AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY;/NEWSPAPER i AMERICAN HOME CLEVELAND 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 26, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Do 60,000 Japoncev na Novi Gvineji je zdaj obkoljenih Vredno se je bilo potruditi London. — Ada Watten-maker iz CharUroi, Pa., ki jc z ameriškim. Rdečim križem v Angliji, zm podžgati letalce k večji akciji. Obiskala je neko ameriško letalsko bazo, kjer so se fantje ravno pripravljali na. obisk po Nemčiji. Mična gospodična je fantom obljubila posebno nagrado in sicer vsakemu po en (mrak cmok, kdor bo zbil nhjmanj eno eno nemško letalo na tla. Ko so se fantje vrnili, jih je stalo kar 22 vrsti, ki so si brisali z rokavom ustnice in čakali na "odlikovanje." Nemčija je izvedla drastične odredbe proti saboter-jem. D a n s k a je zdaj popolnoma odrezana od Švedske in pristanišče v Copenhagenu je zaprto. HITLER BAJE NA SKRIVNEM OGLEDUJE OBREŽJE Zračna ofenziva je stala zaveznike do 2,300 letalcev London.—Ta zračna ofenziva zaveznikov, ki so jo pričeli proti Nemčiji na 15. aprila in ki se brez oddiha nadaljuje, je stala Angleže in Amerikance 2,300 letalcev. Vrhu tega so zavezniki izgubili pri tem 373 letal v vrednosti $50,000,000. Ako se računa vrednost izgubljenih letal in stroške pri treniranju letalcev, so plačali zavezniki za to ofenzivo že najmanj $100,000,-000. Ako se pa računa še plača letalcev, stroški bomb, gazolin, municija, gredo pa stroški v oblake. Toda izguba zavezniških fetal je komaj 1%, ker v tem času je napadalo Nemčijo najmanj 33,000 letal, ki s'o razbila Nemcem najmanj 700 bojnih letal. In kje je pa škoda, ki so jo povzročili na nemških tovarnah, železnicah, letališčih in drugih tarčah. Računajo pa, da je od 2,300 pogrešanih letalcev večina v nemškem ujetništvu, ali pa interniranih na Švedskem in v Švici. Ta zračna ofenziva ima tri namene: uničiti nemško zračno leznice in tl'arisportacijO ter razbiti utrdbe na zapaclnem obrežju. Iz raznih naselbin Joliet, 111. — V boju z Japonci nekje na otoku Bougainvillu na Pacifiku je 7. novembra preteklega leta padel Bernard R. Barbič, star 22 let. Služil je pri pomorščakih 18 mesecev in na Pacifiku se je nahajal devet mesecev. Chicago. — Dne 7. t. m. je umrl William Dolmovich, star komaj 17 let. Bolehal je več let. Zapušča starše. Detroit, Mich. — Dne 15. t. m, je umrl John Pretnar, doma iz Radovljice na Gorenjskem, član ni bil nobenega društva in tukaj ne zapušča sorodnikov. — Helen Košir se nahaja v bolnišnici, kjer je bila operirana na slepiču. — Pavla Bole se je morala vrniti v bolnišnico. Oni, ki so tako srečni, da imajo že v zemlji razno semen je za zgodnjo zelenjavo, bodo imeli že kmalu delo z puljenjem prego-stih rastlinic. Korenje in redkvice ne uspevajo dobro, če so preveč na gosto, kot nobena rastlina ne. Pregoste je treba izpuliti in sicer predno se korenine zapletejo druga v drugo. Naj-ložje opravite to delo, če je zemlja nekoliko mokra, torej po dežju, ali pa jo nekoliko zmočite. Redkvice je treba tako razredčiti, da so ostale en palec in pol vsaksebi. Med korenjem pa pustite presledka od 2 in pol do 3 palce. Grah se razredči tako, da je 8 do 12 rastlinic na vsak čevelj dolžine. Pesa naj bo 3 do 4 palce vsaksebi. Med repo naj bo od 4 do 6 palcev prostora, da se bo lahko dobro redila. Solata, pernata, tudi boljše uspeva, če jo razredčimo, da ni pretesno skupaj. Mnogo dela si vrtnar prihrani z puljenjem, če seje semenju precej na redko. Gornja pravila veljajo, seve, za one, ki seje-jo zelenjavo v ko bo zvedela in videla, da je bil Lau- brez njene pomoči, je njena zadeva. ^ smatramo, da je zadeva vse 23 varde, ki je v veliki ||0!enffa, da demokratski klub 23. varde na seji jutri ve-I'1 uradno odobri kandidaturo .Franka Lauscheta ter mu W Volitvah vso pomoč. ® jn da se bo ta klub ravnal po želji vse demokratske 23. ^s^J^Poželji bossov v mestu, ki gledajo le za svoje žepe. Nova Gvineja. — Z invazijo ameriških čet zadnjo soboto pri Novi Holandiji, na severnem obrežju Nove Gvineje, je popolnoma izoliranih do 60,-000 japonskih vojakov. Gene-jral MacArthur, ki je osebno nadzoroval invazijo, je izjavil, da je položaj popolnoma tak, ! kot je bil na Bataanu, samo s to razliko, da so zdaj Japonci tisti, ki so v pasti. S to strategično potezo gen. i MacArthurja, je popolnoma I brez vsake moči kakih 140,-000 japonskih čet, vse od Nove Gvineje pa do Solomonskih otokov. To je vse, kar je še ostalo od* 250,000 japonskih čet, ki so bile pripravljene, da 'napadejo Avstralijo. "Vzelo bo nekaj časa še, predno bomo popolnoma štrli to golazen, toda njih usoda je 'zdaj gotova," je izjavil Mac-! Arthur. Do 60,000 Japoncev je zdaj v pasti med Holandijo in Ma-dangom na Novi Gvineji, drugih 80,000 je pa na Novi Britaniji, Novi Irski in Bougainville. Kraji te najnovejše invazije ameriških čet so komaj 1,000 milj od Filipinov, ki je zdaj glavni cilj generala MacArthurja, ki je takrat, ko je odhajal s Filipinov, izjavil, da bo še prišel nazaj. Seja demokratov V Četrtek ob osmih zvečer bo imel izredno sejo demokratski klub 23. varde. Seja bo v sobi št. 1 SND na St. Clair Ave. Vabljeni so vsi člani jn članice in tudi drugi, ki se zanimajo za volitve. Na seji se bo določilo smernice za primarno kampanjo. To je pa že riba Blizu Vermillion, O. so ribiči vjeli v mrežo ribo sturgeon, ki je tehtala 153 funtov. Na trgu bo prinesla do $100. Riba take velikosti je za jezero Erie velika posebnost. Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO S/Sgt. Wm. F. Ivans, ASN 15086358, 342nd Ftr. Sq., 348th Ftr. Gp., APO 321, c/o Postmaster, San Francisco, Calif. William se nahaja točasno nekje na Novi Gvineji. •K PB S* Sem fantič urlaubar — poje te dni Maks F. Traven, bivši £1. pomožni tajnik SDZ, ki je prišel za en teden na dopust k svoji soprogi. Maks je dozdaj premetaval Stric Samove tanke v Fort Knox, Kentucky, zdaj so ga pridelili pa infanteriji v Arkansas. 1821 Bil Pfc. Frank J. Troha, sin Mr. in Mrs. Troha iz 14316 Thames Ave., je prišel domov na dopust iz Camp Maxey, Texas. Doma bo ostal do pondeljka. nt na »u Iz Italije se je oglasil Vinko Zupan, sin urednika Glasila KSKJ Ivana Zupana, ki naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Očetu sporoča, da se je v Italiji sestal z bratom, poročnikom Johnom, s katerim sta samo 15 milj narazen v taborišču. Mrs. Molly Deželan, 1114 E. 63 St., je naročila sobotno Ameriško Domovino za svojega moža, katerega naslov je: Frank Dezelan, S 2/c Casual Draft 3rd Constr. Brigade, c/o Fleet Post Office, San Francisco, Calif. uk iks ibb Mr. in Mrs. Paul Korensek, 7415 Aberdeen Ave., sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu v Anglijo. Njegov naslov je sledeč: Pvt. Paul Korensek, 35062702 Co. A 26th Sig. Const. APO 505, c/o Postmaster, New York, N. Y. B» mi ta V soboto je odšel služit Strica Sama Anthony Prime, Jr., 834 Rudyard Rd. Anthony zapušča doma soprogo in starše: Mr. in Mrs. Anton Prime, 985 Addison Rd. želimo mu srečo in pa zdrav povratek. bb ta ta v Mr. in Mrs. Frank Ivans, 1165 E. 60 St., sta naročila sobotno Ameriško Domovino za svoja dva sinova na nasljoive: H. D. Ivans, F 2/c Co. 16 Sect. J Billet 288 Navy Pier, Chicago, 111. v Koncerti 4 ZVefier bo prire- tXf-r matica koncert yJJu SND na St. Clair |%ih°?nice lahko dobite L4, jL 'n članicah ter pri C" bo ,ec V SND. Pro-^ 2el0 iep> Slovensko I'fyo^" časih malo sliši-llHik 6 2an">udimo teh red-.' da ne b0 naša slo-rVC8em donela praznim m j - o- |rNa?ade za vandale IKkl nica v bližn-'i va" m^Oo jyn Village je razpi-li1 V agrade onemu, ki na-I\JUl vandalov, ki so p I bij^nažili tablo, na kali ^bl.imena v°jakov te §\ il je stala na Mem- 1 Vi!na obletnica ■•V °m Noda (Nose) bo ff V J v Cerkvi sv. Kristine B ob ®t v t e k in petek ob lJW liki sedme obletni- 1x1 smrti. Ki Američanka ICt v Chicagu Sa--Tukaj je umr- 1a Ha^ Jane Swanson- ki ^starejša Američanka tl)ila ed- državah. Ob smr-|i|, stara ii3 let Rojena i?' da cothe- 0hio- Za '' je dobila čestitke od I Ka Roosevelta. _ _ —------ ---T -------- —_ ^bnik je treščil rta hiše v Montrealu, pri | Čemer je bilo ubitih več oseb P^ '- Kanada.—Nek an- P°?bnik je treščil v b,ok m, sredi mesta. Pod Py.je našlo smrt Ka devet oseb. Tri izmed ilttj^ v tem bloku so po-brušena, dočim so Bs^ .0 Poškodovana. Krik Pi j Je slišalo iz podrtin. iJJeest°drasli so planili iz Bombnik, ki se je dvignil z letališča, da odleti čez morje, je kmalu zatem treščil v hiše na Shannon cesti. Vseh pet mož posadke je našlo pri tem smrt. Na bombniku ni bilo nobene pošte, niti ni vozil potnikov. Priče pripovedujejo, da je bombnik eksplodiral v zraku, dočim trdijo drugi, da je eksplodiral šele potem, ko je treščil na hiše. Oblasti nreiskuieio. Frank Lausche je odšel za 10 dni na kampanjo • po južni državi Cleveland, O.—Včeraj je odšel iz mesta župan Frank J. Lausche ter se podal na kampa-jo za demokratsko nominacijo guvernerjem. Odsoten bo iz mesta 10 dni in bo tekom te ture govoril v 23 okrajih, večinoma v j užnih krajih države. Pred odhodom je izjavil, da za teh 10 dni ne bo od mesta vzel nobene plače kot župan, kar znaša $400 do $500. V času njegove odsotnosti ga bo, nadomestoval v županskih poslih direktor postav, Thomas A. Burke. Sinoči je govoril v St. Clairsville, kjer so mu ta-mošnji demokratje priredili shod. Lauschetova kampanja Za Lauschetovo kampanjo so bili izročeni v našem uradu sledeči denarni prispevki: Neimenovan je prispeval $150, poznani gostilničar Jože Zalokar, Addison Rd. $75, Mr. in Mrs. Bill Sasso $25; po $5: Mrs. Antoinette Cindrič, Frank Bucher, 5348 Homer Ave., John Lokac, 9607 Prince Ave.; po $2: Andrew Bajt, 5604 Carry Ave.; John Avsec, 1191 E. 61. St.; neimenovan in Frank Branisel, 7602 Cornelia Ave., Mrs. Frances Veselitza, Shamokin, Pa., je poslala $1.50, Helen Preotle, Madison, O., $1. Najlepša hvala vsem skupaj.i novi grobovi Frank Somrak V pondeljek je; umrl, zadet od mrtvouda, splošno poznani Frank Somrak, star $7 let. Tukaj zapušča soprogo1 Mary in sina Stanleya, ki se nahaja v Berkeley, Kalifornija. Rojenje bil v vasi Lipi jane, fara Škoc-jan pri Velikih Laščah. Tukaj je bival nad 40 let. Svoje čase je bil zelo aktiven; na društvenem in narodnem jbolju. Bil je predsednik SND zk časa gradnje istega in več let direktor, bil je več let predsednik gospodarskega odbora SNPJ, ter predsednik bivše Svobod, podp. zveze. Dolgo let je bil odbornik kluba društev SND ter več let predsednik št. 5 SNPJ ter član društva Carniola Vent 'Mi 1288-TM. Pogreb bo v četrtek popoldne ob. 1:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Članstvo društva Carniola Tent 1288 TM je prošeno, da se udeleži kolikor mogoče v največjem številu pogreba umrlega sobrata Somraka. Jakob Juratovac V mestni bolnišnici je umrl za pljučnico Jakob Juratovac, star 68 let, stanujoč na 9903 Yale Ave. Zapušča soprogo Suzano, tri sinove: Mike, Steven in Pvt. Frank v armadi, ter dve hčeri: Ano Judovič in Suzano Pire. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in na Kalvarijo. Stockholm, 25. aprila. — Hitlerjev posebni deputij in gauleiter na Danskem, Werner Best, je danes izjavil, da bo Nemčija ,z vso ostrostjo nastopila proti danskim sabotažni-kom in podtalnim elementom, ki delajo proti interesom Nemčije. Danska je faktično popolnoma odrezana od Švedske in ta izjava nemškega ministra daje vzroke za to. Dansko so nemške oblasti izolirale včeraj popoldne. Minister Best je izjavil, da na Danskem kar mrgoli tajnih zavezniških agentov, zato mora Nemčija udariti nanje takoj in z vso ostrostjo. B^st je izjavil, da naciji ne bodo poznali nobene milosti napram sabotažnikom, kar znači, da bodo ustreljeni na mestu, če bodo zasačeni. Splošno mnenje tukaj je, da je Nemčija zato izolirala Dansko, da bo hitreje polovila tajne elemente ter s tem počistili deželo vseh sovražnih sil pred invazijo. S podobno akcijo bo najbrže pričela Nemčija tudi po drugih okupiranih deželah. Vsled te odredbe prihaja zdaj iz Danske samo nekaj malega vesti. Ena teh zatrjuje, da so Nemci zaprli pristanišče v Co- da je nemško vojaštvo postavljeno ob vseh železnicah. Sinoči je bila kompletno zaprta telefonska zveza med šved-i sko in Dansko. Samo nemškim uradnikom je telefon odprt. u H" >i' London, 25. apr. — Londonski viri, ki imajo tajne zveze z Evropo, trdijo, da Hitler na skrivnem inšpicira utrdbe po zapadnem obrežju. Z njim so vojaški in mornariški poveljniki. Vesti tudi trdijo, da bo Hitler potegnil iz Italije vseh 25 divizij in jih poslal na zapadno obrežje proti invaziji. Zavezniški vojaški krogi pa tem vestem ne verjamejo. Zanesljivi viri trdijo, da ni Hitler poslal zadnje čase nič novih čet na zapadno obrežje, kjer ima zdaj od 54 do 60 divizij, katere je vzel z ruske fronte. To smatra Hitler dovolj za prvi naval invazije, potem bo pa že videl, kako bo. Zavezniški vojaški krogi sodijo, da se Hitler zanaša na sledečo strategijo na zapadni obali. Dočim bo branil vsako ped zemlje, bo držal močno rezervo pripravljeno za glavni udar, kadar bo videl, kje bodo zavezniki udarili z največjo silo. Danes Hitler še ne ve, kje bodo zavezniki udarili samo navidezno in kje bo glavna invazija. V tem oziru imajo zavezniki prednost, ker imajo tozadevne načrte že pripravljene, dočim mora Hitler čakati na razvoj dogodkov. IZ BOJNE FRONTE V ZRAKU — Zračna ofenziva zaveznikov se nadaljuje in gre že. v 12. dan. Včeraj so Nemci bombardirali južno Anglijo. PACIFIK — Ameriške čete prodirajo proti trem letališčem na Novi Holandiji, Nova Gvineja. ITALIJA — Ameriški tanki in pehota so prodrli eno miljo v nemško linijo pod Rimom in dospeli na dve milji do Apij-ske ceste; HITLER — Nemci poročajo, da sta bila Hitler in Mussolini na tajnem posvetovanju dva dni. Delala sta načrte za "zmago." INDIJA —- Japonci se umičejo od Imphala potem, ko so izgu- ■»........MU lO,OO0,mož. Na Kitajskem poročajo Japonci o uspehih. RUSIJA — Rusi trdijo, da so izgubili Nemci tekom zadnje ruske ofenzive do 500,000 mož. ......... " u-- Rusi so potopili Nemcem 7 transportov London. — Ruski bombniki, spadajoči k mornarici, so potopili Nemcem nadaljnjih sedem transportni hladij, ki so vozile vojaštvo iz Sevastopola na Krimu. Ladje so poslale ruske bombe na dno črnega morja. Delo na vrtu Politični shod V nedeljo popoldne ob treh bo v Hrvaškem narodnem domu na 6314 St. Clair Ave. demokratski shod. Predsedoval bo senator Wm. M. Boyd. Povabljen je kot govornik župan F. J. Lausche in drugi demokratski kandidatje. Prva obletnica V četrtek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Agnes Perko v spomin prve obletnice njene smti. ZAOBLJUBIL SE JE IN VZTRAJAL Camp White, Ore. — Pvt. Albert Anson, ki je. bil na Aleutih, je napravil zaobljubo, da bo takoj, ko stopi zopet na ameriško zemljo, objel in poljubil prvo WAC, ki jo bo videl. Po dolgih mesecih je res prišel nazaj in tudi prvo WAC je zagledal. Toda skoro da se ni izneveril sveti zaobljubi. WAC je imela namreč šaržo narednika, dočim je bil on še vedno prostak. Vendar, odločil se je in ostal mož beseda. "Narednik" mu je pre'drznost milostno spregledal, ker je Albert poleg tega še kaj zal dečko. Poroka Mr. in Mrs. Frank Perko, 3546 E. 81 St., naznanjata, da se bo poročila njiju hčei-ka Marie Dolores z Mr. Frank M. Stražarjem, sinom Mr. in Mrs. Fr. Stražar, 3606 E. 71 St. Poroka bo v soboto 29. aprila ob devetih zjutraj v cerkvi sv. Lovrenca. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru. Nemci so popolnoma izolirali Dansko r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderaon <628 Cleveland S. Oblo. Published dally axcept Sundays arid Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 Der year U. S. and Canada. $3.50 for 6 month!, Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents ____ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 98 Wed., April 26, 1944 Drastična odredba velike trojice Kakor smo že poročali med našimi dnevnimi novicami, je engleška vlada sporazumno z ameriško in rusko vlado pod-vzela korake, ki naj preprečijo iztihotapljanje informacij z angleškega otočja. V kolikor je znano, je to svojevrsten korak, kakršnega se ni doslej še nikoli podvzelo. S to odredbo angleške vlade so ukinjeni vsi diplomatski privilegiji zastopnikov nevtralnih vlad, in z njo je tudi konec imunitete ali nedotakljivosti diplomatov. Odredba se tiče diplomatov nevtralnih kakor tudi vseh ostalih vlad; izvzeti so le diplomatje velike trojice: Anglije, Rusije in >\merike. Običajni privilegiji teh diplomatov so bili doslej sledeči: pošiljati so smeli šifrirane brzojavke, njihova pošta je bila pošiljana v zapečatenih diplomatskih vrečah in smeli so vzdrževati in vporabljati svoje kurirje ali posebne sle. V nujnih primerih so posie kurirjev prevzeli visoki uradniki poslaništev In še več: poslanik ali ambasador nevtralne države je šel lahko tudi poljubno domov, kjer je osebno poročal svoji vladi. Vse to je zdaj minilo in je prepovedano. Edini privilegij, ki je še ostal tem diplomatom, je, da smejo poročati svojim vladam, toda vsa njihova poročila morajo biti najprej predložena angleškemu zunanjemu uradu, ki jih skrbno prouči, nato pa določi, ali se smejo odposlati aii ne. S tem je postala angleška vlada v sporazumu z ameriško in rusko vlado in z njunim sodelovanjem, nadzornica vseh vlad, ki so reprezentirane v Londonu. V tej deželi so ljudje, ki stavijo visokd stave, da letošnjo pomlad še ne bo invazije kontinenta. »Toda v trenutku, ko so Nemci zvedeli o tej najnovejši odredbi angleške vlade, so stavili svoje 1'astne stave, da je invazija kontinenta pred durmi. Nemci namreč vedo, da. če temu koraku naglo ne sledijo vojaški razvoji, se. bo politični položaj zaveznikov silno poslabšal. Razumljivo je, da bi bile vladam in državam, katere bi bile najbolj prizadete, silno dobrodošle informacije o bodočih izkrcanjih zavezniških armad. Prav tako bi bile te informacije silno zanimive tudi za nekatere nevtralce. Balkanska kampanja bi, na primer, zelo zainteresirala Turčijo; izkrcanje v Norveški bi nemalo zaskrbelo Švedsko; izkrcanje v južni Franciji bi prizadelo Španijo. Ako pa se Španija zaplete v to zadevo, bi se s tem razburila vsa Latinska Amerika. Dalje je prav tako jasno, da bi ukinjenje teh diplomatskih privilegijev samo nekaterim državam bilo žaljivo, in obenem bi odkrilo vprav vse to, kar si angleška vlada prizadeva ohraniti tajno. Nobena vlada, ki drži kaj nase in ha svojo suverenost, ne bi mogla molče vtekniti v žep takšne žalitve. Iz vsega tega nam je torej sklepati, da morajo sedaj nujno in kmalu slediti važni vojaški^ razvoji, in, drugič, da tri , zavezniške vlade, katerih vojaštvo bo moralo nositi vso težo prihodnjih bojev, nočejo prepustiti ničesar raznim možnostim. Med temi možnostmi je na primer možnost, da hi diplomatje zavezniških ali nevtralnih vlad, pa naj bodo slednje zaveznikom še tako prijateljsko razpoložene, poizkusili tozadevno posvariti svoje domače oblasti, in drugič, ker je možnost, da so v štabu nekaterih poslaništev in ministrstev tudi agentje osišča. Nemški radio sicer sedaj — kakor je bilo pričakovati — besni nad "nesramnostjo," "brezobzirnostjo" in nad "histe-f-ijo" angleške vlade, češ, da se "v Nemčiji ne bi moglo zgoditi kaj takega," in "da ni Hitler še nikoli kaj takega storil." Tdda na to je treba odgovoriti, da se Hitlerju ni bilo treba zatekati k takim sredstvom, ker so bile vse njegove večje poteze v sedanji vojni tako zvani "bliski," pa naj so bile izvedene proti državam, s katerimi je imel sklenjen pakt o ne-napadanju, ali proti nevtralcem. Sicer pa je upati, da je ta odredba samo začasna posledica nujnih potreb, in da se ne bo, ko napoči čas, sklepalo o usodi sveta brez ozira na manjše narode in države. Dandanes je že tako vse preveč naziranja. da bodo tri velike države: Anglija, Amerika in Rusija uredile svet tako, kakor bo njim samim najbolje kazalo. Posledica tega je negotova politična atmosfera in večja razerviranost za kooperacijo, kakor bi bilo želeti. Male države, skupaj vzeto, predstavljajo več ljudi kakor Velika Britanija ali Rusija, zato one nikakor ne smejo postati žoga v rokah velikih držav. Sicer pa. kakor rečeno ,upati je, da je ta odločba samo, rezultat nujne potrebe, ker je invazija pred vrati in je želja vseh zaveznikov, da se prihrani čim več življenj zavezniškega vojaštva in da se obenem čim prej uspešno završi ter konča sedanjo vojno. Kupujte vojne bonde! BESEDA IZ NAHODA Hill IMtlUtHllM »♦♦♦'t'H'ill 1lMlUl K SANSovi seji dne 12. aprila 1944 P. Bernard Ambrožič Kristan pravi Danes napadajo komunizem samo še tisti, ki si ne upajo več odkrito napadati Rusije, j Komunizem jim je krinka za sovraštvo do Rusije. * Na to reč sem na kratko že na seji odgovoril. Zdaj malo bolj na široko. Prav te dni objavlja ameriško časopisje radijski govor o komunizmu, ki ga je imel eden vodilnih ameriških jezuitov, Fr. Lord. Tole se uvodne besede tega govora : "Od začetka sedanje vojne je sovjetska vlada podvzela neke korake — odpravo Tretje Internationale, ustavitev uradne pro-tiverske gonje, pogostno sklicevanje na nekdanjo rusko domoljubje — ki so v zapadnih deželah vzbudili upanje, da se je komunistični režim v temeljnih točkah spremenil. Mi bi iz srca radi vse to verjeli . . ." Brez dvoma je v gornjih besedah izraženo mnenje pretežne večine Amerikancev. Isto velja o nas, ki se nismo' postavili na partizansko stališče glede starega kraja, pa tudi nismo postali sovražniki Rusije, čeprav Kristan to trdi. Vse naše časopisje, tudi najnovejših časov, priča, da smo prijatelji Rusije kot Rusije, seveda pa ne njenega komunizma. Vse naše časopisje priča, da z veseljem pozdravljamo ruske zmage na bojnem polju, pa prav enako vse nake, da se način sovjetskega režima v temeljih izpreminja. Vsak tak znak je našel pri nas najugodnejši od-tiv. Mi bi iz srca radi vse to verjeli . . . verjeli, da bo vse to tudi ostalo! Niti najmanjšega 'dvoma nimamo, da je prav tako med našimi rojaki v stari domovini. Prijateljstvo do Rusije — seveda pa ne do njenega komunizma — sega v naši stari domovini vse nazaj do leta 1848. Mr. Kristan gotovo pozna čase iz okoli leta 1860. Tedanje navdušenje za, Rusijo je ostalo vse do najnovejšega časa vsaj v vrstah slovenskega izobraženstva. Komunistični teror je seveda zapravil v tem pogledu marsikaj. Sedanje spremembe v sovjetskem ražimu pa cdmevajo doma prav tako kot tu med nami. Tudi tam v stari domovini bi radi verjeli. . . če ta vera in to zaupanje ne more najti tako trdnih tal ne v naših srcih in ne v srcih naroda doma, kot bi mi vsi radi — kje je krivda? N(> naravnost na Rusiji in njeni sovjetski vladi. Ona sama nam ne daje očitnih znakov, da je ta ali ona izpre-memba v ruskem režimu samo krinka, ki bo po vojni spet odpadla. Kar nam je znanega o ruskem LJUDSTVU in o čudovitem odporu vsega ruskega naroda zoper Hitlerja, bi nas rajši potrjevalo v našem upanju nego ga nam podiralo. Kje je potem krivda, da ne verujemo Rusiji, bolje rečeno, ruskim oblastnikom, a celim srcem, ampak se izražamo samo, da bi radi verjeli. . •? Najprej glede starega kraja. Če so tam v strahu pred komunizmom v zvezi z Rusijo, ali če so v strahu pred Rusijo v zvezi s komunizmom, je to krivda on-dotnih partizanov, pa nikogar drugega. Partizani so tisti, ki trosijo med narod vero, da se Rusija ni nič spremenila, da Rusija-odobrava vsa grozodejstva partizanov, da jim bo dala v rojse vso oblast, da jim bo celo pomagala poklati vse opozicionalce, itd. Ni čudno, če se je za jedel v narod strah pred Rusijo, ko mora dan zri dnem poslušati — in nazadnje verjeti — kar mu neprestano trobijo v ušesa partizani po nalogah Komunistične Partije. Glede nas tu ni dosti drugače. Ko dobivamo poročila iz starega kraja, kako tam partizani razlagajo narodu stališče Rusije, in ko se nam tu dan na dan ubija v glavo, da Rusija stoprocentno podpira Tita in partizane — kdo bi vsaj polagoma ne dobil posmi-slekov glede odkritosrčnosti onih sprememb v ruskem režimu. Bolje rečeno: v sovjetskem režimu. Da je "naš" Adamič eden največjih pobornikov za partizane in obenem za Rusijo, je kajpada znano. Komunist, pravi, da ni. Tudi kajpada taji, da komunizem sploh podpira. Sploh je njemu komunizem samo nekaj takega kot Kristanu. Prav za prav ga niti ni več na svetu, tako nekako mislita oba. Samo mi, ki se nismo prodali partizanom, še strašimo ž njim . . . Toda poglejmo! Adamči je pisal v svoji knjigi, da je Balkan s Slovenijo vred že takorekoč v žepu Rusije. Morda je res. Mi ne vemo. Vemo pa to, da Adamič ni pisal: Slovenija (Hrvatska, Srbija itd.) postane najbrž del ruske države. Ni tako pisal. Pisal pa je, da utegnejo te dežele po morebitni zahtevi Stalina in svoji lastni volji biti — sovje-tizirane! Kaj je to drugega ko — komunizem? Kdo govori o sovjetizaciji tam, če ne misli obenem na komunizem? če se motim, dokažite, g. Kristan In isti Adamič je pred nekimi meseci objavil v nekaterih tukajšnjih časopisih poziv na slovenske duhovnike (menda tudi na drugorodne duhovnike), naj bomo pametni in se pravočasno sprijaznimo z Rusijo. Dostavil je, da Rusija navadno svoje nasprotnike — stre! Ker nam bo kaj težko kdo dokazal, da smo nasprotniki Rusije kot take, zakaj in čemu bi naj nas lepega, dne Rusija strla? Kvečemu zato, ker nič ne tajimo, da smo nasprotniki komunizma, pa naj bo "ruski" ali "amerikan-ski" ali katerekoli baže. Streti nas torej utegne kmounizem, ne Rusija. In kako naj nas sploh Rusija tu na ameriških tleh stre? Ali ima tudi Amerika postati del Rusije tako kot Slovenija in njene sosede? ' Jaz kot Slovan bi morda ne irtiel nič proti temu, če se da to narediti brez izdajstva ameriške zastave in ustave. Toda radi tega pač Rusiji ne bo nikoli potrebno, da me — stre! Strla bi me kvečemu, če bi prihrumela sem preko Atlantika ne kot Rusija, ampak kot — sovjetski komunizem! Seveda, potem bi bilo nekaj drugega in bi se pač moral dati streti. Najbrž kar Adamičevim krempeljcem! Dovolj! Ali vidite, g. Kristan, kako ste spet napačno vozili, ko ste vrgli oni očitek meni (in Za-larju) v brk? Meni boste težko dokazali, da sovražim Rusijo. Kar se pa tiče komunizma, mi ni treba ničesar dokazovati, ker to itak sam dosti glasno priznavam. •Isto velja o mojih somišljenih, duhovnikih in laikih, če pa razumemo strah pred Rusijo v zvezi s komunizmom, o katerem poročajo iz starega kraja, primite za vrat tamkajšnje partizane. In primite Adamiča! Toda ravno tega Vi nočete storiti! Vidite! Koncert Glasbene matice Glasbena Matica v Clevelandu se zopet pripravlja za koncert. V nedeljo zvečer 30. aprila nam bo podala P. H. Sattnerjevo kan* tato "V pepelnični noči," za zbor, soli in klavir, na besedilo Simona Gregorčiča. To delo bo tvorilo prvo polovico programa. V drugi polovici pa bodo Matičarji izvajali izključno operne točke. .Tako želijo mnogi Matični prijatelji. Ker je Matica pri zadnjem koncertu posvetila ves drugi del programa slovenski narodni pesmi, bo gotovo tudi širšemu občinstvu prav, če pevo-vodja in pevci ti-želji ugodijo. Skladatelj Sattner je tudi ameriškim slovenskim pevcem star in ljub znanec. Menda ni zbora, bodisi svetnega ali cerkvenega, ki ne bi imel v svojem repertoarju vsaj nekaj njegovih mehko ubranih melodioznih skladb. Frančiškan, p. Hugolin Satt- dila in »Jega viški Povsem pa ner, rojen v Kandiji pri Novem mehka voljnost, prožna nežnost, mestu leta 1851, umrl v Ljub- kl Pa Je zdrava, m°ška in poljani leta 1934. je vse svoje dol- teka iz najglobljega čustvova-go življenje deloval kot učitelj nja" Višek nieS°ve tvo™e sile petja, dirigent in skladatelj - Pa nanT brez dv0ma °čitujeta poleg svoje duhovniške službe — oratorij "Assumptio" in pa le v dveh krajih, v Novem me- kantata "V*pepelnični noči." stu in v Ljubljani. Zapustil nam "A s s u m p 11 o" je podala je množino dragocenih svetnih Glasbena Matica leta 1940 in cerkvenih glasbenih del P°d vodstvom Antona šublja z Kaj so značilnosti-tega izred- lepim uspehom Kantata no nadarjenega in plodovitega V. PePel™m noci, ki bo iz- slovenskega skladatelja? Sattner vajana pod vodstvom Ivana je vse svoje glasbeno delovanje »am P^azuje vse že iz prvih početkov osnoval na skladateljeve vrline v polnem istem načelu, ki mu je do konca ra^u m »zmahu. Delo se blestelo pred duševnimi očmi: odhku}e P° sv0^ lzr«dm hf!c-glasba je za uho, ne pa za razum. nl toP'lnl 111 dramatični ucin-To se pravi: skladatelj tako kovitosti. Tu je našel nas go-skladaj, da bo poslušavec v tvo- rlškj slavec' ' S[mo" Gregorčič, jih skladbah lepoto za teboj Rednega , umetniškega sode-lahko občutil, da mu b0 takoj lavca skladatelju Hugolmu dostopna in se mu bo srce vnelo Sattnerju. v čustvu, kakršno si v skladbo Krasno Gregorčičevo besedi-položil. Tako pa more učinkova- lo z agleškim prevodom bo ti le, če je lepa, blagodoneča, prejel vsak udeleženec koncer-brez nepotrebnih trdot. Ena pr- ta- Pevovodja, pevci in pevke vih Sattnerjevih skladb: "Ni- Glasbene Matice upajo, da bo nikar se me ne boj" označuje in občinstvo zadovoljno tudi s podaja v šemenu takorekoč vse tem koncertom, na katerega posebno izrazite osebnostne zna- vas vljudno vabijo, ke skladateljeve. Pevski tovariš. V poznejših letih se je Satt- n ner lotil večjih del: simfoničnih pesnitev, oratorijev. Prvo tako delo je bilo "Jeftejeva prisega" leta 1910; leta 1911 je sledilo "Vnebovzetje" (Assumptio) ; leta 1914 "Oljki;" leta 1917 "Soči;" leta 1921 "V pepelnični noči." Kakor v prejšnjih krajših delih, tako kažejo tudi te obširnejše umetnine isto izbrano gibčnost, izvrstno deklamacijo, ki spretno gre za razvojem bese- Aluminij za letala Aluminij je najvažnejša kovina pri izdelavi letal. Za moderno transportno letalo se potrebuje do 9,000 funtov te kovine in dvakrat toliko se je potrebuje za en bombnik. Magnezij pa uporabljajo največ za idelavo zažigalnih bomb in zasledovalnih krogel (tracer, bul-leta) kakor tudi v druge gradbene svrhe. / Prvič v zgodovini Clevelanda bodo tri gledališča kazala istočasno isto sliko in sicer "Song of Bernadette." To zanimivo filmsko sliko bodo pričeli kazati v Hippodrom gledišču v sredo 26. aprila o polnoči. V Variety in Keith's gledišču na E. 105 St. pa v četrtek 27. aprila. Ta slika je povzeta iz priljubljene povesti o mali Bernardki in čudežni prikazni v Lurdu, katero je opisal Franz Werfel. Dokler bo živel človeški rod, bo ostala za vedno v spominu tudi ta filmska slika, kot ena najlepših in najbolj globokih filmskih slik. V sliki je pokazana vsa velika vera male Bernardke, kate- ri se je prikazala Marija. Ker je Bernardka vztrajala pri svoji trditvi, da je videla Marijo, je bila pozvana pred sodišče, da bi tam to svojo trditev preklicala. Kar pa Bernardka v svoji veliki meri ni mogla storiti. Sodnijskim potom so dali zapreti votlino. Ko pa je ležal na smrtni postelji vladarjev sin in so mu dali požirek vode iz Lurda, kjer se je bila prikazala Marija, mu je odleglo in na vladarjevo povelje so to votlino zopet odprli za romarje in bolnike, ki so tu iskali čudežnega ozdravljenja. Vsa ta zgodba je zapopadena v filmu "Song of Bernadette." namignem, da je ime'a 1 j putacija pri tem morda # . druge namene in vzroke- 1 tako pomagala k sprflAjjj ne rečem, ampak na vs» , je sumljivo, če hiti na sfl človek pozdravljat zaloz"^ ve in gostilničarja, kis ^ spoštovana stanova 118 žejo lahko pogasita ni h ceremonij ali °PeraT^ "Srečne oči!" je vpil J® daleč in drobil na tisti J kjer naj bi se sešli _°be $ trpeča fronta in fronta. Mi drugi smo režali in Se pozdravlja'1'^ ne videli zadnjih 25 let; se od Drenika poslovi" Prej. ,J. "Pa kako sta nas v tem pozabljenem »j J rad vedel Jim, ki je žejen, torej najbolj s? obiskom. , "Povedali ste mi vcejJ pripovedoval Drenik, tem vzel cigare iz ust ^ lika umetnost, "da grefjj] v Madison. Pa sem Pj,, čiča in šla sva vas isJl ^ "Ampak Madison ^ vse od jezera pa dok^^jj tranjost države Ohio* ^jjj sta vedela, po kateri P" prav?" sili Jim daUe- "Od Madisona napre^j žila za nosom in ta ji pa naravnost za vo"J .p haja od pohanih pi$ Jr i prišla naravnost seII1')1|jii< vas poznam," je Ponl. ^ stavil Drenik, "vas »^j leč iskati od kraja, kJ jo piške." šiliiii Medtem, ko so se vr<\ p) jemni razgovori, sefl1 M na skrivnem ogledi® jatelja. Oba zastavfl1^ pri moči. Kar me zanimalo so bili nj1.'1' ^ re sem pa na svojo^^^ takoj obsodil, da n!"1 $ prav nobene velja^^/f namreč popolnoma "jej seli ob njiju telesih- ^ .M no znamenje, da J11 nenaravnega, ki bi se jiS ti in vzeti v rol<0 ' 1 ustom. ji/j "V imenu trpeče^, i« je tedaj spregovoril s Jimorn pomenljivi« "vaju iskreno povabim v nase s*1 ^f vanje. Naša hiša vse, kar je v njej-} kot je naše!" srca govoril, ko J6 aZiiH', del, kako je hiša Pr „J tako brez skrbi bi nudil v dar novi : Clevelandu). Odlična družba s . fj proti hiši, jaz sem Jima in mu šepnil jft niti kapljice nista Pr f boj!" J* "Ni hudir!" se/® ,#2 straši Jim, "pa ves, "Aha, natančno & njiju žepe in po natančnem P \riir \j ti je bilo nekaj cjy kovem in dva Pa„ ; Kunčičevem žepu- ^jif "To je pa zelo ^ / kaj takega bi ne P-^D' svojih najboljših P kaj sta pa prav ^ UK če sta prišla P^ -J, "Jim,.lepo te pi^ F, se in ne pokaži J<* boko smo razočara' ^ pr užaljeni. Prijazne ^ ^ ampak če bosta Pa .|jr ju pa nikar ne nimata toliko i** , A da bi ne vedela, 14 prinesti na farmj^ obiskavat prijate'-' ' : sta, odkoder sta P1' fv "Jack," je žal°s>ig Jim, "tako me n> 1 ^^ živ dan. Prej bi P g t^ bom napravil Pef' pr'"1 kot pa da bi P^se j brez pijače." s^j Hudo potrta sv* ^ ^ mor je naš ^ J valca. če kaj P0^ 5o ^ J naravo, bi sodil- ' i' j '< razmere vladaleF jgjt«f f ) sti našega ^ Natančno sem , pi,.t kaj krat težko P02'^' grlu drugega kot Kupujte vojne bonde! Naša deputacija, ki je nesla ustno izročilo cenjenim obiskovalcem o nadvse dobrodošlem prihodu, se je bila zagozdila med vrati, kot se zagozdi vprežna živina, ki si pomaga k jaslim v hlev. To je razumljivo, ker je prišel obisk tako nepričakovano, da ni bilo časa deputacije organizirati in ji zabičati disciplino v jetra. To se pravi, izbrati bi si morali načelnika, ki bi šel naprej in dal iz sebe slavnostni sprejemni govor v imenu vseh. Tako smo pa samo gledali, kdo bo prej iz hiše in kdo bo prej segel v roko prijateljema Dreniku in Kunči-ču. Naj ne bo grdo rečeno, če mimogrede, ko smo ravno pri tem, Tri novele Miguel Cervantes bi bil ta kraj, kjer sem zdaj, grob moje sramote! Zakaj boljša je sramota, o kateri nihče ne ve, nego čast, o kateri svet dvomi. Zdaj se spomnim — o, ko bi se ne spominjala več! — da ni še dolgo, ko sem hilars svojimi starši, in tudi, da sem bila napadena. A zavedam se i tega in vidim, da bi me ljudje ne smeli videti nikdar več. O ti, kdor si, ki si tu zraven mene (pri tem se je trdno oklenila Rudolfovih rok), rotim te, če ro-tenje pri tebi še kaj zaleže, da mi vzameš še življenje, ko si mi vzel dobro ime! Vzemi ga takoj, zakaj življenje brez časti ni življenje! Pomisli, da se tako pokrije krutost tvoje žalitve z usmiljenjem, če "me umoriš in da boš tako istočasno krut in usmiljen! Te Leokadijine besede so Rudolfa vsega zbegale, in kot neizkušen mladenič ni vedel ne kaj reči, ne kaj storiti. Temu molku pa se je Leokadija še bolj čudila; in poskušala je, da b ise z rokami prepričala, ali je to, kar leži zraven nje, strah ali senca. Toda čim se je dotaknila človeškega telesa in se spomnila sile, s katero so jo odtrgali od njenih staršev, se je pogrez-nila takoj nazaj v žalostno resničnost svojega položaja. In z glasom, raztrganim od preobilnih vzdihov in solza, je povzela: —Predrzni mladenič! Sodim, da izvira tvoj čin le iz tvoje prevelike mladosti; zato ti odpuščam žalitev, če mi obečaš in presežeš, da jo pokriješ z večnim molkom, kakor si jo zdaj pokril s to temino, in da je nikomur ne izdaš. Majhno je plačilo, ki ga zahtevam za tako žrtev; toda zame bo to največje, ki ga morem od tebe želeti, in ki mi ga ti lahko daš. Pomisli, da jaz še nikdar nisem videla tvojega obraza, niti ga ne želim videti; zakaj, če se spomnim te svoje žalitve, se ne maram spominjati svojega žalilca, niti hraniti v svojem spominu slike onega, ki se je tako pregrešil nad menoj. Le nebo bo čulo moje tožbe, in niti. ne maram, da jih čuje svet; zakaj on ne sodi stvari po njih vzrokih, ampak po tem, kakor se kažejo njegovim očem. Ne vem, kako ti pravim jaz, ki še nimam sedemnajst let, vse te resnice, katere so navadno sad izkustev mnogih slučajev in mnogih let; toda bo že tako, da bolest na isti način zaveže in razveže govor nesrečnikom, ki v enem slučaju pretiravajo svoje trpljenje, da je bolj verjetno, dočim ga v drugem zamolče, ker se s pripovedovanjem nič ne popravi. Na vsak način, (to je: bodisi da molčim, bodisi da govorim), je moj namen, da bi te ganila, naj bi mi verjel, ali pa da bi mi pomagal; zakaj, če mi ne verjameš, bi bilo to dokaz tvoje neražumnosti, če mi ne pomagaš, je nemogoča vsaka druga pomoč. Nočem še obupati, ko ti bo tako lahko storiti, za kar te prosim. Glavno je, da ne pričakuješ in ne zaupaš, naj bi tek časa sam ublažil pravično jezo, ki me navdaja do tebe ter da bi svojo krivico morda še ponovil. Manj ko boš imel z mano opraviti — posebno, ko si že dosegel, kar si hotel — laže premagaš svojo strast. Misli si, da si me razžalil samo slučajno in ne da si poslušal svojo vest in svoj razum. Kar se mene tiče, si porečem, da me ni na svetu, in če sem, da sem samo za svojo nesrečo. Pel j i me tako na ulico ali pa čim bliže velike eer-kve, od koder že najdem pot domov! Toda priseči moraš, da ne pojdeš za mano, niti, da po skušaš, kako bi izvedel, kje sta nujem; ne kako se kličejo moji starši, ali jaz, ali moji sorodniki. Zakaj če bi bili tako bogati, kakor so imenitnega rodu, ne bi bili tako nesrečni z mano. (Dalje prihodnjič) Politika v Euclidu Euclid, Ohio.—Ko človek či-ta raznovrstne časopise in vidi toliko oglasov raznih kandidatov s slikami in priporočili, se nehote vpraša — koga naj pa volim. Ta kandidat se priporoča in zopet drugi za glas in obe-tš: ako bom jaz izvoljen, bom to in to naredil, to in to potrebuje narod v tej okolici in želi imeti . . . Vsak se želi nekako prikupiti svojim volivcem in govori proti svojemu tekmecu. Tako je vedno bilo in vedno bo, dokler bodo stranke, pa naj bo ena ali druga. Slovenci imamo letos nekaj kandidatov, ki spadajo kot že rečeno v demokratsko stranko. Naša dolžnost je, da gremo na dan volitev 9. maja v volivno kočo in volimo oziroma nomini-ramo kandidate, ki so res za narod in ki bodo tudi v resnici za narod delali. Slovenci bodimo ponosni na take kandidate in to ne samo v Clevelandu in okolici, pač pa širom Zed. držav, če bomo dobili Slovenca v guver-nerski urad. Ta naš odlični Slovenec je po svoji karieri poznan tudi med drugimi narodnostmi kot zaveden Slovenec in dober Ameri-kanec je naš priljubljeni čleve-landski župan Frank J. Lau-sche. Priprost delaven in ni ga sram pokazati se, da je Slovenec in da se po njegovih žilah pretaka slovenska kri. Drugi naš zaveden Slovenec, ki kandidira za državnega poslanca (State Representative) je mlad, energičen in splošno priljubljen med narodom, aktiven na društvenem polju v Clevelandu in tajnik pionirskega društva, iz katerega se je razvila Slovenska dobrodelna zveza, to je naš Anthony J. Tomse. Tem potom tudi opozarjam vse člane Slovenskega demokratskega kluba in tudi druge rojake in rojakinje v Euclidu, da pridete na sejo 28. aprila v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Seja se prične točno ob osmih. To bo izredna seja, na katero so vabljeni člani in nečlani in tudi kandidatje, ki ste na volivni listi. Seja bo kratka in jedrnata, ker bo več govornikov. Mogoče jo prima-ha tudi naš France, če mu bo čas dopuščal, če pa ne, pa naj pošlje vsaj svojo desno roko John l.'.karja. Po seji bu prosta zabava in nekaj razvedrilu za vse navzoče. Torej, vsi ste prav vljudno vabljeni, da pridete na to sejo 28. aprila ob osmih zvečer v Slovenski društveni doni. Na svidenje! J. J. .Gabrenja, zapisnikar. Maščevanje za Bataan Southwest Pacific haVe been aimed directly ,at the Philippines S^a-air blows by naval forces under Admiral Nimitzodd their weight to land-air ij,lqnd attacks of troops led.by General MacArtftur. PHILIPPINES^i^ zaposlenost pevcev in igralcev. Kadar pa se gre za pomoč naši prepotrebni organizaciji JPO-SS, se dobi še vedno nekaj zavednih članov in članic, kateri se ne ustrašijo truda in dela, da tako pomore j o k finančnemu uspehu sklada za naše bedne in trpeče v stari domovini. Pevska zbora Jadran in Slovan se lahko štejeta med te za vedne člane, ki so na priporočilo odbora poistojanke št. 35 JPO-SS bili takoj pripravljeni prirediti koncert v ta namen. Vsa čast tem zavednim članom, ki žrtvujejo svoj čas in denar v ta blagi namen. Rojaki in rojakinje, kaj bomo pa mi storili? Da pripomo-remo k čim večjem finaučnem uspehu je * naša narodna" in bratska dolžnost, da se vsak, ki mu delo in zdravje dopušča, udeleži tega koncerta. Za borih 75 čentov boste imeli poleg lepega užitka pri poslušanju slovenske pesmi tudi zavest, da ste s tem pomagali trpečim v stari domovini. Kaj pa tisti, ki vsled zaposlenosti ne bos.te mogli posetiti koncerta? Moje priporočilo bi bilo, da od denarja, ki ga boste ta dan zaslužili, denete na stran par dolarjev ter jih ob priliki izročite bratu tajniku Joseph Durnu v njegovi trgovini na Waterloo Rd., ki vam je tozadevno vedno na razpolago ali pa pri katerem drugem zastopniku postojanke št. 35 JPO-SS. Ta koncert se vrši v nedeljo 30. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road popoldne ob treh. Da se gotovo vidimo. Joško Jerkič ry v* v v • Za čiščenje Z oljnato barvo prepleskane predmete očistiš tako, da olupiš nekaj debelih krompirjev jih opereš in surove nastrgaš. Nato naliješ sveže vode, premešaš, krpico namakaš v to kašo in obrišeš vse take predmete. Nato pa jih umiješ s čisto vodo in suho obrišeš. Prav tako lahko s tako krompirjevo kašo omiješ tudi oljnate slike, pri tem uporabljal malo gobico, kakršno rabimo za umivanje oken. Barva ne bo nič trpela in vsa umazanija bo izginila. DELO DOBIJO DELO DOBIJO Stalno delo za Sestavo ogrodja Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike Učence Dobra plača in overtime American Coach & Body Co. 9503 Woodland Ave. GA 3160 (104) Courtesy The STANDARD OIL CO (OHIO)—14 W Maščevanje za Bataan. — Ameriške čete v južnozapadnem Pacifiku z vso silo napadajo japonske postojanke. General Mac-ArthfUr poroča, da so njegove čete v zadnjem času imele lepe uspehe pri invaziji otoka, med tem ko mornarica v Pacifiku izvršuje drzne napade na japonske postojanke. Admiral Nimitz je naznanil, da namerava vpostaviti kitajske obrežne postojanke, odkjer bodo težki bombniki lahko izvrševali polete nad Tokyo. Mornariška letala, kot nam jih predstavlja gornja slika, so do sedaj sklatila že 4,316 japonskih bombnikov in bojnih letal, sama pa so utrpela izgubo 921 mornariških letal. Dober nasvet Sicer ne pišem dostikrat, a sedaj, ko vedno čitam, kako so vsa pevska društva aktivna, sem se pa domislil, da smo imeli tudi pri fari svete Kristine pevsko društvo Zorislava. Vsi smo bili ponosni nanj in splošno vsi farani smo šli tem našim pevcem v vseh„0,zwh na roke, kadar je ta zbor kaj priredil, pa naj je bil koncert ali pa samo veselica. Tega smo bili vselej tudi podporni člani veseli, če je bila kakšna prireditev tega zbora. i No, sedaj pa je šlo vse nekam spat. Vsaj tako sem slišal, da se je ta zbor razpustilo, a nekaj pa je le ostalo in tb sedaj leži mrtvo tam na banki. Moje mnenje je, da bi se tisti denar, ki je na banki, obrnil za reveže v stari domovini. Le malo poglejmo okrog in bomo videli, koliko so že druga pevska društva storila za to pomožno akcijo in pomoč stari domovini. To je moje priporočilo, ker sem bil tudi jaz podporni član tega zbora. ičie se bo kdaj zopet oživilo ta zbor, bomo pa zopet plunili v roke in začeli od kraja. Zdaj pa naj gre še denar, če so šli člani. Podari naj se ga v dobre krščanske namene, i saj smk> bili tudi vsi člani pošteni katoličani, ko se je ustanovilo ta zbor. Tu sem povedal svoje mnenje, kjer sem bil podporni član in upam, da mi ne bo nihče zameril za to. Pozdrav, Andrej Zdešar MOŠKI Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" Zglasite se pri Steel Improvement & Forge (o. 970 E. 64. St. (99) Stalno delo Mož in žena dobita v Nor-wood gledališču stalno delo za čiščenje prostorov. Stalna tedenska plača. Zglasite se po 6 uri zvečer v Norwood gledišču, 6210 St. Clair Ave. (100) MALI OGLASI Lepo posestvo Naprodaj je krasno posestvo, obsegajoče 5 akrov, moderna hiša 15 sob colonial tip. Cena t je samo $16,500. Odprto za ogled v nedeljo. Nahaja se na Chardon Rd. 1000 čevljev vzhodno od Bishop Rd. Za več informacij pokličite IV 0090. (99) Učenci in izkušeni Na Lathe stroje Turet Lathe operatorji Roll Grinderji Milling Machine operatorji Delavci za kafeterijo Težaki in pomagači Najvišja plača za začetek Delo 55 ur na .teden in plačano za 62Vaur The Yoder Co. W. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St. (98) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU- 750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pw vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave., Soba 901 (x) Ameriški general Joseph W. Stil well z višine opazuje prehod ameriško treniranih kitajskih čet čez reko Tanai v severni Burmi, kjer so se morali tem četam Japonci 'umakniti z velikanskimi izgubami. PRESS OPERATORJI Moški in ženske DELO NA STROJIH Plača od ure in bonua ZA TRUCKE ZA DELO NA JARDU ZA MATERIAL Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (98) Hiša naprodaj Proda se hiša 7 sob, vse v izvrstnem stanju, trd les, furnez, garaža. Zglasite se na 1092 E. 72. St. (99) Hišo kupim Želim kupiti hišo za dve družini, v slovenski naselbini. Plačam od $7,000 do $8,000. Naslov izveste v uradu tega lista. (100) Kupim gostilno Želim kupiti gostilno z licenco za žganje, pivo in vino, v Collinwoodu ali Euclidu. Kdor ima kaj takega, naj pokliče IV 4786 med 5 in 6 zvečer. (09) Moške in ženske splošna tovarniška , dela ae potrebuje e« 6 dni v tednu j 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i/2c na uro 2enske na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na ''1 Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (103) Za hišna dela Sprejmem žensko, ne staro nad 45 let, ki se razume na splošna hišna dela. Plačam $6 na dan, ali samo za delni čas. Pokličite WA 2380. H100) % j^ika lepota Leokadiji- E(. aza—tako namreč ime- tf jj plemenitaševo hčerko — » lv Usailf s tako silo v Ru- F |0,oSp°min in tako podžgala , ^ poželjenje po njej, da tooči, premisliti zlih i*1 Sv°je namere: v istem f , Pove dal svojim tovari- ^ M; ],naklep, in že so tudi si ■ '» da * , Se vrnejo in poma- Sbl! ugrabiti jo. Tako (i ta?°eataši, ki so še rado-% j ljudi, kateri pohva-ter.~'0&ne in proglase za J je Jlh zle nakane. In tudi K Ctreba le eneSa trenut-1 V Rudolfovi glavi ro-s' 1 p .Jnya misel, da jo je po-i, ^ Sem> da so jo ti odo-L 80 vsi skupaj sklenili iJ° ugrabiti in da so jo j ^ udi ugrabili. Zakrili ^ aze z robci, potegnili * k . r&ili in v par skokih I nie i • v Se niso dokonča- (ff®' iz B°gU' da jih je |{§ :Z r°k teh nesramnežev. mgfle Pogra|bil Leokadijo, r% sv°je naročje ter JfijL28}- Ni je našla moči, m Slli: napad ji je vzel Jti, L mogla kričati in tudi ;?f%|er ^ oni^lela in ni f ]0 je ugrabil in kam |j]a Oče je upil, mati ^ Jat je jokal, služki- % j 1™o pulila lase; toda čulo upitje, niti je vikanje, niti je ga- \ ' je pomagal obup— \t "a' tibi molk n0" jo^j, teh zločinskih src je ^ Konec pa je bil, da S; RudVieseli' drugi pa ža" »H je dospel domov . a 0V]> T 1 i- - ■ J. ht^ ' Leokadijim starih uničeni in obupani Jio kjj62 °či svoje hčere, ka-M k! ^ njihovih; sami,' Indija je bila njih . JW 3etna družba'> zme-Jtebniso vedeli, ali bi bilo l^j1 °bvestili oblast o svo- °o ^ Se' da bi bili ta" ;f del!!! tis«. ki bi prvi raz- ■ DlfjJ 0v° sramoto. Kot vitn itaši so bili odvis" JWc'°krohotnosti in niso Jify] 1 komu bi se pritoži-4, lastni zli usodi. Jrlf »a '1%/ Pobrisan in opre-v Je bil, je imel Leoka-hiši in svoji so-Tiojj,1, da je bila omedle-|Si, ji je ovil oči JU1 lil; b' ne videi*1* P° jjin j° je odvedel, ni- 1S t ' kjer Je bila zdaj'-c °4da je imel v h:ši 11 oi,) Za SV°J° porabo Ndo ter ključe d0 Sv°je sobe — nered-celo pri starših, iijVeli, bi jim sinovi po-je dospel do tja, Wie kdo opazil in tudi \ Sv°jo grdo nakano, r^onf Leokadija zbudila S; ^dlevice. Nečednemu f(.d, miadegu človeka je 1S£ali pa nikoli na ti_ |%0Klh slasteh, ki jih nu-P^umna ljubezen: slep Je oropal Leoka-A najdragocenejšega L%o ker vezi grehov L navadno ne sega-A .c greha samega, se je jNije 6 2ahotelo, da bi se v' C*esel> in se mu je V^icU ' če bi jo odl°" i? ie ijjj lr tako nezaves'tno, fta In že se je pripra-1' Je v^kiep takoj izvrši, ko zavest, in je re- M s t^Hie^' nesrečnicaV K;a-"®daja in kake teme 'i sem še v predpe-V sVo-dolžnosti ali že v S^ Je5a greha? Jezus! i)') J., dotika? V postelji! 1 Aj. . > mati in gospa mo-ljubljeni oče j, M, , vprašujem, ne-^loji 0 vem, da me ne ču- 'C ampak da so "a m°ji sovražniki! Ca> če bi ta tema več-bi moje oči nikdar dnevne luči! In če Za v pomoč domovini Naše kulturne prireditve se vedno bolj poredkoma prirejajo in temu je največ kriva pre- Ugoden kup Naprodaj je hiša na 663 E. 96. St., 6 sob za eno družino, velika sprejemna soba, zidan fire place, 3 spalnice, avtomatični vodni grelec, zimska okna in vrata. Tudi pohištvo se proda. Lastnik odide iz mesta. Zglasite st istotam. (98) Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 (x) Stara žena je molčala; odkritosrčne besede mlade deklice so jo ganile močneje, kakor pa je pokazala. Pred eno uro je Doroteja z grenko nejevoljo prisojala samostojnemu ženskemu delu, za katerega se je toliko let borila, krivdo za svoj ponesrečeni zakon. Izpočetka je v tej siloviti samoobtožbi videla le razumljivo prenapetost, toda ali niso Ellyne neizumet-ničene besede žalostno določno potrjevale vsega, kar si je njena mati v neplodnem mučenju same sebe očitala kot to ,kar je zamudila v življenju? V zdravničinem spominu so vstajale podobe velike družine njene nečakinje, katere razcvit je toliko let svojega življenja z njo vred uživala... Velika otroška soba, kjer je gospodična, ki si je osvojila vse zaupanje mladega rodu, tako vzorno skrbela za malčke, kadar je bila Doroteja, ki se je vozila predavat ali zborovat, včasih cele dni odsotna . . . Štirioglata miza v vili, okrog katere so se skoraj zmeraj zbirali gosti, včasih visoki gosti, katerih imena so otroci pozneje s komičnim po- V BLAG SPOMIN DRUGjE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA James Erjavec kateri je preminul dne' 26. aprila 1942. Minulo je že dvoje lei, odkar zapustil si ta svet, in tja odšel, kjer ni nadlog, predragi oče ih soprog. V tihem grobu tam počivaš, in večno spanje špiš, ne mile prošne ne solze, te iz tega sna več ne zbude. Predragi James, le mirno spi, v rojstni hladni žemljici, v življenju bil si nam vzet, po smrti združimo se spet. žalujoči ostali: AGNES, soproga; JIMMY, sin, Cleveland, O., 26. apr. 1944. nosom ponavljali teti . . . Toda še jasneje kakor vse to je živelo pred njenim duhovnim očesom popoldne, ko so jo brzojavno poklicali, ker je Kitty padla z gugalnice in si je pretresla možgane. K nesreči je Doroteja prav ta dan, ko je urno odšla z doma, da bi ne zamudila vlaka, pozabila povedati, kje jo njdejo čez dan . . . Potem se je pa skoraj jezna borila zoper svoje lastne dvome. Doroteja ni zanemarjala svojlih materinskih dolžnosti, nasprotno, izpolnjevala jih je mnogo resneje, kakor pa marsikatera dama velikega sveta, ki je živela le za svojo zabavo. Ta edini pogrešek onega nesrečnega dne, ko je Steven zaman na- vse strani telefoniral in br-zojavil in.je na tetino ogorčeno presenečenje silovfito tožil o Dorotejini površnosti — ta edina napaka je vendar le zaradi okoliščin postala tako pomembna. Saj zdaj je vedela iz izkušnje dolgega življenja: mladi rod je zmeraj kaj očital stare mu in otroci so zmeraj vedeli vse bolje, kakor pa starši . . . Ko je dvignila oči, je z rahlim nezadovoljstvom qpazila, da so se Ellyne dela vajene roke skoraj brez volje zopet lotile pletenja. Z revno šalo je iskala izhoda: "Ti morda preveč misliš na svoje nerojeno potomstvo. Kadar boš kedaj imela otroke, bo seveda tvoja pravica, da jim posvetiš toliko časa in vdanosti, kolikor ti bo srce narekovalo; toda zdaj gre vendar za načrt bodočnosti, da si bosta delila skupno delo . Ali ne misliš tudi ti tega, otrok moj, da je življenje v zakonu lepše in višje, če imata mož in žena iste duhovne smotre in da ni eden kakor gora visoko nad drugim? Ali ne verjameš, da ti tako složno skupno delo utegne pomeniti bogato nadomestilo ... no da, le za drobec tvoje domače udobnosti, za sta-roversko domačnost, ki tvoje srce tako čudno visi na njej?" "Zakaj . . ." je Elly po dolgem premolku odvrnila z ostro porogljivim glasom, katerega ni bila stara žena pri njej prav nič vajena, "zakaj mi zdaj zopet ne omenjaš zgleda mojih staršev? V tem zakonu ni bil nihče kakor gora visoko nad drugim, oba sta bila duševno enakovredna drug drugemu . . . In kaj je nastalo iz tega? Pri njima sta bila svobodno žensko delo in materina lepa, pomembna višja od staroverskega domačega življenja, oče se je s tem sprijaznil in je bil zmeraj celo ponosen na to ... In vendar zadnje čase sem morala toliko o tem premišljati ... če bi bila mati več živela zanj, če bi se bolj spojila z njegovim življenjem in z njegovimi interesi ... Ali bi želja po raznih zabavah zunaj hiše ... ali bi hrepenenje po Milicenti tudi potem postalo tako močno v njem? Ali ne verjameš, da je oče pri vsej svoji udobni življenjski radosti in pri svojih lahkomiselnih nazorih nesrečen, nezadovoljen človek, ki neprestano nekaj išče, česar mu manjka?" Stara žena je z roko šla preko čela in se ni mogla ubraniti občutka, da je nekaj kakor črna stena zraslo pred njeno miselno sposobnostjo. Njeni mož-gam so se pod pritiskom samo-phrane upirali, da bi reševali brezupna življenjska vprašanja modernih ljudi, ki so izgubili svoje notranje ravnovesje. Neprestano nekaj iskati, kar nekomu manjka ... Ti ljubi Bog, to vendar počne vsak. Ko-j V BLAG SPOMIN 17. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOJNEGA OČETA Joseph Klemenčič ki jc v Bojni preminil 2G. aprila, 1927. Dragi in ljubljeni oče. V globoki žalosti klečimo na Tvojem grobu in potrtega srca ižčemo Tvojih blagih spominov. Ob tužni obletnici snivanja ob Tvoji ljubljeni soprogi in naši pokojni materi, Vama kličemo: Mir Vama boni do svidenja nad zvezdami. Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O., 26. aprila. 1944. Viscount CranbOf* ski tajnik državni ( lca za dominione ■ ^ bran za nasledn^ f mu zunan jemu |jj thony Eden-u. °J| se je udeležil p*f vojne in je ročnilc v gardi 9r Tudi časnikarski poročevalci, ki so z armado na raznih frontah, so v vedni smrtni nevarnosti. Gornja slika je bila posneta na bojišču Anzino-Nettuno v Italiji. Levi na sliki je Ernie Pyle poročevalec za Script Howard. USF, srednji Wick Fowler poročevalec za Dallas Texas News, oba sta srečno ušla poškodbi. Na ležišču pa je Bill Strand poročevalec za Chicago Tribune, ki je bil ranjen, ko je granata zadela poročevalski glavni stan. OBLAK MO Se priporoča, ft čete vsak čas, noči. Delo B*1*^ hitra postrežba. , z vsem zaupanje^ 3tarega znanca JOHN OBl^ 1146 E. °ls HE ti30' čE STE Ako trpite na želodcu, jetrih, revmi, visokem P ^ ali zastareli pošk°°. meni, da vidim, ka3 riti za vas. uspeh v 25 let* * jih. Jaz se posluh... ropske in najno^, bolnišnic pri 1 Pridite do dokto^. me vaš materin J lahko razloži na čin. -iit DR. PAUL HYDROPATHY (specialist v sta^ Uradne ^ 10 zj. do 4:80 P°P-' 423 Citizen V 850 EucliJ V Telefon: M* VI ....................................................... klllllllllllllllllllllllllll1llllilll)llllllllllllll!llllllllilllllllllltlltlllllltllllllii*>..... FRANK J. LAUSCH* je naš in vaš kandidat za guvernerja! Zelo važno je, da se udeležite v torek 9. maja primarnih volitev ter odd^' glas za FRANK J. LAUSCHETA „ Zdaj je glavno, da mu pomagamo do nominacije pri primarnih volita Vsak, kdor glasuje demokratsko, naj gleda na to, da bo šel v torek, 9. maja> volišče. Glavno je, da pomagamo našemu kandidatu do nominacije, njegova izV° tev jeseni ne bo težka. Rojaki, ako vam je kaj na tem, da bo Slovenec guverner države mora iti vsak državljan in vsaka državljanka 9. maja na volišče. Lausche je vaš in naš kandidat* ■N a V k £1 F i \ \ Iv b i J Jo Van Ammer»-Kuller« upornice ROMAN nedavnim tako zelo proslavi jane umetnosti teh plemen, katerega je pred kratkim prinesel Kitty neki prijatelj iz Pariza. Iz kota pri oknu je radio, Ste-venov najnovejši spleen, delil blagre razbijajoče, cvileče melodije, ki je ob isti uri omogočala prebivalcem enega dela sveta, od Edinburgha do Madrida, da so se izpremenili v plešoče derviše. Pim se je zasmejal in je zaprl aparat, ko je videl kretnjo, jasno pričujočo o strahu in studu, s katero si je teta nehote zatisnila ušesa. Navzlic temu je vsa ta soba, kjer je le en član te velike družine zdolgočasen preživjlal večer, vplivala na staro ženo tako tesnobno, da v svojem razdraženem razpoloženju niti za trenotek ni mogla več zdržati v tem srčno mrzlem prostoru. Z urnim voščilom 'lahko noč' se je okrenila. Ko je s težkimi, trudnimi koraki stopala po dolgi veži, je ista soba oživela v njeni duši, taka, kakor jo je poznala za življenja svoje babice in pozneje v času svoje tete Saartjeje. voljo ne, v soparnem poletnem večeru to prerivanje sem in tja in sukanje v vroči, prašni dvorani? Za kaj takega, je pripomnil z vesvednim, nadmoč-nim smehljajem, ki je spačil kotiček njegovih ustnic in začrtal v njegove mladostne poteze čudno star izraz, za kaj takega bi moral imeti človek to malce otroško željo po zabavah v svoji krvi, kakor jo ima oče. Z medlo kretnjo je posegel po romanu v rumenem ovitku, ki mu je zdrknil s kolen, si pogla-dil svoje sijajno naoljene lase in zazdehal. Negotova, kakor bi se ne mogla znajti, je stala stara zdravnica v velikem prostoru s toplo pridušeno svetlobo in s starim, častitljivim pohištvom. Časopisi in ilustrirani listi so ležali neurejeni naokrog, Stevenova prazna skodela za čaj je stala na mizici pri kaminu poleg pepelnika, odkoder se je od izgorelih cigaretnih ogorkov širil nerazveseljiv duh. Na opažu kamina je poleg stare, bronaste ure, ki jo je držal zamorček .sedela režeča se zamorska lutka, proizvod pred stari čas nikakor ni bil boljši, ali srečnejši in da so se mora-j le deklice takrat boriti s prav tolikimi, da, še z težjimi problemi. Toda mahoma se ji je zazdelo tako brezkoristno, da bi znova zapravljala besede; bilo je popolnoma nesmiselno, da bi še enkrat pričala za boj in za zmago, ki sta bila v njenem lastnem življenju tako silovito i pomembna in ki za mladi rod tfploh nista več prihajala v po-štev. "Ljubo dete . . je dejala naposled in si z grenkim posmehom priznala, da je nekako na pamet .naučen stavek tolikokrat že ponavljala, "o tem se morave še na dolgo in obširno pogovoriti . . . Toda ne zdaj, zdaj sva obe trudni. Jutri bom pri dnevni svetlobi tvojo zadevo morda jasneje pregledala." Nekaj hipov pozneje je stopala stara dama še enkrat po obeh visokih stopnicah navzdol. Preden leže, je hotela še pogledati k Doroteji; našla jo je spečo, toda s težkimi, temni- ^ mi kolobarji pod očmi in vznemirljivo bledo. Čeprav se ji je zdela ta misel nekaj skrajno zoprnega, je uvidela, da je njena dolžnost, čim prej govoriti s Stevenom. Doroteja ni smela poginiti zaradi njegove zablode, zaradi njegove brezskrbne sebičnosti, in če se izkaže, da ga tudi prigovarjanje mirnega, ustaljenega človeka ne pripravi do večje uvidevnosti, potem . . . Potem se mora njegova žena osloniti na svoj ponos, na spoštovanje same sebe, katero si je dolžna kot duhovno visoko stoječa, neodvisna žena, in čim prej zahtevati ločitev. V pogovora z njo, ko je Dorotejina mrzla roku ležala v njeni ,je sočuvstvovala in pojmila obup, razočarane žene, toda zdaj sej ji je zazdela ta nebrzdana žalost vendarle nemodra in pretirana ... Šla je še po stopnicah navzdol v pritličje in stopala po so-mračno .razsvetljeni veži proti sobi, ki je ležala spredaj na ulico. Če je Steven doma, bi ga lahko prosila za jutri za razgovor, za katerega se zdaj v tem trenotku ni čutila sposobno. Toda v sobi so se medlo in nejasno svetlikale vesele kitajske gruče na poslikanih opnah pri svitu rdeče zasenčene . svetilke in edino živo bitje je bil Pim, ki se je čemeren in zdolgočasen pretegoval v globokem usnja-tem naslanjaču; zraven sebe je imel na mizici vrč whiskija poleg do polovice izpitega kozarca. Ne, očeta ni doma, je od.vr-; nil na tetino vprašanje; ob devetih se je z avtom odpeljal v Noordwijk v kazino na ples. Zakaj da ni šel z njim? Za božjo liko Coornveltovih rodov je v tej hiši z vročim hrepenenjem iskalo in zraven trdno verjelo, da vse bolje vedo kakor pa starši. Pred pol stoletja so žene še vzdihovale zaradi brezupne suše svojega življenja in so goreče upale, da jim bosta višji duševni razvoj in enakopravnost obeh spolov prinesla srečo in bogatejše življenje ... In zdaj je že dorastel mladi rod, ki je vse, z veliko težavo pridobljeno zavračal in si želel starih časov ponižne pokorščine nazaj, ker je trčil ob neusmiljeni nauk, da sreče ne moreš prikleniti nase z nobenim časov-niškim rekom, niti s kakim miselnim načelom. Kajti zdaj je čula, kako je Elly, nič več razburjena, pač pa zopet s svojim navadnim brezbarvnim glasom dejala: "Ti si ne moreš zamisliti, teta, kako močna želja se je prebudila v meni med vsemi temi starimi stvarmi in starimi spomini, da bi živela pred enim stoletjem, v času načičkanih kodrov in okroglih kril, ko deklice niso poznale še nobenih problemov in niso od življenja nič drugega zahtevale, kakor da se vse posvete možu, družini in da smejo skrbeti za moža in otroke .'. . " Eliza Wijsman je vedela, da je zdaj njena dolžnost, da z nešteto primeri, ki jih je imela na razpolago — svojo lastno mater, Saartje Berkhout, Mie-betje Sylvain — dokaže, da je vse to nespametna zabloda, da UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ O flfl in stane samo: LallU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.