Telefon Št. 74.	Posamna Številka 10 h.
Po poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ «otrt „ „ 6 „ — » mesec „ 2 „ — ,
V upravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ četrt B a 6 „ — „ mesec „ 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinlno in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi Be ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
St8V. 60.	V Ljubljani, v četrtek 13. marca 1902.
Letnik XXX.
Podpisani torej vprašajo Nj. prevzviše-nost: Ali hoče g. minister zaukazati natančno preiskavo tega slučaja ter g. drž. pravdnika namestnika strogo pozvati na odgovor?
Dunaj, 11. sušca 1902 «
Državni zbor.
Dunaj, 12. marca.
Levica na krmilu
6lavnoznana slovanska vzajemnost je že v pregovoru, da je mnogim na jeziku, a redko komu v srcu. »Narod« bo morda zbijal zopet svoje neslane šale o tem dejstvu, a to nam ne krati spanja, niti ne izpodbije razlogov. Kako je svoj čas za Bader.ija in Thuna parlamentarna komisija bivše združene desnice ponosno dvigala glave ter kovala lepe načrte za boljšo bodočnost, in vendar so se vsi načrti razkadili v dim, desnica se je razbila v kosce, in danes vodijo politiko v zbornici načelniki štirih nemških strank, ki tvorijo komaj dobro tretjino vBeh poslancev. Poljaki so zadovoljni s kalno vodo, češki poslanci love karpe, jugoslovanski se pulijo za kapeljne. Sicer žalostno, a resnično.
Vlada in njeni razni pomagači pa porivajo v potu obraza parlamentarni Btroj od p<- a*aje do postaje. Na vsaki je seveda daljši odmor. Včeraj smo se ustavili na drugi glavni postaji, pred ministerstvom za deželno brambo. Ker že pet let nihče ni v tej palači ometal dimnikov, je pač naravno, da se kadi samih istij. To je že presedalo načelnikom združene, levice sklneili so, da se danes uprizori dve novi igri, ki naj bi privabili v zbornico slavno občinstvo ter poživili zanimanje za parlamentarno gledališče. Toda slavno občinstvo se je že preobjedlo parlamentarnih pikantnostij in niti zgovorni Schuhmeier s svojo komiko ne vzbuja pozornosti.
Torej načelniki klubov so včeraj sklenili, da pride danes na vrsto
dunajsko posojilo.
Nižjeavstrijski deželni zbor je namreč odobril sklep dunajskega mestnega zastopa, da občina najame posojilo 285 milij. kron, in sicer za mestne železnice, za drugi vodovod iz štajerskih planin, za električno razsvetljavo in razne druge investicije. Justični odsek je dne 6. sušca predložil svoje poro
čilo. Načelnik odsekov, dr. Ferjančič, je danes začetkom seje predlagal, naj zbornica prizna nujnost temu predmetu, kar se je tudi zgodilo. Dr. Vogler, dunajski liberalec, je sicer priznaval nujnost posojila za nekatere investicije, ob enem pa napadal antisemitsko večino dunajskega občinskega zastopa.
Socijalni demokrat ochuhmeier bi le zgrešil svoj poklic, ko bi hvalil poslanca dr. Luegerja in njegove tovariše. Bdo je zopet precej nevihte, a brez toče in povodnji.
Odgovarjala sta dr. Lueger in poročevalec dr. Pattai. Konečno je zbornica soglasno odobrila načrt zakona.
Začasni proračun.
Druga igrica s kratkim dejanjem je bila od vlade predložena. Dejanje je jako dolgočasno, ker se je že neštevilnokrat ponavljalo v zbornici. Vlada namreč zahteva, naj jej parlament dovoli pobirati davke in davščine od 1. aprila do konca maja, ker drž. proračun ni še rešen. Nastopili so poslanci Choc in PraSek kot zagovornika češkega prava, dr. Ellenbogen kot varuh tržaške irredente in dr. Kathrein kot vladni režišer. Občinstvo zeva dolgega časa in komaj pričakuje konca. Ako se zbornica ne zdrami, morda še proračuna za nauk in bogočastje do praznikov ne reši.
Is odsekov.
Po daljši splošni razpravi je socialno politični odsek izvolil dr. F o f t a za poročevalca o načrtu zakona glede starostnega zavarovanja zasebnih uradnikov. Svoj čas sem obširneje poročal o tem načrtu, ki nikomur ne ugaja po svojih določbah. Soo. demokratje zahtevajo, naj vlada predloži načrt zakona za splošno zavarovanje za starost in proti nezgodam. Zastopniki trgovine in industrije se bojč novih izdatkov ter zahtevajo državne podpore, katere vlada noče dovoliti. Večina odseka pa je navzlic vsem pomislekom izvolila poročevalca, da si ubija glavo s tem zamotanim vprašanjem.
Pododsek davčnega odbora je izdelal svoje poročilo glede davka od voznih listkov na železnicah. Skoraj gotovo tudi davčni odbor odobri ta načrt, ki utegne priti po praznikih v zbornici na dnevni red.
„Zopef eden".
Interpelacija
poslanca dr. Š u s t e r š i č a in tovarišev na pravosodnega ministra glede službenega postopanja c. kr. drž. pravdnika namestnika Kesslerja v Novem mestu.
»Splošno je znano, da je na Kranjskem mej obema slovenskima strankama, katol.-narodno in »narodno-napredno«, hud političen boj. Zato je jasno, da se morajo c. kr. državni uradniki v taki dobi političnih bojev s temvečjo dolžnostjo v svoji uradni službi izogibati vsakemu naglašanju strankarskega stališča. Temvečja dolžnost veže v tem oziru pravosodne uradnike, ker le stroga objektivnost pravosodja in neomejeno zaupanje prebivalstva do absolutne nepristra-nosti pravosodja moreta v tako strastnih strankarskih bojih varovati popolno državno avtoriteto.
Proti tem načelom pa se je drž. pravdnika namestnik Kessler v Novem mestu v toliki meri pregrešil, da so najširši krogi na Kranjskem opravično vznemirjeni in da smatrajo podpisani kot svojo dolžnost javno proti takemu početju nastopiti.
Stvar je ta: C. kr. drž. pravdništvo v Novem mestu je vzdignilo proti žup-nemu upravitelju na Čatežu, goBp. Nikolaju Stazinskemu obtožbo zaradi hudodelstva po § 64. kaz. zak. in zaradi pregreška po § 303. kaz. zak.
Obtožnico je sostavil in sopodpisal imenovani namestnik drž. pravdnika, Kessler.
Namesto da bi utemeljitev obtožbe omejil na konkretni slučaj, je Kessler smatral kot umestno, da v razlogih obtožnice naravnost vsiljivo pokaže svoje osebno strankarsko stališče ter s posebno strupenostjo napada in grdi kranjsko duhovščino, ki v tako težavnih razmerah zvesto vrši svoje dolžnosti do cerkve, države in ljudstva, ter njej zvesto udano prebivalstvo.
Osobito opozarjamo na te-Ie odstavke v obtožnici:
1. »Na Kranjskem pripetilo se je vže opetovano, da se leča uporablja v politične namene. Osobito mlajši naraščaj duhovnikov se v tej stroki odlikuje in gre v svoji prenapetosti tako daleč, dane razločuje več mej dopustljivega.
LISTEK
[12] Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
IX.
Da, v kmetu Johimu je bil pravi živi čut! In v njejl Ali ona res nima niti kapljice tega čuta? Zakaj ji pa v prsih tako vroče in nemirno bije srce in ji nehote stopajo solze v oči? Ali to ni čut, vroč čut ljubezni do njenega nesrečno slepega sinčka, ki beži od nje k Johimu in ki mu ona ne zna napraviti ravno takega veselja?
Spomnila se je onega bolestnega izraza, ki ga je njeno igranje vzbudilo na obrazu sinčkovem, in vroče solze so se ji lile iz oči, le s težavo je zadrževala v grlu silno ihtenje.
Uboga mati! Slepota njenega sina je postala tudi za njo neozdravljiva tuga. Ta tuga se je izražala v bolestni pretirani ne-žnosti in v onem čuvstvu, ki jo je popolnoma prevzelo in s tisoč nevidnimi nitmi vezalo z vsakim pojavom otrokovega trp-
S</e 'A
Eden teh duhovnikov je župni upravitelj na Čatežu, Nikolaj stazinski, ki je od občine podpisan kot hud političen razgrajač«. (Prvi in drugi odstavek obtožnice.)
2. »Ljudstvo veruje povsem besedam duhovnika, ker je osobito na kmetih slabo poučeno«. (Na 3. in 4. strani obtožnice)
8. . . . »glede r.a okolnost, da je obtoženec hud nasprotnik prostejšega mišljenja in naprednjaštva«. (btran 4.)
Ti stavki obsezajo uradno drž. pravdni Sko zaničevanje kranjske duhovščine in prebivalstva, pa tudi uradno drž. pravdniško politično polemiko proti političnemu mišljenju, katero drž. pravdnika namestniku Kesslerju ni všeč, na katero prosto prepričanje pa je ogromna večina prebivalstva v deželi lahko ponosna.
Pri glavni razpravi dne 9. prosinca 1.1. je pri okrožnem sodišču v Novem mestu isti gospod Kessler zastopal drž. pravdništvo. Ker pa se obravnava ni vršila po želji g. Kesslerja, temveč je bila obtoženega župnega upravitelja, ki je dika svojega stanu, nedolžnost popolnoma dokazana, je Kessler v svojem konečnem govoru zopet dal duška svojemu strupenemu mišljenju.
Kakor se razvidi iz stenogratskega zapisnika, je zaničeval olajševalne priče, ker niso izpovedale po njegovem ukusu, grdil tudi katoliško prebivalstvo, ker se ne klanja njegovim političnim nazorom; kritikoval in zasmehoval je vestno katoliško duhovščino v deželi, ker ne goji onih od katoliške cerkve obsojenih idej, katere je slabo poučeni cesar Jožef II., četudi v dobri veri, pospeševal, in katere so, kakor uči zgodovina, pahnile vso državo v največje krize.
Katoliško prebivalstvo na Kranjskem nima volje, da bi mirno prenašalo take žalitve od uradniške strani.
Bila pa bi tudi kričeča krivica, ko bi tako uradno postopanje pravosodnega uradnika trpelo višje oblastvo.
Podpisani ne vprašajo in se ne zmenijo za to, katere politične nazore goji g. Kessler kot zasebnik, naj bo ti nazori pametni ali ne, krščanski ali židovski, toda odločno morajo ugovarjati, da ta gospod svoje politično stališče izraža v svoji uradni Blužbi in delavnosti ter zasmehuje ljudstvo, kiskrvavo prisluženimi davki tudi njega plačuje.
ljenja. Zato je to, kar bi v drugi vzbujalo samo jezo, — to čudno borenje b kmetom sviralcem, — njej provzročalo jako hudo in boleče trpljenje.
Tako je minil čas, ki ji ni prinesel po lajšave, ki pa za njo vendar ni bil brez koristi; začela je v sebi čutiti isti živi čut melodije in poezije, ki jo je tako očaroval v sviranju Johimovem. Zdaj se je v njej vzbudila nada. Pod vplivom nepričakovane samozavesti je stopila nekolikokrat k svojemu instrumentu z namenom, da bi z zvonkimi glasovi tipk zaglušila tiho piščalko. Toda vselej jo je od teh poskusov zadrževal čut neodločnosti in boječe sramežljivosti. Vselej bo je spomnila obraza trpečega sinčka in zaničljivega pogleda kmetovega; lice ji je zalivala sramežljiva rudečica, roka se ji je pa z boječim hrepenenjem premikala v zraku nad tipkami.
Toda kljubu temu je v njej dan na dan rastla zavest lastne moči, in kadar se je deček v mraku igral v daljnem drevoredu ali se pa izprehajal, se je vsedala k pijanimi. Prvi poskusi je niso posebno zadovo-
ljili ; roke niso slušale njenih notranjih čutov, glasovi izprva niso bili po njeni volji. Toda polagoma so se njeni občutki izlivali v nje z vedno večjo močjo in neprisilje-nostjo; kmetov pouk ni bil zastonj, in vroča materina ljubezen ter občutljiv razum za vse, kar se je godilo v dečkovem srcu, ji je dal moč tako hitro obrniti ta pouk v svojo korist. Zdaj ji niso donele izpod rok bučne težke skladbe, ampak tiha, turobna ukrajinska pesen je zvenela in plakala v temnih sobah, olajšujoč materino srce.
Naposled se je ojunačila za očiten boj — in od sedaj Be je začelo zvečer med gosposkim dvorcem in Johinovim hlevom čudno tekmovanje. Iz temnega hleva, izpod slamnate strehe so prihajali prelivajoči se trilčki, njim nasproti so pa doneli z odprtih oken, ki so se skozi bukovo listje bliščala v luninem svitu, lepodoneči polni akordi.
S početka se niti deček niti Johim nista brigala za »lokavo« muziko iz dvorca, ker sta imela do nje svoje predsodke. Dečku se je celo gubančilo čelo in nestrpno je priganjal Johima, kadar je ta prenehal Bvirati.
»Daj no ! Sviraj, sviraj!«
Niso še minili trije dnevi, ko so začeli ti prenehljaji postajati pogostejši. Johim je vedno češče odlagal piščalko in poslušal z rastočim zanimanjem, in tudi deček je začel poslušati ter pozabil priganjati svojega prijatelja. Naposled je rekel Johim zamišljeno :
»Oj, kako je lepo . . . Poslušaj, kako lep napev . . .«
Potem je ravno tako zamišljeno - raztresen prijel dečka za roko in šel ž njim skozi vrt pod odprto okno.
Mislil je, da igra »milostljiva gospa« za svojo lastno zabavo in se ne briga za nju. Toda Ana Mihajlovna je slišala, kako je potihnila piščalka tekmovalks, je videla svojo zmago in srce ji je bilo od radosti.
Zdaj se je tudi potolažila njena nevoljs do Johima. Bila je srečna in pripoznala, da se ima njemu zahvaliti za to srečo; on jo je naučil, kako si more spet pridobiti dečkovo srce. In ako bo zdaj otrok od nje sprejemal vbo zaklade novih občutkov, imata se za to oba zahvaliti kmečkemu sviralcu, ki je bil obema učitelj.	(Dalje prih.)
Za Belokrajino.
Poslanec V. P f e i f e r jo v seji dne 11. t. m. povodom razprave o cestnih zgradbah stavil naslednjo resolucijo:
Z ozirom na nujno potrebo, da se znatnemu delu prebivalstva v črnomaljskem po-litiškem okraju, ki je v veliki bedi radi Blabih letin, elementarnih in drugih nezgod, nudi nujno potrebni zaslužek in s tem omogoči preskrbljenje živeža za rodbine in hrane za živino, se predlaga:
Visoka zbornica skleni: G. kr. vlada se poživlja, da 1. takoj prične s prelaga njem karlovske državne ceste mej Lužo in M e 11 i k o , za katero delo so že izgo-tovljeni troškovniki in načrti; 2. prevzame v državno upravo cesto, ki so odcepi od metliške državne ceste in vodi od Luže preko Črnomlja do Vinice, kar sem že predlagal v svojem predlogu dne 21. febr. 1901, priloga 364.
Za ta dela potrt bni stroški naj se pokrijejo iz blagajniških preostankov, eventu-valno pa kot naknadni kredit izposlujejo od državnega zastopstva.
Čudno domoljubje.
(Iz Hrvažke.)
Ko je v zadnjem zisedar.ju hrvaškega sabora poslanec dr. Vinkovič hudo prijemal mažaronsko stranko radi prevelikega popu ščanja v narodnopolitičnih vprašanjih nasproti Mažaronom, se je iznenada oglasil ban ter vprašal poslanca, jeli dvomi o domoljubju saborske večine? Poslanec Vinkovič je prezrl to vprašanje iz važnih razlogov ter dalje govoril, kako večina ne vrši svojih dolžnosti glede narodnih zahtev hrvaškega naroda. In tej večini ne sme nobeden očitati, da ni domoljubna, kajti ona si umi-šljujo, da s svojim popustljivim ravnanjem Hrvaškej več koristi nego opozicija, katerej so neki banovi oprode celo oponesli, da s svojim odločnim nastopom in s svojimi zahtevami več škodi nego koristi, češ da se tako Mažari le stražijo, a ne prodobivajo za hrvaško stvar.
Tako mnenje je zdaj zavladalo po celem Hrvaškem, a goje ga posebno privrženci današnjega zistema, židje in tujci, ki imajo od tega seveda zopet svoje koristi. Zidi in pa drugi tujci dobro vedo, v katerem taboru za njih rožice cveto, pa se zato verno oklepajo vlade; sicer pa jim je domoljubje vedno na jeziku, in le zlo se more zgoditi onemu, ki bi jim radi takega ponašanja kaj oponesel. In vendar je vse njihovo ravnanje pravzaprav prava sebičnost in nič druzega
V tem mnenju nas potrjuje tudi ta-le dogodek. Poznato je, da je družba sv. Cirila in Metoda za Istro sklenila z neko nemško tvrdko žveplenk pogodbo na več let glede razprodaje njenih proizvodov po Hr vaškem. Ko je bila ta pogodba že zdavnej sklenjena in so se že te žveplenke prodajale po Hrvaškem, se je oglasila domača tvrdka Reizer iz Oseka, zakaj Be ni ž njo sklenila ta pogodba. Družba sv. Cirila in Metoda je razjasnila vso zadevo, da bi bila raje sklenila pogodbo z domačo tvrdko, četudi jej je le ta zdaj ponudbo stavila v nemškem jeziku, ko bi bila za njo vedela, ali ker se je tvrdka prekasno oglasila, družba ne more prekiniti pogodbe s prvo tvrdko.
Zdaj je bil ogenj v strehi. Mi ne branimo družbe sv. Cirila in Metoda, morda bi bila vendar kako zvedela za Reizerovo tvrdko v Oseku, da je popraševala; toda to, kar zdaj počne ta tvrdka, gotovo ni domoljubno. S početka je zahtevala, da družba prekine dogovor z avstrijsko tvrdko, a ko tega družba ni mogla storiti, se je tvrdka dogovorila z odborom trgovskega društva »Mercur« v Zagrebu, da se bodo njene žveplenke prodajale na korist bol. blagajne Merkurjevih članov.
S tem bi Beveda mnogo trpela razprodaja žveplenk družbe bv. Cirila in Metoda. Zdaj je nastala cela borba radi razprodaje teh žveplenk. In kaj je še storila Reizerova tvrdka ? V svojo pomoč je prevzela celo trgovsko in obrtno komoro oseško, da se za njo zavzame pri zagrebškej komori, češ da ee v Zagrebu izpodrivajo žveplenke te tvrdke | na korist družbe sv. Cirila in Metoda, in vendar je dolžnost vseh hrvaških komor, da branijo domačo industrijo nasproti tuji.
Zagrebška trgovska in obrtna komora, ki stoji vedno na pravem narodnem stališču,
je ujela priložnost, da je odgovorila svojej sestri prav pošteno, kakor je zaslužila. Zdaj kliče nas na pomoč, pravi poročilo, osečka komora, da varujemo koristi ene tvrdke njenega okrožja seveda brez vsakega vzroka, ko smo pa mi pozvali to komoro, da se pridruži nam in senjskej komori v boju proti zajedniškej vladi na korist cele Hrvatsko, takrat nas pa ta komora ni slišala, nego je šla svojo pot. Oaečki židje, Nemci in Mažari, držo z ogrsko vlado le, kadar se tiče kake posebne koristi od hrvaškega prebivalstva, iščejo pomoči doma, kakor tudi v tem slučaju
A nič boljši niso člani odbora društva »Mercur«, ker so v večini židje, in ti so v zadnjej skupščini cdh.čili, da se pogodba z lleizerovo tvrdko ne razkine, če tudi je veliko število članov tega društva bilo zato, ker se bodo na ta način dohodki družbe sv. Cirila in Metoda prikratili. In vendar so vsi ti židje in tujci hrvaški domoljubi, vsaj jim ne smeš reči, da niso.
Mi pa pravimo, naj bi bili ti navidezni domoljubi prišli v nedeljo večer v Sokolovo dvorano, kjer bi bili videli zbrane Hrvate in Hrvatice vseh stanov, ki so prihiteli na koncert in komers v korist družbe sv. Cirila in Metoda, da žrtvujejo po svojih močeh dar tej družb-, katerej ga navidezni domoljubi odvzimijejo. Tukaj bi se prepričali o pravem domoljubju, saj je tudi mnogi siromak poklonil rad SO vinarjev, da pomore svojemu bratu v Istri, pa se je tako ta večer dobilo za družbo do tisoč kron. In ravno isti dan se je v Mercurjevej skupščini sklenil boj proti žveplenkam družbe sv. Cirila in Metoda, in to so izveli naši pošteni domoljubi na tak zamamljiv način, da hočejo namreč od tega dohodka žrtvovati en del samej družbi sv. Cirila in Metoda; ne pomislijo pa, da ta del ne bodo nadomestil zgube, ki jo bode imela družba vsled tega nedostojnega boja. In vse to je plod narodnega indiferen-tizma, ki sa je tako bujno razvil pod sedanjim zistemom.
Kriza v Španiji.
Položaj v Madridu je zelo nejasen, odkar so jele krožiti vesti o krizi v SagaBtc vem kabinetu. Nihče ne more z gotovostjo trditi, ali se poravna sedanja kriza z delno premembo v kabinetu. Nekateri trdijo, da se sostavi nov kabinet z Moretom ali Cana-lejasem na čelu. Tudi Montero Rios se je že razgovarjal s kraljico - vladarico. Moret trdi, da Sagasta lahko preosnuje svoj kabinet, toda brez Weylerja in Romanone ja, ki sta oba zelo nepriljubljena pri prebivalstvu. Nasprotno pa zatrjuje Romero Robledo, da je Sagasta popolno nemogoč.
Dosedaj je v istini podal ostavko samo finančni minister Urzaiz. Ministerski predsednik Sagasta je imel včeraj daljši pogovor s kraljico. Dogovorila sta se, da se danes zopet snide ministerski svet pod Saga-stovim predsedstvom, da se določi naslednik finančnemu ministru in odda portfelj za notranje stvari.
Gotovo je torej dosedaj le to, da bo imela Španija še nadalje liberalno vlado, ki bo vztrajala na dosedanjem potu. Zbornica in senat počivata. V senatu je prišlo včeraj do burnega nastopa mej senatorjema oan-chezom in Almenasem. Moža sta se najprej izmivala z besedami, pozneje pa sta se spoprijela s palicami in le težko so ju ločili. Napovedala sta si tudi dvoboj, do katerega pa menda vendarle ne pride.
Prememba švicarske ustave.
Zveznemu svetu je došla zahteva s 54.000 podpisi, v kateri se zahteva, da se premeni ustava v tem smislu, da se sme pri določevanju števila zastopnikov iz vsakega posamnega kantona vpoštevati le domače prebivalstvo. Izključeni bi bili torej vsi mnogoštevilni tujci. Ker je potrebno za upoštevanje take zahteve le 50.000 podpisov, se mora vršiti o tej splošno ljudsko glasovanje. Ce se pri tem glasovanju sprejme omenjena zahteva, se bo število članov narodnega sveta zmanjšalo za 20 v kvar obmejnim in mestnim okrajem.
Boji v Mandžuriji.
•Ruski Invalid« prinaša v predvčeranji številki obširno poročilo o bojih Rusov s Tunguzi v Mandžuriji. Polkovnik Do-bronramrou je dne 20. jan. razkropil blizu
1000 mož broječo četo Tunguzev severovzhodno od Mukdena, ter kmalu nato do 600 mož, ki so se zbrali severovzhodno od Charbina ob Jangari. Tudi pri Tuncenu se je bil isti dan \r^č boj b Tunguzi, v katerem so izgubili poslednji do 100 mož ubitih in ranjen.h. V jugozahodnem delu od Mukdena, na mongolski meji, se je istotako zbralo več tunguskib čet, broječih kakih 400-1000 mož, ki ropajo in požigajo po raznih vaseh tega okraja. Gan. majorju Mi-ščenko se je posrečilo, da je v mnogih bojih ves okraj očistil roparskih čet in dne 24 febr. zasedel več utrdb, v katerih so bili utaborjeni Tunguzi. V teh bojih je padlo 133 Tunguzov, mejtem ko so izgubili Rusi le 13 mož. Zasledovanje teh Bovražnih čet so od ruske strani marljivo nadaljuje.
Iz Južne Afrike.
Razširja se doslej nepotrjena vest o porazu Greenfella. Vojni minister je imel dolgo avdijenco pri kralju. O Methuenu so Buri dejali, da ga ne izpuste, dokler so ne konča vojna. Kitchener je doslej zavračal vsako zamenjavo ujetnikov. Včerajšnja avdijenca vojnega ministra pri kralju je imela menda namen iz-pcslovati, da se dotična Kitchenerjeva taktika v toliko izpremeni, da bodo Mathuena zamenjali z večjim oddelkom burskih ujetnikov. bicer je pa rana Methuenova nevarna in nekateri sploh sodijo, da bo težko okreval. Iz Londona se poroča, da se je nek odličen borzijanec vsled žalosti nad porazom Methuenovim ustrelil.
V angleški spodnji zbornici je vprašal posl. Lambert, ima-li vlada namen vsled poraza Methuenovega poslati nadaljnjih čet v Južno Afriko na pomoč ondotni angleški armadi. Vojni minister Brodrick je odgovoril, da Kitchener se vedno dobiva vojakov iz Evrope. 6000 mož Yeomary polka se bo tekom prihodnjega meseca ukrcalo in znatni oddelki konjenistva in pehote so pripravljeni za odhod v Južno Afriko. Lord Kitchener dobi toliko vojakov, kolikor jih zahteva. On, minister, vendar misli, da razven že določenih vojakov ne bo treba še novih mobilizacij. Ce bo le reB! Kaj pa, če Irci povzroče resni in splošni upor?
Iz Londona se poroča, da je javno mnenje vsled poraza Methuenovega pričelo prav pesimistiški misliti na nadalnje poraze. Upajmo, da se njih slutnja kmalu uresniči.
»Times« se čudi, da Methuea ni imel niti pojma, da so Buri tako blizu njega, »Daily Ne\vs« se pa krega, da se v Južno Afriko pošiljajo neizvežbani rekruti, kakor bi Angleži sploh ne imeli še kaj izvežbanih vojakov, katere bi lahko brez skrbi za domači mir poslali v Južno Afriko.
Iz brzojavk.
Poslanec je dobil ukor. Mlado češki drž. poulanec arhitekt Bielsky je zanemarjal svoje dolžnosti kot poslanec. Mlado-češki klub mu je dal ukor in Bielsky bo po končani proračunski debati odložil mandat.
—	Waldeck Rousseau je zopet ozdravljen. — Predsednik francoske republike namerava 16. ali 17. maja odpotovati na Rusko. Car je Loubeta povabil.
—	Mandžurija. Rusija bode svoje čete tekom 18 mesecev odtegnila iz Mandžurije takoj, ko bode podpisala kitajska vlada pogodbo. — zvišan volivni cenzus. Srbski senat je v nasprotju s skupščino zvišal volivni cenzus v kmečkih občinah od 10 na 15 frankov. — Nemški princ Henrik je odpotoval iz ameriških združenih držav. — Za časopisje. Poslanec Sylvester je v današnji seji drž. zbora predlagal, naj se tudi v Avstriji vpelje naročanje časopisov potom poštnih uradov. — Eks-jezuitgroflloensbroech je hotel v Monakovem zabavljati proti katoliški cerkvi. Dvorana je bila natlačeno polna. Občinstvo je Hoensbroecha in njegove pristaše ometa-valo z gnjilimi jajci. Razvil se je boj, v katerem so morali Hoensbroechovi pristaši bežati. Bilo je več ranjenih. Časopisje katoliškega oentruma obžaluje ta dogodek. — Občinske volitve na Dunaju so bile iz četrtega volivnega razreda za en mandat v Simmeringu. Izvoljen je kršč. soc. kandidat W e b e r z nad 1000 glasovi večine. Dobil je 3335 glasov, soc. dem. Meizer pa 2293. Za ostale razrede se prično obč. volitve na Dunaju 17. t. m. — Veliko
senzacijo vzbuja vest, da je cesar bivšemu predsedniku kraljeve kurije dejal: „Da. mir je, po čemer tudi jaz hrepenim". — Zakon v povspeševanje industrije se v avstrijskem drž. zboru še ne bo rešil, ker mu nasprotujejo Poljaki. — 14 milijonov posojila namerava si pridobiti mesto Gradec. V ta namen utegne biti v aprilu izredno zasedanje štajerskega dež. zbora. — Obrtniški odsek drž. zbora je včeraj pričel razpravo o k r o-š n j a r s k i postavi. Trgovski minister je izjavil, da je vlada s predloženim načrtom hotela krošnjarstvo omejiti, da ga pa popolnoma odpraviti ne more.
Dopisi.
Iz črnih Trojan. Zopet enkrat 80 so trojanski modrijani zbrali in skrpali dopis zoper »tfrne gospode« v Črnern grabnu in ga izročili »Slov. Narodu«. Da se en tak dopi9 skrpa, treba je sevedi več naprrdnjakov, ker en sam tega ne zmore, če tudi so mu koroško modrost v glavo vlivali, katera se sedaj, z malimi častnimi izjemami, oedi v potokih, in s to modrostjo napolnjeni trkajo na svoje prsi: smo napredni naprednjaki, pa so, po znanem receptu svojega glavarja, vselej to, kar jim bolje kaže in več nese, kar ae je že večkrat pokazalo. Naši narodnjaki, kakor se hvalisajo v »Slov. Narodu«, napravili so tombolo v korist revežem trojanske občine, in sicer v imenu občinskega odbora, dasira''no občinski odbor za to ni nič vedel in so tudi pri Zadnji seji o tem ni obvestil.
Kdo jim je tedaj dal to pravico, v imenu občinskega odbora napravljati veselice? Da bi ta svoj namen toliko bolj gotovo dosegli, najeli s^ moža s harmoniko, ki naj bi s škripanjem poveličeval to slav-noet in bi so človekoljubnost naprednjakov toliko bolj tčito pokazala. Ker bo je pa črni gospodje iz črnega grabna niso hoteli ude ležiti, se sedaj zadirajo v nje, da nimajo srca za reveže. Tudi mi zdihnemo z dopisniki »Slov. Naroda«, da je čudno na tem požlindranem Bvetu, ir aicer zato, ker se liberalci tudi klerikalnega denarja ne branijo, dasiravno klerikalce povsodi psujejo, ustno iu pismeno.
Ah, denar je denar I Tako sta tudi nek go-snod udeležnik človekoljubne tombole in r jezova gospa soproga »pozdravila« domačega črnuha, ko je prišel pobirat svojo zasluženo biro, in zato so ne more nikdo čuditi, da se sedaj tudi te človekoljubne zabave ni mogel udeležiti, posebno še, ker jo je poveličevalo škripanje harmonike; vendar pa je rekel župnik šentgotardski nekemu gospodu, ude-ležitelju te človekoljubne zabave, ko je prišel k njemu moledovat za to človekoljubno tombolo, da d& za tombolo dva voza drv od tistih petih, katere mu je za drva dolžan; ako jih ni dal, se je gospod udeležitelj sam hudo pregrešil zoper človekoljubnost, vsaj bi reveži drva najbolje potrebovali sedaj, ko je zopet huda zima nastala. Vreče pa, katere nam očita gospod dopisnik, bi pa, ako bi vsi tako dajali biro, kakor on, od katerega se more iztirjati le tožbenim potom, lahko dajali v »Versatzamt«.
Pošteno pa so jo vrezali gospodje dopisnik s svojim hujskanjem zoper ofer na kvaterno nedeljo za prepotrebne škofove zavode, katerega na kvaterno nedeljo še bilo ni; ker so sedaj ljudje najmanj pri denarjih, ker morajo blago kupovati, živina pa nobene cene nima, zato se je opustil; napred-njakov pa ni potrebno hujskati zoper škofove zavode, ker tako nič ne dajo in jih tudi nikdo ne sili, vsaj še za domače farne potrebe niso pri volji kaj dati, le cerkveno premoženje jim precej diši, kakor vsem te baže.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave v Mariboru.
Podivjani sin. Pred mariborskimi porotniki je včeraj stal 22 letni kmečki sin Martin Senečič iz ljutomerske okolice. Dne 18. dec. 1.1. se je razjaril, ker mu je mati očitala neredno življenje. Sin je svojo mater pobil na tla in je stopal po njej z nogami. Mater je tako težko poškodoval, a tega mu še ni bilo dosti. Z a ž g a 1 je hišo svojih starišev ter tako pripravil stariše na beraško palico. Dobil je za to sedem let težke ječe.
Gostilničar ponarejalec denarja. Gostilničar in posestnik Valentin Sobernik in kolar France Pečar iz Zimice sta obtožena ponarejanja denarja. Sobernik je pet-desetake in desetake prav dobro ponarejal. Pečar je izjavljal, da je nedolžen in da ga Sobernik obdolžuie le vsled maščevanja. Sobernik je dobil 18 mesecev težke ječe, Pečar pa je bil oproščen.
Porotne obravnave v Celju.
Poskuien umor žene. Dne 27. sept. I. 1901 je nekdo iz lovske puške ustrelil pri Sv. Križu pri Stranici na Katarino Podgoršek, ki je Btala pri oknu Zadeta v
prsi se je žena zgrudila. Zdravnikom se je posrefiilo jo ohraniti pri življenju. 8torilca pri dejanju ni nihče videl, ljudski glas pa je smatral za storilca njenega moža, ker sta se zakonska vedno prepirala. Mož je dan na to sam del k sodišču v Konjice, a je tajil, da je on storilec. Podgoršek, star 59 let, krojač, stanujoč v Razgor|U, že dalj časa ni živel skupno s svojo 33 let starejšo ženo, rojeno Stabernak. Pozneje se je hotel ženi zopet približevati, a žena ga je zavrnila, nakar ji je Podgoršek zagrozil, da jo ustreli. Podgoršek je bil že 20krat kaznovan, med drugim tudi radi grdega ravnanja s svojim očetom. Teden pr^d dejanjem je Sel Podgoršek, ki je znan divji lovec, po puško k nekemu Bvojemu znanru in je potem imel prepir z ženo. Alibija obtoženec ni moged dokazati. N|egove puške niso mogli dobiti. Podgoršek je dejal, da jo je nekemu no znancu prodal. Porotniki bo potrdili, da je hotel Podgoršek Bvojo ženo umoriti, in sodišče ga jo obsodilo v 1 51 o t n o težko
Veliko poneverjenje v zavarovalnici. Pri generalnem zastopstvu dunajske zavarovalnice za življenje in rente v Gradcu je kot uradnik služil 1. 1872 v Novem Mestu rojeni Gustav P r e m r u. Včeraj je stal pred graškimi porotniki. Pobiral je namestu društvenega sluge zavarovalnino pri strankah in oškodoval zavarovalnico za nad 14000 K. Gmtav Premru je bd 1. 1894 pri pešpolku št. 17 v L ubljani četovodja, a degradiran. Od svoje žene je od dec. 1. I. ločen. Gustav Premru je bil včeraj obsojen na tri leta težke ječe, pozneje pa ga postavijo pod policijsko nadzorstvo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. marca.
Osebne vesti. Upokojen je na lastno prošnjo deželnovladni svetnik g. dr. Ludv. Thomann pl. M o n t a 1 m a r. — Ravnat, drž. gimnazije v Gorici je imenovan gospod Josip G a s s n o r , dosedaj gimnazijski prof. v Solnogradu. — Pisarniški oficial g Aleks. Sremčevič v Ilir. Bistrici jo imenovan višjim oficialom. — Učiteljevi soprogi gosp. Mariji Kvac jo podeljena poštna ekspe-dicija v Šmartnem pri Calju.
Za celjsko gimnazijo. Zastop občine Sv. Krištof pri Laškem trgu je v svoji seji dne 2. t. m. enoglasno sklenil ter doposlal gosp. poslancu Robiču naslednjo resolucijo : »OJbor izreka svojo ogorčenost nad nezaslišano krivico, da nam hočejo vzeti v Celji slovenski gimnazij, in zahteva odločno, da so nam kmetom i3ti gimnazij zajamči, da ostane, ker je <_>elje za nas spodnještajerske prebivalce najbolj prilično, kamor moremo pošiljati svoje otroke v šolo. Maribor nam je tuj, pa tudi preoddaljen, le v Celju si moremo še olajšati troško za šolsko mladino. Zato prosimo, da se nam v Lelju nižja gimnazija ohrani«.
Konference v stolnici. V stolnici bode imel prihodnji teden vsak večer začenši b ponedeljkom č. g. o. Karol P f i-atermeister S. J. nemške duhovne govore. To bode nekako prenovljenje lanskega misijona v stolnici, ki se je bil tako dcbro obnese!.
Občina Preserje je imenovala svojega župnika g. dr. Ferdinanda C e k a 1 a častnim občanom.
Primas srbski. Nadškof barski (Anti-vari) je dobil od sv. očeta naslov »Primas srbski«. Izrednega odposlanca črnogorskega kneza grofa Vojnovica, ki je prišel v Rim z nadškofom Mihnovičem, je sprejel papež v avdijenci. Vojnovič je izrazil sv. očetu čestitko kneza Nikole.
Slovensko gledališče Danes se v slovenskem gledališču zopet predstavlja F. S. Finžgarjeva izvirna narodna igra „D i v j i lovec". Mi včeraj od intendance o tem nismo dobili nobenega obvestila. Zakaj ne?
Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Zavod sv, Nikolaja ima evoj lastni dom! Sedaj, ko smo storili ta važni korak, spominjamo so zopet kaj živo, koliko nasprotstva je bilo, ko smo ustanavljale naš zavod. Bilo je vseh možnih prigovorov. Pa tudi zabavljic in zbadljajev ni manjkalo. »Kaj treba tega?« »Kaj, služkinjam naj bi snovali posebno društvo?« In še potem, ko je bil zavod ustanovljen, je bilo kritike, zabavljanja. Malokateremu društvu se je menda bilo toliko boriti proti predsodkom in starokopitnosti, kakor se je bilo ravno zavodu sv. Nikolaja. No, me pa nismo obupale, uverjene, da predsodki se
morajo umakniti Blednjič pametnemu spoznanju. In res: predsodki so se začeli umikati polagoma, zlasti ko so ljudje začeli spoznavati pravo bistvo, naloge in namene zavoda, ko so videli, da zavodu ni namen biti le navadna posredovalnica za Blužbe, ampak zavetišče, pribežališče in vzgojevališčo našim dekletam, bodočim ženam in materam! Tudi mož se je našlo, ki so umevali in upoštevali namen zaveda ter »poznavali njega korist in potrebo. Priznavali so, da isti sloni na pravi podlagi in da mu je pričakovati lepe prihodnjosti. To so isti možj katere vidimo povsodi na delu, na nesebičnem delu za razvoj naroda. Njim na čelu dr. Grego-rin, potem dr. Ryb<f I. Ulčakar in drugi. Izraz najgloblje hvali žnosti nase naj sprejme ves odbor tržaške posojilnico in hranilnice. Tudi dosedanjega lastnika kupljenega doma ne smemo pozabiti. Dasi nenašineo se je pokazal skrajno dobrohotnega in je s svojim postopanjem mnogo pripomogel, da bo je mogla skleniti kupčija. Ker emo se bale, da nam tržaška posojilnica in hranilnica ne dovoli vso petrebno svote, smo se v stiski obrnile do vseh slavnih županstev po Slovenskem v trdni nadi, da nam vsaj kolikor toliko priskočijo na pomoč. Ali kruto smo bile prevarjene v tej nadi svoji. Od vseh županstev so se odzvala: iz Litije (ki se vsako leto odzivlje s primernim doneskom), iz sv. Križa na Vipavskem, iz Črnomlja, C rknice, Nakla pri Kranju, Dražgoč na Štajerskem, Hrenovic in Loža pri Rakeku. Torej 08'.?m od vseh županstev po Slovenskem. Težko nam jo bilo, da naša županstva kažejo tako malo smisla za ustanovo, ki je koristna v veliki meri — respektivnim občinam samim, da niti no govorimo o moralni in narodni pomembnosti isto za ves narod! Me vršimo delo rodoljubja, delo človeškega usmiljenja. A ker nimamo sredstev, smo prisiljene apelirati do usmiljenih src, do čuta človekoljubja! Dom imamo sicer, ali plačan še ni! Saj ne zahtavemo Bog ve koliko! Vsaka občina naj da po par goldinarjev, da bomo lagljo nosile breme, ki smo si je naložile. Pomozite nam, da se ne le ohrani, ampak da se bo dalje razvijal dom, namenjen hčeram naroda od vseh krajev domovine, zavetišJe pred neštevilno nevarnosti velikega trgovskega mesta! Vsem onim pa, ki so kakor si bodi pripomogli, da se je naša goreča želja uresničila, kličem še enkrat : Bog poplačaj stotero !
Zmagoslava.
Romanje v Rim. Kakor smo že poročali, gre romarski vlak iz Gorice dne 14. aprila. Oglase sprejema gosp. J. Ličan, kn. škof. kapelan v Gorici, do 15. marca. Romarski vlak z Dunaja pa gre dne 1. maja in je še čas za oglase do 20. marca. Naslov: Joh. Mechtler, Cooperator zu Sct. Fiorian, Wien XII. Matzleinsdorferstrasse.
Uradniško stavbinsko društvo se snuje v Ljubljani.
Utopljenca v Savi Dr.e 11. t. mes. našli so v Savi ob železniški postaji na kranjski strani utopljenca, kateri je bil že kakih deset dni v vodi. Včeraj je prišla njegova mati in ga spoznala za svojega sina Karola Sovra, ki je prod štirinajstimi dnevi zapustil dom in be ni več vrnil. Kakor bo čuje, dogovoril se je s svojim prijateljem, da se oba končata. Pogrešajo tudi onega; najbrž« je tudi v vodi, a še ne najden. Vzroka mati ne ve; rekla je, da je bil zadnje dni jako razdražen, ker je dobil pri železnici, kjer je bil v službi, odpust. Bilje edina podpora svojih starišev.
S Studenoa se nam še poroča, da je umobolni Anton Šmajdek, ki se je včeraj zjutraj obesil, pred 13 leti prišel v deželno blaznico, baje iz Meksike. Ravno sedaj so se pa njegovi sorodniki pripravljali, da ga vzemo iz zavoda. Njemu se jo pa menda blaznica tako priljubila, da se je rajo ondi obesil. Šmajdek je star 65 let.
Pokopaliiki zid podrl se je minulo nedeljo na pokopališču v Trnovem pri Ilir. Bistrici ob nekem pogrebu. Ko so spustili rakev v grob, bo je sesul del zidu Pokopavajoči gospod dekan je moral skočiti v grob, da se je izognil nesreči. Ranjen ni bil nihče.
Iz Kranja se poroča: Ta teden odidejo iz našega mesta monterji, ki so na-pravljali električno razsvetljavo. Mnogo privatnih hiš, gostiln in vse tri kavarne bo ž
njo preskrbljene. Govorilo se jo tudi, da si bo mesto nabavilo elekrično luč, a sedaj je vse umolknilo. Mesto hoče ostati še na dalje nazadnjaško. Kar je bilo možno v Loki in Tržiču, to je v Kranju nemogoče. Čudne razmero!
O smotrenosti v naravi je včt raj
jako zanimivo predaval dr. Krek v »Katol. domu«. Dokazoval jo, da ee opazuje v vsej naravi delovanje za določenim smotrom. Mrtva narava, rastlinstvo in živalstvo — vso de!a po urejenem načrtu, da doseže smoter, ki kaie na neizmerni um, kateri je vse uredil. Iz mrtve narave je omenil lastno t vode, katera dosega pri 4 stopinjah C najvišjo gostoto, tako da je v nasprotju s splošnim prirodnim zakonom led ložji od vode. S tem sa dosega, da ne zamrznejo reko in morja popolnoma, kar bi uničilo vse življenje na zemlji. Zrak jo sestavljen tako, da dobivajo živali iz njega kisik in od njih dihani ogljik hrani rastlinstvo, katero zopet vrača živalstvu kisik. Mrtva narava sluii rastlinstvu, rastlinstvo živalstvu, živalstvo človeštvu. Tako je zvezana vsa narava, da nižje služi višjemu. Posebno živi so bili dokazi iz rastlinstva in iz živalstva. Predava telj je dokazoval, kako modro je urejeno po prirodnih zakonih plojenje, rojenje in hranitev. Živali nimajo razuma, a vendar delujejo dosledno po neskončno modrem načrtu, da ohranijo sebe in svojo vrsto. Pri tem so združuje koristnost z lepote. K sklepu je primerjal krščansko svetovno nabiranje, ki pozna to smotrenost v naravi, z brezupnim in plitvim materializmom, ki ne priznava duha in njegove nadvlade nad materijo. Občinstvo, ki je z največjo pozornostjo sledilo krepkim dokazom, je živahno odobravalo izvajanje. — Pred Veliko nočjo na bo več predavanja zaradi praznika prihodnjo sredo. Po praznikih bo predaval g. dr. Opeka.
Ljubljanske novice. Nagajivi fantje. Včeraj je stala pred tukajšnjim dež. sodiščem šestorica fantov, ki so si privoščili posebno nagajivost. V Senožečah jim ni bilo prav, da je mlada Ana Grželj šla skupaj z 58 let starim Martinom Počkajem. Prijeli so punico in je položili v korito mrzle vode. Ker niso bili prepričani, ako so se ji srčna čutila žo ohladila, potegnili so jo iz korita in jo vlekli do globočjega korita, v katerega mrzlo vodo so zopet položili neljubo jim dekle. Njih vodja Štamperle je dobil za to 6mesečni zapor, ostali pa so pobrali malo manj: po 3, 4, 2 meseca, ozi roma 10 tednov, eden je bil pa oproščen.
—	Aretirala je policija znano tatico Alojzijo B o c. Pokradla je na raznih krajih v Ljubljani in tudi v Škofji Loki. Boc je ukradla tudi pri čevljarju Zupanu en par čevljev, pri Frančiški Ravnikarjevi, v Šiški pri Bedini je hčerki gospodarjevi ukradla 20 kron. — Nabor v Ljubljani. Pri današnjem naboru iz Ljubljane je bil 201 mladenič. Potrjenih je bilo — 46 mlade-ničev. Upili so tako, kakor jih bi bilo potrjenih 300. — Našlo se je na potu od Viča do Kožarjev nekaj denarja. Kdor ga jo zgubil, naj se zglasi pri g. Jakobu Lazniku v tobačni tovarni v Ljubljani. — »Divji lovec« na — Golovcu. Od domačega pešpolka št. 17 je pobegnil vojak Š t r u b e 1, doma z Dolenjskega. Ubral jo je v senčnato golovške gozdove, kjer so ga danes lovili. — Preveliko veselje. Ana Grželj, doma iz Senožeč, že večkrat predkaznovana, je bila včeraj silno vesela, da so bili fantje, ki so jo v Senožečah položili v mrzlo korito, radi nje obsojeni pred dež. sodiščem. Hotela se je postaviti v novi ruti. Denarja ni imela, zato je pa ukradla ruto pri Regoršku. Neka gOBpa jo je videla in upila za njo. Policaju, ki ji je nasproti prišel, je ušla v šolski drevored. Treba je bilo štirih policajev, da jo jo bilo mogoče prijoti. Osuvala jih je prav krepko in upila: „V Trstu me jih je držalo šest, pa sem le ušla!" Pri ljubljanskih policajih ni imela te Breče in sedaj že sedi na Žabjeku, kjer je bila včeraj še »zmagovalka".
—	V Ljubljanico padel je danes na Trnovskem pristanu nek otrok. Rešili so ga iz vode.
K umoru v Gracarjevem Turnu se še poroča, da so morilci vžitkariee Rajk po storjenem činu svojo žrtev umili in pre-oblokli, jej dali na roko »cekar«, poleg nje
položili dežnik in jo ogrnili z rgrinjalko, da bi so mislilo, da je bila napadena in umorjena na potu proti domu. Mej pepelom na ognjišču je našla komisija ostanke sežgano obleke, na katerih se poznajo sledovi krvi. Tlak v sobi, kjer se je izvršil umor, so že prej osnažili, okrvavljenih so našli le par črevljev pod pečjo. Nasprotno je pa bila s krvjo prepojena slama v hlevu.
Umrl je v Stari Loki pri Kočevju župan Mat. Eizenzopf.
Afera Wallburg. Tudi nemški listi potrjuiejo, da se bode obravnava proti Stau-dingerju vršila na Dunaju, ker skoro vse priče ondi stanujejo.
Nemško ljudsko knjižnico je ustanovila »Sudmarka« v Slovenski Bistrici.
Nova mlekarska zadruga se snuje v Brezovici pri Mvteriji v Istri.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 13. marca. Pri današnji državnozborski razpravi Poljaki govore deloma poljski. Posebno poslanca dr. Vilk in Danielak sta se postavila na stališče, da je treba s tem dokumentirati pravice poljskega jezika.
Dunaj, 13. marca. Poslanec Der-schatta je obolel na vnetju vratu.
Budimpešta, 13. marca. Fejervary je na pismo, s katerim je naznanil svojo demisijo, sprejel od cesarja odgovor: „Dokler bom jaz živ, ostanete tudi Vi na svojem mestu.
Budimpešta, 13. marca. „Magyar Nemzet" demeutira vest o odstopu domobranskega ministra barona Fejerva-ryja.
Budimpešta, 13. marca. Sodna komisija je razveljavila svoj prvotni sklep o volitvi v D i o s a d u in p o trti i 1 a i z v o 1 i t e v posl. G a b a n y j a.
Belgrad, 13. marca. Radi Alavan-tičevega poskusa so poleg njegovega spremstva v preiskavi tudi mnogi fin. stražniki, gasilci in drugi.
Berolin, 13. marca. Zaveza nemških industrijcev jo sklenila, da posebno na Poznanjskem s 1. aprilom ne da nobenega dela več slovanskim delavcem, posebno ne Čehom in Poljakom. To je odgovor na bojkot nemškega blaga.
Kodanj, 13. marca. Danski parlament je v tajni seji dovolil prodajo An-til ameriškim združenim državam.
Lipsko, 13. marca. Revizija vre-šenskega procesa, se vrši 12. apr, pred drž. sodiščem v Lipskem.
London, 13 marca. Za spomlad nameravano potovanje angleškega kralja na Irsko se je opustilo, ker je podkralj izjavil, da ne more dati garancij, da ne bo kralj napaden.
London, 13. marca. Na Irskem se gode čudne stvari, kar sledi iz tega, da „Times" zahteva, naj se za Irsko proglasi izjemno stanje.
Bruselj, 13. marca. Došlo je poročilo, da je za lord Methuena v bur-skem taborišču preskrbljeno za najskrb-nejšo postrežbo.
Bruselj, 13. marca. Položaj lord Methuena jo tak, da bi mu bilo treba odrezati nogo. Ker v taboru Delarey-evem ni nobenega zdravnika, bati se je, da Methuen umre.
Bruselj, 13. marca. Dewet bode dal Methuena ustreliti, ako Angleži Kruitzingerju kaj žalega store. Nekatere vesti trdijo, da so Buri pripravljeni, Methuena zamenjati za Kruitzia-gerja.
Bruselj, 13. marca. Tu se trdovratno vzdržuje vest, da je burski general Camp popolno porazil angleške čete pod vodstvom generala Greenfelda, s katerim seje nameraval združiti general Methuen. Greenfeldov oddelek je brojil nad 13 00 in o ž.
London, 13. marca. Najnovejši uradni izkaz o izgubah pri zadnjem porazu se glasi: G3 mrtvih, 119 ranjenih, 201 vojak se pogreša. Vedno bolj pa prihajajo v j tvnost vesti, da se pogreša okolu 1 000 angleških vojakov.
Loildon, 13. marca. Ako lord Methuen ostane pri življenju, pride pred vojno sodišče.
London, 13. marca. V pariamen tarnih krogih povzroča Methuenov poraz pri Tweeboschu nepopisno senzacijo. Vse je radovedno, kaj se je zgodilo s 520 možmi, o katerih molči Kitehenerjevo poročilo. Splošno se sodi, da so bile angleške izgube in nogo večje. V vojaških krogih smatrajo ta poraz za najhujega, odkar so bili Angleži poraženi pri Co-lensu.
London, 13. marca. Po uradnem izkazu so imeli Angleži v sedanji 2 8 mesecev trajajoči vojski ubitih 995 častnikov in 19.500 mož, invalidov pa 2832 častnikov in 65.869 mož. Buri so oprostili 372 častnikov in 8819 mož.
Dunajska borza
dn6 13. marca.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska krouska renta 4%.....
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%......
Avstro-ogerske banCne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. veli.
20 mark...........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci . . . •.....
6. kr. cekini.........
101-65 101-40 120 85 99-33 12005 97-65 1636— 695--24010 117-27'/, 23-45 1909 93 40 11-33
Žitne cene
dnč 12. marca 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov. Plenica za pomlad.....
■ »maj.....
» n jesen .....
Rž za pomlad......
, » maj........
Koruza za maj-junij ....
Oves za pomlad......
g , oktober......
Na budimpeštanski borsi
> » maj . „ „ oktober Rž za april . . - s oktober Oves za april . .
„ „ oktober. Koruza za maj
* » jnlij •
K	9-38	do	9-39
rt	9-39	»	9-40
rt n	7-74	9	7-74
9	7.70	n	7.71
a	5-52	9	563
»	7-89	9	7-P0
n	7-91	J)	7-92
borsi:			
K	9-28	do	9-29
>	9-29	n	9-30
n	821	9	8 23
n	7-51	n	7-52
w	6 83	n	6-84
n	757	9	7-58
n	613	n	6-15
9	621	9	5-22
n	5-34	9	5-36
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka...... K	9-40	do 10-10
južne žel........9-75	,	9 95
Rž .........7-70	,	7-95
Ječmen „ .......,	720	„	860
, ob Tisi........6-85	„	7-75
Koruza ogerska, stara.......5-fiO	„	5-70
, „ nova.......5-50 ,	5'55
Cinkvant , stara . ... ,	—	,	—
„ , nova.....6-30	„	6-60
Oves srednji..........7-90	,	8-10
Fižol............7-75	„	10-76
MeteorologiSno porodilo.
V i-nt »»d morjem 306 2 m, srerieji zračni tlak 736-1;»e.
i	Csm opr.- MTUi*	Stanje karo-raatr* T mm.	Temperature PO CeUijv	Vetreri	Nebo	st •p » 0 K "3 S . O,
18	9. zveč.	73i-l	20	sr. jzah.	jasno	
13	7. zjutr. 2. popol.	759 6 738 8	-1 1 8-0	sr. svzh. sr. jug	pol oblač. jasno	00
324 1-1
Peželnl odbor voJvodlne Kranjske
žalujoč oznanja, da je njegov velezaslužni uradnik
Fran Witschl
deželni stavbni svetnik, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, gražčak itd.
dne 11. marca t. I. ob */«&• uri popoludne v 67. letu svoje dobe v Srebrničah mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, 13. dan t. m. ob 5. uri popoludne iz Srebrnič na pokopališče v Šmihelu.
Blag mu spomini
V Ljubljani 12. marca 1902.
325 1-1
Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani vsem znancem in dobrim prijateljem pretužoo vest o smrti najplemenitejega soproga in najboljšega očeta, preblagorodnega gospoda
Frana Witschl
deželnega stavbenega svetnika in imejitelja zlatega zaslužnega križca 8 krono
ki je po kratki bolezni, danes ob polu 5. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika se preneso v četrtek, 13. marca, ob 5. uri iz hiše žalosti v Srebrničah in položž k večnemu pokoju na pokopališču pri sv. Mihaelu.
Sr. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Mihaela
Nepozabnega pokoja ka priporočamo v pobožen spomin.
Srebrniče, dne 11. marca 1902.
Rodbina Witsehl.
161§t&
krepkega in poštenih starišev, sprejme takoj v pouk Val. Rihar, strojarski mojster v Polhovem Gradcu.	311 3-2
?
m
IS^T želi dobiti dobro izučen mlinar.
Ponudbe na: B. M , poste restante Zagorje ob Savi.	318 3-1
Poštna in brzojavna
želi dobiti primerno službo. Je zmožna tudi samostojno poslovati.	245 3—3
Ponudbe prosi pod , Ekspeditorica A Z." na upravništvo »Slovenci«.
Išče se
orglavec
323 2 -1

!lll
Prednost ima cženjen. Služba se lahko nastopi s 1. aprilom 1902. Več povo
cerkveno predstojništvo v Svetinjah,
pošta Ivanjkovci (Ormož), Štajersko.
VABILO
na
IV. redni občni zbor
.»Kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu,
reg, zadruge z omejeno zavezo", kateri se bode vršil
velikonočni ponedeljek 31. marca 1902 ob 4. nri popoldne v zadružnih prostorih.
dnevni tred:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Putrjenie računov za 1. 1901.
3.	Prememba pravil. 4 Volitev.
5. Razni predlogi in nasveti. Na Ilovtah, dne 11. marca. 1903.
321 1-1	Načelstvo.
VABILO
na
IV. redni občni zbor
»Kmetijskega društva Podkorenom",
kateri se bode vršil
dne 6. aprila 1902, na belo nedeljo,
ob 4. uri popoldne v sadružni hiši.
Vs p o fe d:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Por čilo o računu za 1. 1901.
3.	O lobritev računa.
4 Volitev ene tretjine odbornikov.
5.	Volitev načelnika.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Morebitni nasveti.
Podkorenom, dne 8. marca 1902. 3i5 1-1	Načelstvo.
V slučaju, da občili zbor ne bi bil sklepčen, sklicuje se s tem drugi obCni zbor ob 5. uri z istim vsporedom.
Anton
Schusfer
v
Ljubljana, Spitalske ulice
založnik uslužbenoev o. kr. priv. južne železnice
priporoča po najnižjih cenah
največjo izbero
najmodernejih jopic za
dame in deklice, ovratnikov, dežnih piaščev, krasnih bluz, obleke za dečke, 322 3-1
dalje največjo izbero
najnovejšega blaga za damske obleke, anjlešlf., franc. in domačega blaga za gospode,
kakor tudi najbolj isbrano salogo
platna itd. itd.
Vzorci na željo franko.
Blag. gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar, „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xill.
Podpisanec si usoja naznaniti Vafiemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za želodec
rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrih in obistih.
Gradec, dn<5 2. februvarija 1897.
Bolnlinica usmiljenih brafov.
Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik.
Že mnogo časa svetujem vsem. kateri trpijo na boleču ah v želodcu in nerednostih v čreves h, da uporabljajo VaSo izvrstno želodčno tinkturo kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem
II. 3 25 8 Don Peter Franceschinl, župnik. M o m jan (Istra), dnš 6. oktobra 1900.
Lak za šolske table,
goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pr. tvrdki BRATAEBEBL v LJubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—7 Vnanja naročila proti povzetju.
prodajalnica
za vsabatero trgovino pripravna, je takoj oddati na Sv. Petra cesti St. 27. si2 3 3
Spretni zastopniki se sprejmo!
Najboljša uporaba mleka !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se .■mmmrn m'eku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj; 135 52-7 v Pariza 1900 „Grand Prlx".
'A milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo
Popolne oprave za dobivanje sirotke sa roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožure brezplačno.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26.
Št. 324.
296 2-2
Razglas.
Pri mestni občini kranjski je izpraznjena
služba tretjega policijskega stražnika
z letno plačo 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj uložo prošnje z dokazili sposobnosti do 19. marca t. 1. pri županstvu.
Županstvo v Kranju,
6. dne marca 1902.
Prostovoljna prodaja posestva.
Ker bodem v kratkem Ljubljano zapustil in mi tako ne bode več mogoče moje na Sv. Petra cesti št. 13 nahajajoče se posestvo osebno oskrbeti, sem primoran moje posestvo prodati največ dajočemu.
Ustne ponudbe sprejemljem vsaki dan od 2. do 3. ure popoldne v svojem službenem stanovanju, koder se bodo dala tudi druga pojasnila.
Posredovalne osebe izključene, edino neposrednja kupčija.
262 4-4
Fran Pavločič,
pregledovalni oficijal I. reda v deželni prisilni delalnici kranjski.
Nakup ln prodaja "Mt vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M EBCU
I., Mfollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2,
<6
Pojasnila H v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvfttl za dosego kolikor je mogoče visoccga obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	134 22
ladajatelj: Dr. Ev|M Laapt.
Odgovorni vrednik: Ivm Raktveo.
Tisk „Katoliška Tiskarne t Ljubljani.