J SLABILO K. 8.E. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Str««t JOLIET, ILL. Thm krvMt Sloreaian Weeklj im tke United StetM of Amarica. W saftai Far raariy—$1.20 Pm mmm ■■■h—i.......$2.00 Fmin Coontri««..... $3 00 Tolephooe 1048 ^ «IoTenski tednik tr Združeaik driank lakaja vsake sreda. Naročnina: OF THE GRAND CARNJOLJAN SLOVENIAN CATIIOLIC UNION ~ Entcred a« SecendCUm Matt«r Dacatnbar 9, 1920,at the Poet Office at Joliat, itlinoia, Under tka Act of Augn.t 24, 1912 Za 2Ua». aa lato Za nmllma*...... Za iaoiMMtra .. $1.20 $2.00 tsjoo NASLOV ■redaBtra ia npraralltra Jat 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon: 1048 J ACCEPTANCE F0R MAILING AT SPEOIAL RATE 0F P0STA0E PROVIDED F0R IN 8EGTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAY 22,1918. Štev, 22,—No. 22. JOLIET, ILL., 30 MAJA (MAY) 1923. Leto IX.—Volume IX. SLAVNOST DRUŠTVA SV. FRANČIŠKA SAL. Minula nedeljska slavnost društva Sv. Frančiška Sal. št. 29, K. Si K. J., povodom razvitja nove društvene in deželne zastave se je vršila nad vse sijajno in veličastno efo ugodnem vremenu in obilnem številu vdeležencev od blizu in daleč. Pred sv. mašo je korakalo v paradni vrsti 13 društev s svojimi zastavami in sicer osem jolietskili društev spadajočih h K. S. K. J. (št. 29, 2, 3, 8, 89, 98, 108, 119 in št. 11 iz Aurore, 111., dalje dr. št. 66 J. S. K. J. št. 189 S. N. P. J., št. 1 D. S. D. in hrvatsko podporno društvo Zrinjski Frankopan 111. H. Z. Na to slavnost je prihitelo tudi nekaj gostov i>z La Salle in Chicaga, 111. Osdbito častno in polnošte-vilno je bilo zastopano društvo sv. Frančiška po svojih članih obeli oddelkov, okrog 600 sku-fpaj. Pred označenim društvom je korakal naraščaj 80 belo oblečenih deklic in ravno toliko dečkov z malimi zastavicami; dekleta so nosila na čelu skupine lepo rzdelan in okra-žen napis: "Živelo članstvo tfrw»tr» sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote!" Častno spremstvo zastavama je delala lična vrsta 60 tovaršev in 60 tovarišič bolj mladih članov aktivnega oddelka. Oče, novih zastav je bil Mr. Mike Koče-var, mati pa njegova soproga; prvi boter je bil g. Frank Težak, prva botra pa njegova soproga; poleg teh je bilo še deset drugih 'botrov in boter. Paradna yrsta, broječa okrog tisoč vdeležencev je šla od slovenske cerkve po N. Chicago cesti, čez Rubv St. N. Bro-adway, Bridge St. Jackson St. zopet do cerkve k slavnostni sv. maši in blagoslovljenju zastav. I?to je izvršil član dr. sv. Frančiška Rev. M. Butala, ki je daroval tudi peto sv. mašo; asistirala sta mu g. župnik Rev. J. Plevnik in prof. Rev. V. Šolar, O. S. B. Slednji je imel med sv. opravilom krasen govor o pomenu društvene in ameriške zastave, čestitajoč društvu sv. Frančiška, ker je doseglo to čast, da je danes največje društvo pri naši K. S. K. J. Po dokončani sv. maši je krenila parada v Rivals park na piknik, kjer so se vršili kratki pozdravni nagovori in pok Ion novima društvenima zabavama po zastaVah drugih dništev. Piknika se je vdeležilo po naši. sodbi popoldne nad 1,000 oseb; vsa prireditev se je vršila v najlepšem redu in gotovo v r!aivečjo zadovoljnost dru štva sv. Frančiška, ki je tako slavnost po~vsej pravici zaslužilo. MORILCU CLEVELANDSKE GA POLICISTA NA SLEDU. Chicago, 111., 28. maja. — Ko se je zvedelo, da se nahaja mulat John L. \Vhitefield, morilec clevelandskega policista Dennis Grkffina, na begu nedaleč od meje med državo IU. iii Wis., je izdal tukajšnji policijski načelnik splošen alarm za ubeglim morilcem; išče ga več sto uniformiranih policistov in detektivov, ki imajo nalog, Whitefielda ua mestu u-streliti. Minulo soboto je orjaški mulat vdrl v neko garažo v Janes-ville, kjer je ukradel večjo količino gazolina za svoj "Bučk" avtomobil, nakar je zasledovalcem (zopet, u tekel;, zadnjič so ga videli pet milj oddaljeno od Janesviile, na glavni cesti proti Chicagu. Takoj zatem je bilo v ono smer poslanih številno policistov z mo* torciklji in avtomobili, ki na-meiavajo morilcu Wh|tefieldu prestreči pot v Chicago; šerif Hoffman se je pa obrnil na o-krajno cestno policijo, da pomaga pri tem iskanju; to moštvo bo zasedlo vse glavne ceste v severnem delu Cook okraju, da zaloti ubeglega morilca iz Clevelanda. Od Madisona, \Vi«. do illi-jjoiške meje je morilca zasledovala tamošuja policija s pomočjo aeToplana. Vse kaže na to da bo predrzni morilec padel v roke pravice v najkrajšem času. Kdor ga prvi izsledi in ujame, dobi $5000.— nagrade. Dobrosrčni sosedje. V Desoti, Ind., je 24. t. m. E. F. Pittengerju do .tal zgorela njegova hiša. ^ Ker se je pogo-relec smilil njegovim sosedom in prijateljem, ee jih je naslednji dan zbralo skupaj 34, ki so svojemu sosedu v enem dnevu in 8 urali zastonj postavili novo hišo, kjer sedaj prebiva. Vlada bo rešila zapleteno vprašanje. Washington, D. C., 27. maja, — Ker je vrhovno zvezno sodišče potrdilo določbo glede uveljave Volsteadovega zakona na inozemskih parnikih, dospevši v ameriška pr ista niš ča, se je petero evropskih držav po svojih poslanikih pritožilo pri vladi Združenih držav. Anglija, Francija, Italija, Španska in Belgija protestirajo proti naredbi, ela inozemski parniki ne smeio dova-žati opojne pijače v ameriška pristanišča v razdalji 3 milj. Pri) tem navajajo kršitev toč ice mednarodne postave. Da. nea je zakladniški tajnik podal svojo izjavo, da bo vlada skušala to pereče vprašanje mirnim potom rešiti, in da novi zakon še ne stopi 10. junija V svojo veljavo. Najbrž bo inozemskim parnikem še dovoljeno imeti opojno pijačo v zdravstvene svrhe za mornarje in moštvo. Pet otrok utonilo v vodnjaku. Drummondville, Kanada, 24. maja. — Iz nekega starega vodnjaka nia Houtejevi farmi so včeraj potegnili pet mrtvih o-trok farmerja Thomas Houte. Ot££§i so se brez nadzorstva i grali na lesenem pokrovu vodnjaka, ki se je vdrl. Ko je o-če iskal svoje malčke, je zapazil najmlajšega, še preostalega otroka, ki je plezal po vseh štirih proti odprtini vodnjaka rešil ga je še o pravem času, toda drn^i so vsi utonili. Uradno naznanilo. VOLITEV DELEGATOV ZA PRIHODNJO KONVENCIJO. Prihodnje ali petnajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote, kakor je bilo že uradno naznanjeno po bratu glavnem jredsedniku, se bo pričelo dne 20. avgusta 1923 v Cleveland, >hio. Zato se tem potom službeno naznanja vsem krajevnim društvom, da se imajo voliti delegat je (in je) za prihodnjo konvencijo, tekom meseca junija 1.1. Delegate (inje) se lahko voli pri redni ali izredni društveni seji; toda na vsak na6in.se mora volitev vršiti tekom pri-lodnjega (junija) meseca.. Jlmena vseh delegatov (inj) morajo )iti naznanjena na glavni ul*ad Jednote najkasneje do 10. julija 1923. Vsako društvo, ki šteje od 50 do 100 članov (ic) je opravičeno do ENEGA delegata; društvo, ki šteje 101 do 200 članov ; e opravičeno do DVEH delegatov; društvo, ki šteje 201 do 300 članov (ic) je opravičeno do TREH delegatov itd. Društva, ki štejejo manj kakor 50 članov in članic, bodo po dva ali več skupaj združena, tako da bodo skupno imela }redpisano število članov in članic ter tako lahko volila delegata, kakor pravila Jednote določujejo. Taka društva bodo pismenim potom obveščena, da bodo znala s katerim društvom imajo skupaj voliti delegata. Poverilne liste sem minnli teden poslal' vsem krajevnim društvom. En poverilni list naj se takoj po izvolitvi delegatov (inj) pošlje na glavni urad Jednote, drugega pa naj prinese redni delegat (in ja) na konvencijo. Cenjena društva se opozarja, da to vpoštevajo in se po predstoječem navodilu ravnajo. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl. tajnik. K VOLITVI DELEGATOV (INJ). Od 1. do 30. junija 1923 je razpisana volitev delegatov-inj) prihodnjega ali XV. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote. Priporoča se, da draMva izvolijo v ta namen dobre in vešče člane(ice). Pri volitvi delegatov (inj) naj sc ne ozira na prijateljstvo, sorodstvo,«4i osebo, ki zna prikupljivo in laskavo govoriti. Preel vsem naj se vpošteva zmožnost člana (ice); z drugo besedo rečeno: delegatom naj se voli člana(ico) ki zna saj je Jednota, ki pozna pravila in se zaveda, kaj bi bilo dobro in koristno na napreelek Jednote. Pri konvencijah navadno pridejo važne zadeve pred zbo-rovalce, tako čaka tudi delegacijo prihodnjega glavnega zborovanja težavno delo. Več važnih točk bo treba rešiti, in da 3 od o te toike pravilno rešene, je treba razsodne in premišljene delegate(inja). lil ker vem, da ima vsaku društvo dobre in vešče člane(ice) v svoji sredi, zato upam, da bodo društva poverila mandat zastopstva takim članom(icam), kar bo v čast in ponos društvu, kakor tudi v korist K. S. K. Jednoti. Zeleč najboljšega uspeha pri volitvah delegatov in dele-ti"j, ostajam s sobratskim pozdravom, ' Jo3ip Zalar, gl. tajnik. Rojak ponesrečil pri padcu na verandi. Včeraj zjutraj krog osme lire je sedel 28 letni Mike Zoran ml., na robu verande (porča) pred hišo svojih starisev Mihael Zoran-a na 1312 N. Center St., čitajoč časnike. Ker je bil navedenec izredno močne postave je vsled neprevidnosti sedeč na stolu zgUbil ravnotežje in padel z glavo naprej kakih 5 čevljev globoko na tla in se pri tem do smrti ponesrečil, ker se mu je ulila kri iz ust, nosa in ušes. Natančen vzrok smrti bo dognala koronerska komisija. Pokojnik zapušča Predsednik Harding pohvalil pridigarja. Washingtcn, D. C., 27. maja. Danes se je preds. Harding s svdjo ženo vdeležil službe božje v tukajšnji prvi prezbiteri-janski cerkvi, ko je Rev. Dr. J. Brittain pridigoval o sedanjih razmerah v naši domovini. ()-menil je, da je dandanes med Amerikanoi premalo zavesti do domoljublja in morale.—Združene elržave niso bile ustanovljene kot demokracija, .amipak kot republika. — Žal da dandanes gotovi elementi skušajo premeniti stari način vlade 1 (repulblike) v socialistično do tukaj v Jolietu starše, enega mokracijo. Pri tem so osolbito PRED VAŽNO DOLOČBO. New York, N. Y., 28. maja. — Vsa država New York z napetostjo pričakuje odločilnega Irenotka, če bo guvernor Smith podpisal znano MuMen-Gagevo anti-prohLbicijsko postavo, ali ne. Pristaši mokra-čev ga neprestano v to silijo; uaobratno pa zahtevajo sulia-"i, da naj navedene postave ne podpiše. Razni politiki že danes zaitrjujejo, da bo baš prohibicijsko vprašanje igralo zelo važno vlogo pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1924. Da se pa guverner Smith ne ameri ne prijateljem in ne sovražnikom prohibicije, je za četrtek sklical zastopnike o-beh stiank k javnemu razmot-livanju. Tu se bo določilo, je Ji ima kaka posamezna elržava pravico preklicati postavo, na. lejei.o v kongresni zbornici Združenih držav. V slučaju, vla zmagajo mokrači, se ne bole nobena oblast države Nevv York več brigala za uvedlbo 18. amedmenta; to stvar bodo i-mele zanaprej samo zvezno ob-iaslli v svoji oskrbi. In če pride do tega, bo država New Voik prva, kjer se bo lahko izdelovalo in točilo razne opojne pijače. Razni gostilničarji, bankirji in drugi posamezniki so stavili žet velike denarne svot-ei i 10 proti 9) sj{L bo guvernor Smith navedeno predlogo podpiral; skupna, svota te stave znaša že nad $1,000.000. Guvernerju Smithu stoji na M rani znana politična stranka Tammaoistov, dalje demokra-ije iz različnih južnih držav in katoličani. Ako sedaj ugodi njih želji s tem, da podpiše znano protiprohibicijsko prenl-logo, ga bodo navedeni demokratski volilci 1. 1924 postavili za predsedniškega kandidata in mogoče je, da bo guv. Smilil zmasral ? Žrtve komunizma. Moskva, 25. maja. — Tukajšnjemu listu "Pravda" se iz Tiflisa poroča, da je dala sovjetska vlada republike Georgia teebii umoriti 15 oseb vsled revolucionarne zarote. Usmr-čeni so bili sami ruski plemer.a-taši in generali; imena 'teh žrtev so ostala tajna. NEMIRI V PORUHRJU. — KOMUNISTI NA KRMILU. Dusseldorf, 27. maja.—Nocoj so komunisti zavzeli ves zapadni del mesta Bochum. Vsled nastopa komunistov je prišlo v raznih mestih Poruhrja do krvavih spopadov; 17 izgred-nikov je ubitih, okrog sto pa ranjenih. V Boclramu je trajal pocestni boj celih 36 ur nakar so se komunisti in sindikalisti umaknili v važne dvorane k javnim shodim. V Dortlnnundu so izgredni-ki napadli z ročnimi granatami celo skupino nemških policajev, pri koji priliki je bilo 20 ranjenih. V Herne sta bila u-bita dva delavca, ranjenih pa dvajset. Med ustreljenimi a* mestu Bochum so bili trije komunisti, med ranjenci pa sedem civilistov in en policaj. Razni govorniki so komuniste navduševali, da naj danes zvečer zasežejo mestno požarno bramlbo in elektrarna Vsled stavke je 31 premogovnikov in 15 železolivani ustavilo svoje obratovanje; v Bochumu in bližini je nad 6000 delavcev na stavki. Istotako so napovedali stavko rudarji v Remscliei-du, Mulheinm in Mannu.—Mesto Ihisseldorf je danes brez plina in električne luči. V Es-senu, glavnenn mestu Kruppo-vih tovarn vlada še mir in red, toda radikalci in komunisti netijo že tudi ondi nemire. V Luncm so se premogarji pridružili policiji, ki je izgnala 35 rde;"ih agitatorjev. Oblasti mesta Gelsenkirsohen so strogo prepovedale vsako prodajo opojnih pijač; vsled česar je postalo označeno mesto do ee- a suho. Berlin, 27. maja.—Vlada je odposlala v Poiuhrje več oddelkov konjiče in pehote s strojnimi puškami z namenom, da zadušijo ustajo in delavske nemire. Komunistični železniški delavci poročajo svojemu glasilu "Rote Faline", da je doslej že osem večjih oddelkov konjiče prekoračilo Hankovv oostajo, na potu v Porulirje. V celem Porenju je sedaj o-krog 500,000 delavcev na stavki. Položaj postaja vedno bolj kritičen, osobito za Francoze, ki so s silo zasegli velikanske rudnike in tovarne v Poruhrju. brata in dve sestri. R. I. P. čudna poroka. Bucyrus, Ohio, 24. maja. — Večkrat se pripeti, da kak duhovnik ali pastor v izjemnih slučajih poroči ženina, ali nevesto v bolnišnici, ali že_ na smrtni postelji doma. V naši naselbini se je pa včeraj pripetilo ravno naobratno. Ker pastor tukajšnje lute-ranske cerkve Rev. Graetz že dalj časa boleha vsled revma-tizma, je ležeč na postelji poročil i?tvojo hčerko Rozalijo z Karolem Marshiwjem, gl. u-radnikom Detroit Edisonove družbe. radikalci agilni, ki ne skušajo odpraviti gotove razrede, ampak zahtevajo samo preložitev istih. Po končani službi božji je predsednik stopil k oltarju ter je pastorju iskreno čestital rekoč, da so ga njegove besede do srca ganile. Ustrelil očeta v silobranu. Pocatello, Idaho, 27. maja.— Tukajšnja porota je po 20 minutnem pogajanju oprostila 16 letnega Floyd Sanduskija obtežbe umora njegovega lastnega očeta. Deček je oddal nanj 5 strelov v trenutku, ko je hotel oče umoriti mater in druge člane družine. Tudi posledice prohibicije. New York, 25. maja. — Danes jc bil obsojen A. S. Bavlin-eon^ tajnik Družbe neodvisnih iimetniko£jia |100.— globe, o-zir. 30 dni zapora, ker je v \Valdorf Astoria hotelu razstavil času primerno sliko z napisom: "Oče, odpusti jim!" Slika, katero je izdelal umetnik Fr. Kaufman predstavlja W. J. Brjana, W. E. Ander soiia in Volsteada, ki bičajo Kristusa na ženittnini v Kani Galilejii, ker je izpremer.il vodo v vino. Dobro delo storiš samemu se bi in drugim, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K S. K. Jednoto. Preobrat v Poljskem kabinetu-Varšava, Poljska, 27. maja. —Dosedanja liberalna vlada pod gen. Srborskijem na čelu je morala odstopiti vsled izražene ji nezaupnice v državnem zboru. Nezaupnico so izrekli konzervaitivci, kmetje in nacionalisti, ki so v premori. Vodstvo vlade bo prevzel Vincenc Vitos, načelnik kmečke politične stranke, ki je bil že 1. 1920 ministrski predsednik. Pcincare odstopil. Pariz, 24. maja.—Danes je poelal svojo resignacijo francoski ministrski predseelnik Raj-mond Poincare. Tukajšnji listi ne navajajo nobenega' vzroka glede oeistopa; v obče se pa sodi, da francoski predsednik MiHerand te resignacije ne bo potrdil. VABILO NA SBJO. Vljudno vabim vse člane dr. sv. Štefana št. 1., Chicago, 111., da se udeleže prihodke društvene, ali polletne seje, v polnem številu. Na dnevnem redu bode volijtev delegatov, za prihodnjo (XV. konvencijo in več drugih važnih točk. Dolžnost vsakega člana je, da pride na sejo, in voli po svoji volji delegate, kateri v resnici gledajo za napredek društva in v procvit naše dične K. S. K. Jednote. Torej vsi na društveno sejo dne 2. junija! Opomniti moram tudi vse, kateri so bolj pri zadnjih glede velikonočne dolžnosti, kakor tudi člane na potnih listih, da store svojo velikonočno dolžnost, ki se skažejo s spoved-iiim listkom najkasneje do prihodnje 'seje. Opominjam tudi vse one, kateri še niste vrnili, (oziroma plačali) vstopnice od zadnje veselice, da to storite gotovo na prihodnji društveni seji. Dragi mi sobrat je! bliža se rjarn 3 junij, velik in spominski dan: 25 letnica naše slovenske župnije sv. Štefana. Dolžnost je vsakega člana udeležiti se te slavnosti, in stopiti v vrste z drugimi sdbrati in tako pokazati lojalnost drugim sosednim gostom. Članstvo se zbira v nedeljo, 3. junija, točno ob 9. uri zjutraj, v pritličju slovenske šolske dvorane z regalijami. K sklepu še enkrat opominjam, da pridete vsi na društveno sejo, v soboto, dne 2. junija in k slavnosti v nedeljo 3. junija toČD(o ob 9. uri zjutraj. Bratski pozdrav vsem članom društva sv. Štefana, in K Sw K. Jednote Louis Bobich, tajnik Bratje, kdor »e zaveda, da i- ma le pičico društvenega življenja v sebi, naj pride na U> sejo, odbor društva rabi vašo pomoč. Nadalje prosim člane, kateri stanujejo eno miljo naokrog Gfdinatove dvorane in če imajo kakšen prostor za stanova n je delegatov in hrano, da nam ta dan naznanijo za koliko delegatov bo kateri imel prostora Konvenčni tajnik, br. An-i ton Sterniša >bo jemal naslove, tako da bomo pripravljeni na m se o pravem času. Letos bomo imeli prvič zgodovini naše Jednote tudi žensko delegatinje, tudi za te jo potreba imeti dostojne prostore. Vsakdo bo obveščen glede prihodnje seje še posebej dopisnico in to dopisnico naj prinese s iseboj da se iizkaže ž njo. Z bratskim pozdravom, John Zulič, predsed VABILO NA SEJO. Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU. S tem naiznanjam vsem ela-H(om našega društva da se vrši prihodnja redna mesečna se ja v soboto, dne 2. junija zve čer ob pol 8. uri, v navadnih zborovalnih prostorih. Sejo smo preložil na eni dan prej, v-sled tega ker se bo več članov našega društva v nedeljo 3. ju nija vdeležilo velike slavnosti cerkve sv. Stefaaia v Ohicagu. 111. povodom 25 letnice obstanka tamoŠLriredi izlet (piknik). Nadalje so člani prošeni, da ;e polnoštevilno vdeležijo oh treh sej: junij, julij in av ;us,t, kateri izmed članov ima caj priporočati za dobrobit Iruštev in Jednote, za prihoe ije zborovanje, da to naroči lelegatom svojega društva »osebno opozarjam člane, da >ridejo 10. junija v največjem številu na sejo, ker bode treba /oliti še enega delegata, ka -OT zahtevajo pravila in si naj s zberejo člani zmožnega sob k ata za ta urad, tako, da ne bo »ozi>eje morebitnega prigovar ianja. Zatorej še enkrat apeliram a člane, da se gotovo vsi vde ežijo vseh navedenih sej ka :or tudi izleta (piknika). Ob enem si jemljem čast naznanjati vsem iz Pittsburgh« n okolice, delegatom rednim n pomožnim, da bodemo imeli nkrat sestanek raditega, ker mo nekateri redni delegatje >ili že prezgodaj za nekatere nadeve vprašani i.t.d. ' S sobratskim pozdravom up jelokupno članstvo K. S. K. J John Filipčič, zastopnik. dnici moramo delegata izbrati za prihodnju konrvenciju. Sa bratskim pozdravom, Nikola Belavič, predjaed. urada društva sv. Boka, št. 113, Denver, Colo. Tem potom se opominja vse člane goriomenjeuega društva, da se zanesljivo udeležijo pri-lodnje seje, dne J 4. junija kar. največ mogoče v polnem števili, ker bo več važnih točk na < nevnem redu. Stvar je, ki se iče XV. gl. zborovanja naše sJarvne Jednote, da tudi mi kaj razmotrivamo, kako priti do zboljšanja in napredka naše organizacije. Torej vas še enkrat vabim na prihodnjo sejo 14. junija! , Z bratskim pozdravom, Jos. Erjavec, tajnik. Druitvo Vit. sv. Florijana, št 44, So. Chicago, 111. S tem vljudno naznanjamo vsem članom našega društva da se vrši prihodnja rodna mesečna seja v soboto, dne 2. ju nija, zvečer ob 7:30 namesto v nedeljo. Prosimo Vas, da se te seje mnogoštevilno vdeleži te. Sejo so je premestilo v sled tega, ker se bo naše dru štvo vdeležilo slavnosti srebr nega jubileja, ali 25 letnice ob stanka naše sosedne župnije sv. Štefana v Chicagu, dno 3 junija, Kateri član se ne more vde ležiti seje, naj pride v nedeljo (3. junija) zjutraj ob 7:30 društveno dvorano; sabo naj vsakdo prinese društv. regali jo. V Chicago se skupaj od peljemo .točno ob 8. uri zjutraj K sklepu še opozarjamo vse one člane (ice), ki še niso odda li velikonočnih spoved, listkov da to v kratkem in zanesljivo storijo, kajti čas že poteka Kdor tega ne stori, se bo ž njim ravnalo po Jednotinih in dru štv. pravilih. S sobraitskim pozdravom, Math Pirnar, predsed John Likovich, tajnik John Makovec, zastop Iz urada dr. sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111. Tem potom naznanjam čla nom našega društva, da je bi lo sklenjjeno na zadnji redni se ji, dne 13. maja, da se korpora tivno vdeležimo korakanja pri slavnosti 25 letnice fare sv Štefana, dne 3. junija t. L Zbiramo so v šolski dvorani točno ob 9. uri dopoldne. — Prosim vse člane, da se udele žite te slavnosti, ker ta slav nost bo velikega pomena za katol. Slovence in kato iruštva v Chicagu. Pričakujem torej obilne vde ležbe. S sobratskim pozdravom, Peter Kure, tajnik. maj 6 ali 7. Ker znate doma govoriti in prigovarjati, čemu bi ne došle še na s3„ kateri iste niso vdeležili na }e izadnjc seje, da se bo naša prihodnja seja dno 10. junija pridela zjutraj ob 9. uri namesto ob dveh popoldne. Nadalje bi tudi prosil stari-še, kateri imajo otroke za pristop v Mladinski oddelek in se Se niso zglasili, da to store na prihodnji seji, da potem dobi-no zdravnika za preiskavo v Ivorani. Z bratskim pozdravom, August Čepon, tajnik. Dr. sv. Petra in Pavla, št. 89 Etna, Pa. Pozivaju se svi člani našega •e obdržavati dne 3. junija na kojoj imamo d ost a važni stva- društva, da svakako dojdu na nasu buduču sjednicu, koja če L«te novo predsednico odbora Društvo sv. Mihaela, št. 163 Pbgh., Pa. Tem potom naznanjam čla vom in članicam našega društ va, da se vrši prihodnja seja dne 10. junija, na katero ste uljudno vabljeni, da se iste v deležite mnogobrojno, ker bo več važnih to?olesti, ker sc bo preselila iz mesta Pittsburgh; svoj urad bo izvrševala samo še do prihodnje seje. — Vsled tega prosim, da bi se prihodnje seje osobito v obilnem vde-ležile cefnj. člarjice, da si izbe- potem prepozno k zborovanju; ali pri zborovanju razmišljenio delujejo, da*i so p£ed volitvijo delegatov obljubili vse drugače; z drugimi besedami rečeno, da prepogoste večerne zabave na konvenciji niso v k oris Jednote. Matija Pogorele. bolesti. Drage mi sosestre! Čudim se vam; pri društvu vas S pota. Da je razmoltri vanje v korist K. S. K. J. kot nekaka predpriprava konvencije v Clevelandu, O., sem že omenil v "Glavi lu" z kine 2.4maja in pri koncu elopiiSa opozoril društva K. S. K. J. na izvolitev delegatov. \'aj dodani danes k .temu še nekaj iz opazovanja in skušenj: Nekje je žena nekega vsivtlja-a že kanala sosedam novo obleko češ: moj mož bo šel na konfvejicijo in .jaz šla bom ž njim na "lutdrajžo_". — Njena soseda je nato pristavila: "Kaj, ali ne Ivo šel moj mož na konvenoijo, ki jo sposoben za to, vsaj je agent pri (neki znani družbi?" — Toda vkljub, da je nje mož od hiše do hiše pri članih društva moledoval, ela uaj njega izvolijo, — bilo je drAgače; čeravnb se je že sam naprej hvalil, da bo šel kot delegat na konvencijo. Koncem konca so pa previdni bratje društva drugega delegata izvolili, ki je v resnici delova v prid društva in Jednote namesto njega. Zopet nek predsednik (me K. S. K. J.) je nedavno poročal v nekem listu: "Tako lil štno je bilo na zborovanju, ela bi kmalu pozabil na svoj dom Kar ves teden smo imeli vese lice, večerje in zabave. Dru jrič, ko grem zopet na zborovanje ne bom že prej cel teden ne jedel ne pil, da bo tam bolj prijetno. In res je potem doma pustil svojo kupčijo, da je šel aia ta način delat za Jednoto in narod! (pri obloženi mi-zi.) Tako se spominjam tudi nekega konvenčnega banketa, kjer je bil namesto razvedrila — prepir na dnevnem redu. E-deu je grajal novo, sedanjo , vlado eloma, ker bil je tam, pa mu bajo niso dovolj postregli: drugi kričač je pa vpil da je blaga iu mila nova naša nadvlada doma, kjer ima opravek ž njo zaradi zaslužka. — Tako smo culi namesto pod učni h govorov, — jezne napade. Zopet omenim, da ta banket ni bil med delegati K. K. J.; navajam ta slučaj iz vzroka , kor spada mnogo naših bratov in sester tudi k drugim Jednotaim im zvezani. To o-menjam iz resni/čirih skušenj, ki so bile jako "častne" vsaj zame. In ker poznam naše rojake po naselbinah kot jako gosto-ViUbi^e; Hn pe>slebno (se sedaj pripravlja največja slovenska naselbina v Ameriki (Cleveland, O.) za sprejem delegatov, — je to mimogrede opisano, da mnogokrat kake večerne veselice in banketi trajajo predolgo v noč in celo v jutro, NAZNANILO IN ZAHVALA. S tem naznanjam globoko potrtega srca, da je dne 20 maja za vedno v Gospodu zaspala naša ljuibljena hčerka, ozir. sestra, Elizabeta Jurman v najlepši dekliški dobi, stara 18 let. Bolehala je šest mesecev in bila pred smrtjo previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil dne 23. maja iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, od tam pa na slovensko pokopališče. — Pokojnica je bila rojena tukaj v Jolietu. Iskreno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem za darovane vence in rože; vsem onim, ki 6o jo prišli kropit; dalje fantom, ki so jo nosili, dekletom, ki so ne>sili rože in vsem onim, ki so blagopokoj-nico spremili k zadnjemu počitku. — Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Bridka smrt,v pomladnem vrtu Cvetko si nam pokosila; Truplo njeno v črni zemlji Že pokriva tam gomila. Spavaj sladko nepozabna, Rešena si že trplljenja! Prosi za nas tam pri Bogu: Dan da združi nas Vstajenja! Žalujoči ostali: Fred in Marija Jurman, starši. Fred ml. Anton, Mary, Frances. Rose, brata in sestre. •Joliet, 111., 25. maja 19*23. ri, za reševati, i na ovoj sjed-| je 76, pa vas dojde na sejo ko- vsled česar pridejo delegat je NAZNANILO IN ZAHVALA. Z nepopisno žalostjo naznanjam s tem vsem znancem, pri-iatedjeni in prijateljicam žalostno vest da je dne 6. maja t. I. po dvadnevni bolezni vsled ponesrečene operacijo umrl moj iskreno ljubljeni mož in o-*e sedmerih, nedorastlih otrok, Anton Jeraj, v starosti 41 let. Rojen jo bil v Sinjigorici, št. 2, pri Vrhniki, po domače Japlov. Zahvaljujem se vsem darovalcem krasnih vencev, tudi e>-\im, ki so ga prišli kropit in so 2;a spremili na pokopališče. Lepa hvala cenj. društvu sv. Janelza Krstnika, št- 11, K. S. K. J. za obilno vdeležbo pri pe>-trrebu. Nepozabnega pokojnika priporex\am v molitev in blag spomin. Svetila mu ve-"na luč! Žalujoči ostali: Karolina Jeraj, soproga z otre>ci. Aurora, 111., 22. maja 1923. FARMA NA PRODAJ. Lepa prilika za človeka, ki bi bil rad sam svoj gospodar. Imam na prodaj vev, že obdelanih farm, z raznimi poslopji, blagom in poljedelskim orodjem; ex?ne zmerne. Faime se dobijo na. lahke odplačilne obroke. Kdor ima $1,000.—, ta lahko dobi lepo farmo. Na teh farmah rastejo raznovrstni pridelki: ftiK> grozdje, sadje in druge zelenjave. Za natančna pojasnila se ob-nite na Nick Pavlinac, R. 2. Decatur, Mich. Dobro delo storiš samemu sebi in drugim, če pridobiš kakega novega člana(ico) za E S. K. Jednoto. J. M. Trunk: "V delavnico sem Tvojo zrl..." (Nadaljevanje.) . m. SOLNCE. Za to "tf\hanjo", za ta sopar se pora^ptoliko toplote, da bi zamogli 'to toploto raztopiti 700 kufoitJih milj železa. Voda, ko jooluce letno4 4 skulia ", bi napolrla 40 tisoč kilometrov diplgoi>,500 kilometrov ši-rokoh «*> metre globoko jezero. Roc-iio, vodo tega jezera bi hoteli skuhati" in sopar dvigniti <1h oblak(jiv. Kakšen stroj bi milili postaviti za tako delo? Soln&ila toplota pa izvršuje to delo v zvezi z soeuuelj-t kii ozračjem ]>rav skrivnostni lahko, nevidno, brez ropotali šuma. . . Ajsolnčna toplota ne deluje sami ob ravniku. Prav enako lelo izvršuje letno tudi v motikith tokih. Ako hočemo mbanično delo toplote zmeri-t,' pridemo naravnost do goro-ftasnih Številk. Učenjaki so vračunali, da zamore isolnČne toplota povišati temperature KM) metrov debele množine vode vsako minuto za eno stopinjo, ali v sekumki 13 metrov debele množine. Ta mo? je po v sod* na zemeljskem površju e-nako velika , tako uči skušnja. Teža vode, ki jo zgreje solnce v sikumdi za eno stopinjo, znaša 13,300 kilogramov. Da se ta toplota dobi inf "kohatije" izvrši, jo torej treba 13,300 434 t. j. 5,639.200 kilogrammet-tov. Kik>gramme,t.er imenuje-hio mehanično delo, ki je potrebno, da se dvigne kilogram vode za meter visoko. Konjsko silo ali moč računajo za sekundo po 45 kilogram metrov. Iiačunj je jase: če hočemo mo< Sebičnih žarkov preračunati v mero iu množino konjskih sil. Potrn^tkeTR je učinek solnčnih žarkov bližno ba la" le na nekaj štirjaških met rov, m pridobilo bi se t otok o kolikih sil, da bi tešile, če bi jih mogli "vpreči", lahko gna la vse stroje, kar jih zemlja i ma. Ako preračunamo delo 8oinčnt:h žarkov na vsem ze meljakem površju, pridemo do številke, ki jo težko pojmimo. namreč 482,520 triljonov konjiških sil. Kakšna mora biti torej toplota, ki proizvaja toliko Hi l! T<- še ni vso. Ako preudari-mo, v kakšnem razmerju jc sobice do ztmlje, pridemo do dvojnega zaključka. Prvič j< na zemlji vso tako urejeno, da solnčni žarki res "delajo", u ičiiitkujejo. Drugič so stvari tako uravnane, da bi se ne mogle več ntzvijati iin obstojati, ako bi solnce e svojim "delom" prenehalo. To je lahko dokazati. Da je človeško in živalsko o-ko pravo čudo, ve vsakdo. Ravno oko nam neovrgljivo dokazuje, »da je med njim in( o-gromnim solncem, njegovim notranjim bistvom in zunanjim delovanjem krasno urejeno razmerje. Kaskor se često-krat solnce iiner/uje "oko sveta," tako se more oko lahko i-menovati "solnce itielesa". Čisto nezKa/tnuo okobiost spričuje o prervidmcnit.il božji. Kako to? Ako je namenjeno le za luč. Toplota solnčnih žarkov bi mu bila odveč, če ne naravnost škodljiva. Zato je, oko napolnjen z neko tekočino, ki veže (absorvira) vse tople žarke in stori oko za toploto neob čutlji-vo. Ali» moreš trditi, da je ta navidezna "malenkost" le slučaj? Kakor pri očesu, tako je pa tudi drugod. Vse na zemlji je tako uravnano, da je popolnoma prikladno solnčnim žarkom. Sicer sd moremo lahko misliti še druge razmere na zemlji, a pri zdaj obstoječih razmerah nihče ne more tajiti, da bi ne bila ta uravnava najbolj primerna. Ravno prav je luči in< toplote, ki jo izemlja dobiva, ravno primerno daleč je sobice, ravno prav urejeno je gibanje, ki uravnava različno starce zemlje nasproti solncu i. t.d. Vsaki najmanjši izpre-membi teh razmer bi sledil velik nered, in pri izpremenjenih razmerah bi hirali vsi organizmi ter končr.to poginili, razpadli, Ako je torej solnce od pam-tiveka, ali vsaj od časov, do kamor sega zgodovina človeškega rodu, pošiljalo zemlji luč n toploto v tej meri in na oni način, kateri je najprikladnejsi /sem potrebam jako različnih )itij; in ako bo, kakor moremo jač po vsi pravici soditi, tako in če so ta bitja, dasi drugače tako mnogovrstna in različna, vendar v tem nekako druga drugim podobna, da •o namreč navezana ravno na .ma množino luči in toplote in ia oni način, kakor jim dohaja >d solmi: potem to natančno >rejeno, naravnost čudovito azmerje pač ne more biti delo ;olega slučaja, temveč je mora] urediti vsemoder duh in u-iavnati moč, ki preseda vse člo reške pojme, da izvršuje solnce nasproti zemlji vlogo nez-sansko dobrotnega uravnalo a :i je tako umeten in del« s takim preračunom, da se mora ned njim poskri-ti vsaka človeška spretnost. Človek, Občuduj ,to delo! Prav do enakega zaključka »ridemo tudi, ako se posebno e ozremo na razmerje, ki vla-la v rastlinstvu. Pred vsem igrajo pri razvitku rastlin kemični učinki solnčnih žarkov pelo važno vlogo. Brez •clnca bi sploh rastlin ne bilo. Solnčni žarki namreč "sku novi in steni rast. Solnce to -( j "dela" rastline, in po pra /iei se more tnliti, da so v o ;romnih skladih premoga nakopičen solnčni žarki prihod-ljim rodovom v prid. V t en »žiru se more delovanje solnca rimerjati nekako del o delt .kalnega stroja. Solnčni st o j "teče" brez prestanka, no.v 'n dan, brez ropota in hrušča Cpo, enakomerno, neprestano Ta primera je sicer zelo po uanjkljiva, šepeče, a naša do >a rada govori o strojih. Člo. .*uk se opravičeno ponaša, ka dar se mu posreči iztuhtati kal umeten stroj. Pa kaj so na <[ najbolj umetno zamišljen' troji v primeri z napravo, s krojem, ki ga je postavil v na lavi duh božji! Gola igra ča. Kemično učinkujejo solnčni žarki tudi pri dihanju rastlin Dognali so, da žarki ne vežejt ali razkrajajo samo različnih •novi, temveč da se i^premim-iajo ko prodirajo v notranje ricle teles in stvari, tudi v toploto. Enako je tako javna fosforescenca teles kemičen u-činek solnčnih žarkov, mnogo-kaj je še neodkritega. Vsak dan more nas presenetiti z no vim odkritjem. Ali niso šeU nedavno odkrili čudovite "X žarke"! Da je fotografija učinek žarkov, ve vsakdo. Kako čudovito torej in blagodejno vplivajo solnčni žarki. Opravičeno vsklikamo s pesni kom: Oj solnce, solnce jasno, svetilo vedno krasno, ti borni naš obsevaš svet, ki v luč je pol, pol v noč odet! Simon Gregorčič (Dalje sledi.) Josip Lavtižar: Stična. Prvič v svojem življenju sem stopil preteklo jesen skozi velika vrata stiškega samostana. Na prostranem dvorišču so se raztegovali dobro gojeni nasadi, ob njih pa so se križala bela pota. Prijetno iznena. di tujca pozdrav "salve!" ki ga čita pri vhodu v samostan. Kmalu je izapel zvonec na por-:i. Cistercijanski brat, obleče:, v rujaivi halji, mi je odprl klavzuro In hipoma sem stal v tihoti rodovniškega življenja. Močni oboki križnatega hodnika so se vzpenjali nad glavo in rjjih gotika oblika je kazala, (la so včakali že več stoletij. S hodnika mi je odprl brat vrata, ki so me pripeljala v cerkev. Njeni obsežni prostori svedočijo, da je to največja cerkev na Kranjskem, dolga 60 in široka 26 metrov. Razdeljena v tri ladje ima 12 oltarjev •ned katerimi je veliki oltar »osvečen žalostni Materi božji. Blažena tihota je bila razlita >o božjem hramu, ko sem ogle-ioval njegovo dolgost in širja. /o, Mtopal iz ladje v ladjo ter >remišljeval, kedaj je bilo z-•;rajeno to veliko poslopje. Ze so je večerilo in skrivnos-en mrak se je razprostiral po KJtranjščini, ko sem obstal >red temnordečo nagrobne )loščo, ki mi je povedala, da jočiva tukaj opat Jakob Rein iroeht (fl626). Trivala v ijem. Zato so bili stiški opat-e upoštevani tudi na cesarjc-em dvoru ir< imeli ondi vpliv. 10 besedo. Redovniki pa niso samo mo-ili, temveč so orali tudi celino n puščavo preobrazuli v rodo-itno zemljo; bolje je namreč, !a človeka obradi delo nego enoba. Na ta ivačin je postal amoSitan polagoma bogat, to-ia izejedno je bil tudi dobrode-eii. Zato stiškai okolica ni K>znala revščine. Ko je po-ebno v letih 1713 in 1715 vla-iala huda lakota po vsi Krarj-ki, odprli so cistercijani svo-c žitnice in delili živež strada-očim. Sploh so bila samos-anska vrata vedno odprta v-ožcem. Otltod znana pri sio-ica,da tisti ne pade, ki se nas-n tja isamostanski zid. Ako bi ili tudi drugi bogatini tako ismiljeni in reveži tako zauščenosti naj je porok lepših .dni. Pri večerji bi bil rad govo- 11 z redovniki o marsičem, to-la vladalo je strogo molčale. Potegnili so si pokrivala čez ;iavo in poslušali sobrata, ki im je čital o krščanskem socializmu. Glavni redovni usta-.ovnik Sv. Bernard je zapisal ,»amreč v svoji krjigi4'De con-iideratione" (o premišljevan-u) tudi sledeče besede: "Mi-oljubnost kaže, da imaš dobre rce; potrpežljivost svedoči, da aupaš na Boga; molčečno.t »a, da imaš krepak značaj." Ta izrek na j bi imel povsod _ ^— veljavo, ker žnk le maroktro veliko in prav govoHti. Drugo jutro sem se nekoliko bolj seznanil s samostansko cerkvijo. Ohranjenih je še nekaj romanskih oken, ki kažejo, da so iz 12. stoletja. Prvotna cerkev je bila namreč z-grajena kakor bazilika v romanskem slogu; posvetil jo je oglejski očak Peregrin leta 11-56. Opat Jakob Reiprecht, čegar nagrobnik Spominek smo že omenili, Jo je pa v začetku 17. stoletja popolno pre-zidal v baročnem slogu. To prezidanje jo bilo sicer moderno, toda ne posebno Srečno ker bi bilo veliko bolje, ako bi se bil ohranil slog stare bazilike. Zadnji stiški opat Frančišek baron Taufferer (1764—1784) jo jo oskrbel z večinoma novo opravo. Ko so prišli leta 1898 z«.pet cistercijaiii v Stično, našli so samoumevno mnogo »zanemarjenega. Žač-eli so z vso vnemo novo delo in z velikimi stroški spravili zapuščena poslopja-v pravi red nazaj. Stična, ti starodavni knežji Hamostan, kakor so te papeži in cesarji nazivali v svojim pot rdi ln rh pismih; ti, ki si v težkih turških bojih večkrat sovražnika premagal in se tudi vspešno branil Lutrovi veri raze vila,j išče, 965 gr.; Celje, 1479 gr.; Sp.' Poljskava, 51 gr.; in nebroj manjših. Kakor sem se prepričal pri evojih popotovanjih, so ta pokopališča večjidel ljudem v napotje; nekatera so skrajno zapuščena kljub temu, da se v splošnem lahkoreče, da v rtašem ljudstvu živi tradicionalno spoštovanjo do mrtvecev in njihovih grobov, da naša domača pokopališča po mestih pa tudi na deželi jasno dokazujejo 'to dejstvo. Da so vojaška pokopališča naenkrat postala ljudstvu neprijetno breme in bi ©e jih najrajše čimprej iz-premenilo, je pač deloma ali celo v glavnem razložijo iz o-gromnega prevrata v psihičnem življenju mas po prevratu. Vojno in njenih spominov pri r*is pa tudi drugod (celo v Franciji) danes v masi pač nihče ne blagoslavlja. Temu dejstvu se pridružuje pri nas tudi to, da so ti grobovi po vezani grobovi bivših avstrijskih vojakov in sicer ne domačih ampak tujih, deloma osovraženih polkov, ki niso zapustiti med ljudstvom najlepših spominov. Vse, kar spominja na obsovraženi avstrijski režim, je več ali manj neprijeten sporni i, na preteklost in v to kategorijo spadajo po pojmovanju mas tudi vojaška pokopališča, ki nosijo deloma javne zunaujo znake bivšega režima v naphah ali spomenikih. Jas-o ilustriran to psihološko dejstvo tudi opazovanje, da so v krajih, kjer so nemške manjšine, ki čutijo pietetno napram preteklosti, grobovi bolje oskrbovani in to ne po zaslugi o-blasti ampak ljudi samih, kakor drugod. Zanemarjenosti je ponekod pripomoglo tudi dejstvo, tla je ,ta pokopališča < jJkrbovalo avstrijsko vojaštvo samo in se ljudstvu ni bilo treba brigati zanje, nasprotno je smatralo za dolžnost, da to skrb pfevzame organizacija, ki je bila povod tolikih žrtev in v katere interesu bi bili tudi eventuelni sadovi njenega početja. Jugoslovansko vojaštvo jc po garnizijah prevzelo to tradicijo in oskrbuje grobišča tudi naprej, toda cela vrsta velikih grobišč leži izven območja garaizij: Pri teh pride v poštev edino požrtvovalnost dbčanov, da jih vzdržuje s svojim trudom. Po nekod se to tudi zgledno vrši. Tako je občina v Hajdini pri Ptuju v-zorno uredila skupni grob 67 vojakov-ujetthikov, ki so postali žrtve velike železniške nesreče ob prevratu v bližini Hajdi-ne. V vzornem redu je še da-lKtj veliko vojaško pokopališče taborišča v Strmšču, vendar se je bati, da bo skrb prenehala, ko se taborišče popolnoma razpusti. V vzornem redu je tudi ^lel mariborskega pokopališča oči vid no še iz oredprevratne dobe; najboljše oskrbovano pa jo med vsemi pokopališče v Celju. Na Kranjskem i mm ravno ljubljansko ne dela več časti; najzapušče-nejše med vsemi, pokopališče v Boh. Bistrici, se ravnokar nanovo ureja z državno pomočjo po zaslugi župr.vcga in občinskega uraida. V lepem redu -je bilo lansko leto pokopališče v Kranjski goii in v Ukanci ob Boh. jezeru, kar je napravilo ugoden vtis na turiste in sem slišal večkrat hvaliti. Lepa leabr.ja ruska kapelica, ki je bi ja po prevratu oropana vsega kar je bilo v njej, pod Vršičem pii Kranjski gori je .tudi pri pravijena in pod stalnim nad zorstvem županstva V Kranjs ki gori. Isto velja leseno kapelico okusno pristavljeno plavžnemu stolpu pred gradom v Boh. Bistrici; oskrbuje je gozdno oskrbništvo, ki je mno go pripomoglo k ureditvi bohi ujskih • pokopališč Druga grobišča pa v splošnem predstavljajo žalostno sliko zapuš-čenosti, če ne naravnoslt van-dslizmov, posebno Če so predaleč od človeških bivališč. t V. . ' Kljub vsem i*esporaznmljen-jem v ti zadevi je faktično dejstvo našega razmer ja do teh spomenikov osovraženo vojne dobe to-le: Po mirovnih pogodbah so se države medsebojno zavezale, da bodo skrbele za vojaška pokopališča na njihovem teritoriju. To 6ie tudi povsod izvršuje in »e ne delajo nikake razlike med prijateljem in sovražnikom. Prepričal sem se o tem v tfehoslovaški republiki, v Avstriji, na francosko-nem-;ki froitfti pri Reimsu, kjer so enako vzorno oskrbovana grobišča Nemcev kot Francozov, ter v Italiji. Ravno te dni je ni pokopanih vojakov v domovino) . Najobširnejše je o .tem poročala "Reichffcjost"' 22. marca t. 1. št. 81, kjer poroča na str. 5, da ima večina avstrijskih pokopališč v Italiji spominske obeliske ali druge spomenike. Cez nekaj let bodo pokopališča opustili in združili kosti v ossarijih (kostnicah). V članku "In fremder Erde" črtamo o grobiščih na soški fronti: "Avstrijske vojne grobove oskrbujejo Italijani s bilo v dunajskih listih poročilo komisijo "Črnega križa" (Das schwarze Kreuz ima namen oskrbovati prevoz v tujir talko skrbjo in pieteto kot da bi bili "to grobovi njihovih mrtvecev." Pozabiti ne smemo, da počiva ravno na avstrijskih pokopališč soške fronte veliko število Jugoslovanov. (Konec prihodnjič.). Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote. XXVIII. Joliet, IU. Kakor veliko drugih članov, tako tudi jaz pazno zasledujem v prilog XV. konvencije v razmotrivanju od vseh krajev nasvete, kateri so različne vsebine. V 20. št. " Glasi la " sem •ital nasvete fcpod peresa so-brata John Zulich-a; ni moj namen ta, da bi koga s tem žalil; odkrito pa povem, da jaz som glede njegovih, nasvetov povsem nasprotnega mišljenja. On priporoča, da naj bi se uveljavila splošna bolniška centralizacija; jaz sem popolnoma zoper to. Da bi s tem pri članstvu in društvih zavladala velika nezadovoljnost, je razvidno že iz tega, ker jo velika večina članstva in društev, katera pa nočejo in ne marajo tega, da bi stopili v bolniško centralizacijo. Ako bi se jih pa prisililo v to, da bi se morali temu pridružiti, hočeš, nočeš, moraš, — ali bi bilo to početje o-pravičeno? Ne! Nikakor ne! Ali bi se to uveljavilo, da bi'člani bili po sili zavarovani proti bokuni, to bi bil jako hud in neopravičen udarec, posebno za stare člane, kateri že se-^ laj plačujejo tako visoke ase-j smente, ki presegajo že zdaj v-se meje; ždaj pa jih še {M>mno-žiti naj manj $1. mesečno! zakaj, po izjavi gl. tajnika 75c. ne zadostuje kot je bilo do zdaj. Naiše društvo št, 3, K. S. K. Jednote se bliža koncu 32 letnega • obstanka; k temu društvu jaz spadam že od usta-Ovitve, in pri tem društvu je še nekaj članov že od izačetka, pa jih je tudi nekoliko takih, ki v vsem tem času še niso nobeno podpore prejeli. Bogu sem hvaležen da k tem spadam tudi jaz. Ali bi to ne bila v-nebo vpijoč a krivica, da bi se take član«, že v visokih letih proti njih volji prisililo biti zavarovanim v central, bolniškem skladu, od katerega niso še nikoli nobene odškodnin,e } rejeli f Pripomnim pa to, da najbolj so srečni tisti kateri niso bili še nikdar bolni. Nadalje dopisnik omenja o pomanjkljivosti v gl. uradu, da ni zadosti delavnih moči, ne prostora, ne svitlobe, n,e zraka itd. Temu je lahko odpomo-či, toda le s pomočjo požrtvovalnosti, ozir. z veliko svoto denarja. . Zdaj pa nastane vprašanje: od kod vzeti denar za izboljšanje teh pomanjkljivosti? Je-dnotina blagajna v to svrho nima denarja čeprav je milijonska; iz srmttninskega sklada ni dovoljeno vzeti ničesar, ne iz rezervnega, ne iz stroškovnega kateri je določen za druge potrebe, iz bolniškega sklada pa še najmanj ne. Tako, da zdaj drugega ne preostaja, kot to, da se na konvenlciji uveljavi precej visok izvanredni sklad za pokritje stroškov v gl. uradu. Po nasvetih br. J. Zuliča bi bila na konvenciji uveljavljena dva razi i či m kzvan redna sklada, eden za bolniško podporo, drugi za popravek v gl. uradu. Radoveden sem, kako dolge, kako visoko, in kako daleč mislite še nadaljevati s tem, da bi se na vsaki konvenci ji doklade nalagale? Znabiti tako dolgo, da bodo stari člani pri plačevanju ases. popolnoma omagali, da bodo ob koncu njih ži-vljcrlja in na predvečer njih srartti prkmorani prestati biti člani društva in Jodatote! lipam pa to, da do tega ne bo prišlo, kar dotični i4an iz Cle-vclanda svetuje; ako pa pride do tega da se uveljavi njegove točke potem bo pri društvih in članih velika nezadovoljnost; tudi protestov ne bo manjkalo; in ako bo potreba, za*iguran sem, da bo moralo priti do splošnega glasovanja iiu potem bo odločitev odvisna od zadostne večine članstva, ne pa od sklepa konvencije. Pa brez zamere! Joseph Panian, član elr. št. 3. XXIX. Bridgeport, Ohio. Med vsem' razmotrivanjem za prihodnjo konvencijo je gotovo priporočilo uvedbe splošne bolniške centralizacije najbolj odobravanja vredno. Naše društvo sv. Barbare, št. 23, je vedno isto priporočalo, ker le s skupno bolniško blagajno bomo pri naši Jednoti odprli vrata vsem katoliško mislečim Slovencem za pristop. Že zadnje !tri, ali štiri konvencije se je cd rajonih društev pri izročalo in dokazovalo, kako velike važnosti in koristi bi bile, če se uvede skupna bolniška blagajna. Pri zadnji konvenciji se jc reis doseglo deloma nekaj; 1 pričakovali smo, da bo več biatske vzajemnosti, ki jo pa žal ni bilo in tako velja ta centralizacija le za malo število društev; zato upamo, da se pri letcišnji konvenciji odstrani v-se ovire in predsodke, ki so nas do zdaj ločili, ter da se zd-inžimo tudi v bolniškem oddelku, da bomo v resnici popolni bratje in sestre, kar do ;edaj nismo in np bomo, dokler se ne uvede skupne bolniške blagajne. Naš gl. nadzornik br. Zulič se tega tudi dobro zaveda, ter priporoča, da popravimo kar smo (zamudili; to je opomin ra pravem mestu, ne da se utajiti, da smo v tem o-žiru zamudili veliko; z vso gotovostjo lahko trdim, ko bi bila pri naši Jednoti uvedena centralizacija že pred 15 leti a-,i prod, bi K. S. K. J. danes štela nad 20 tisoč članov, in mno- go dobrih katoliških Slovencev bi bilo pod okriljem prve slovenske Jednoto, ki se zdaj nahajajo pri drugih organizacijah, katere jim nudijp bolj sigurno bolniško podp. Bratje, ne bodimo /e biču i; če je centralizacija kontna in lobro vpliva pri drtgih organizacijah, zakaj bi bila ravno K. S7 K. J. v škodo Ako želimo pridobivati v >lnoto, posebno naše mlad Slovence (ke), je neobhodnj potrebno, da vpeljemo aisteii jtgfchr ga imajo vse druge slovenje in večinoma angleške orgareaci-je iq le s skupno bolnišktbla-gajno bo naša Jednota pacvi-tala in napredovala, kake tudi njena društva. Pri bolniški podpori n| so napravi dva razreda to jc dc-lar i« 2 dolarja na dan; dsti-krat se čuje: ' Ko bi biL pri vaši Jednoti podpora za 2dol., bi pristopil, tako pa rajšipri-stopim tam, kjer se lahko 21 to svoto zavarujem; dva oniagati, ost bito ]>a še>-ker iso naši sobrat je (sosestre). Prošnji, ki jih pošiljajo na društva, se mogoče enkrat člani odzovejo in skušnja nas uči, da od take vrste pomoč, ki jo daje članstvo takim nesrečnim članom, je jako majhna, ker darovi so le prostovoljni txl članov, ki so slučajno navzoči na sekji, kose prošnja prečita, navadno je pa le malo članov na seji, tako se tudi za prošnjo malo nabere; severi a nesrečni sobrat mora biti zadovoljen kar dobi, da si je bil morebiti dolgo let zvest in dober član društva in Jednote, ter je zdaj zapuščen od članstva ; to nikakor m častno za nas člane in našo Jedu,4>-to. Naše društvo priporoča, da se ustanovi poseben sklad, za naše dolgoletne bolne člane(i-ce), ki bi naj dobivali vsaj nekaj stalne podpore na mesec. Naj bi se napravil stalni prispevke 2—5c mesečno;; poleg tega bi priporočal, da bi se sedanji rezervni sklad 2 dol., ki jih plača vsak novo pristopi i, v hodeče obrnil v ta sklad ako mogoče? Upam, da ga ni člana pri naši Jednoti, da bi imel tako trdo srce in| l)i se branil plačevati to svatieo v ta blagi namen, kar bo prizadetim v znatno pomoč, članstvu v zavest da vrši tsvojo bratsko dolžnost, K. S. K. Jednoti pa v ča*|l( jj,n napredek. Vsak izmed nas naj pa pomisli, da tudi enega izmed nas lahko zadene slična usoda. Z bratskim pozdravom, Mihael Hočevar, tajnik dr. št. 23. 14 Over the Top" bomo dospeli, ce stopimo vsi ▼ kampanjsko vrsto! i K. S. K. Ustanovljen« ▼ Jolietu, 111., dne 2. april* 1894. Inkorporiraa* f Jo listu,' državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 glavni urad: JOLIET, III. Telefon 104«. SOLVENTNOST k. S. K. J. ZNAŠA 10027%. Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,189,865.00. . GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickorjr St JoEet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cola II. podpredsednik: John Mravinta, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— lOth St, VVaukegan, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St, North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet IIL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Jolift, 111. Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL ^^i—— Iz urada duh. vodje K. S. K. Jednote. S prvo nedeljo po Binkoštih ali z nedeljo presv. Trojice jc minul velikonočni čas. Vsak praktičen katoličan je moral v v toni času zadostiti svojim verskim dolžnostim; oni, kateri tega ni storil, se ne more smatrati praktičnim katoličanom. Vsi zvesti in dobri katoličani so opravili svojo dolžnost. Dragi mi sobratje, mi, ki spadamo pod okrilje Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote, zamoremo biti člani te Jednote edinole le tedaj, ako smo v resnici tudi"dobri in praktični katoličani; to zahtevajo naša Jeduotina pravila. Napačnega mnenja so oni, ki trdijo, da jih Jednota sili k spovedi in zraven tega še kaj radi pristavijo, da prisiljena stvar ni dobra. Jed-\ota, zapomnite si dobro, ne sili nobenega k spovedi ali k prejemanju svetih zakramentov, ampak ona zahteva, da vsak njen c*n mora živeti, kakor se katoličanu spodobi živeti. Nato se ndjtevajo v pravilih zlasti poglavitni prestopki, radi katerih edei ne more biti član Jednote kot: ako živi v očitnem prešešt-vu, Ui zanemarja prejem svetih zakramentov ob velikoncfenerii časi, ali ako ne podpira svoje župne cerkve, h kateri spada, ali ak# ne pošilja otrok v župnijsko šolo, kjer je to mogoče. Lastnosti dobrega, praktičnega katoličana mora toraj imeti že vsak ksndidat, ki hoče pristopiti v našo Jednoto. To je pogoj, brez katerega ne more postati član naše Jednote; in kakor hitro ta pogoj preneha, to se pravi, kakor hitro preneha biti ta ali oni član Jednote praktičen katoličan, tako hitro on tudi nima nobene pravice biti can naše katoliške Jednote. Kot duhovnega vodja K. S. K. Jednote me veže dolžnost paziti, da je vse delovanje Jednote, kakor tudi vseh podrejenih društev v soglasju s katoliško Cerkvijo in zapovedmi sv. vere. Dolžnost me torej veže, da pazim če spolmujejo vsi člani Jednote tudi svoje verske dolžnosti, z drugimi besedami rečeno paziti na to, da so vsi praktični katoličani. Zaradi tega se sedaj ob koncu velikonočnega časa obračam na vsa društva, da se mi uradnim potom do L julija naznani, ali so vsi člani o-pravili svojo velikonočno dolžnost, ali ne. S prvim julijem moram imeti vse izkaznice o velikonočni dolžnosti v rokah. Izkaznice morajo biti podpisane od domačega žjipniika, dotične župnije kamor društvo spada in potrjene s cerkvenim pečatom. V slučaju, da izkaznice niso potrjene s cerkvenim pečatom in z župnikovini podpisom, tedaj pa zahtevani, da se mi z izkaznico pošljejo spovodne listke članov, ki so opravili svojo dolžnost. V zadnjem slučaju se izkaznice ne bo sprejelo, ako ne bodo priloženi spovedni listki. Vsi oni člani Jednote pa, ki se ne morejo skazati s spovednim lsitkom, se imajo nemudoma staviti pred društveno poroto in ako po svoji lastni krivdi niso opravili svoje velikončne dolžnosti, se morajo suspendirati iz Jednote ter suspendacija naj se naznani na Jednotin urad. V času svojega uradovanja sem vedno pazil, kolikor je bilo v mojih močeh, na to, da so se spolnovale verske točke in vendar je bilo v mojih močeh, na to, da so se spolnovale verske vendar je ravno društvo, čigar izkaznico sem v zadnjih par letih sprejel 'brez župnikovega podpisa zahtevalo, da se mora vnadalje v verskih zadevali bolj strogo postopati. Dobro, pa hočemoi Prosim torej vse društvene tajnike še enkrat, da mi čim-preje mogoče pošljejo svoja uradna poročita o velikonočni dolžnosti. Kakor hitro bom sprejel njihova poročila, hočem uradnim potom potrditi sprejem k- to v tekn desetih dnij. Ako bi kateri tajnik ne prejel potrdila v tem času, naj povpraša zanj. Dragi mi sobratje K. S. K. Jednote, širom Amerike! Zdaj se vsa naša društva pripravljajo na konvencijo, ki se ima vršiti meseca avgusta v Clevelarjdu. Vsaka konvencija je velikega pomena za razvoj naše Jednote, tako tudi letošnja. Kazni člana Jednote so v našem "Olasilu" že izrazili svoja mnenja in svoje predloge, kateri naj pridejo v pretres na prUiodnji konvenciji. Vse kaže, da bo konvencija jako važna in velikega pomena. Radi tega se obračam, kot duhovni vodja te velike organizacije na vse njeno članstvo, opozorjajoČ vas na previdnost pri izbiranju delegatov za konvencijo. Izberite može, na katere se lahko zanesete, da bodo tudi v resnici delovali za blagor Jednote. Ti možje morajo biti globokega verskega prepričanja, morajo biti, v resnici praktični katoličani, ne taki, ki gredo o velikonočnem času k sv. spovedi satmo radi tega, da listek dobe, potem pa zopet zanemarjajo svoje verske dolgosti, kakor poprej. Od takih se ne more nikdar pričakovati kaj dobrega. Oni niso zvesti Bogu, kako tedaj moreš pričakovati, da bodo zvesti te/bi. Zopet povdarjaan, naša Jednota je katolista, njeni člani morajo biti praktični katoličana.. Ako se pa že od članstva to zahteva, koliko bolj se mora to zahtevati od onih, ki idejo na konvencijo, da ščitijo ustavo Jednote. Zahtevalo se bo torej, da se vsak delegat tudi izkaže, da je praktičen katoličan, zahtevalo se »bo od vsakega delegata, da prinese v tem pogledu tudi pismo od svojega župnika. . Ako hočemo našo Jednoto ohra niti katoliško, je to potrebno in edino sredstvo, da se ohrani katoliški duh v Jednoti. Oni delegatje, ki so praktični katoličani in ki se ravnajo po katoliških postavah in zapovedih, ne bodo imeli nobene težave v tej zadevi. Vsak župnik bo z vesel jem priporočal svoje zavedne katoličane. Težavo bodo imeli e-dino oni, k>i ne žive tako, kakor njim velevajo verske dolžnosti, ti pa nimajo nobenega prava pri naši konvenciji, bodo imeli edino oni, ki ne žive tako, kakor njim velevajo verske dolžnosti, ti pa nimajo nobenega prava; pri naši konvenciji, ker nia lepšega blaga, pa nima o?-lačene cene, ampak ima samo istek z napisom "luksus". Ali >a čevlji. Ce so količkaj, sta-lejo 400—500 dinarjev. Moš-:e obleke: 2,000 dinarjev pov-> rečno, če je namreč ris oble-:a, ki to imeizasluži in ni samo Hrača za 2 do 3 mesece. — Se-ia j pa primerjajte s temi ceUa-rti ra/zne druge cene, n. pr. pla-e raznih nameščencev i ni po-cm se ne boste več čudili, da e že skoraj vsa "nameščena'1 jjubljana en sam velikanjski •prevratni element". . Zlata poroka. — Franc Bob-ar in Uršula r. Avber iz Mir-e peci sta1 praznovala zlato oroko. Vsa vas jima je pri-edila veliko slavje, ker jih i-•ajo vsi radi. Bilo je obilo «selja. V Št. Vidu pri Logatcu je go- ilničar Frai>c Zalar miril v voji gostilnici prepirljivega ■ neza Vidmarja. V jezi je 1 xlnji potegnil nož ter zabo-<1 Zalar ja v trebuh, da so mu topila čreva. Zagovarjal so 0 pred sodiščem. Duhovniške vesti. Podeljen . Knrchpergov kanonikat pri 1 ibljanski stolnici dr. Toma- KKnarju, župniku v Škofji ki. — Umeščen je bil dnel. jnika na župnijo Smlednik anc žužek, dosedaj župnik Kopan,ju.—Nameščen je bil i žup. uprav, na Kakitni Ka-1 Zaje, kaplan v Cerknici. — Izpisana je z rokom do 15. « jnika župnija Kopanj v arijski dekaniji. Jugoslovansko odlikovanje .ilijanskih politikov. "Služ-:ie Novine" prinašajo ukaz o likovanju večjega števila i-r";ijar.skih diplomatov in poli-Ikov. Tako je odlikovan redsednik italijar«ke vlade Tussolini is Karagjmrgjevo vezdo I. reda; bivši ministrs-i predsednik Facta, dalje Sč-ujnzer, Tosti, Di Valminuta i več bivših državnih'pcdtaj-ikov za zunanje zadeve z re-cm Belega orla I. stopnjevano tako tudi generalni tajnik oir.if-stnstva iza zunanje zadeve lonltarini. Red sv. Save I. >i ejme general Eugenio Bar-larič. Novi kabinet SHS. Belgrad, 30. apr. — Nova v-ada se je sestavila sledeče: Ministrski predsednik: Niko-a Pašič; vojne zadeve general 'ctaT Pešič); zunanje zadeve: lr. Momčilo Ninčič; notranje adeve: Milorad Vujivič; pra-cccdje: dr. Laza Markovič: uosveta: Miša Trifunovič; ve. t: Ljuba Jovanovič^ promet: lr. Velizar Jankovi č; agrarna e forma: Krsta Mileti; gozdar-tvo: dr. Milan Srskič; soeial-»n politika: dr. Ninko Parič; r rodno zdravje: dr. Slavko Miletič; pošta ,in brzojav: Ve-i.». Vukičevič; .javna dela: Ni-kelaUzonovič; finance: dr: Mi-'»n Stojanovič. Mirtfstrsst-■o za trgovino in poljedelstvo ostaneta Začasno nezasedena. Ministrstva brez portfelja s-; "ikinejo. —Obisk vojaških grobov v Tudenburgu. Ker se vrši prevoz iudenberških žrtev že v redi tega meseca, je poslal odbor dva odposlanca v .Turi en-bnrg, da uredita vse potrebno. ^ tamošnjimi oblastmi glede izkopa in Drevoza. Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judenburcm od zastopnikov slovienske kolonije. Znano je namreč, da biva še ved-dnjo okrog tisoč slovenskih de- lavcev v raznih podjetjih far , rudokopih v Okolišu Juden-burga. Ta kolonija se je od j počel tka akcije zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovin*) in je radd tega osnovala poseben pododbor, v katerem odboru zastopa judenibur-ško občino tamošnji župan. V osebnem razgovoru z doma-ae jo pokazalo, da je ju-denburško prebivalstvo še dino naklonjeno slov. 17. pp. in ga ima v najlepšem spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Judearburgu umrlih in tamkaj pokopanih "Janezov" so brez izjemo skrbno negovani, vsak ima nagrobni križ z imenom in podatki o smrti pokopanega. Na praznik vseh svetnikov sc — po izvestju naših tamošnjih rojakov — vsi iti grobovi okrašeni in razsvetljeni. Posebna pažnja pa se posveča mišim žrtvam — po prekem sodu ustreljenim vojakom — in so ti grobovi \i;ii v cvetju zasuti. Tudi v tem so Judenburžani pokazali fnrojo veliko človekoljubnost in pooeščenje do ustreljenih, da so jih že pokopane pre-lesli na svoje pokopališče. Čast in hvala jih! To bodi v tolažbo vsem ouim rodbinam, ko-iili svojci počivajo v tej zemlji. Ob tej priliki naj se zahvalimo g. županu Kleindien-tu za veliko skrb, kakor tudi 'f. podžupanu Stoll-u in obč. svetn. Aieli-u za prijazno polnoč iin podporo našim odposlancema, posebno pa pododboru slov. delavcev. V splošnem se je opazilo, da skrbe obline na Gor. Štajerskem za vojaško grobove in jim postavljajo razven tega tudi skupne pcmenike.. Naš odbor je is-tetako postavil na tukajšnjem ookopališču skupen spomenik vojakom, ki so prelili in dali življenje za osvoboditev svoje ,domovine. Odkritje tega spomenika se bo vršilo o priliki riogreba judenburških žrteV. — Nesreča našega rojaka v Avstriji. Dunajski listi poro-a jo, da je dnp 13. aprila ob 4 m i j>op. vsled nerodnosti de-'avca, ki je ogledoval z žvep-'enko izpraznjeni s(xl, pogore-a do tal kemična tovarna ra-:ega rojaka .inženirja kemije vranc Zmer/likarja v Deutach. Wagramu pri Dunaju in pov-•r«' čila škodo pol milijarde ^ron1. Napad na slovenskega misi-cnarja. V dneh txl 1. do 7. a- n ila se je vršil v Kamenu na Ivcroškem sv. misijon, ki ga je odil p. Pri^tov družbe Jezu-ove iz Ljubljano. Ljudstvo e je milijona udeleževalo v le-'ora številu. To pa seveda ne lev račun Heimatsdipnst.u. Minuli petek ob 9. uri zvečer c tolpa nemških podivjancev . drla pred cerkev, v kateri je mter še vedno spovedoval. ^iičeli so vpiti proti patru in nu groziti. Pater je prosil ;enske, naj pokličejo par moš-cih, da ga bodo spremili v žup. lišče. Prišla sta en kmet in •n delavec. Ko je pater v junf družbi stopil iz. cerkve, e tolpa planila proti njemu, oda moža sta ga branila in nisijonarju \?e je posrečilo u -ečii v župnišče. Nato -so je pa '.olpa vrgla na naša moža in ju zverinsko obdelala 2 liožmi. vmet jo dobil 7 globokih ran in o ga morali takoj prevideti, klavec jo dobil pa štiri sunke - nežem.. Oba so odpeljali v 'lelovSko bolniišnico. štiri ra :bojniko s0 zaprli, ostali so u-pa je seveda veliko vprašanj©, če se tudi ti ištirje še ne zmuznejo pravici. Saj so vrnili le svoj "Heimatsdienst", 'co so napadli Slovence! PREKMURJE. Murska Sobota. Pri tukajšnji sodniji je bil obsojen na 3 lni zapora bivši okrajni demokratski kandidat Štefan Ku- har, iz Markišavec, ker je dan pred volitvami izdal letake • 'Tolvavija Benkota", v katerih je pisal, da ni res, da bi on prestopil k radikalni stranki n da Benko pride pred senlni-jo. G. Benko ga je radi t< na ožil in Kuhar je dobil kot nagrado 3 dni zapora. Dokazalo pa jo bilo, da jo resnično, la se je on prodal, samo tega ii hotel povedati, za koliko de-larja, ker ga je bilo sram in bi nu napravilo ogromno škodo 11 sramoto. V vsaki številki 'Mursko Krajine" je bil na-»adon g. poslane© Klekl in trankin tajna k g. Švikaršič. Star pregovor pravi: "Kdor Iruigemu jamo koplje, sam va-L,jo pade". Iz tega se vidi, 'cako lepe in poštene kandidate jo imela demokratska stranka. Murska Sobota. V farni •erkvi v Muaki Soboti sta se x>ročila g. .trgovec Štefan, Šmo-lič z gdč. Liziko Paschinger stotam. Mlademu paru mno-Tjosieče! PRIMORSKE NOVICE. Prekršena Julijska Krajina. Italijanska vlada je izdala se-mam prekrščenih krajevnih i-ner.» v Julijski Krajini. Kako barbaisko so .italijanski "st-okovmjaki" ravnali s pošteni-ni starodavnimi slovenskimi i-neni, naj pokažejo sledeči ogledi: Velika in, lepa slovon-ka oln-ina v Istri Dolina se i-nenuje j>o novem Sai^ Varligo lella Valle, I^okev — Gorgna-'e, Povir — Poveri o, Rod i k — Rodditti, Toma j — Tomadio, M a vlii nje — Malohina, K a '.j a >as — Kaccia, Gore ,je Vreme Anrc^io d i sopra, St^iožeče — Scnosecchia, Jelšane — Elsa-le, Kilovče — Monte Cliilovi, Prem — Primano, Trnovo — Torrenova di Bi terza. Grahovo— Gracoa a Serravalle, Idr-ko — Idresca d'Iso:7?o, Vojko — Voschia, Bate — Batta-•iia deli a Banstzza, Kamnje — Camigna, Bela peč — Pusine in Valromana, Lipalja vas — Laglesie San Leopoldo itd. Smrtna kosa. Umrl je ^ anko Bogataj, učitelj v Planini pri Cerknem. Pokojnik •e bil blaga duša in požrtvovalen delavec na društvenem polju. ( Blag mu spomin. — V Trstu jo umrl splošr*> spoštovani slovenski klepar Josip Mihol. N. v m. p.! naznanilo THE GREAT NORTHERN STEAMSHIP C0MPANY (Incorporated) BOSTON. MASS NAZNANJA, DA ZDAJ UREJUJE SVOJO ČRTO ZA MESEČNO VOŽNJO. $110 za v Evropo in nazaj BOSTON-SOUTHAMPTON # BOSTON-GOTHENBURG $110 $138 V EN KRAJ $65. ZA EN KRAJ $75 Zveza za Zveza za London, Liverpool, Chri»tiania, Stockholm, Helsing. LaHavre foii, Daniig, Riga, Copenhagen TE CENE VELJAJO TUDI ZA ŽELEZNIŠKO VOŽNJO V KRAJE DO STOCKHOLMA. Ta linija namerava prepeljavati po dva tisoč potnikov mesečno. Zdaj izdelajte svoje načrte, ako mislite potovati v Evropo letos. življenje potnikov zavarovano z vednotoplimi varnostnimi Oblekami, katere preprečijo utop in prehlajenje v nezgodi. Vožnja tam in nazaj vas ne stane Ija v Franciji, domovino Shakes-več kot bi vas stale počitnice tu- peara, škandinavijb, deželo polnoč- kaj doma. Da je mogoče dati potnikom nepredrago vendar udobno prekmorsko vožnjo je glavni cilj Great Northern Steamship kom-panije. Organizovana je od ljudi, ki se zavedajo prilike, katero se jim nudi s primerno nizko ceno za vožnjo v I^vropo. Družba želi ponuditi svoje parnike tisočerim zavednim, ki žele obiskati bojna po- nega solnca, itd. Tu je prilika v življenju! Vsaj tako izgleda. Pa še vec kot to! Družba si postavlja stalno poslovanje, zato hoče postaviti novi standard udobnega prekooceanskega potovanja in to le v enem razredu. Da je to mogoče vršiti po primerni ceni, je že dokazano. Zanimalo vas bo, če dobite od nas vse podrobnosti. OBENEM VAM HOČEMO TUDI POJASNITI KAKO ZA-MORETE POSTATI SOLASTNIK NAŠEGA PODJETJA, KI JE USPEH DOLGOLETNIH NAČRTOV. Izrežite to spodaj in pošljite nam s svojim imenom in naslovom. A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass. Zanima -me rti se želim informirati glede potovanja v: (Zaznamujte s križcem) V en kraj Tam in nazaj England -------- ------- Germany ----------- Svveden ---------------------- Norway ---------------------- Denmark ----------- Baltic Provinces--------------- Finland -------------------- Russia ----------------- Street or R.f.d---------------------- A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass. Zanima me kako postati sola#~-nik the Great Northern Steamship Company. Pošljite drobnosti. mi prospeetus in po- Ime ................ Street or R.f.d._ Mesto ______ Država ............... ODHOD IN PRIHOD. Na pomlad in na poletje se največ po tuje jo tja na obisk in po opravkih. Rojaki se vračajo v domovino, liodi- V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i ppstrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali. Iz starega kraja:—Po b juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo da)la vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nu dila Vašemu potniku svojo pomoči ob prihodu v New York. Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj. Za naelaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York, N. Y. Vnetja slepiča. (Iz radio-predavanja federalnega zdravstvenega urada.) Mnogo ljudi misli, da je vnetje slepiča (appendicitis) razmeroma nova bolezen. Časopisi dostikrat zbijajo šalo, češ da so zdravniki iznašli appendicitis, da bi opravičevali operacije. Seveda to ni res. A-pendicitis je tako stara bolezen, kot je star človeški rod., Le ela je bila znana pod drugimi imeni oziroma so jo pripisovali raznim drugim vzrokom, dokler je zdravniška veda dogn nala, da bolezen izvira iz onega drobnega telesnega organa, ki ga zovemo slepič (appendix). Slepič je črvopodtibni privesek na koncu danke '(širokega črevesa), ravno tam kjer drobno črevo prehaja v danko. Na-luija se na spcfiinji desni strani trebuha. Človek je ena izmed onih malo životinj, ki imajo ta privesek. Nam ni znano, da bi slepič sploh shižil za kako svrho. Nekateri mislijo, da je sle pič degenerirani ostanek nekdaj važnega deLa telesa, ki se je izpridil radi nerabe. Slepič je normalno tri inče dolg in četrt inče v primeru in je cevkast v vsej svoji dolžini. Pred časom Pasteurja, veli kega bakterijologa, in Listera, ojeta moelenie kirurgije, je bila apendicitis skoraj vedno smrtna bolezen. Dandanes pa ne pobira radi vnetja slepiča več od deset od sto izmed vseli slučajev, in to večinoma le v onih slučajih, ko se je pustilo, ela se bolezen razvije predaleč, Ja bi operacija ali druga sredstva mogla pomagati. Vzroki vnetja, oziroma oku-ženja slepiča so toliko razno vrstni, kolikor so raznovrstne klice, ki provzročujejo okuže-nje. Klice utegnejo priti v slepič potom krvi ali skozi čreva; njih zarejališče utegne biti v daljnih telesnih organih, v bezgavkah, slabih zobeh ali v želodcu. Neprimerna .hrana ali slabo skuhane jedi se navajajo kot mogoči vzroki bolezni. Tuja telesca se lahko zarinejo v slepičevo cev in provzročijo vnetje, dasi to ni navadno. Sestava slepiča je taka, da se isti prav lahko vname. Mnogo je tam tkanine, ki prav lahko o-teče, tako da se cev zamaši, vsleel česar zaklenjene snovi st rohnijo in provzročijo vnetje slepiča, Apendicitis je dvojne oblike: skupna in kronična. Ono vnetje slepiča, ki se naenkrat pojavi (»b velikih bolečinah, in slabostih, je skupna apendicitis. Kronična apendicitis se lahko razteza čez dolgo dobo in se pojavlja v •zaporednih blažjih napadih, ali se navadno dogaja, da nekdaj napad utegne biti hujši in bolezen postane jako resna. Ako tudi napad se pojavi naenkrat. Prvi znak je bolečina, nekdaj po celem trebuhu, nekdaj v posebnem delu na desni spodnji strani telesa. Bolečine se utegnejo raztezati tudi na hrbet in dol na desno nogo. Bolečina se čuti kot krč in se dostikrat napačno smatra kot običajno grizenje. V par urah bolezen postane hujša in paci-jen t. občuti slabost v želodcu in dostikrat izmoče. Mrzlica zra- gi so mnenja, da ni dobro čaka-j bo luškega ali prvostopnega ti, da se napad ponovi, pa naj bo prvi napad še tako blag. Vsi dobri kirurgi so tudi mnenja, da bi se moralo operirati tudi v vseh slučajih kronične apendicitis. V blagih slučajih ni operacija prav nič nevarna, ali skoraj vsi slučaji akutne apendicitis so nevarni po štiri-indvajseturnem obstoju bolezni, na kar bolezen hitro napreduje in je nevarnost vedno večja. Ako pacijeirt, ki ima akutno pendicitis, ni operiran takoj, umre dostikrat v par dneh. Smrt utegne nastati, ko oteče-ni slepič poči, kar okuži vso telesno votlino; nastane neka vrsta zastrupljenja krvi. Ako kdo riboli naenkrat za bolečinami v trebuhu, s slabostjo v želodcu ali brez nje, prva stvar naj bo, da se taikoj pokliče zdravnika. Odlog je nevaren. V slučaju blažjih napaelov, ljudje mislijo dostikrat, da gre le za slalbo prebavo; ta pomota pa utegne biti na zadnje usodepolna, kajti le prav malo ljudi bi umrlo radi vnetja slepiča, ako bi se paci-jenti dali pravočasno pregledati od dobrega zdravnika in operirati od veščega kirurga. Znano je dejstvo, ela se v premnogih slučajih operira še le tedaj, ko je bolezen dosegla nevarno stopinjo. Kako naj se apendicitis prepreči! Ohranimo telo v popolnem zdravju. Pazimo na zobe in bezgavke. Zavž i vajino dosti dobre hrane, elosti spanja in gibajmo se. Pomagajmo telesu, da si samo pomaga. Dajmo se pregledati od zdravnika vsaj po enkrat na leto in od zobozdravnika vsaj vsakih šest mesecev. Taka pažnja ne bo le pomagala proti vnetju slepiča ali tudi proti napadu mnogih drugih bolezni. J. O. F. L. I. S. GENERALNI IZSELJENIŠ KI KOMISARIJAT V ZA GREBU UKINJEN. Ljubljanski "Slovenec" piše: Gospod minister za socialno politiko dr. Ninjko Peric je v službenih Novinah z dne 3. aprila 1923, šiti. 73 objavil nastopno naiedbo: Generalni izseljeniški komi-sariat v Zagrebu se ukinja in vse njegove funkcije, ki jih je imel elo sedaj po parag. 3. pra-vilka za izvrševanje zakona o izseljevanju in po moji naredbi z dne 5. januarja t. 1., št. 9107, se prenašajo na odsek za izseljevanje in vseljevanjo pri meni poverjenem ministrstvu. Izseljeniški komisarijat naj takoj tzačne pripravljati končno likvidacijo, da prestane poslovati koncem tega proračunskega leta, t. j. dne 1. julija, ko se prične poslovanje omenjenega odseka pri ministrstvu. Iver se to pravi osobje generalnega izseljeniškega komisa rijata v Zagrebu, večinoma hrvatskega plemena, vreči na ce-. sto, da se more v Belgradu nastaviti osobje srbskega plemena, ter nuditi belgradskim od vetifikom priliko izžemati ono prečansko ljudstvo, ki ima potrebo posredovanja v izseljeni-ških zahtevah, je dobila nared-ba politično lice, k čemer moramo spregovoriti stvarno res se na 100 ali 101 stopinj in žila 'no besedo, ter davimo vpraša utripa hitrejše. Kronična apendicitis je posledica ponovnih napadov v blažji obliki. Ob vsakem napadu se slepičeva cev vedno bolj zožuje, dokler se popolnoma zamaši. Bolnik ima presledke, kjer se čuti zdravega, oziroma pa ima vedno sitnosti s svojo prebavo. Ako se slepič odstrani, bolehavost izgine in bolnik hitro okreva. Vsi zdravniki in kirurgi so enoglasnega mnenja, da bi se v vsakem slučaju akutnega vnetja slepiča moralo operirati takoj v svrho, da se odstrani zboleli organ, čim se občuti prvi napad. nje: • Kaj je naloga generalnega izseljeniškega komisariata ? Pravilnik za izvrševanje zakona o izseljevanju objavljen \ Službenih Novinah z dne G. 9. 1922, št. 196, prag. 3. se glasi: "V pristojnosti generalnega izseljeniškega komisariata s-pada tc-le: Ta komisariat 1. nadzira celokupno pošlo-' vanje zastopništev parnrških družb, kolikor se tiče izseljeniškega posla; 2. nadzira promet izseljeni, k< v in p< vratnifcfltv^' u- .1 rešuje pritožbo kftt prvo , Malone vsi kirur-j stopno oblast ve zoper razsod policijskega (političnega) oblast va v vseh pregreških po parag. 35, in 36. zakona; 4. upravlja po svojih organih državno prenočišče izselje-nikov, in povratnikov v Zagrebu; 5. rešuje prošnje za izselje-niške potne liste iz področja v-seh oblasti po naredbi, ki jo iz. ela ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi v smislu parag. 8. zakona; 6. neposredno nadzira delovanje vseh izvrševalnih organov izseljeniške službe v državi (luški izseljeniški komisa. riati, železniški, ladijski izseljeniški komisarji itd.); 7. vodi evidenco o matičnih izpremembah državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so v inozemstvu, in; tujcev v poelročju vseh oblasti države; 8. vrši zasebnopravno zaščito s primerno intervencijo zlasti glede zapuščin, zavarovanj in! odškodnin po izven-evropskih državah v korist naših izseljencev, odnosno njih rodbine v domovini, opravlja-je v teh poslih tudi prevode listin iz tujih jezikov in, obratna" Kam »pada generalni izsee-ljeniški komisariat? Navedeni pravilnik odreja: "Dokler se no otvori promet iz domačih pristanišč, je sedež generalnemu izseljeniškemu komisariatu v Zagrebu. Ko se prične prevoz izseljencev iz domačih pristanišč in čim to zahteva interes izseljeniške službe, se prenese sedež generalnega izseljeniškega komisariata v eno izmed teh pristanišč, in parag. 9. tega pravilnika določa, da za čas, dokler se opravlja izseljeniški promet preko inozemskih pristanišč, je rdovoljenso prestopiti državi^ mejo za sedaj samo preko Maribora, Jesenic in Rakeka". — Po praktični potrebi, — katero uvažuje tudi pravilnik v tolike, da bi moral biti nastanjen generalni izseljeniški komi-sariat v bližini, kjer zapuščajo izseljenki našo državo, je primeren kraj za to komisariat Ljubljana, ker je Zagreb oei navedenih obmejnih postaj Maribor, Jesenice in Rakek preoddaljen, poslovanje v Bel-iradu pa v ozirili pravilnika nikdar ne bi moglo doseči pravi namen. Ljubljana je in bo toliko ča-^a, dokler naša kraljevina nima lastnega izseljeniškega pristanišča, izhodišče za izseljem-ce. Čez Ljubljano potujejo v-si izseljenci, ki zapuščajo našo državo v Mariboru, na Rakeku in na Jesenicah in pot čez Pariz, Havre, pot čez Bremen, Hamburg, Antwerpen, Liver-pol, Chernbourg v Ameriko in •ez Ti sit, v Ameriko pelje skozi Ljubljano in neskozi Belgrad. V Ljubljani je sedaj 8 zastopnikov raznih parobrodnih iružb, ki imajo potrebo v ne-Uevilnih slučajih za osebneisti-ve z generalnim izšeljeniškim komisariastom. Že v predvojnem času je biti Ljubljana izhodišče emigracijo iz Slovenije in Hrvatske, z statistike je razvidno, da so jubljanske i poslovalnice paro* irednih družb leta 1913. odpravile 8754 oetsb v Ameriko, orej približno 2500 oseb več, cakor se smo sedaj odpraviti z cele kraljevine Srbov, Hrva-*ov in Slovencev. To je en i tazlog, da je glede vršenja dolin ost po točkah 1, 2, 3, 4, 5 in 6 tajprimernejše mesto za poslo-anje generalnega izseljen,iš-rega komisariata Ljubljana, in Posebno pride tukaj v poš- tev točka 5, to je rešen je prošenj za izseljeniške potne liste. Zagreb je središče emigracije naše države in izseljencem je bilo me>žno brez posebnih stroškov osebno ugotoviti potek njih prošenj; in delovali ju komisariata v č#s|t se mora poudarjati, da se je proti vsem objektivno in neizkoriščevalno postopalo. Kako bodo izbde-dale intervencije v Belgradu^ o tem se da močno razmišljati, vsaj Slovenci in Hrvati brez posredovanja dragih belgrad-skih odvetnikov in brez podlage na roko ali v pismu ne bodo dočakali objektivne rešitve. Zelo važno za poslovanje generalnega izseljeniškega komi-sarijata s sedežem v Ljubljani ali vsaj v Zagrebu, je tudi določilo 8. točke gleele zasiebno-pravne zaščite interesov naših državljanov v !Ameriki, v V Sloveniji in na Hrvatskem ni kraja, iiz katerega ne bi bilo v-saj 10 odstot. njegovega prebi valstva v Ameriki. In pripeti se, da si tu živeči sorodniki v zapuščinskih zadevali v Ameriki umrlih, ne znajo pomagati. Isto velja tudi v slu čajih, ko imajo povratniki razno terjatve v Ameriki. Nadejamo se, da bo ministr stvo za socialno politiko neu-mestnost svojo odredbe gleele razpusta generalnega izseljeni škega komisariata, v Zagrebu in prenošenja njegovih funkcij posebnemu odseku ministrstva za socialno politiko v Belgradu takoj preklicalo; tudi sploh ne gre, da bi ministrstvo glede i zda vali ja izseljeniških potnih listov v prvi in zadnji bilo hujši kakor absolutizem srednjega veka. Sicer pa, ako se zadeva ne bo povoljno reševala, slekli članek, ki bo razpravljal razloge, zakaj so se prenesle funkcije izseljeniškega. komisariata v Belgrad/' ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, i-itar 36 let se želi seziianiti s slovenskim dekle toni kmečkega stanu v starosti od.25 — 30 let, ki je vešča tudi angleškega jezika. Mora imeti tudi nekaj denarja in biti dobra g<;spodinja. Jaz se o-ziram samo na resne ponudbe. Pismu priložite sliko, katero ija zahtevo vrnem in pošljem tudi svojo. Tajnost jo zajamčena. Vpošteva se tudi enakostaro vdovo z en i in otrokom. Po nudbe naj se pošilja pod šifro: "Coloradski kmet" care. Uprav. "Glasila" 1004 N. Chicago St. Joliet. IU. NOVA SLOVENSKA NASELBINA. Petdeset milj zahodno od države North Dakota v Montani ob kanadski meji sta Soo Line in Great Nrthern železniške družbi zasledili rodovito zemljo in bogato zalogo premoga in olja. Takoj zatem je Soo Line zgradila železnico, ki teče 6 milj južno ob kanadski meji; Great Northern železniška družba je pa zgradila svojo progo 6 milj ob Soo Line pro- Ob goriomenjenih železniških progah v Daniels okraju v Montani se mi je posrečilo dobiti 10 tisoč akrov rodovitne zemlje. To zemljo sedaj prodajam od 15 do 30 dol. aker na o-semletno izplačevanje. — Na tej zemlji sedaj trava raste da se lahko kar orje, seje in sadi, ne da bi morali prej štore kopati. Vsak bi moral kupiti 160 akrov te zemlje, ker ta zemlja bo v kratkem času dobila jako visoko ceno. Goriomenjeni kraj je samo 600 milj od mesta St. Paul, Minn. Imam na prodaj tudi se par tisoč akrov zetnlje v okolici Willard Wisconsin. Za natančna pojasnila o tej zemlji pišite takoj na naslov: Ignac čeenik, Willard, Wis. Clark County. = LUDWIG KOSNIK, javni notar 1840.W. Cullerton St. (20th St) Chicago, m. Se priporoča in naznanja, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dok. Ako želite dobiti sorodnike, ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene. Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem; kot njih bližnji rojak, sem popolnoma znn>'5 žen njih jezika. a Sastave, bandere, regalije ia zlate znake za društva ter člane K. 8. K. J. EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago. BI Tivoli Studio Edini poljsko-ilovenaki fotografiičen atelje v Jolietu, IIL JOS. SITKOSKI, Ustnik 635 B. Jefferson St. Joliet, IIL TELEFON 5617 Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čes dan in tudi cvečer. Izdelujemo pos»me«ne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo. razne slike vsv*h kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe okvirje. Ob sredah je dan slikanja za otro-' ke. Z vsakim naročilom otroka damo eno povečano sliko 8x10 palcev veliko. NAZNANILO IN PRIPOROČILO- Cenj. občinstvu v Jolietu iu )kolioi naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-Čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St Telefon 4555 Joliet, 111. Važno in koristno! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5^2 odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot. t Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. •, 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. TEKMA ZA TRGOVINSKO GESLO (Slogan) OD 1. MAJA DO 1. JUNIJA 1923. SKOPNO ! nagrade: $2001 The Joseph Triner Company izdelovalci Trinerjevega Grenkega Vina. bodo plačali za Najboljše geslo, ZAKAJ NAJ LJUDJE UPORABLJAJO TRINERJEVO GRENKO VINO. Prva nagrada $50.00 Napišite geslo v slovenščini—kratko naj bo in je-$35.00 dmato—ne več kot deset besed, poslužite se spod-$26.00 njejra kupona (napišite nadaljne nasvete na pose-• $15 00 ben listek in pošljite s kuponom) ter naslovite: Slo- po $5.00 vsaka, gan Jury, Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ash-k lahko pošlje enoali več gesel, toda ne več kot deset. \ slučaju e Druga Tretja Četrta in petnajst nagrad land Ave., Chicago, m. Vsal nakosti bodo plačane dvoje nagrade. - j __ V geslu svetujete prednosti in izborne uspehe ali preprečilno moč Trinerjevega Grenkega \ ina ali katerokoli važno dejstvo glede Trinerjevega Grenkega Vina, ki je najbolj zanasljiva z^odtoa tonika ter lahak odvajalec, brez primera v slučajih slabega teka, zaprtja glavobola, nervoznosti in podobnih želodčnih neredov. Daje zdravo spanje, pomaga prebavi poostri tek, ojaei energijo in zdravje v splošnem. Okusno je, dobro za vsako starost ter uživa 33 letni sloves. Od začetka do sedaj se je prodalo nad 8 milijonov steklenic. ^pmino -.ni»T v I juliiSiim,' a-' fi pa njaj .ostane v Zagrebu. I Ime .. Naslov Tukaj so moji nasveti za trgovinsko geslo Trinerjevega Grenkega Vina: '-i--................. .......... ................................................................ 5EVER0VA ZDRAVILA VZDIHUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAM. W F. SEVERA CO. CEUMH HM^IU^. IUVVA GLASILO K. S. K. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Barbara Starašinič, mati. Antonija Jaksetič, sestra. Joe Starašinič; brat. Joliet, 111., 25. ma ja 1923. Prvi zamorci so bili impor tirani v Ameriko meseca avgu-; ta 1. 1619.; s sabo jih je pri-vedel v Virginijo znani kapitan John Rolfe. NENAVADNA .SPOMLADANSKA RAZPRODAJA. Posoda za sladkor — 2 zagrinjala za $5.95. DARILA V STARO DOMOVINO. Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet. Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, d&mo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote. Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli. Danes pošljemo: 100 din— 400 kron za $1.30 50 lir za $3.20 500 din—2000 kron za $5.85 100 lir za $5.70 Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet, Dlinoii. Dobro došli cenj. gostje! O priliki srebrnega jubileja prihodnjo nedeljo, dne 3. junija se priporočam in naznanjam vsem cenj. rojakom iz okolice, ki bodo na ta dan posetili redko slavnost 25-letniee naše župnije, da bom imel te dni na razpobigo prenočišča, vsakovrstna izborila okrepčila itd. JOHN VIDMAR, SLOVENSKI GOSTILNIČAR, 2346 Bine Island Ave. Chicago, 111. AKO vas tare revmatizem, glavobol, bolečina v križu, pri izpahkih in ranah, rabite: Motturas Liniment ENRICO MOTTURA, SPECIJALIST ZA REVMATIZEM. "NIČ MLEKA NIC MOŽA." Spisa! C. Houston Gouliss. Včasih je čfez leto težko dobiti vr-tno zelenjad za hrano; celo po mestih je zaloga iste omenjen?.; to je glede prehranjevanja velike važnosti, kajti zelenjave dosti pripomorejo k zdravju, moči in rasti telesa, ker vsebujejo vitamine; brez zadostne množine teh človeško telo hira in oslabi. Krava se preživlja z zeteno krmo. Vsled čudnega procesa narave, krava izvleče iz te krme vse važne snovi in jih nudi ljudem v obliki mleka; vsled tega je baš mleko najbolj poglavitna hrana, brez katree bi človek ne mogel živeti. Zaradi tega je tudi čistoča mleka velike važnosti gotovih letnih dobah; in vendar je vrednost mleka tedaj bolj važna, kot pa spomladi in poleti. Kaj bomo torej storili? Odgovor je lahek. Rabite toliko mleka, kolikor ga lahko dobite. Vživajte vsebino znamenite bele konve—Bordcnovo e-vaporirano mleko. Ni sicer tako kot sveže; toda podobno mu je pa povsem, ki pospešuje vrednost hrane bolj kot druge stvari. To mleko je sestavljeno iz najboljšega svežega gostega mleka kateremu je vsa voda odvzeta. To mleko je od najboljših krav. katere se vedno nadzoruje po ekspertnih živi-nozdravnikih; te krave se paseoj blizu Bordenovih mlekarn. jej sveže in čisto. Je najbolj pripravno in ekonomično v vseh oblikah meka; za kuhanje je povsem podobno svežemu. V istem se še vedno nahaja največ redilnih snovi. Raba tega mleka je zelo lahka v razne svrhe; iz konve teče kot smetana. Nobena hiša naj bi ne bila torej brez najbojšega mleka za kuhanje in to je Bordcnovo evaporirano mleko. Dobite ga v konvah pri vsakem gro-cerju. Poskusite ga še danes. Pridružite se mifijonom onih, ki ne rabijo drugega mleka. Imejte v zalogi zaboj tega mleka, pa boste rešili pereče vprašanje glede mleka. T« vrste oglasi imajo namen seznaniti javnost z gotovimi dejstvi glede mleka. Ta dejstva je tretja vedeti in jih izkoristiti. Ponatisnjeno z dovoljenjem iz 'Fore-casta. novembra 1921. POTNIŠKI ODDELEK Bančne tvrdke Emil Kiss-a 133 Second Ave. New York City. SEZNAM kretanja parnikov v Dubrovnik in v Trst. , Cena. 5. junija TAORMINA preko Genove ___________________________$ 95.00 7. junija PATRI A preko Napolja _______________________________ 95.00 12. junija AMERICA preko Napolja--------------------------95.00 26. junija COLUMBO preko Napolja _______________________________100.00 30. junija PRES. WILSON naravnost-------..----------------- 102.50 30. junija TUSCANIA naravnost ___________________________._________ 105.00 k temu je prišteti če vojni davek $5. Naznanite mi, kedaj mislite potovati in jaz vam bom prostor na par-niku osigural. Dopremam rojake iz kraja! Pošiljam denar v kraj! . POTNIŠKI ODDELEK BANKARSKE TVRDKE EMIL KISS-A. 133 Second Ave., New York City. Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača. Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku. Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vodno skrajno uljudno postrežbo. V najem oddajemo varnostne skrinjice za depoziti po 25c na mesec in višje. Cena ene steklenice $1.25 6633 Manhattan Bldg. Duluth, Minn. JOLIET NATIONAL BANK Ustanovljena L 1891. članica Federalnega rezervnega sistema. FARME NA PRODAJ V'zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Prescription A-2851 je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi, steklenica $1.35. Vsak lahko sam tiska. Priprava za toskanje, z 250 velikimi in malimi črkami, držao in črnilo ..........................................$2.50 KRANJSKE KOSE Kogfe zrinčkom iz najbolj-šegfTjfcikla, 65, 70 in 75 centimetrov dolge ......$1.75 6 kos z /inčki..........9.00 Brusni Irkmen .......... 0.30 Klepalno/orodje ........1.00 Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko gro- baksa 50 funtovv ___________$5.75 Malo črno grško grozdje, baksa 50 funtov ........7.75 Brinjeve jagode, vreča 132 funtov ................. 7.00 Fige v krancelnih, baksa 110 funtov _____________________$8.80 Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Eipress vračunjen. MATH. P E Z D I R Box 772, Citv Hali, Sta. New York, N. Y. Uradniki: Robt. T. Kelly,načelnik odbora ravnateljev; Wm. Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik. Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske * naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, bJizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej. Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini VViscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se .obrnite na naslov: FRANK HREN, FRANK HREN, * —ali pa— 350 N. STATE STREET, TIOGA, WIS. CHICAGO, ILL. Kako ljudje napredajerjo Uprava ameriške zakladnice v Washingtonu je na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole: Skop je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 60 centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent ža izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. Vafčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. . . Zapravljiv je oni, ki splolf nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za iz*-obrazbo in dobrodelne namene. Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države. Pot do uspeha je dolga in mučna, za to ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačobanko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. Vloge na "Special Interest Account" se obrestujejo pri nas po 4%. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New Vork, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. Established 1857 KDO JE VAŠ TRGOVSKI jTl TOVARIŠ? TA Vaša banka bi morala biti. Če ni ■ | temu tako,—potem nekaj ni v redu, B I bodisi že od Vaše strani, ali od stra-■■■ ni ,Yaše banke. Vaša banka,—če je prave vrste,—bi morala biti Vaša desna roka pri poslovanju. Morala bi biti Vaš prijatelj v dejstvu in stiski. , To so načela naše banke, katere hoče docela doseči. Torej,—če je Vam ljubo tako bančno sorodstvo, — to je prava banka , za Vas. PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija L L odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, če oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar sa Ameriko in star! kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. AiitT»epri>ci|o nalila Priporočljivo Zd odponjoc pri zdiviVljei|jb srbečice in raznih bolezqi. cena 50 c Vprašajte prt %fa«ca| telurju. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemike, kranjske in chromatične, kakor tudi kovčeke za harmonflce. Imam tudi prave STAROKRAlJSKE KOSE kovane na oko iz svetovno znane tovarne Sensenwerk-Krenhoff s Štajerskega, v dokgosti od 25 do 33 inčev, po sledečih cenah: Posamezna kosa po $1.50, šest kos skupaj ali več po $1.25. Klepalno o-rodje, dvoje vrste, po$1.00, srpi za klepati po" 75c. Bergamo brusilni kamni, najboljše vrste po 40c. Pri teh cenah je poštnina že všteta: z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že t.aročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plače, Brooklyn, N. Y. Najstarejša in največja banka v WU1 Okraju. 3% obresti na hranilne vloge.