osebam, ki ne morejo zaspati.
HLADNA KOPEL
To je jutranja kopel, ki v zelo kratkem času »zbudi« organizem. Ne sme biti predolga. Ce se vam zdi »malce prehudo«, da bi se še na pol zaspani kopali v mrzli oz. hladni vodi, lahko v kad natočite najprej nekaj mlačne vode, ki ji dodajate hladno. V taki kopeli ne smete biti dalj časa negibno. Najbolje je, če s hladlno vodo najprej zdrgnete noge in roke, potem pa naglo še vse telo. Kopel je zlasti primerna za poletni čas. Vendar pa tudi v ostalih letnih časih poživlja krvni obtok, osvežuje kožo in krepi mišice. Ne priporočamo pa te kopeli srčnim bolnikom ali osebam, ki so nagnjene k prehladom.
PRHA
Prha je najboljša rešitev problema zdravja-lepote-higiene za vse tiste, ki imajo malo časa ali pa majhno kopalnioo. Pod prho se lahko tako umivamo kot v kopalni kadi. Mimo tega smo se prisiljeni hitro gibati in ti gibi so že skoraj telovadni. Vsem s suho kožo bolj priporočamo prho kot pa dolgotrajno poležavanje v kopalni kadi. Ce ste preveč občutljivi in težko prenašate mrzlo vodo, začnite z mlačno. Vendar pa končajte v vsakem primeru z mrzlo prho. Hladna kopel in prha sta »lasti primerni za počasne, lenobne temperamente.
Tofliko glede samih načinov kopanja in prh. Vendar pa kopel nudi še mnogo več. S pomočjo raznih kemičnih preparatov je kopel lahko izredno koristna za lepoto.
SOLNA KOPEL (dve pesti kuhinjske soli oz. 1. kg soli) poživlja kožo oz. odstranjuje škodljive snovi, zlasti kisline, iz telesa. Tovrstno kopel je treba napraviti pred spanjem. Ko ležete, se dobro pokrijte.
Ce imate PREMASTNO K020, lahko to popravite s kopeljo, ki ste ji dodali poln kozarec sode bikarbone.
PENASTO KOPEL, ki ima največkrat za kožo hranilno lastnost, pripravimo tako, da kemič-ni preparat zalivamo v vodni curek, ki teče iz pipe. Tako bo nastalo na površini vode nekaj pene, ki jo povečamo še z mešanjem vode. Temperatura vode mora biti vedno višja.	,
OLJNA KOPEL pravzaprav niti ni kopel, ampak samo nega kože pred pravo kopeljo. Koristi vsem tistim, ki imajo izredno suho kožo. Gre za masažo telesa z mandeljnovim oljem, ki ga na telesu pustite kakih deset minut. Potem se hitro skopajte z vodo in milom na osnovi lanolina. Temperatura vode naj bo mlačna, v kadi pa bodite samo toliko časa, kolikor je potrebno, da se operete.
POPOLNA ALI JAPONSKA KOPEL. Japonci se najprej umijejo fcj. najprej pod prho opravijo higiensko funkcijo vodne nege. Sele potem, ko ste se namilili in sprali milo, lezite v kopalno kad s toplo vodo, ki ste ji dodali nekaj primernih kemičnih preparatov. Tako ležite v kadi deset minut v užitkarskem brezdelju, ne da bi mislili na karkoli.	B. J.
zmešnne
punce
GIN FIZZ Polila žlica sladkorja v prahu,
1 beljak, sok polovice limone, kozarček gina in nekaj ledenih kocK. Bo želji lahko dodaste vodo ali sodo.
BRANDT FTZZ Mica sladkorja v prahu, 1 beljak, sok polovice limone, kozarček konjaka in led. Ce želite, ■ahko dodaste brandy.
kaj najbolj
prija...
KISU KONJAK
Po! kavne žličke sladkorja v prahu, kozarček limoninega soka. pol kozarčka konjaka in pre oej ledu. Servirajte s sodo m limonino lupino.
PIJAČA Z JABOLČNIM SOKOM
Kozarček limoninega srka, po) kpvne žličke sladkorja v prahu. Prilijte jabolčni sok in dodajte limonino lupino.
LIMONADA Z GINOM
Zmešajte 12 kock sladkorja z limoninim sokom. Prilijte steklenico sode, nato kozarec gina in sr* šestih limon. Postrezite zelo ohlajeno.
POMARANČNI CVET Tretjina pomarančnega soka, dve tretjini gina, ledene kocke. Dobro premešajte.
LEDENI CAJ
Sest skodelic cejlonskega čaja, šest polnih žlic sladkorja v pra. hu, precej ledu. Dodajte sok treh trmon.
KAVNI COCKTAIL (za eno osebo)
Dajte v kozarec precej ledu, mu dodajte žlico sladkoria v pra hu pol kozarčka konjaka in pol kozarčka kavnega likerja. Prilijte nočno, zelo ohlajeno črno kavo. Ponudite s slamico.
OSVEŽUJOČI COCKTAIL
Sveže jajce, žlica sladkorja v prahu, kozarec kuhanega vina. Dcclajte precej ledu.
M. P.
vsebuje izključno najplemenitejša rastlinska olja, ki imajo mnogo esencialnih mastnih kislin. V »Zvijezda« margarini s kakaom je kokosova mast, razen Vitami na A in D pa sta tudi sladkor in kakao. Margarina je kalorična in kakovostna hrana, primerna za neposredno uporabo, če jo namažete na kruh, in sicer za odrasle in otroke, posebno pa za bolnike in končno jo lahko uporabite za pripravo sladkih jedi.
D
h
Najcenejši in skozi vse leto uporabni okras narezkov, drobnih kruhkov in raznih solat so rdeče redkvice.
Imate košček vrta? Potem lahko »pridelate« redkvice sami. Da ne boste nikoli brez njih, jih
• - ■
POSEBNO
l\ OTROKE
sejte vsake tri tedne. Zanje no potrebujete posebne gredice. Zadovoljne bodo, če jih boste pomešali med solatno seme, jih navrgli, preden posadite čebulo ali fižol, pa tudi med vrstami pora bodo kmalu pognale.
Sejte jih zelo redko, tako bo pridelek debelejši in tudi povrtnini, kjer bo redkvica gostiteljica, ne bo delala škode. Aprila posejano seme bo dalo maja že polno košaro sadu.
REDKVICA — BEL, RDEČ IN ZELEN OKRAS
Redkvice operite, pazite pa na zelene listke, da jih ne polomite! Odrežite redkvicam spodnji del s koreninico, tako da jih lahko postavite. Rdeča redkvica z drobnim zelenim »srčkom«, Ki ga lahko tudi pojemo, se bo obnesla povsod.
Ce imate malo potrpljenja in spretnosti boste z neostrim nožem previdno odmaknili od belega mesa rdečo kožico, potem ko ste jo zarezali od enega konca protildrugemu. Nastale rožice
Imajo lahko koničaste ali okrogle listke, nekaj redkvic pa pustite lahlko tudi celih. Redkvice bodo še okusnejše, če jih, preden jih zložite na oval, rabo posolilte. Tako oblikovane rožice namestite lahko med vsakovrstno meso, med enolične solate, na polnjena jajca, pa tudi vsakdanji pražen krompir, riž ali suh kuhan fižol bo vse bolj imeniten v rdeči družbi.
Z dolgimi belimi redkvicami lahko imitirate tulipanove cvetove. Primerni bodo za slavnost-
no večerjo, med temnim prekajenim mesom, raznimi mesnimi izdelki, kaprami in olivami bosta njihova barva in oblika vidno izstopali.
M p.
I
vanc«p ' ctoez-Di k nyjo / &e oe
PESTRA 1AM,pRi[>l i POSEDAT 'jg- -------—*
ZE 3E PA ni .... POTEM NE T MOKMJ
Wca, da fei, ocnnnv^A	—f/—;
SKR&BLo/ a- :  	/	1
HOKAV!
VEŠ, moral sem brzojaviti NA NAČ-EL6TVO O RopU ,
MEDTEM PA -J, E ~2fi .
»ZMUZNILA /	JT
3wj^S&ffc
"—T NIKOLI OB ,. , 5» V. NI&EM VIDEL.
MORAM NAzrri ! M Oj •30 JE KDO ODPELI NA BRATOV RANCH. NADBOLpE Bo?R| .. w=pit»
PANGHO! KJE UE MooA 6B6TRA 4
^ 2LOML^
CISCO POVE V&E Možu" |
Po&tav e , r
KAKO« RAZUMEM.T3& DEKLE ODŠLO PO LASTNI VOLOI, NIHČE US Ni PRISILIL /	•>—■
NE .CISCO.NISEM PEi VIDEL TU ! <*E UE RES TAKO KOT PRAV \č>, -I fe| 30 KsiLl GOTOVO OPAZILI /	^
NlHŽie V MESTU 'JE Ni VIDEL ' IN && BI fcILA PRI &RATO, &! SE PANAHO GOTOVO SLE VRNI L /
LE KAND N« J3p
PRAVI BECAK6CM,A MORAM PO POMOtS
TOREJ NISEM upiJAViiieN, DA VZAMEM 6VOU& POMOCNIK& OD VAZ.NE3-
■Sbga posla zato 1	.
DA &l ISKALI To ,<T DEKLE. /	JK
CISCO POIZVEDO-TE PO M06TV,.
N6/TAKSN NISEM VIDJ
NE MOREM |
pomagate.
NO&&NB , tuukh NISEM VIP0L 1	,
5D6Ly/)l
*-6
radijski jezikovni tečaji
5 .--------ESA
6. OBEL-------
7. P — SC-----
8 . S — E — I K
CALLING ALL BEGINNERS ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠČINE
II. PROGRAM: HL A M«. ob 19.05
I. PROGRAM: IL A IS«.
ob S.20	I
(PONOVTTKV.)
Mindanao, visok 2930 ra, 53. krilo na obroče, 55. lopotanje, razgrajanje. 56. stolnica, 59. slika ali kip golega telesa, 60. reka, ki teče skozi Plitvička jezera, 61.» diferemcai, razloček, 62. človek vročekrvnega značaja.
NAVPIČNO: 1. nagrobnik z napisom, 2. vrsta želve, ki živi tudi v našem Ja« Iranu, 3. gozdna pot, 4. reka v vzhodni Sibiriji, ki se izliva v Severno Ledeno morje,-5. ime nemške pisateljice Seidel, 6. avtomobilska oznaka za okraj Bitola, 7. izgovarjanje, izrekanje, 8. umetniška stvaritev, 9. idol, 10. grški bog vojne, 11. ime slepega ameriškega pevca Charlesa, 12. začetek abecede, 13. srbohrvaški predlog, 14. leposlovno čtivo, 15. mesto v južni Turčiji, blizu jezera Sejhan, 18. tuj dvoglasnik, 19. del knjige, pa-gina, 20. šesti mesec židovskega koledarja, 22. gora v kolenu Neretve, 23. eden od sedmih grških modrijanov, 26. pilot na ladji, 28. strah, zona, 30. reka pozabljanja v grškem podzemlju, 31. podzemni del rastline, 33. šolska potrebščina za pisanje po tabli, 35. sprijeta zemlja, gruda, 36. domače moško irpe, 37. otok v Sredozemskem morju, pomorska baza Velike Britanije, 38. puščoba, tišina, 39. rimska boginja meseca, lova in gozdov, 40. na-hrbtna posoda za nošenje grozdja, 41. debel laški kostanj, 42. naš papirnat bankovec, 43. ozek kos blaga, pramen, 44. tat, zmikavt, rokovnjač, 45. lahka tkanina z gladko površino in lepim leskom, 46. reka v grškem podi emlju, čez katero brodnik Haron vozi duše umrlih, 47. sladkovodna riba, 49. žabja noga, 51. znana Kosovelova pesem, 53. dragocena človeška tekočina, 54. nota iz solmizacije, 55. dolg podzemen hodnik, 57. začetnici slavnega francoskega pisatelja, naturalista (»Germi-
nal«), 58. različna soglasnika, 60. kratica za utežno enoto.
(KAM)
Dioight Eisehhomer je govoril na letni skupščini radijskih in televizijskih ustanov in med drugim izjavil naslednje: »Na moji pisalni mizi se kopičijo dvojni akti, takšni z opombo ;nujno’ in takšni z napisom :važno'. Toda nujni mi vzamejo toliko časa, da nikdar, ne pridem do važnih.«
žena mladega častnika ni smela
stanovati v vojaškem taboru in se je zato v 50 kilometrov oddaljenem mestu počutila zelo zapuščeno. Neke sobote kratko malo ni več mogla vzdržati brez soproga. V garaži je stal avtomobil njenih staršev, toda o šofiranju ni imela pojma. Prosila je torej soseda, naj ji pokaže, kako se požene avto, nato je telejonično obvestila moža o spojem prihodu in se odpeljala.	;
Dodane črke na črticah, brane po vrstah vodoravno, dajo neko misel.	(KAM)
Pred vrati taborišča je stal zelo zaskrbljen mlad častnik. Slednjič se je prikazala. Voz je bil nepoškodovan in se je počasi in negotovo približeval. Smeje ji je pomahal. »Ike,« je zaklicala Mamie Eisenhotcer, »hitro, skoči gor! Jaz ga ne znam ustaviti1't
Pri igranju golfa se je Eisehho-merjenemu soigralcu ponesrečil udarec; žoga je zletela postrani in zadela tedanjega predsednika ZDA z vso.sjlo ob desnem hlačnem žepu. Nesrečni igralec je ves preplašen pridirjal in zavpil: »Ali ms je zelo bolelo, gospod predsednik?«
Eisenhoiver si je previdno otipaval zadeto mesto in odgovoril: »Tu zdaj nosim denarnico. Prvič sem bil udarjen na tem mestu, ne da bi me bolelo.*
SEDAJ ALI TAKOJ
TODA
BERITE PO KOSILU
I have moved your books. Yee*Uirtiay at ten o’dock I left-the Dou.se and went to the Office. I got on the brn and It was rather full of peopJe. — Why did you leave the house .so lote? — Where is Tom? He has gone out. — At what time did he go? — He went at four 0’clock* — (Ho has gone at four o'cflock. — That isn t right!) Y«u must say »He wcnt at four o’clock«. — I ha ven't scen liim since dinner. I saw hlm at dinner, but I havcn't scen him since then. — I have aJready oponed the door. I havc already opened it. I*ve already looked at it. Please ftnish your work... Please »top that noiae . .. Please teli Tom to bura those papens ... Tell her to telephone to the offioe... He hasn t gone yct- Ilasn't he gone yet? Has ge gone yot? — I’ve already unpaCked it. Did yoti flnd my čaram? Have you found? Did you leave it in Edinburg h, Didnt you put U in your sultcase? I have tnken c ver yt h Ing out of my case. We both fookod round the room. I am afrnld I havQ lost tt. Lost Propcarty Office. That Is a relief.
CONVRRSATION
John: Ilelen, are you going to unpadk yoor suitcase?
Helen: I've already unpaeked K.
J: What have you done with the thlngs?
H: I ve put most of them tway ln the cupboards and drawcrs». Why? is there something you want?
J: Yes. Did you find my čarnem?
H: No, I d<m’t think it was in my čase. Yon had it, dldn’t yoa?
J: I don’t know. I think Tve lost it.
H: Didn’t you put it in your suitcase?
J: Tve taken everythdng out of my ease, and the camera lsn’t there.
H: Did you leave it in Edlnburgh?
J: I don t think so. Wo both lodced round the room very carefully, and there wasn’t anything.
H: Tm strre I saw you earryhtg it whm we eatight the train.
J: Well, Pm afraid I have lost It.
H: You must telcfphone to the Lost Property Office. But here»s Elsa! Lct*s ask her.
Risa: HeUo. Are yon looklng for your camera? I ve put it on my table. You —left it ln the taxi, and I picked it up.
J: TVell, that's a relief.
H. PROGRAM: 19. 6. 1964. ob 19.05
T. PROGRAM: 20. 6. 1964. Ob 6.20
(PONOVITEV.)
Maryi David wanted m« to come early. David invlted me to oomc early. David asked me to come early. David told me to come early.
David hoped I would come early. David stiggested I shoudrl come early. David wants me to go to the cinema with him this evening. David hopes I will go to the cinema with him this* evening. David has invited me to go to the cinema with him this evening. David ha« suggested I should go to the cinema with him this evening.
Harry wants to come with us. Harry hopes to come with us. Harry intends to come with us. Harry proposes to come with us. IIarry wants, hopes. pro-posee and intends to come with tis. Harry suggests he should come with us.
II. PROGRAM: 17. tl. 1%4, OR 19.05 I. PROGRAM: 18. VI. 1901, OB 6.20
yPOK 35.
MMJ1AH OEbflCHflETCfl B J1KDBBM
TEČAJ RUSKEGA JEZIKA
TWENTY-FOUR SPECIAL VERBS
• -
NADALJEVALNI TEČAJ ANGLEŠČINE
izdaja m tiska Časopisno podjetje ♦ DELO«	v Ljubljani. —	Glavni
urednik	(VIJ lan Pogačnik.	Odgovorni urednik	A o run	Jerin. ( Uredništvo Ljubljana.	Tomšičeva 4/11.
j p. 150—111. — Telefon <63—522 do 63—526. Prodajni	oddelek:	Ljubija
ua. Titova l, telefon 20-463. Naročnina:	celoletna 1.440	dinarjev,
polletna 720 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev.	mesečna 120	dinarjev
Oglasni	oddelek:	Ljubljana, Titova l. telefon 21-896.	— Številka
žiro računa NB	600—11/1—167,	—
Rokopisov ne vračamo.
2.------------------------------I	S	E	—
KRIŽANKA
MISEL NA ČRTICAH
1 r R A-------A	—
4.	D	—	OR
M«a;m petima <acaaan. Ha-rame, hto jikjoht ee, no ne peuiaeTca cica3aTb aiiHHo h 3bouht no Tejie<}>OHy. 3bohht eB aomoB H3 ropoAa. MP1JIAH: Peuieno! Ceftnac we no3Boiiio h bcč eB CKa>Ky!
MMJIAH: Aaao, oto a, MuaaH ...!
HATALIIA: Ajijio, c.ivmaio tc6a, mto cavTiLtoci.?
MMJIAH: (mojitht).
HATALIIA: CTpaHHo ... noaeMy oh mo.hiht?
MMJIAH: HaTauia! Tu jo.ia<na 3iiaTb, mto a Te6a...
HATAIIJA: Hmero He noHHMaio. O ae\i sto th?
'MMJIAH: Tmm... Kaa jiy*ime oČbHCHHTb ...? H te6a ...
HATAUIA: He nomnuaio! Toboph acnee ...
MMJIAH: Uto He cjiniuho? HoBmh, a Teča aiočaio!
HATAUIA: Hobtoph euie pa3 ■ • •!
MMJIAH: OnaTh ne cjinuiho? H Te6a a 10 6 n 10 !
Ilo 6yKB3M: JleoiiHA, lOaa, Bopiic, Jleonna, lO.ta. Jliočaio! HATALIIA: Hobtoph emč pa3l
MMJIAH: Uto aeaaTb? Bce nponaao! Ona He cjiuuiht! Jla hoBmh Ha-kohch, a Teča aiofiaio! Oaenb jhoGjho.
HATAIUA: Mero tm tok KpHuitnib?
MHJIAH: Th ste raca3aaa, hto He ca nuj mu h!
HATAUIA: Hct, Mne trpocro x<>Teaocb, <rro6u tm necKoatKo pa3 noeTopna »to iyaeaK)e czobo ...
MMJIAH: HaTaiueHMta! JIiočjiki, jitoCmta, aiočaio!
HATAUIA: Bot Tenepb caMHiwMocrb OTJiHTHaa!
Brez besed
— Tu imaš svoj sladkor!
9. K 1 B E
Brez besed
— Kaj se res ne moreš igrati z električnim vlakom?
yODORAVNO: 1. lastniško znamenje v knjigi, 9. tovarna likerjev in žganih pijač v Zadru, 16. izključna pravica do uporabe izuma, 17. hudobija, 19. staro-španski ples in glasba, 21. ime slovenske filmske igralke Prosen, 22. sodoben angleški pisatelj, avtor romana »Dobri tovariši« (John Boynton), 24. žalost, jeza, 25. znanstvena trditev. Znanstvena postavka, 26. slovenski skladatelj, novoromantik, vnet zagovornik naprednih glasbenih idej (Gojmir), 27. opis, očrt, 28. ilovica, 30. oče, 31. rudnik rjavega premoga pri Tuzli, 32. lošč, emajl, 33. sodoben slovenski slikar tihožitij in pokrajin (Stane), 34. začetnici priimka in imena slavnega francoskega pisatelja, avtorja romana »Bogovi so žejni«, 35. planota v Triglavskem pogorju, nad Bohinjem, 36. reka v južni Rusiji, dolga 1967 km, 37. nagnusna žaba, 38. sultanova palača, dvor, 39. doba 24 ur, 40. listnato drevo z belim lubjem, 41. avtomobilska oznaka za okraj Murska Sobota, 43. ameriški lovec na kožuhovino, 45. mlečni izdelek, 46. dan v tednu, 47. vrsta razcvetja, 48. obsežno literarno delo, 49. žabji glas, 50. bližnja sorodnica, strina, 51. pisarna, urad, 52. delujoč vulkan na filipinskem otoku
REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
KKI2ANKA 1 + Z: 1. Barbusse, 5. put-ta, 8. ras, 9. lak, 10. nart, 11. jetra, 13. Tosca, M, IS. kvarte. 17. krt, 18. Koblar,
20. Lasker, 22. noč, 23. damjak, tr, 25. fortn, 26. etapa, 29. Opel. 31. Ugo, 33. JOS, 34. laket. 35. tangenta. M Al,A KRIŽANKA: 1. SasBaid, 8. trkanje, 9. Egan, 10. Al, 11. pozdv, 13. HJtaka, 16. or, 18. »mr, 19. tuatara, 21. ostanek.
1. najenostavneje zgrajena žival, 2. veletok v srednji Sibiriji, dolg 4750 km, 3. vroča letna doba, 4. nižji odbor, podkomite, 5. imenitnost, visokost, plemenitost, 6. kamnit steber v obliki piramide, 7. nezanimivost, ne-privlačnost, 8. živčno iztirjen človek, 9. ženska spodnja obleka, 10. vrsta mesne jedi, testenica.
■Jso 5>e os Bodilo * se & VLAK 2A-
rriz. , tIMZ.,
-p&VRDI SE JtiHPKU BOS SVOJO VRŠ
VVOGSERNt
trvoh,
JW 77 VZfTMEJO MESO. HRHRHR...
W "PUSTI 30!...	1
, 77 SE NE ■noš’ njsomuc. vee vme*
iUTVPfL NfrZ V TSOSJEE NE V E/VLOEN3E' J
Muvrezi
ZVOKI \t&11 J* 8C JI v nle£*enem jutru in skupina sovjetskih mornar,jev, ki je čakala <■ VUIV1 •'V**V'l\n na slovesni mimohod ob obletnici sovjetske zmage na Krimu, si ni mogla kaj, da ne bi pozabila na orožje in uniforme in se zavrtela v tričetrtinskem taktu.
		
nBIMRVSMn 'je novost letošnje kopališke sezone. Majhno rl liv V S Iv** amfibi.jsko vozilo — v ZDA ga že serijsko izdelujejo — ki ima dovolj prostora v prtljažniku (ameriških) avtomobilov, naj bi pomagalo kopalcem priti od parkirnega prostora do plaže in jim potem služilo namesto motornega čolna.
y APfSftiJPT I S"S« nai	bila odkritje letošnjega can-
SV>»M sbniti- I I»k,IC skega festivala. Dekle sicer še ni spregovorilo na filmu niti besedice, toda kaže, da se je kljub temu kar uspešno pomenila s produeenti in tako poročajo, da se ji že v tem letu obetata vsaj dva pomembnejša filmska nastopa.
LILIPUTANSKA
kletka za Guliverja? Ne, pač pa ogromna prečrpovalna po staja za tankerje, ki že plava ob libijski obali. Od nove naprave si obetajo precej koristi, saj velikim tankerjem ne bo več potrebno zamudno pristajanje tik ob pomolih.
SALVADOR DALL
nadarjeni, toda vsekakor
* j skrajno ekscentrični slikar, se trudi, da hi vedno znova presenetil. Tako je za to poletje pripravil sodobno inačico Miloške Venere, v kateri gre glavna beseda predalom, za jesen pa obljublja, da bo pokazal svetu nekaj, kar še nihče ni videl: sliko stegen Mone Ijse.
^HUN... TU VF? VOSTT73J7 VEUNO 3SOL3 NIPTUNO W VU7ŽNO... HOT V GROBNICI
v<mlik na’ ki k® tudi malo mehanika, tako da W »JM «\ lahko sam popravi manjše okvare. Ce to že ne drži v življenju pri vseh teh novo pečenih voznikih, pa se vsaj cirkuški šimpanz Marcus. ki rad virai svojo prijateljico, trudi, da bi dokazal, kako zanj motor nima nobenih skrivnosti.
POKLICNI ^
ski modeli so se odločili za stavko. Dekleta zahtevajo večjo in mesečino plačo, socialno zavarovanje in pravico do dopusta. Ker italijansko ministrstvo za prosveto ni hotelo ugoditi njihovim zahtevam, so začele stavkati, hkrati pa so nekatere, precej pomanjkljivo oblečene, demonstrirale po rimskih ulicah z lepaki, na katerih piše, da je dovolj obljub in da hočejo dejanja in da se bodo javno še bolj slekle, če kmalu ne ugodijo njihovim zahtevam.
7ABADI utrujenosti voz-IHllHUI nika težkega tovornjaka s prikolico je bil minuli teden skoraj ves dan ustavljen promet na sloviti Sončni cesti v Italiji. Voznik je namreč zaspal za volanom in tovornjak se je najprej zaletel v opornik s viadukta nad cesto, potem pa se je še prevrnil. Voznik je bil samo laže poškodovan in tudi njegovemu sovozniku, ki je spal, ni bilo hudega.
%|yAK& M MTOONC
u rm Mi V06UMO JkTTI.
*M*Tt A ftetVAK
IH FWBtU0 5-C<OPfcR0 I N5USW«#| ?4* a HOtT M \.Avm
LL