m. fteiffln.
I Limini, i tint. 21 leirakii »li
XL1X. leta.
.^^^^^^^^^^^B         ^■^M^K                          ^^^^^^^            ^^^^^^^^M^^^^^^^M        ^^^^^^M^BB        ^B^^^^K       ^^^^^^^^^              .^^^^^^^^^^^        ^^^^^^^^_^^^^^^^^^     »      ^^^^^^^^^™                                   _^^^^^^_       ^^^^^__^_                 ^^_^^_.
m JUrtfce-Ogt***?                                   u Kaucijo:
ni m««    .         ,     i   ,    ,   NO     cato ino «prif   .   #   ,   .   * si—
Ukafa Tsftk tat rvettr lrvitail ceđelf« Pb praznike.
Interai v*c!;^o:  peterostopna  petit  vrsta za enKrat  po 20 vln., za  dvakrat po i i vio., bi trikrat «H   već krvi   po 1€ vtn.   Pa rte ia zahvat vrsta 25 vio.
Peslsno vrsta 30 vin. Pri vetjih tnsercijah po dogovoru.
LfJtavniitru n*s se po"!!;ajo naroiluine, reklamacije, inscratl Ltd,
t* je ftdbtfcrUfratfvfl« itviri.
N« plamen* aai*9ta kre* Istodobne vpotUtv« aareinine at M oiint pSsrodma iigiini* teletom At M.
.Slovenski Narod«  vđjt v Lfablfa*!
ni dom dostavljen:                              v upravniStvi prejtmaa:
eelo leto naprej   .   .   .   ,   K 24*—      ćelo teto naprc]   •  t   .  .  K 21^
poJ leta       .       •   •   •  *    • 12*—      pol leta       m       •  ••*•» U"—
četrt leta      m        . v*   •   .    #    6-—      ćetrt leta      m       . -»   ^L    .    S'SO
na tnesec    .      * •  •   •   •   2—     na mesee    .       »v '• 'mf\   m   IU0
DepW na] te ErtnkJnfo. Rukopisi it ne vrafcft. Hređslstrti Knallova alfea it 5 (v pritličjn Iero,) telefea tt Mi
M arađno porotiio.
Dnfia^ 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razz'aša:
VZHODNO  J5OJIŠCE,
Fronta   jcncralobersta nadvojvode  Joicfa.
Pri Turnu Se veri« poraženi so-vrainik se utnlka v }uftOT7hodrri smeri ter *za avstro-ofrske ?n nem-ške čete zas4rdu?«io. Naš p!*n iz teh bojev znaša 28 čartalkov. 1200 inož. vjetita. 3 topove, 27 poinlii mimici j-skik voz lit 800 nalože« i;i voz. Tuđi v doa@YSkfli pristanl&cih smo dobili fcogmt ple«. Vzkodno dolenre Ahne smo dos^e^i do odseka Vedea ?ever-r.o !n )užr:o od AJeksandr^e. Ob go-rciiU AltUi smo vr^li sovražnlka za odsek Topolo«n, vzhod^o od Tit-venov pa pr#bWi soTrtteo porcijo, frf! čemer !• soTriinik »urpel !0 Č2st-rhkov, 4<)0 aiož rjetih i« 5 siroinifc pott. Ruski napad več bataljonov 99T«r«o od ctotfae Necrfsore proti naišim cetam Je oetal breza5pe*en. Sorražne izvMne oddeike v pokra-fioi Lanlove smo zavrnilL
FroBta        g e n e r a 1! e 1 d maršala princa   Leopolda   Bavarske g 3.
Poiožai ic neizpremcifie«.
ITALIJANSKO 1N JUGOVZHODNO BOjIŠCE.
Nobenega dogodka.
Namestnik načelnika generalr.e^a štaba pl. li 6 f e r . fml.
llPUlfrili Brađpn pTofili)
IlblildUU ^IU«k!iiJ l;yfiijUllU
Beroiin, 21. novembra. (Kor. u.) VVoiffov urad poreča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOjl£ČE.
Fronta 2 f n:. prestolona-slednika Ruprehta Bavar. V pokrafkii ob Somiai te slaboien ogeifi. Brez artiljcvljskc priprave so poskusiil Francoz! zvečer vdreii v iužai ti^ cozda Sl Pterre \z3L$t. OgenJ strolnik pušk posađke iarka in hitro price*i zaporni ogen] artlljfc. r^e Hh ie pognsl mzal
fronta   nemškega     presto-lonaslednika.
VzhodRO od St. Mihiela se ?e ponesrečft neua^en franeoski napad na neko nafto po«to!anko.
VZHODNO   BOJ1ŠCE.
Armadna   fronta   gfm. princa   Leopolda    Bavar.
Ničesar   pomenibnega.
Armadna   fronta   ^eneral-obersta nauvoj. Jožeia.
V  K'arpaah smo   zavrniH   ruske iz vidne odde'kc, v pokrajini Ludove več bataljot>o\    severno   oci   doline Nefaisore.   Nemške in a\siro-o*rskc Ćete fencrj-«ijtnaf!ta Krssftta v. Del-nen^ingna,    ki    ^rodirajo    na    obeh t^ran9h Alute s nevera, ?o vr^Ie so-vrernika za od*ek Topofogu. Vzhod-no od TiK^cniJa ie predrl saksnnski pešpo^k št. 152. izix>rno pedprt s hitri«    uC'nkom    pred 5orrazn?Va po-stav||enesa   poijskeja  artHJeriJskega polka    št. či iz pruske NoTe Marke, fcOTražne crte t&r odvzei nasprotniku ra vjetlh 10 ca*tnlkoT. 400 mož,    na plemi pa 7 strojnih pu*k. Odsek Vo tlea    3«no    rad in pod Aieksandriio do^eglf ter r^e?t'o 5tmo TzeSL      Od lima S«v#rina sem potiskaio   naic
ćete o«;snc4 romunske skupine pri OrSovi croti jugOTihoaa. Ta ni i* za-5t«Tl!ak> ;1rug« sile pot. Poraženi so-vražnik je izgubi! tu poleg krravih iz£i*b 28 ča5tnftovt 1200 mcž, 3 tooe, 21 polnih niunic?l?k?h voz in 800 obloženih toz. Iz donaTskffi prlsianlSč mod OršoTo in Rušč'ikom 5ino za-SOiovHi SToJi oos^«t? d<; sedai 6 p?ir-nikov In S0 vl?čilnlh col nov, veči-noma z dra^oceriiin tovorom.
BALKANSKO   BO.H$CE.
Armadna skupina general-
f c 1 d m a r Š a 1 a   v o n    Macken-s e n a.
V  Dobrudii   s«   r«   flof^rfcčflo več od ru«Ve konjerice in pehote izvršenih napadov.   Sunek ^olfa^fkth bfltafiotiov    je    vrkH sorraf.nika iz predr>o<Ia   B?i*h roricfi vznodno od rZrche^ecs.     Donavska armada pro-đra ter premagnje ođpor Roreunov,
MAKEDONSKO BOJISCE.
Med Pre«parisk?m ]eze**om ?n Čmo silen artf?ieri}«ki boi. Moćni napadi na vftine vzhodno od Para-!oTa so se ziomHi ob ž^avi vztrail-nofti neiPiVih lov^kih ha Uf f ono v. Vzhodno od Vardarja so obložili An* flell neaiške norjcij« y modnim o*-njem. Nato izvrl^ni sunek smo za-vmili. Ob Strumi boji izvidnlh od-delkov.
Prvi generalni kvartirni mojster .v. Ladendorff.
Slovenski poik cesarjevičev poik.
Cesar je izdal naslednje povelje na armado in mornarico:
2dim, ca pripada Moj Mi po milosti božji dani prvorojeni sin odslej Moji vrli junć^ki vejni sili in ga ime-| nujem zn pcSkovnikn - imcjilelia Mojega pe^poika št. 17, ki se mora od-sle?   imenovati   prc*ćoioo.a$ledn;,kov.
Dunaj« 24. novembra 1016.
Karei 1. r.
Ccsiiikc   gcneraiobersU    Borovica «        Ijubl^anL
Župan ljubljanski dr. Ivan Ta v-č 2 r je prcjsl ^noći siedečo brzojavko:
Iz eelega srca čestitim me^tu Ljubljani k visokemu odlikovanju, ki jra je izvohlo Njegovo Veličanstvo j liajmiiostijiveiše izkazati domaćemu s slavo ovenčanemn policu s tem, da je podelilo imejiteljstvo tes^a polka Nj. c. in kr. \ isokosti prejasnemu ce-sarjeviču.
Generaloberst   B o r o e v i ć.
Slovenskomu narodu je bilo dano visoko odlikovanje in velepo-mtTiibno zadoščciijc. Cesar Karei je po-jastil ljubljanski pcSpolk, ki js MI oJ nesedaj reprezentant slovenskih vojaških vrlin, od nekdaj priča smrt-nopogumne slovenske zvestobe s tem, da mu ie pedeli! ime svejega Ijubljenega sina - prvorojenca. pre-stolonaslednika Franca Jožefa Otona ter ukazal, da se naj imenuje poik slovenskih lan tov v bodoče »cesarjevičev polk<-.
Ni nam treba peudarjati, s kak-| šnim ponosom bodo naši ncnaclkri-liivi slovenski vojaki spre]e!i to odlikovanje, s kakim zanosom bo bcle-žilo ta čin vladarske milosti sleher-no slovensko srce. Cc?ar Kare! je l:ot vojak v bojnem gremu spoznal vrline vseh svojih čet — in med vse-mi si je izbral slovenski poik kot vrcciTiepa, da nosi ime dediča cesr.r-ske krene. Pomenibno je dejstvo, da je cd^kovanje 17. ne^polk^ ečev prvih čin crv cesarja Karla ko-t vrhov-nepa vojnrjfa gospoda aT«tr:jske voi-ske in da je dal cesar to odlikovanje razglasiti v posebrem armadnern no-veljstvu. Pred cbličjem vseh vr.p.k svrta je označil cesar svoj slovenski poik kot biser junaštva, vreden naj-večje slave in hvale.
Cesarjevičev poik se bo skazal vrećnega visokega odlikovanja. Ka-kor dosedaj, talto bo v bodoče pri vsaki priliki in kjersibodi posvedoeil zvestobo naroda, iz knterega izhaia njega Ijuhezen in požrtvovalnost do prejasneca ce«ar}a in ljubljenoga de-diča cesarske krone.
V bojnem viharju in gromu bo daries^ orilo iz slovenskih junaških rrs: 2ivel cesarjevič Franc Jožei!
Cesar Karei — naš najviSji vojni gospod.
(Z bojišč.)
Te dni prisega avstro - ogrska vejska svoičmu naivišfcmu vejnemu gospodu prisego zvestobe in rokor-&čine. Kciikckrat so y miru po aha-demijah !n kadetnicah odbrani čast-niki in praporščaki z navdušenjem poiagrJi to prisego in v svojih srcih siovesno obećali, da bedo, če treba, s krvio potrdili resničnest prisege! In vsako leto y novembrskih dneh smo videli vzvišem prizor, ko je pri-segalo mlado moštvo zvestobo in po-koiTČino; ra vzvišeni trenutek je bi1 z^a vsakega vojaka, kajti vsakogar in vse je prešinila zavest nerazrušlji-vi vezi, ki veže voiso z najvisjim vojnim gor-podom. Kako ve'ikcresna in svečana ie pa sele prisega zvestobe, k! io danes polama avstro - ogr-ska \T>i?ka sredi besneče svetovne vojne: ^. . . da se borno borili proti vsaVcmu fovrežniku, kdorko-Ii naj bo in kjerkoli bi zahtevrJa volja Njego-vega cesarskega in kraljevegn Veličanstva«, tako pnsegajo vojaki, ki se bore proti Rusom. Francozcm, Anprležem, Tta?-"janom, Srnom in Ro-munnm. »V bitkuh in naskokih, v bo-jih in podjetjih vsake vrste« hnčejo hrabro in možato vztrajati, tako pri-segajo darics tišti, ki so Se Že v sto in sto bonh iskapali. Morda ne bodo vsi v teh r»rvili dncli položili prisege, toda ko bodo v viharnih naskokih udirali v sovražne postDjanke in z vso stanovitnostjo odbijali sovražne
navale, potem bodo pač s svojimi uspehi in svojo krvjo potrdili svojo pokorščino in svojo zvestobo. Zopet drugih ne bo mogel noben tovariš po-klicati k prisegi, kajti na ledeni poljani ali v zasneženem gozdu, v kraški votlini ali v snegu plazov izdiha-jo svoje življenje v bolečina.h in ra-nah. nepoznani in neobčudovani. Toda njihov zadnji vzdihljaj bo pričal, da so znali »častno živeti in umretu. kakor resnično jim Bog pomaga.
Prisega zvestobe v kipeči sopari viharnega boj?, med rjovenjem to-pov, možnarjev in havbic, je nekaj redkega in čudovitoga. Vrhu tega prisegajo tu zvestobo cesariu in kra-iju Karlu, ki je v tej borbi na mnogih bojiščih. na neštetih bojnih polja-nah zr?.stel s svojo vojno silo, kakor s.ta zvezana srce in roka.
Cesar in kralj Karei je bil pol-kovnik, ko je sivi pokojni vladar na večer svojega življenja, ki ga je bil hotel posvetiti zgolj delom miru, po-klical svoje narode ra boj za nedo-takljivi obstoj monarhije. Spomnimo se, kaj nam jr bil nadvojvoda Karei, da borno mogli presođiti. kaj nam je kot cesar in kot kralj Karei. Sprem-ijajmo ga na njegovih potih tekom se-danje vojne bolestno zadeti, ker se nam kaze preteklo, in polni zaupanja, ker vidimo vstajati iz preteklosti pri* hodnjost. Izprva ga vidimo v stanu srmadne£a vrhovnega poveljstva, potem pa ga najdemo kot zastopnika sivega vladarja pri četah na vseh bojiščih. Povsod se nam kaže nadvojvoda Karei kot mož, ki sprejema vaše mno^ovrstne vtise, opazuje velike operativne vojne poteze in duševno delo, proučuje ljudi in OTOŽje, rći izvrši!jejo sklepe in povelja. Vsi vzvodi. kolesa in drugi deli mogeČ-ne^a stroja, katerega pogon je bil že spoznal, delujejo pred njim, ko se mudi na fronti. V stiku z voiaki vseh pokraiin in narodov spoznava, kako postaja iz Človeka borec, iz borca zmagovalec, moralni in fizični vplivi odločujejo o uspehu. Nadvojvoda Karei je uzival. predno je potegnil sabljo, nazorni pouk, kakršnega se ni ime! noben vojskovodja. S tem pa svrha m smisel te prve vojne dobe v življenju nadvojvode se ništa bila izerpana. Sai je na drugi strani pri* našal duha skrbnosti in ljubezni, sr> čustvovanja in razumevanje z višin nrestola med borce z^l čast Avstro-Ogrske ter presajal zaupanje onih na bojišču v srečen izid vojne na doma-ča tla v notranjosti.
Po vladarievi modrosti je pre-stolonaslednik posegel v tri odločflne
L1STEK.
Sreća iz zločina.
Francoski  spisal  I.  B a r b e y df A u r e ▼ i 11 y.
(Konec.)
Srečai s#m jo na stopnicah. Ko-rakala je precej hitro, a ustavila se je, čira me je zagledala, pač z na-metiom, <ki bi mi pofledaja oštro v oči, s tištim pogledom, kl je šc pante-rico ugnal. Mene ni mogel. Pri hitri hoji je široko krilo nekako vihralo okrog ni«; zd*io 8? mi je, kakor da prihaja iz ncb«e; v svoji srači je bila v§a ntbeSka. A vondar sem šel mimo nje, ne da bi jo bil po^dravil; detudi je kralj LmJtrvik XIV. pozdra-vM vsaico hiihro, vendar nia#m jaz hot»i pozdraviti zaatmpljevalke. Obl©čor.a je bfla !• vedno kot sl«Ž-kinja, a mc«to pr^inj« pohleTno«ti, j« bU »topil v%t*n vesele, ponoćne irmatfovitoitL Ta }• ■* nikdar t«č m~ pnttfl; »apajfl **v* Z+ tm<% XX4k pri kletki hi \i pač tiMii. Ta irrax te označuje morda še bdL kakor njena i
izredna lepota. Ta izraz vriskajo-čega ponosa na njeno srečo, ki je prešei tuđi na njenega moža, se je ohranil nad dvajset let v svojem prvotnem sijaiu. Nikdar nisem rapa-zil, da bi bf! kdai ohlrdcl ali tndi Ie za kratek čas ovenel na licih teh dveh izvoijencev. Zmafcovito sta ta karala vsejn zasramovanjem. odvr-nitvam in vsemn zaničevanju sveta in s tem zadušila fovorice, ki so jo dolžilc zavratnega zločina.
A vas, doktor, sem se oglasil, vas ta navkieznost vendar ni mogla zapcijati. saj vam fe znana prava pesnica. Vi ste oba videli na različ-nih krajih in ob različnem času.
Samo v spalnici jih nisem videl. je nasmesljivo dejal zdravnik. sicer pa gotovo v vsakem možnem položaju, odkar sta se dala poročiti kdo ve kje. -dfa se ogneta vpitju prebival-stva v V., ki je bilo na nju ravno tako jesno kakor najvišfe plemstvo. Ko sta se oficijelno poročena crnila domov, so jim pač vsi kTogi pokazali krbet &S: nai se hnata. da botta dm* drmc«C* do f da sita. Kakor m kal«, tm !• redno ništa drug đruge-*a sif^. re^o še rfb danes dmg dru-gega gladua.
Moje posebno nagnenje za knri-joznosti me je napotilo, da sem pri-Šel zopet na grad. Nova grofica me je sprejela tako, kaka da je od roj-stva grofica vseh grofic. Uganila je, da, govoreč ž njo. se spominjam. | kako je v gradu igrala vlogo hišine. | Njeni pogledi so mi rekli: Zdaj ni-; sem več Evlalija. nego Haute - Clai-re, ki je ponosna na to, da je iz Iju-be«ii do sedanjega svojega moža bila nekaj časa služkinja, Mislil sem si, da ie bila šc nekaj drugega, ne samo služkinja, a ker sem bil že prostovoljno prišel na grad, sem se otresel svojih pomislekov in prišel od tega dne še večkrat. Priznati moram, da me je neka nepremagljiva radovednost gnala opazovati ta dva tako popolnoma srečna človeka. Reci moram: Nikdar nisem videl, da hi karkoli motilo njiju. vendar z zločinom kupljeno srečo. Tega brez-oblačno sinjelra neba njiju blaženstva ni nikđar za^emnela niti naj-manjša senca storjeaega pođlega in tavratnega eločina. Ali ni to uniče-▼alno ia vse moralist«, ki so posta-rli \txn nauk, da #obi vsaka kreport svoje plačflo in da bo vsak grrh kaznovan? Grof in grofica sta pogo-
stoma povsem pozabila, da sem jaz navzocen in se udajala taki piiano-sti svoje ljubezni. da ji jaz vzlic ste-vilnim svojim življenjskim izkuš-njam ne vem primere . . . Vedla sta se napr^m meni vljuđno in ljubeznji-vo, a bila sta dostikrat tako razmiš-ljena, da sem večkrat nameraval, prenehati s svojimi obiski. A mikalo me je, preiskovati to izredna srečo, ki se mi je zdela uprav čeznaravna, misleč, da vendar iztaknem kako sled kesanja ali utrujenosti. Toda — nič. Ljubezen ju je držala tako, da ražen sebe pista videla ničesar, na-vdajala ju je popolnoma, zaduseva-la je v njiju vsak zmisel za moralo. Vest se jima ni nikdar oglasila. Na njiju sem spoznal kako žalostno res-nico o vesti je poveđal moj nekdanji profesor, ko je šaljivo rekel: »2e trideset let sem seciram mrliče, a o vesti še nisem v nobenem truplu \z-sledil niti usesnega končka,« Pa s tem nečem vaših naiorov podkopa-ti, nego Ie označiti dejstvo. ki se mu Jaz ravno tako čudim, kakor vi. Ta fenomen trajne srece, ki je ne kali niti najmaniša stvarica, ]e vendar prečuđ-en. Že trajna sreča na sebi je nekaj presenetljivega, a trajna sreča
z velikim zločinom na duši, tega sam ne pojmim in se temu že dvajset let ne morem načuditi. Videl sem že in opazoval na tisoče drugih zakonov, a vsi tuđi najsrečnejši so bili o pri-meri z zakonom grofa de Savigny bledejši, hladnejši in trivijalnejši.
Slučaj je nanesel, da moreta živeti drug f a drngega. Ker sta bogata, imata čaj, ki je predpogoj sreče, pa ravno tolikrat tuti! njen grob. Njiju življenje je božansko preprosto. Zivita daleč od sveta na svojem gradu in ne vprašata, če je svet ž njima zadovoljen alt ne. Nikdar se ne lo-čita. Kakrn je Haute - Claire nekoć jezdila s svojim očetotrt na izprehođ, tako jezdi zdaj z grofom in ženske iztegujej© za njo vratove ravno tako, kakor so jih iztegovala nekdaj de-kletca. Zdaj pa Haute - Claire ne nosi palčolana, nego kaže izzhrajoče in ponosno obf az služkinje, ki je postala žena enega prvih vnilkaSev m bo-* gataSev v deieli.
Orof in grofica de Savignv potu-jeta malo; časih* prideta v Pariz, a vedno samo ca nekaj dni. Vse niifn življenje poteka v grada, ki ja bil pricoriŠče njiju strainega zločina. Morda se te ^ 5porota na tu £oB&
SUaH Z.
•ŠLO^ZSrt&Ki «ak»ju', ane 24.  novemora  i ^lt>.
^/•1      -L   i.
faze vojne. Nadvojvodi Karlu je bilo dano, poraziti Italijo.    dedneea    so-
vražnika Avstrije, porušiti kljuboval-ne utrdbe, ki so jih bili Lahi postavili na naši roeji in odpreti svojini hrabrim četam pogled na italijansko nizino. Italija, ki tuđi poprej ni imela no-benega uspeha* ]e morala po presto-lonaslecmiku spoznati silo in zanos napada naše armade. V vzhodni Galiciji ie sprejel nato nadvojvoda Karei poveljstvo nad armaOo in kasne-ic nad arma<lno skupino, ki je imela odbijati ruski navai od rornunsko-bukovinske meje do južno od Brodov Poleti 1916 naj bi se po volji in mne-nju naših sovražnikov okrenila in od-točila usoda v te| borbi narodov. Do-čiin 5O hotdi Francozi m Anglcži z netaslišanim naporom ljudi in materijala zdrobiti rsern?ki otroč. so vrgli Rusi mi! i jonske armade proti prvotno Ie tankim crtam, da bi si preko Karpatov napravili pot v ?rrejočo se ogrsko nizino in severao gO73ke ste-De z mogočnim šunkom v prostor Lvov - Strij razkrojiti ćelo od Riškc-ga zalfva aegajočo Crto zavernih osrednjih velesil. Kriza svetovne vojne!
Z Jtalrjatisko - tirelskesra visoke-STa gorovja je pobit?! nadvojvoda Kare! na severo - vzhod, da razplamti armade k odpora in da se ogromni ruski šunki razbijemo na nie^^ve^i krepkem odločnem vodstvu. P?.res snvsmo reci: bili so trdi dnevi. ki jih je prežive! gori nadvojvoda $ svrv'imi pomočnfld. Porrinesti !e fci!o trrba velrke krvne žrtve in žrtvovati tu in trnn fco* ta!, da se je skraišsl lok, ki so gra hoteli Moskali razbiti. Iz te borbe za odločitev svetnvne vojne ;~t »a boćoenost Srednje Evrope ?s pa •no iz§to ojaceno in nanovo oživljeno: Zaupanje m'adostrevra nadvojvode v pcžrtvova!ncst in zvc?tobo njegovih čet fn zaupanje njegovih voja-kov v vodstva. To medsebejno za-Hpanje nam je pomagalo, da smo pre-magal* krizo svetovne vo?ne i u da amo b!!i v zvezi s svojti rrsvezTvki po v©čiT!«*eč~:h. naJtTŠ'h hcTJi t?!:o moćni, da nam nov naspro+trik ni mn-gol v?č iztr^ati rc'me zma&e.
Ta novi nasprotnft ie b:1a T?o-intmHa, dedni sovražnik Os^sfce. Bo-doCerrrn rroiitelfu svete Steiar.ove krone Je bilo ćzv.o. rast^-r't? pr^i pohlepnerrra sovražniku Ogrske. 2e so bili Romurh vđrii v Seke?t!;o de-5tk>, tedaj je prevr-I rad vojvoda Karti vodstvo armad na našem fviž-novzhodnem bojiJČu. S svojim "opsegom v to faxo je prestolonaMedmk osvobodil od sovražnika zasećetia ogrska tla in ćose^el zjnago, ki je ponesla naše častiti]ive zastave glo-boko v sovražnikovo deželo. Na na-?nanik>: » Presto* on asie cinik vddi!« se >e prebivalstvo takoj z zaupanjem povrnilo na kraj svojega mirnoga dola. Naznanilo: »Prestolonaslodnik vodi!< i« d«io krila našim bataljc-mmu puške so točnejse zadevaie, Bfi&e bombe so zmagovito zadonela in naše Čete je prešinilo nepopimo navdušanje. Cesar Karei ie branii Avstrijo, krafj Karei Cjrsko. Ko je ta obožavani vojskovodja na žalobni vočer dne 21. novtmbra preje! iz trudnih rok SCletnega Franca Jožefa L, ki so vodile nsodo arv-stro - osrskih narodov doigki 68 let. žezlo in rneč, je smel ce*ar in kralj Kard prijeti za moć po pravici, ki jo daje zm*ZK *n se istertako opraviceno imenovati NajviŠj^ga vojnega gospoda, ker že dejansko nživa zaupanje in ijuLezen svoie vojne moči.
V teh dn#h prrsecajo avstro-ogrske čete svojemu Najviijemu voj-netnu gospodu cesarju m krsJju Kar-ki z\-e«tobo in pokoričino. v?ak po-samesnik prfseže. da se bo obnaial vedro tako, kakor predpisujejo vojni zakoni in kakor se spodobi dobrim bojevnikom ter da bo tako žive! m umri Po slavnocrnem Činn prisege pa 9e bodo grlajovi bojevnikov zdm-
potopil v globini njiju brezxMnjih src.
Otrok nknata? sttn vprašal.
Aha, je vzkliknil zdravnik »vi mislite, da je to osveta usode ali po rale kazen božja, da nimata otrok. Spomnite se, kaj sem vam prti po-vedal: Ta dva se tako strastno lju-bita, d* ne moreta imeti otrok. Ogenj miičuje — a ne nstvarja. Nekega dnt sem vprašal Haute - Clairo:
AH vam ni žal, gospa gro^tca, da nimate otrok?
Otrok ne maram, }e srdito zakli-cala. Čc bi imela otroka. bi morda svojega moža ne ljubila več tako kakor zdaj. In z zaničevaniem je dostavila. Otroci so dobri za nesrečne iena.
Naj bo kriva kakorkoli — int#-rtsantna je ta Haut« - Claire vendar, sem dejal, ko je zdravnik končal svoje pripovedovanje. Cc bi ne bila sto-rlla zločina, bi tuđi razume! ljubczen grofa de Savignv.
Vzlic zločinu se da razumeti. Je Đeustraino rek#l jdrarmik. »Jaz Y5af Jo ntfnmtm.<
žMi v pradavni svečani molitvi! »Bok
obvaruj. Bog ohrani   natn   cesarja,
Avstrijo!« In sedaj se bo smela tuđi zepet glasiti kitica, ki ie posvećena cesarici in katero nam je bila leta 1898. oropala morilčeva roka; to kitico bo ravno naša vojna moć z vsem zanosom in hvaležnostjo zapela, kaj ti vojsko vodja nadvojvoda Karei je poslal čelnim vojn:Kom v svoji visoki soprogi e.ngeia tolažbe in usmiljenja.
VISOKA   VO.USKA ODLIKOVANJA.
D'Jna], 27. novembra. (Kor. ur.) Iz voinega poročevalskega stana po-rečajo: Annadni vrhovni poveljnik feldmarsal nadvojvoda Friderik je izdal to - Ie vrhovno armadno po-veije:
Vojaki!
Njegovo c. in kr. apr^toisko Veličanstvo mi je podrlil veliki križ reda Marije Tcrezije ter imeno\ al m<y]e%% preizkušeneflta sodeltivca ge-neralober?tn barona Conrada za. ieldmarJala,
Ta izraz najvišjo milosti ve!ja \ «m vseni, vel.'a Vaši junački vztraj-nosti. Vašim hrabrim frtvam v tež-kem boju za moč in obMoj naše dra-j^e domovine, je najvisje priTnarje dosedanjih sij?jrih čino^T armnde in br<x4o\Tja. I^kažimo *e vredne naj-vf§ieg:a zau^anjn. v?:tr?.jairrto «n sto-rimo svojo dolžnost tako dolgo. da bo !£vr>;evan Tinaifoviti mir. 3og je bi! z nnmi. ostal bo z nami!
Feldrraršs! nadvojvoda r r i d e r i k.
D:<nai, 27. novembra. (Kor. ur.) Ce«ar Karei ;••? roslal nadvojvodi Ev-^cnu 5!edcje !?.stmro*no pismo:
Ljubi gospod  strićn'k nadvojvoda
Cvgen!
V n?.]popo!ne;5cm hvaležrsem rriz-rar.ja Vaših kot vodite!"a arrr:ad-ne fronte pred sovr2^r?kom Mi irka-zanih odličnih shižb. Vas Lfitbega. imenrjem za feldmaršala. Di!najf 23. novembra 1916
KareL
Umrle^a cesaiia generalna adju-tamta generalna rolkovnika gref P a a r m baror Bolfras cta do-bfla \r»i?i5ki zaslužni kr!žrc 1. razreda t vojno dekoracijo; vojri min??ier sencralni polkc^Tiik baron Kroba-u n je dobi! veliki kri?ec reda $v. Štefaia; domobranska m:n:stra generalna polfcovn>ka taron Q e o r t i in baron t\ a z a i sta debila tnak po-••bnefa ces^rjevejra ponvalnega priznali'!. Veliki admiral Aitm Han? jt doMl veliki krifee Lcopoidovega recia z vojno dekoracijo.
C^sar Karei v dvornem erađu.
Dunai, 27. rKn-embra. IKor. ur.) Ce^ar Kare! ]e pr!^?l darc^ prvič kot ▼ladar v dvomi trad. Na potn iz Schnnbrunna v jrrad ta je občinstvo oduševljeno pozdravljalo. V gradu je sprejel ce^ar v posebnih avdijener-h papc5^ofa nuncija ter turškega, imer'^koca * in špan^kcea veleposlanika.
Procia^cJe aiinesttje.
Z Dunaja poroćajo, da bo pro£!a-sH c©ser Karei obsežno arar-estijo.
1 (iiisji ji6i m.i Prašta Mi I I iz slliiiiinra ? im m. j
Dunaj, 27. nov. zvečer.
Daae* ponoći so prepeljali truplo cesarja franc* Jožefa iz Schon-brunna v dvorni grad. Zadnjikrat «o pozdravljale uliee. po katerlh je ne-kdtj v$ak dan v lahnem diru vozila rsem Duraičannm znana cesar-ska koćija, ljubljenesa vladarja, ki se je vraćal v % rad svojih dedov k većnemu počitku,
Noč je bila mirna in tiha. Dcž, kl je ves dan 5kropil, ie ponehal in ogromne množice so se zbirale, da pozdravilo pokojnega cesarja. Ulice, po katerih se je- porrikal sprevod, so bile odete ▼ bogat žalni kinč, zlasti dolga Mariahilferica sa je pdela v žtlno obleko. Z vsake hiše plapolajo ogromre crne zastave, okna in Jbal-keni so okinčani s črnimi preproga-mi, mnagi pcrtali imajo crne zavese. v irložbah so izstavljcne cesrirjeve pođobe, obdane od Jelenja in crno okrašene. Iz odprtih- uličnih svetilk Sforijo matni plameni. Zunanja vrata dvorne^ra grada so zastrta z mo-gočno crno porti?«ro. pred nfimi so postavljeni visoki crni obcliski, iz katerih se -cK-igajo visoki plameni.
Že v prvih voćernih urah je na-praTflo vojaštvo od Schonbrunna do dvornega grada špalir. za katerim se je zbirala nepregledna množica. Na tisoce liudi |e pohitelo zlasti pred schonJv:i«nnski £ra^i. za katerega zi-dovjem se se elani cetarsk* hiše po-sJ»vli*li od svoiica Uubljmefa se-nfloiit
V    lesku Mbroi sveč In zarate
počiva cesarjev truplo na mrtva-škem odru. Notranja krsta iz Crnoga baržuna obrobljena z zlatiml bordu-ram.. ic poiožona v pompoz*i> kovinsko rakcv. Proti 10. uri se zbo rejo cesar in cesarica, ćlani cesarske iilse ier najvišji dvorni iisnhulonarji, ki bodo spremili cesarja v dvorni gra.J, pred mrtvaškim ourorn, dvor-aa UuhovSčina pristopi in blagoslovi mrliCa.
Dvorni komorniki in telesni sluge dvignejo krste. Globoko ihtenje navzočih ^premija blagopokojiiega cesarja, ko ^a ponafSejo \ on iz sob, v katerih je preživel toliko desetletij v neumornom delu za blagor svoje države, iz grada, ki mu je bil domov-jc v sretnih in i:aios:nih dneh.
Najpre] duhovščina s križem, za njo zeiesni siu^e s kr&to, ki jo obdaje osem mladih pieinićev s svetilkami, za krsto najvisji dvorjanik knez Moiitenuovo, oba ffer.eralna adju-tanta grof Paar in baron Boifras, krilni pobočniki in drugi iunkcijonar-]i iz cesar]eve uružine.
Pred portalom caka mrtvaški voz.
Ravno bije ura na grajskeni stol-piču deset, ista ura, katere glas je naznan;a! pred dolgimi desctletji ma-lemu fanteku Franc Jožcfu, da je treba opustiti iftro v vrtu in se vrniti k učenju, ko zapušča sprevod sehon-b^unnski grad.
Na čciu jezdita dva dvoma hle-varja s svetiikami, njima sledi eska-drona konjenice. Za vojastvom vozi kočija z dvornimi s'u^ami, naLo dvorni koinisar na crno of.letcm konju. ?opet dva cezarska hlevarja s svetilkami, katerima ?Trdijo 4 sest-vprežne dvo: c žalne gala-kočijC. V prvri se vozijo krilni pobočniki, v drucri oba generalna adjutanta, v tretji oba najvišja cesarska komor-nika, v cetrti najviši dvorjanik knez Mor.teruovo. Tem kočijam sledi mrtvaški vez. pre-d katerim jezdita dva v crno omleta dvorjanika.
Mrtvaški voz je r-opolnoma za-vit v crnino, ob straneh gorilo svetil-ke. Vanj je vpreienih osem velikih \rancev. Na desni strani voza koraka osem rardittov trabantske telesne stra*e. ? fardnih jezdecev in 6 te-lesnih lakajev v ivetilkanii, na levi strani osem kralj, ofrrtkih telesnih gardistov. osem jrardnih jezdecev in šest likaiev s svetilkami. Za mrtva-škim vozom jezdi šest arsijernih gar-distov in šest carskih telesnih gar-d^stor nn crnih konjih. V dveh ko čijah sledijo trtsTJlu svojefa cesar-skefa gospoda njegovi telesni slu^e. Sprevod zaključuje esk>dron ko-njenic©.
V  »loboki    ftnjeriosti    pofritav-lia množica ljubljene^a   cesaria   ni radnji poti. Mračno odmeva v nočni tišini peket konjskih kopit...     Cez .Vteriahnferico   in   Ring   se   pomika sprevod.
Proti 11. uri zaropotajo odseka-no \n zamolklo vojaški bobni v cesar-skem srrj»dn in skori velika znnanja vrata *e prIMiža mrtvaški voz tkzv. vele^slaniSkemii stormišču. Naj-višji dvorni funkciionarji. fard^i ka-pitani, orrski dvorni maršaJ, cesar-ski komorniki in duhovščina priča-kujeio tu svojega gospoda ter gra spremijo v crno drapirano dvorno cerkev.
Neponisno turobna milina »Mi-sera<f, ki so fa zapeli dVomi pevci, je spremila mrliča v cerkev.
Tam so dvimili lakaji krsto na mrtvaški oder. duhovščina jo je se enkrat blagoslovila in spremstvo ie zapustilo cerkev in grad. Proti pol 12. so se cerkvena vrata zaprla; v noćni tišini odmevajo koraki vojaskHi straž...
TuH Tiadari; pri pogrebu.
I^rolia, 27. novembra. Pogreba cesarjevesa se udeleže vsi ncmški knezi. SeveronemŠki knezi s svojim spremstvom se zberejo na dolcčenL-m mestu in odpotujeio skupno. Južno-ncmški knezi odpotujejo iz svojih prestolnic naravnost na Punaj in di-spo tja istočasno s sevemimi. tako da se bo izvršil skupni sprejerrL Tuđi cesar Viljem pojde iz tlavnera stana naravnost na Dunaj m dospe tja istočasno z dnigimi knezi. Najbrže pri-dejo na Punai vsi v četrtek zjutraj.
Dun'*i, 27. novembra. Papež je pooblastll dunajske^a nuncija, da ga bo zastopal pri pegrebni slavnosti za cesarja Franca Jožefa I.
Sofija. 27. novembra. K potrre-nim svečanostim za cesarja Franca Jožefa I. priđe car Ferdinand s prc-stolonaslednikom Borisom.
Sofija, 26. novembra. .Kor. ur.) Vojni minister general Najdenov in naučni minister Pešev sta danes z balkanskim vlakom oćpotovala na Dunaj. da prisostvujeta kot zastop-nika bolrarske armade in bojgarske vlade pogrebnim svečanostim za eesarja Franci Jožefa I. Generalni adiutant kraller, reneral Markov, ie mOk odpotovmi m D«Mi
Prehod naših čet csz Aluto.
VECfcRNO     NEMSKO     LRADNO POROCILO.
ĐeroHn, 27. nerv^embra. (Kor. ur.) VVolfiov urad. Večerno uradno po-ročilo:
Na zapadu in vzhodti ittc poseb* nega.
Na Rorni:nskeni je ćela crta ob Ahitl v na*ih rokah.
BOLOARSKO LRADNO POROCILO.
Romunskaironta. V Do-brud.vi artiljerijski o^cn] na vsej fronti. Z moćnim protinapadom srno vrgli 50vratnika z visine 2M in iz vaši Erkezck in razpršlii dva batatjo-na blizu tega kraja. Odbili smo pre-cej lahko narad delov tretje ruske kavaierijske divizife na ozek pas vzhodno iezera TaŠavlu, kakor tuđi infanterijskl napad južno kraja Ster. Tur.^Ka artiljerija je predala sovraž-no in^aruenio. ki se je vkopala na-sproti fronti turskih čet. Dve nem-^ki ladfi ste obstreijevali brezuspeš-no na^.e pozicije blizu jrrzera TaSav-iu. Na Oonavi med Rnsvjukom in Cr-novo-^o artiljerijski ogenj. S^vražnik je v navici utrdil levi dunavski breg. Naše čete kakor tuđi čete naših 7a-veznikov in donavska armacia, ki je prekoračila Donavo pri Svlst.rvu, so nadaljevale svoj pohod po nacrtu na Valaškem. Pri mestu Orehovem so prekornćile naše čete Donavo in za-sedle Beket. Druge bol^arske čete so prekoračile Donavo ori mesrih Lomu in Visinu in zasedie onostran-ska obreda. Mesto Kalafat ie v naših rokah.
♦
Prve ncrstediee FaTke*ihayrwvib zmtLZ in Mackensenoveca prehoda čez Donavo se 2e kažeio, Rnmunsko bojno skupinojti se je nahajala v kotu Oršova - Turnu Severin je smatrati t-a uničeno. Bila je odr;^ar*a, posku-šala pa je v svojem obupnem položaju udariti v bok nsmŠkih proti Cra;ovi prodirajoč;h kelon. Ob reki Motru so jo vrg:li Ntir.ci t gorovie nazaj ter jo tam skoro popolnoma razbili. Ostanki te skupine, ki je šte-la približno eno divizijo, so bili se-vero - vzhodno Turnu Severina vjeti z bogatim plenom vred. Podobno 50 ođre*2ire tuđi romunsJc© čdte, ki se nahajajo ob Donavi med Ca&fatorn in Nikoc?olom; tuđi tem trozi enaka usoda, kakor onim pri Ojfovi. V robote) so Falkerh?,ynr*ve čete zlomile sorražnikov odpor tuđi t forenji dolini Alute. zavrele R:mnik ter so v nedfljo dcsnelc do TofK?!a. Predrlo r>a so tuđi sovražnt pozicije med Tig-veni in Curtea des Arfes. kar bsle-žijo To;a?ki strokovnjak! kot posebno važen usr-eh za n*đaljno neovira-no prodiranje nro<i jnfu.
Mackensenova »rmctia stoji med tom v bolu za prohode čoz reko Vedsa, Združeni Rir^i in Rcrmtini se }\ tam upiraio. da pn^obe n* časta m o!aj?a)o umikarsje na severrrefn \1a-skem se nshajajočfb romunskih kr-del. Voi«?«ki strnfeovnjaki smatrajo, da :e n^črt 'vrHVe pro^lofen^'ve. ki so ja izde!tli Fmrcc^] ?n Rasi, zt pade! v rodo. — Romuni ?n njihovi prijatelji se rrabniajo povsod! v ob-upni nhrrmbi.
Obr»inbn:ro svrbam služi tuđi razbrernenilna ofenziva ruske armade v F>o^"i?!, lo* ra dosedaj rri imela nober-       n*f*eha.
Znr" • ra no!o?«f, v k^teroni se n«ha3> ^»^mutiija. Je vest. da 12 R'tkireštr % tvn ćm ni nob©nin vnj-nih noro^ii -.■ Pa**^ m *^« tud? pariško ča:?^7*1!^«? r?e 6<^h\ pobenih pHvarnfh vesti iz rofnimskeffa jr^nvneffa me5ta,
V\i%\ m Truvrtrn se ?*»f!?.l!e boje, rii N>dn armade eentrfl'nfh drzav sedaj 7 vm silo nđar^e tu<1i n% mr^dtv-<\n fomtn ter •V\Tš«'e rre^"ff zveto mri Pinijo ?n P^mun'lft. O^r'^rtrno r>or^^To \t Petrrfrada ura^i: PT?sko »inii^nA vnfitfTo s? je svesto resno-stf r^-^^tia. v kp.terem se rtbtfa Ro-nunfia ter Je <v1po?1r1o na Romun-?ko iif^va otu^e^ii.
Rusko uradno poročffo,
24. novembra. Romanska f r o n t a- Na Srdmosraškem v pakrajmi severo - Yzhodnr> od Tnrna Severina ie maiben rcmiunski odde-Ick sovT2Žn'ka napade', fa razpršil in vplenM tri torx5. — Donavska fronta. V Dobmdzi so prodirale naše čete iznova proti iufcu ter do-spele z levirn krilom do iozera Ta-savla. kier so mestema prekoračile reko KartslentokhoT.
Bern, 2$, norembra. (Kor. orad.) »Bund« poroča: Po nekem poročHu iz Pctr^gra^a je Bi'kareSkta izpre-Tnenjcna v vojno taborišče. Nav^o-ČCfa je Binofo vojaitva. Polovica pr^bivalitva je rapustfla    prestolico.
ten. Draginja narjaSča- »Rječ« poroča, da Je poveljenik Bukarešte na-znanil, da veliko število oficirjev na cestah vzbuja pozoniost. Radi tega naj se romunsAl oficirji, ki nimajo nikakih doloccnih nalog v Bukarešti, vrnejo tako] na fronto. Oficirjif ki iniajo službeno opravilo v Bukarcšti, se ne srnejo več prikazati na uticah. Većina franeoskih oficirjev posebne iiiisije Bertelotove je sedaj na frontu Oni, ki 50 ostali v Bukarešti, prouču-jcjo organizacijo za romunski? fronto.
MACKCNSEN   IN   NAŠ   CESAR.
Biiiaj, 26. novembra. (Kor. ur.) GeneralfeidmarŠal v. Mackensen ie pos'al Nj. Veličanstvu to - Ie brzojavko: V oGknto<rČnern sožalju stoiim v duhu ob krsti pokojne^a Veličanstva ce?ar]a Frapea Jožefa, plemr-niteja staroste vladarjev teua sveta, ter roBdravljam spoštljlvo Vale Veličanstvo kot vrhovnega vojnejja KO-SDodarjr. hrabre avstro - o£r?ke vojske 5 poročilom. da se je meni pover-jefiim četam z dejansko pomočje Vašega Veličanstva pijonirjev in do-navske flotilje posročil prehod čez Donavo pri Svištovu - Zimnici.
jOeneralfeldmaršai v. Mackensen.
Njegovo Veličanstvo je od^o^/o-rfi s to - Ie brzojavko: Vaše besede sožalnetra spomina na Mojesra rsjn. ujca, ki Vas je tako visoko cenH, 90 Me slobofco ranile ter se Vam iskre-tk) tahvaljujffn za to kakor tuđi za Meni rbenem izrečeno rx>klonitev. Ta Me veseli tem boli, ker se )e kon-čala s porrčflom o porrembnera uipehu. ki so ga Vašemu zmaKovite-mu vodstvu podrejene čete z božjo pomočjo dosegle s sedai irvrlenira prehod om preko Donave.
Čestitam Vam k temu kar naj-topleje ter rx>šiliam Vam, ljubi ffenc-ralfeldmarSal v. Mackensen, in v boju prei7ku?enim četam, X\ iih vodite, Svo| najprisrčneiši pozdrav.
KartL
VECERNO      NEW*KO     URADNO POKOČILO.
Bcro!*n, 27. novembra. (Kor. mr.) Woiffov ura-d. Večerno uradno po-ročilo:
V bitc?i«!r! rsrnM in t srorali v loku Crne težak poraz entent©. kor s* )e r)OP5srcč!3 velik nap?d od Trao rt («^T^ro - zaoirfeo Đito4}a) do MaKora.
BOLGAR^KO   UPADNO POROCILO.
27. novembra, Makedon-ska fronta. Po artiljerijski pripravi, ki je trajala skoro ves đan, je napadel sovražnlk Tišino 1050 in njena zapadno poboćja zapadno vaši Paralovsu Sovražni napad so nem-Ške čete deloma v boju z bombami odbile. Pri vaši Gnmište smo zadu-šfli napad žo v kali. Na levem hregu Vardarja je napadel sovražnik po pr©cej močni artiljerijski pripravi SzTečer pozicijo jnžno vaši Botorodi-ce. Napad je bil odbit. Na ostalih de* Uh fronte artiljerijsko delovanje.
General Sarrail napen]a vse sroje sile, da bi razžiril svoj pri Bi-toiju doaežcni uspeh. V srditih Jurliih naskakujcjo srbske divizije vlline. pri Parilovn, kjer odbijajo njihove nivale nemike in boigarske Čete, trdno ađk>Česief braniti dohod# na Prflep za T*ako ceno. Milanski listi 1% naznanjaio, da dobiva nasprotnik nora ojačenja m se boje, da se bo Sirraflova ofenziva ustavila. Počasno napr^VrvarJa makdeonsko armade navdaia ententne kroare z nervozno ne^adovoljnostjo, kateri daje fcraza Clemetx:eaut ki pile: Centralne armade »o r osmih tednih porazile in o*ve}!le eelo Srbijo, Sarrall pa ie po"treboVal skoro leto dni, prodno %t je mogd polasrlti Brtoifa. Ce bo šk) tako naprej, ne bodo prodrl« nje>-gove čete <k> N?la nlt( v 5. letih.
Fr2ncoflko uradno noročilo.
?5. novembra. Or?j«tit-ska armad a. Metla in dež sta 24. iuTiTja ovirala operacije. Srbi so za-vrnili 4 bolsrartlce napade v okoHci Ornnlšta. Italljanske čete prodirajo zepmdno od Bito?ja.
26. novembra. Orijent-ska irmida. Sevemo in vzhod-ho od Bitolja silen artiljerijski boj. Vsled sUbefra vremena nobertega in-?r.ntcr!j?ke?:a delovsnia. Naše !evo kri^o !n ItftlUani so n?ir>red<n'^l« proti TarrrcKv!, severo - V«hodno od Bito-
Ua. AnfleJika letila so bombardirala aovntia* Uborilća pri Neiiorttl.
_ ,     .         "     C •   .
a^i^V^\'l^,i\o-\i    ***. '.«\ - i- J" j      «*jc    -iJ.    i^^niJJa    »-.-«o.
biran 3»
Vojna z Italijo.
ITALUANSKO U RADNO .   POROČ1LO.
26. novembra, Vzdcrtž v»c fronte večje artiljerijsko delovanje. iNaša artiljerija je poru&la sovrain© obrambne ntrdbe v zoni Tofiaie (Vali« Camonia), je motila običajno sovrafno gibanje v Adižki dolini in je odgpovorila povsodi učmkervito na strele sovra£ne artiljerije. Sovražna letala so skušala upasti na več tofe-kah operacijske??, ozemlja, ali ogenj obrarnbnih b-terij in hitra pomeč naših latsicsv sta jih poznala nazaj. Sovražna leta&ka skupina, ki i© mogla vreći nekaj bomb na Tolmezzo pa bre^ Škode ali žrtev, je bila cxl na*ih lovFklh letal napadena in raz-pršena. Eno sovntfno letalo je bilo zbito na tla. Izmed letalcev je eden ubit, drugi vjet. Blizu Bili jugo-vztoćno Gorice je W.o v zračnem bolu strmoglavljeno drupro sovražno ktalo.
Program   lizVlsknskmKB   paflamentar-
n+^z zaseđania.
Lugano, 26. novembra. (Kor. u.) Ura dno naxnanj^nl dnevn! red za seje ka-ijanskesrs parlamenta, ki se sesta-ne dne 5. deceanbra, obsefft v prvi vrsti razpravo ponovno odloženih zakonskih načrtcnr v priđ vojnih si-rot "m vojnih invalidov. Vpis&nih je k predloffu mno£O govornikov, tako da ulegne ta tolka dnevr.eea reda in za-kladneza ministra opis finančnega položaja izpolniti pretežni del sci. Za : olitične razprave da povod zaken->kri n^.crt, s katerim zahteva vlada rov btirjgetni provizorij ra v njem ; odaljSanlc vojnih rooblastil. Socija-iistična z!)emiena frakcija pa name-!uva za politični razgovor ck>scči več Ias?M ker poda skicpnl prcčlog k toni; »Vojni cilj* in ?h!cp rn:ru«. Časo-pisis pols^a pri pre^oji socijallstič-nega sklepreg?, pr^d'oga rnak> važnosti na oni <*~*. k* se potecnje g*:e-e na »zjave arg!e?ke«?a pr~rnierTr:i-iitra in nemškega državne?:« kanc-'?r1a za mofnost in sm?n «p!n§ne£a nrravrefa sklepa, kakor tud* za ini-c?Jatfvo iti1ij?ri?ke viede. da se s po-sre^ovaniein nertra'nih držav dos#-re kongres r-^-laŠcernh zRstonnfkor ' ojuj-r^ih ?e čržzxr v svrho mirovne-STa sklepa, marveč se ćfži točke >r?e «o?i;al:sti£«::£a «k!epn*g:a nrM!ofi:a, ki srivori o potrebi svo-'riKlneE-a in mirnejra *ki?pne^ra Ovijena vieh velikih in malih evrotr<k:h "'rfav na temelju socStovanJm narod-
>I?rovid   pr«*!^   it?,!!iaasklb socfNli^tav.
»Avantt« poroda, da rnirovni ~~ Vo^. k-teresra .orcd'ože ital'.an-. ;:i socijalisti par!-*ncnt", bo predin-,:cn tući v Tsch drugih pariamentih vojniočih se ćrlzv. »Secolo« označa predlog za šaio. Soc*ial:sti bi venć?r morali vedeti, da osrednje državo ne opuste svoje csvojeralre mi?n \n ne r^zijTnejo sr^:0^*^!^ r^mrMnost«. Avstrija bi mora'a Istro in Trentin odttopiti Italiji. Predlr* «oc?Jalistor' hi končno p^p?šcv|i nemški mir. »Cornere della ser»^ dvomi. da b! v!ada tako! rricsla raznavo pred-'As:a in soć:.. da b! nafbr?x predlara-h. da se parlament odgodi za 5ost r:-5ecer.
Bitka ob Sommi.
fRAi^Cf ifKO URADIO POROCILO.
25.   novembra      z v « č e r.
rrecej živahno deiavanie obojestran-skih artiljenj t okolici Iorta Vaux. Na o?taii fronti obstrcljcvanjc s pre-slcdki.
25.   nor«mbra   popoldnc. S poteka noči ni poroiati    ničesar, kakor o nivadnem obftreijeranju.
26.   novembra   p o p o 1 d n •. Vzhodno od    Mairon dc Charrpagnc smo x taihkoto zavrnili netnšlJi    neradni nap*đ ne majhno   postofcnko. Povsod drugod je bila noć mirna.
26. novembra zrečer. Na fronti ob Sommi precej Živahno ddo-vanje obojestranskth artilj«U v od-seku Ablaincoart - Prcs»o4r. V Champajni smo x wipcm:m ognjetn In ognjem strojnih pu5k zavrnili proti 4. popoldne pričet sovralni napad na naprej mdeČi del tvojih črt. Ma ostali frorti j* potekel dap m'rno.
ANOLESKO URADIO POROClLa
25.  novimbri irečtr. So-vražne bateriie in možnarji v jarkih ?o dclovali čez dan proti na§im čr-t?m južno od Ancre. Naša težka artiljerija je obstreljevala važne roćkt za sov razno fronto. Vrema je traino viharna
26.   noTimbrt    popoldn«. Cez noć Je poskusii sovražni od Jclck vziiodno od Bcaumont - Hajnela pro-c:reti, a je bil preprxfen.     Južno od Ancrc smo uspeino delovaJi   s   plinom.     V istem odseku no zavrnili
36. novembra. Sovražno ar-
tiljerHsko delovanje nasproti naši fronti Courcdlette - Beaucourt - La B«s6e. Obstreljevali smo Puisieux in sovražno jarke iuf o - vzhodno od Arrasa. Naš artiljerijski ogen] je pro-\rxroči! vzhodno od Serra eksplozijo.
Vojna z Rusijo.
RUSKO      URADNO      POROClLa
24. novembra. Zapadna fronta. Pri Stahovcih, severo-za-padno od Naroškega jezera 50 naSi izvidni oddelki napadli ncm§Ke pozicije. Vplenili so eno strojno puško. Scvcro - vzhodno od Kreva je po-skusil sovražnik pa obstreljcvanju strclsklh jarkov z artiljcrilo in mi-nami v majhaem oJseku ofenzivo, vrjfli pa smo g? s 5v.^]:mi ognjem na-zaj. Naš artiljerijski ogenj je provzro-čil na sovražni strani močno eksplozijo. Ob Bistrici so metali naši leta!-ci uspešno bombe na sovražna uprsvna ncslopja 5-vero - zapauno od Stanislavova.
Izmiilieno rusko poroCHo.
BaroJJn. 27. novembra. (Kor. ur.) NVolffov i:rađ poroia:
Ru^ki C-asot)isi ra^lirjajo poroči-la, da %p Rusi ra jurto - zapadni fronti t blizini Sarnov zbili neki Zeppc-Hn. vjfli posadko 28 nn? in vplmili kakih 300 kz bomb, 2 topa in 2 stroi-ni puiki. — To poročilo je izmišljeno.
HofraBls bio oa Sosbi
. Za vojno »usaut ad fineni« se ravzcrn^joCa vc'ina ri^kc dume be-lefi Stirmerjevo demisijo kot naj-večji uspeh, ki je glcuc na brrzobzir-no nadcljevanje vojne posebne važnosti. Giavno p?5;:o kadetov »RjcC« pa nar^ovedUjC, d* bo treba ninirtr-5tvo šc h^;j »očistiti« \v rad "e^a od-•loviti te nekaterc člane kabineta, ki no tropijo v rog brczpogojnih vojnih hujskačev.
V tej fvezi ie tTidi posebno zna-čilno Imenovanje dosedarjf^a rsa-mesm'ka zuranjesr« mlrti.^trstva Ne-r*tova z* vodjo runanjrjra ministr-stva. Neratov je osebni prijate!] b i v 5 e ri ministra Sazonova Tn mož njegovih ir^er.-cij. Ko je b!l 2zzo^yv bolan.- p:a je Neratov opetovano zasfopi3. Neratov je ro.ćn leta 1S63.'to jer c!ek>val dol^a leta v znnanl^m minrstrstvn. Posebno ra gr!a»u je k~t izvrsten po-znav?Jrc orlertske po"t!Vc.
Q!ede od?to7a mske^a ministr-skegra predsednlka Stfirmcria poroča Rcuterjev b!ro, da ]e o^stop 5:Qr-merla in imenovanje Trepova dr.kaz, da foj^ala car z zadrj'ma Izjavama dumc in državnesra tveta gle^e zve-stobe četverozvere in nadaljevar'a vojne do nntfe. Odstop Sturmerja da pomen; tuđi konec vsem strujam za sporazum!jenje z Nemčijo in z Avttrijo.
»Berliner Ta«reb!attc javlja, da s premembo v ministrskem vodstvu ni še vfe oprtvljeno fn da slede še dru-fe perioralne prerTrembe v vladi. St?lrm«r n! bf! samo m!nle,trski preč-»©dnik, refo tvr': rrWv.tr ru^p.rvh đel. Trerov pa je imenovan le za mi-nlstnkcsra pr.e^Jsednika. Kdo poštare mlnister lunanjlh def, *e ni xna.n^. Kandidatov je več. m*d nj'mi tixfS SazonoT.
li Uigra javljalo, da je odstop ruske«2a ministrske^a preCsednika Stiirmerja po *oxfti diplomttičnih krogov velik uspeh mzleSke politike in specijelno an^V^kfja poslanika Buchanana. Ang^eški ni ravno na tem, da ohrani Rusijo za čas sedarje rojne na •▼oji »iranr, nego želi d^-ioči trajno sporarumljenje t njo. češ, da je to zmjo nijTečieja polit^čnefira in fospodarskega pomena.
^vedikf listi javljajo, ćz je na-prerfei Mok v dumi strmofflavil Sturmerja.
Boji na morju.
NEJnSKE  T ADJF  7OPrT  PRED LOWESTOFTOM.
Btroiki. 27. Hovembra. (Kor. ur.) Wolf;or trftd Doroča:
DeM naših pomorskih vojnih sil %o kvršil ▼ noći od 26. ra 27. no-vember zopet pohoxi t?k rred antle-ško obal. Nedaleč od Lowestofta so potopile neko ?>ovra7.no lffdjo ter po-Midko Tjele. Tuđi nertralne patnike 9o zadržale in orei'skale ter jih izpu-stfle. km nišo imeli s seboj konter-bande. Naše pomorske vojne sile m> se vrni3e> ne da bi bile kakorkoli pri-*• t dotlko s sovraŽnikom.
NentikJ wanek proti Anfflp.
Iz Rotterdama poročtjo: Pri no-mdnem in presenetijivem šunku nernSkih vojnih ladij proti Ramsgatu je nemška artiljerija flašom pičlih poroćiJ ii RatTvufjta močno poSkodo-TaU prlstanllko naprave in ftkladJ-iča, vendar rntnika v o tem zaneslU-Tih podatkom
Oborožen konflikt med Griko in entento!
Krati Koostanliii odklaiaja ultimatum četverozveze.
KoUt 27. novembra (Kor. urad.) »Kolnischc Zeitung< poroCa iz Aten: ?Kraij in vlada sta odloče-na, da za nobcno ceno ne p r i v o 1 i t a v izročitev o r o i j a.
LoncJcm, 27- novembra. (Kor. u.) »Weekly Uispatsch« poroC^a iz Atcn, da aiTniral Fournet v slučaju potrebe, zasedc A te ne, ako vlada ne izroči artiljerije. Rojalisti so izjavili, da bi se oni izročitvi orožja uprli. Na Himcti1 je bilo videti artiljerijo. Na postaji je biio razdeljeno 10.0f K) rezervistom orožjt. Rezerviste so spravili tekom noči v razne vojainl-c e. Gasilci so se vozili vso noć po mestu s pretvezo, tia bi gasili požare, v resnici pa za to, da so delili orožje. Dne 25. novembra 3® general Popu-los, ki je bil pred kratkim radi svojega aPtivenizelističneica držanja od-poklican iz Janinc. osnoval o b -rambno zvezo. V?i oficlrji so se pri iružiH zvezi. Obrambno gribanjo je bilo ojaČeno v^led porocila o po-razlh Romunov. Rezervisti se hočejo umakniti v notranjost dežele izven obrežja pom<^rskih topov in hoćejo začeti   jfuerilla-vojno.
ATStdjskI protest ▼ A ten ah.
Dunaj, 21. novembra (Kor. ur.) Proti postopanju entente z ra Rr-^kem dvoru akreditiranimi poslaniki AvsiTo - OgrsKe in njenih zavez-ni-kov je c. in kr. vlada podala protest pri vladah Francije, Anplije, Italije in Rusije. O tem protestu so bile ob-vcsCer.c v'adc zavezniških in nc-vtralnih držav.
Mte ie siiSifiio m}M>
4*»
Kibi^etr?! svet ▼  Washlnsrionu.
Rot^erdani, 27. novembra. (Kor. urad.) Nieuve Rotterd. Courant« po-roča iz Washingtona 24. t m.: Pre>i-
rexJ"ik VVllso-i je skiical kljub temu, da boleha za prehlalenjem. kahfnet-ni svet, v katerem je tvorila zunanja politika glavni predmet posvetova-nja. O brdo>em nastupu Zedinjenili drzav napram taktiki podmorskih čolnov še ni ničesar sklenjenega.
Konferenca  za  jw>spe$!teT  iuir*j.
Franaoorođ, 27. novembra. (K. ur.) »Frankfurter Zeitung« poroia iz New Yorka dne 26. novembra: Tu se je sestaJa konfer^nca odličnih Arr^nkancev 7» rospeiitev svetov-rega miru. Državni tajn!k Qrey in rrrmstrski predfednlk Briand izre-!nta rvo.'e sini rat* je za to gibanje. Nern'ki veleposlanik grof Bernstorff je v prmu opozoril na izjavo nem-ike^a dr^avre^a kanc!erja v držav-ncni zboru. Senator Stone je izrckel so^lalanje Amerike.
Ogrski državni zbor.
Dne 27. novembra je imel ogr-5.ki državni zbor žal no *ejn za unirle-'>:a ces^rja - kralja. 5ejo le otvori! s primernim govon>m podprei^ednik Satz; na>:ar Je imel mirisTski pred-sednlk grof Tisza velik govor o ce-sarju. Za Tisxo so prišli do hesede voditelji vseh strark. ki .*o rudi svoje govore posvetili spominu nokoj-^eta vl»darja.
Nem^k? državni zbor.
Glavni odsek nemikega držav-nega rbora je rarpravljal o zakonu nlede civilne ^ufben« doižnosti. Za-stopnik centrnma je noudarjal. di bi ?e lahko izhaj»To 7 manj IJudm«. če b\ se odpravilo oficirske sluge in nepotrebne ordonance in plsar]e. Za-htevml je. naj se rapro vse kavarne in slaš«-?ć»rne. ker itak nič kave ni In tuđi dosti £o*ti!en in kinfm??tr>grafov )•! se Nhko f»nr!o \n bi ?e tako dobilo dovolj Uudi ra rujna dela. Socijalno-L'rn^hrTtični rovomik je reVe". da nrov7rr>ca ta rakon mrogo pritožb :n veliko ne*aflovoljno*t.
Hiznc folitičte tc^ti.
ciazionc r>ro DalrnaziA« je imela v Florenci veliko spominsko slavnost v čast svojcg.t predsednika Toinma-sa de Bacci Vtnuti. ki je padel v trenLiiskih bojih. Ob tej priliki so imrli govore, v katerih se je nafla-šalo. da se mora Dalmacija priključiti Italiji in da se ne srne dovollti osn-Jtek jurn*!ova*iske države.
— V#fik bitka  v  M«h?*i.    Iz Bt
Pt«a poročajo, da se je vršila 24. t. ra, pred Chihuahuo najTeCja bitka tne-hthanske revolucijske zgodovine. Vi'^a, ki razpolagaf z nad 60.000 možmi. se obupno trudi mesto lavzeti. General Orgurija prihaja z ▼elikimi ojačenji. Carraozovun čeUm pnaa^pnjc njuni-
M \i ifiBtrslih M.
V niskem vjetnl£tYti se nahaja-jo po settiamu 5t. 451: Anton Baiog s Toiminskega y Nižnjem Voločeku, Ciril Cej rz Ooricc v Nitnjem Novjfo-rodu, Vinconc JevšCek z Ooriškega v Jenakjcvu, Mario Marcga iz Gorice, vsi 7. pešpolka: Le^rrtd rTdmund Vodopivcc iz gorske okolice, 47. rp.« v Slobodskojem: Pran Kuštrin s Tol-minskc?:a,  saper.   bata'j.  3.  v  Oren-
burg::.
Trgovinske   2b3rr?!ce v   Dafma-
c!ji so sklenib, da «■■ rritožijo na upravno oziroma na državno sodiš^e proti ukazu tr£ovinsk?£a ministrstva., s katerim jim je bilo zapovedano, da morajo centralnim mestom dopisovati v nemškem jeziku. Čehi in Krvatje torej!
Wed 2amen:enimi invalidi v sez-namu 13. t m. se nahaja tuđi infanterist Karol Leban dom. polka 28.
Pcdujtrn gonikemu ma«tu !z državnih fondov. Finančno ministrstvo je dovoliio 2 odlokom 3. novembra goriški občini i? naslova posojil K 258.9S9. Finančno ravnateljstvo primorsko je »poročilo to tuđi goriškemu držclncmu odboru, ki je opetovano priporo^al pri centralni vladi proSnjo vladnega   komisarja   gori^kega  mesta.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanja. DrugiČ so dobili grebrno hrabrostno svet njo   I. razreda pri  7.  lovskem  tata!jorTu Jurij Slapnik, Makso   Cgcrčnik,   Josip   Prašnikar   in Vinko Gnes^r. Srebrno hrabrostno svetinjo   I.  razrrda    so    debili :     Desetnik 97. pp. Josip RančiČ, četovodja 101. pp. Filip  Klopčič in Lovro  Og^rizek.
—  Imeno-an-e.  Za  nadporočnika je imenovan Novomeščan Otmar Skale bos. herc. pp. št. 3.
—  Ce^arleva zahvala za sažalje in vdanost deiele Kranjske. Gospod dežeir.i glavar je prciel s'edečo brzojavko:    »Njegovemu    preblagorodiu STospodu dežflncmu glavariu dr. Ivanu  Su5terS;či!  v  Ljubljani.  Njegovo c. !n kr. a^ostol^ko Veličanstvo    se najmilostiveje    zahvaljuje   za    izraz grloboke Žalosti  povodom smrti Nje-srovega Ve!TJanstva cesarja in kralja Fr?.nca Jo^ef? I. ter 7.k od deželnega odbora v imenu vseza prebivalstva izražera Čuvstva zvesf>be in vdano-?ti kot ra voičila za blagoslovljeno srečno vladanje. — Na Najvlšj© povelje:  Kab^n?t^a pisama«.
—  Pade! re na romun^kera boji-šču kot poveljnik stotnije nadporoČ-mk  Ivan  Župan,  asistent   »Mestne hraminice ljuMjanske«. zadet od $o-vražne  kroprle ravno v srce. Bil  je takoj mrtev. Rajnki Župan je bi! Ijr.b tovari?  svojim  kolegom, vesel  dru-^ibn;k in pošten narodnjak    in    na-pre^jj.k     R-odi  mlađemu  možu,  kl zapušča ^eno in otroka. ohranlen pri-jazen  spomln. preostalim    pa    naše iskreno «ožaHe.
—  Iz   c. kr. mestnega  iohkcia sveta. 2alno službo božjo za ralnega presvitleffa ce^arja Franca Jožefa I. imajo vse s1o\-enske in nemške ljudske sole ljubljanske, in sicer skupno v str>?r?;c? v petek. dne 1. decembra 1916 ob 8. zjutraj.    Slovesno    peto maJo in trrtva^ke molitve bo npra-vil oh asi^tenci v?eh ljubljanskih JTST-katehetov c. kr. deželni  bolski nadzornik prrf. tosp. dr. M;hae< Opeka. Zasebne imernstske    5o!c    opravilo ?a!rro s-nžbo božjo istočasno v do-niačih cerkvali. oziroma kapelah. Ta d»n   je  potern  poiHca  prost.  Skupna šolska ^alm  slarnost Je v sedanjih rarmerah   vsled    pomanjkanja    pri-mermh    'oks^ov    ncizvedljiva in se vrši po n^redih.
—  Na nidniik! M\ r IđrTS ]• na-melčeni ?a ^uplentir.jo biv^i učiteljica srospa Jskobfra Cl a n 11.
—  »Giasbens Matfca.«     V koncertu slavne« »Ceskega kvarteta«    v    soboto,  9.  decembra  v Ljubljani, herio ?o<1elovali stirje   po celem glasbenem svetu    neomejeno čislani in primani    veliki    umetnikl komorne   fflasbe, rirtuozi na svojih inštrumertih*      1.     fosti   f.   Karei HoffmanTU primarij;  2. *osii go-spod Josip Snk (eden najslavnejUh čeiklh skladateljev «edan!«    dobe); Tiolo r. Juri Mtrold;    in violončelo mojster L. Zelenka. Koncerti te umerniške družbe so nekaj   tako idealno vzvišenesra, tako resno pre-tresufoče    lepeza, da uživato 2« 25 let po vsem fiasbencrn   svetu   tako slavo, kakoršne še ni bil nobon komorni kvartet v toliki meri   deležen. Prođ 25 leti, takoj ob začetku    njih ustanovitve,    so      konecrtirali      pri »Glasbeni    Matici« v LHiblJani še v start redutni dvorani. Občinstvo ta-krat pri nas še ni bilo za tako visoko glauno izobra^eno,    posetilo    je    v manjšem številu koncert in »Matici« je prine?el koncert    ?O0 joldinnrjcv deficita. Radi tega dejstva umttnikov 25 let ni bilo več v I jubljano. I etos bi    bHo    prav. da bi za tako velik umetniški nžitek bila unionska kon-etrtna dvorana premajhna.
— šttditt s plinom. Piša se nam: Plinarna že dclj časa navzlic vsemu prizadevanju ne dobiva nobenega plinskega premogra; radi česar sa njena zaloga premoga kar hitro zmanjšuje. Da botde mogoče s to za-laco več časa shajati in da se prepreci nevarnost, da bi plinarna mo* raia svoj obrat ropolnoma ustaviti, so p. n. odjemalci plina nujno presi-jo, da rorabo plina omeje na kolikor molove malo mero, posebno da opuste porano plina za Kuhanje in kopelL
Javna prodala žrebet Na dirkam VSlu v Tivoli se botie prodalo 30. no-venibra ob 9. uri dopoldne 30 žrebet, na kar se interesentje opozarjajo. Tozadevni razglas je nabit na mestni deskl.
Izza zadniili !st življenja l^H. Vel cesarla Tranc Jožefa. Ta film se predvaja dsnes In Jutri 29. t, m. v Kino klealu ter obsega par prav ie-pih posnetkov iz življenja naseza vladarja in drugih članov visoke cs-sarske liiše, napravljenih Iz nepo-^redne blizine 3 do 4 metrov. Polcg tega zanimivega flln-a je š# na spo-rcc!u amtriška senzacija: »Ki4a s tisoč svečani!«. Zelo zanimivo de-janje od zaCetka do zaključka. V če-trtek In petek ostane Kino ^aprt ScT oto nova senzacija-
Piftiait iBliiiiBjfc
As3r@¥izacija.
i- »Idite drugara.« Ze opetovano smo prejeii pritožbe, da se razni pro~ dajalci živi! branijo prodajati občiii' 8tvu manjše količine svojega blaga, Tako nam zopet piše neki gotpod, da si je hotel kupiti v neki trgovini za 60 v sira. Trgovec ga je odslovil: »Pri nas se ne izplača rezati za 60 * «Ii;a; pojdite drugarn!« Dopi* zaključuje pritožbo s pripombo, da je kaj takega prav Žalostno. Mi pristavljamo općinstvu v poduk in vsem pro^ dajalcem iivil v pojasnilo, da je tako ravnanje tuđi kažnjivo. Kar ženski zakon pravi (v § 482.): »Ako obrtnlki, kateri za vsakdanja preživ-ljanje neogibljivo potrebno blago ob-činstvu prodajajo. svojo zalogo prikrivajo ali se od iste katero-mu koli kupcu dati branijo, po* stanejo krivi prestopka, zavoljo k»-terega jim je po primeri, kolikor manj st more tlsto blago pogrešati, prvikrat naložiti kazen v denarjih od 10 do 50 goldinarjev; t drugič naj se podvoji; tretji primerljaj naklanja iigubo obrtnije.€ Ako bf se tor ej ka-teremu prodajalcu ne ljubilo rezati »le za 60 v« sira in v vseh podobnih slučajih je občtnstvn prlporočati, da napravi cvadbo ali naravnost pri dr-žavnem pravdništvn ali pa naznani zadevo na prltožbenem uradu mest-nes?a magistrata, ki bo stovil gotovo vse, da se tak! ošabneži kar naj-bolj eksemplarično kazniK j«jo.
!zds]ate!| in odborom! nrednlk:
Valentin  Kopitar, rasfnlna In flsk »Narodne ttafcarne*.

Fellerjev dobrodejni bolečlne to-lažeči rastlinski e$<?nčni fluid z zn.
izpiakovania vratu.
Predvojne cene! 12 s teklen i c franko
6 kron.  Lekarnar E. V. Feller,
Stubica, EIza trgšt. 233 (Hrvaiko^
Čez 100.000 zahvalnih pišem.
Lm
Sfran 4.                                                                                                         .SLUVfcNSKJ NAKOlt.  om: ?8. novembra laitt.______________________________________                                27-4. sic*.
patatalaa, analna 3»^r«*me, »tmiftne In ftaljanalttu, lit* ikPn. H*a«r. paatraaalam stvar. PmAf im aVataolta ataaalaj, ««rt»
M^Na^^^^aBL.   ^ai^M^BfMa^A     a^^^M^^^BfcA        1A4A • ^^^■■^^•l   t^^V^Fv^JV)   HffiMi      OHI
itaonvanie »»:£
9        »Stovcns^ega Naroda« ■V Trfaiafca mkntoi T9\mtkX -»I
-: INVALID :-
M aaarefam* za taksi   "*   aaupro   mesto v
p**i6č i^ospoč-- a, tven . *t sar*jme trgov-
ako nac' "'*"    fosptđičn*. — Porraćbe na
„ftras.^,        ru ¥ »»fcimi pri Celju.
354-5
1 o ic Oi i
aja   prometnem    arostoru, kl   men   najmanj 6 m v kvadratu   e\ertuelr>o pr;t!ično   banovanja.   —    Ponučbe   pcd   ,-Ftcvo   ro^Jfftf« M454 mi upravarttvo »SJov. Narod«'. 3Š4O
ppurt              Vmmmr!              Ponor!
IHaproiil !• tavaaw#*ti© le*o
posestvo u UMĐlisnii
a■*•©. ft»f <xUrfkiwi posiap ji z vsenii pritfk-Inami, kaif*r »rt «*♦*?! ma mi s lOtlmi mali ttjiv«, vrtovi travniki m gozda v sredini gkopatp svmljttta staii fovpodarsko m«-h»k — Ptifvt «f »rt ajetatistfnrfci H5t> ^MM[p.  Taliaptifli a«atm ft. 5.    3842
■■ ** timsMp pauni
■■ Maka laNaj«. Vuimii tuđi kako trgovca* ▼ »ai«m Zmožen tuđi za Hvtno. N*«4#v: a«#9«M  Betevia,  ▼•*  t«(k«a  st. St »ti
^a%^a^a^aa^Ba^^Bi                                                                                                                                            ^aMaV
■anBasau                                                                        octttj
Tri^Ha« « jijam a^ra^ama  o^#k <••
ftvIHDI |a>ainMv VOvtofJa
UkoJ v sluibo.                                 3794
Kje, pove upravn. SIov. Ntroda«.
UM A 1» NIK
kr službuje 16 let prs trjovsk^h in tovarni^-kih p«^retjh, imožen samoštojncpra knjigovodstva in koresponder.ee v obeh dežehih itzfkih, je Sčdaj 10 !tt pri enem pod]«tiu, 3R "rt star, o'ernen, vofatčine pTOst, tmH M^reoionttl siaf%o. Prevtsme tud; že vp?-iaro aceniuro a zast^ps'v \ ozir T^f^to patn kt7 Ponudfce pod „tradidk 3t4t" na upravnidtro »Slovciwkcga !Sa:oaa«. 3M6
!! Sirili jiiiili a mm!!
Ran eotĐidstroiaa bila
v ▼••]*am krmja mi Sp. aHijw<liW.
V' htši }€ c kr. a»c4;a trgovtna in ^*«T'h»a, krai  je prikladen   an  laaiio   trprovino. K-e,  pova  utrjti.    »Slow.   Narorl««.
Heste« hrac<lixx«a l|nal|aai«ka nsznen]^ tuSno \*est, da je n-en marijtvi asistent, goaaud ^aw   TBmf»f Sr   ^y           CaaBa^r >^P^J^ ^9^B^ ^^V^V «•  ^a*
(+n< li   ^ov«nrbra 1916 na bfl^Sčn v Romunfji   padel    Častne   smrti  za
GaMtn ran tpemfn !
V LJUBLJANI, <kie »- mvmfen m^.
Bavmwlaa>rtTO.
€šsr6os in jutri
v sležeiiiem glednllšču.
Samo danaa v torak SS. in jutri v srad« 29.|Xi.
Drugi leioSnii si]a]n! Asto Hlelsen film!
Otrok sirotišnice.
A5TH NIELSEN
Zamahe
nove 1o stare, fcspl TSak* —ItllaK tvrdVa       w ajfmM|*Mfca     faata«trl|a
yr^Mif)Tlh wiilif JBLAOtU *
K*    MaMlMIaU             292S
Prazne vreče
vseh  vrst  m  v  v?aki  množim   k«pa|0 vedoo ter rl«*uie naid^ažje
-----p     trgomUa tvrtffca     san
J. Kuš!an9 Krsni, Gorenjsko.
IBssiii ^3 li klance!
aVr« aiovl zlalaail lilal as ata praalal v ▼*ai*ai tw<—aialBittaM tara|« sa laW. Jft>|abMtam a« ata^l aWl«nai« an HraaJ-akm Y arni MM (* IntflM, %•«•«•■ trvaaka te ttiif Tima, piva IM
V hi ah Je \7 atanavanj rn stranke, k posloaja s aaa 1 orala ve:fk vrt.           3S21
Proaa se radi dfužfaakth raamer.
___P(vxvtsc prlttr#aj#ii«i   SMch,   L|nb-
apBva, Hataaaji aflpaai &a>
r?l 500 Kron!
^CT« ^U|^K Vafii plaćam, ako mojuni-aJC^apaMaBaaHBiBp aa^aiac aaTavrtf? saa vaaaMMBi nm   «^»ra»!    v    *   dte^i    '#t»r.   a«l«^1n    VaiiH
Bk^^^^^^aaM—         ^^jS^^^^^                ^BBBaaa^aaHaa ap^^a               a^aaBBBBBBBBBBai Bh aaaA ^aT
CefMi 'a*ćku ^ ia«>»tTeni« rismam 1.B# Kf 3  f»n«n    S   4--,  «   lanfkav K  t ••»   Na
Bt#*ire zahva»wh »!?«in in priznanj.
a^av^BBjBB^BBaa^jv ^.                           ^ai ^^^aa^a^H^Bf     ^^aHaB^BB^aBaB^^      a>    aw ^a^^a^^^^^^^^a^^*
lp «4y   9avna>                   j^Bo
500 razglednic : !e K 28 - :
t##  a|O«>«Vfllfl
iaa  a^B^Vp^vvWaaaa             ^
rtzptiHM ftrftovcam in l»rakupcam
: špeclialna trioiin* : rizglednlc
Marii« Tičar,
Uub3iaita3
__.^__________
Zbirka
afflii ziknn
v   slovenskem   jeziku.
'.  zvezek:
Sastvikl sakva
o hudodeNtvih, nrej?relki!i
in   prestopkili   z   dne  27.
maja  1862 St. 117 drž. zak.
r.  dodfln'm
UakavalM lakaaaai
z dne 17. dcc. 1862 št d. z. m I8tS in drafimi no-vejlinr    zakoni   ka»enalio-
pravnejja  obsega. ¥   atema-   naaa   •   Kf
JfaniM klimana
VBT   Kapi •• tok«]   *^m
plinova pai.
Ponujbe na  AalalltO I9rttt, Bala-
ai^^aa^^sai aaaaai at»                                           ^^0i
llnf nnza ^» ^ ^21^
VUaUIII smilile t merlll i
Kdor hoće stopiti s svojimi sorodniki v Amenki ¥ dotiko radi deoarnih pod por io p'scm, naj napise kratko pismo v nemikem jeziku, tfčoče se nmo rodbinskih ratmer, ki ne sme obsegati m\Č političnc^a ati kar vojno rad era Na-*lo» 8vo):h sqroc^nikoT naj napiše aa kuverto, v drugo kuverto nai utakne svoje pismo in nanjo napiše natančen na*lov in ime odpoiiljatelja ter v^e kuo odpo-l;«* na sledeČo a^r*«-o- S©»ry C* H««rof ban Vir **sr Ađres«e Dres-denar Sanli, Hcrlin, t7. 3.         ^3Si
hi Riiiuii mleka!
Sliii U! ma Ml
je oajb«lj ztfrsra   io todi   naicenejša
^ kraiu za fojesčke.
S SlaAteoia •• x !«hkot« •dp*r**rc po rran)kan' mloita n «aiii«*n*, pH i^t^gmvi apitbi se nrr.«C ).r:brmti dve trvtfhii mlak* i* e«» tref^tna a'i«fTW*i4B ^ O4 r*rngfh ^rvnairi ro ann •«■ »••^« aoK« pt. Tr^tiAa^, M«Mrj«n >M|i v araaca i Wuhi   a»»k '   H»«cin T> •• •-
f»|i  in  rt«  ■« iT.brmm rMcrija, vvle^ Aaw  se   SI«din
rjaai ar«T«a r«l»rte. <*imi ;a*c*: na fHrMfa f Nferafe TnrfNNv: art>u»wmiB»Mtt IM. J*nrr-sfMtOTtrarse 25. RaMIckjpUtc 4; f Sratn: Sack-StTSKf« 4.                                                                     1«4*
Mama da]  =—
„Sida-medu"
ki je  najftnejaa  in  naj-baf)aa M   vsaki dan do-
£oWlan   in   popoldan   aa aMaat kraha. Za vsako dmilnt aaVmra, teCM  h* rta|««a«fia hraaa — siasft v  aadan^m   času.  1  aa-▼•Jdaai  artaaip   38   vta« Po aotti k polilja najmanj 12 zavojčko* za 4 ktone. Razp#li1ja!ntca:  Jcaaai
Witaraka akea.

isbertt   rokavic   in   rcanovrstnih parfmmov
IflK                                            hm                                      ^a)                                                 aat
03    ■   rfiOštniOU 1&0 Do   .   KUuiOiijĐi lud
v <3»MiH                                v polenih   In deblih
kupim vsako vafenske  mnaCino po   najviiji dnevni oeni
J. Pofatalk, I4mbi|asa, Mar. T«reiil* cesta 13.
Svan Sričar
—*%z SeieniurgooM ulica šfev.  $. ^*—
Maloga i%gotov!jenih oblck
za                           M
.v gospode in dečke.   ::
v trgovini
^.m    SiLHC   lastika Jažviga Sare Ljubljana, Se!enbur«dva ulica 5
-_—i   auajl ia prHaiaamt sa tiobrl m •—* nakup:                   ■■
rjajh                                              %^        očajnih rjMh
bHaalk                                 *******         blaila
(Ktov                       .rt^^                 i^rnaUH blasia
p»rfi€€iv                    fUi«^                              pantlc
torlaalfc                                                            žapftlH nit
Za voiak© zimsko gserlto! Mate                                                tiofiairUd
laMTlc«                                              dokole>i%ie$i
svitarf*                                            kol«noar#lca
rukavice                                          uteaoarelra
sifon« v vsah iirinali.
Modni salon ^= ^A** = Marija Sohi
----------------------------    Stooaska ulica st 8     v  ,    .. . ^-------7—7—=
odprto »kladtiče mtsprott štev. 7 _                                                          odi/rto skladište nasprott štev. 7
priporoč* cenjemm damam in gospram svojo bogato izbero n/ijokmneje  nakitenih klobukov, vedno  novih
dunajskih m#<Wor, prazmk oMk prvovrslnth lovmrn m najmođernejšega nakita.
Velika inbera © velmir klobukth.    , ^                             Žalni klobuki vedno v zalogi.
______^_      Ztmmtj« maročila obrstim pošte.      w——^^——
Popravila po £t>lji.
■a\_ •                                     -*— ' *■ *               ___      I