92. številka. Trst, v četrtek 24. aprila 1902. Tečaj XXVII „Bdlaoat" zh ms takrat a« 4aa. razna aadal) Va ob 4. ari tvečer. rtinikov. VaroiiiBB tirni« ■a celo leto ........ 14 kros ra pol leta ..••....• IS n z; Četrt leta ........ S za »m mesec ........ S krca! »aroiaino j« plačevati naprej. Na na-roJoc brez priložene naročnina aa aprava ■a o tir* _ Fs tobakarnab v Trato ae prodajajo po-tasceane Številke po 6 atotink (3 avč.i; ivei Tnta pa po 8 »toiink (4 avč.) Telefon ItT. 870. &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T atiMitl j« Offlaai ■a račuaajo po vrstah v petita. Za večkratno aaročilo s primernim po pur,to m Poslana, oamrtnice in javne zahvalu do* mači oglaai itd. ae računajo po pogodb« Val dopisi naj ae pošiljajo uredalfltva Aafrankovani dopiai se ne aprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Havočnino, reklamacije in oglaae »prejama «pravmlfltv«. Naročnino in ogiaaa ja plačevati loco Trat. Lredalitio tu tiakarua ae nahajata v alicl Carintia štv. 12. l^pravalitvo, ta •prejemanje Inseratov v ulici Moti« flccolo Utv. II. natinlr. Ulajatelj is odgovorni urednik Fras Godni k. I.aatnik konaorcij lista K din ost" Natiasila tiskarna konaorctja lista „Edinoat" v Trat Nekoliko polemike podom „Celja" o - slovenski piki \T. V minolost glej, kdor se hoče pripravljati za bodočnost! Politika sedanjosti, ki naj gradi bodočnost, bodi veikdar tudi retrospektivna. V dogodkih in pojavih minolosti je vsikdar koristnega pouka za sedanjost, a iz sedanjosti raste bodočnost. Če se bomo torej nekoliko ozirali tudi v bližnjo minoloet ter jo primerjali s sedanjostjo, ne zgodi se to, ker hočemo rekriminirati ali tožiti, ampak zgolj v :a namen, da bomo videli : ali in v koliko se je grešilo v minolosti in v koliko so ti grehi krivi, da je vsa sedanja slovenska po-iitika tako raizrrna — brez določene taktike, brez skladnosti in brez določenih ciljev?! — Izlasti pa bi ue škodilo, ako se uverimo, da - li ravno tisti , ki najbolj govore o potrebi nove ere v naši slovenski politiki, o potrebi preosnove in moderniziranja našega političnega življenja, ludi danes najtrdo-vratneje ne vztrajajo v starih grehih slovenske politike?! Danes nas uče: Svoboda v izražanju svojega menenja bodi zagotovljena vsakomur ! Vsakomur je v dolžnost, da zastopa -voje prepričanje ! O vsakem nasvetu, o vsakem vprašanju, o vsakem menenju bodi zajamčena stvarna razprava ! Kdo ne bi podpisal teh stavkov z obema rokama ? ! Kar je povedano tu, je neizogiben pogoj zdravemu mejsebojnemu življenju, rekli bi, zdravi notranji politiki v narodu. Mnogo ee govori o tem, mnogi se čudijo »Edinosti«, mnogi je ne umevajo, mnogi se jej rogajo, mnogi jo obsojajo, ker je med slovenskim novinstvom zavzela neko posebno, separatno s'ališče, neko stališče, ki ni ne ono »Narodov-cev«, ne ono »Slovenčevcev« ! Za to vedenje se podtikajo našemu listu razni nigibi, več ali manje — nelepi ! Ne prizanaša se tudi osebam, v člankih in noticah se iz oseb vstvarjajo smešne karikature. Tako se nam godi že dolgo in se nam godi tudi d a n e s in v huji meri, nego kedaj poprej ! Sedaj pa se vprašajmo : kateri in kje je bil vzrok, da so odločilni krogi v političnem društvu »Edinost« (kateremu je list enakega mena glasilo) kmalu po shodu zaupnih mož narodne stranke v Ljubljani 1. 1894 odločili, da se ima list »Edinost« postaviti na svoje posebno stališče ?! Ali ni bil vzrok ravno in v prvi vrsti v tem, da so tržaški odločilni krogi uvideli, da so v Slovencih v strankarski strasti od vseh strani jeli kršiti prav tiste neoporečne principe tolerancije in spoštovanja drugačnega prepričanja?! Tisti princip, ki se danes proglaša tudi od nerodno-napredne strani kakor predpogoj možnosti zdrave in realne politike ! Tudi danes se mnogo govori o svobodi v izražanju svojega menenja, a gorjč njemu, ki se hoče tudi praktično posluževati te svobode ! Goijč mu od desne strani, ako se njegovo menenje ne strinja z menenjem na desni strani ! Gorjć mu z leve, če njegovo menenje ni isto z leve ! In gorje mu tudi, če zastopa menenje, ki ni ne ono z desne in ne ono z leve! Da, v tem poslednjem slučaju mu je stokrat gorjč! Kajti osmešen je pred slovenskim svetom kakor brezznačajnež, kakor človek brez načel, brez programa in — brez krvi! Nikjer se ne propoveduje toliko vode zmernosti in hladnosti, a pije vendar toliko vina nestrpnosti in netolerancije — nikjer se ne zahteva toliko svobode za-se, a se je tako malo privošča drugim — kakor se to godi v naših sedanjih medsebojnih bojih slovenskih. Tudi »Edinost« ima popolno svobodo za izražanje svojega menenja, ali z malim pridržkom : to menenje mora biti menenje — drugih ! Ce ne — pada po njej bič strupen, kolikor ga je sploh možno spraviti v kakov članek ali notico. In najžalostneje — znak podivjanja odnošajev — je pa to, da strup se navadno ne izliva toliko na zastopano menenje, kolikor na osebo, ki je napisala to menenje. Konkretnih izgledov nočemo navajati, saj jih čitatelji gledajo dan na dan. Tudi nam ni do tega — kakor smo že povdarjali — da bi rekriminirali. Nam je bilo le do tega, da pokažemo, da ob takih razmerah — ko se od vseh strani netijo ogorčenje, jeza, sov-ražtvo — sploh ni možno priti do tega, kar se nam je baš v polemikah o celjskem vprašanju povdarjalo kakor najnujneje potrebno: do politike hladnosti, treznosti in pamet-n i h kompromisov! ! ! Kajti, dokler ne uvedemo zdravega razmeija med nami samimi, tak'* dolgo ne more biti zdrave, pametne in res oportunne slovenske politike nasproti faktorjem, ki stoje i z-ven našega tabora ! ! Priporočati kompromis z vnanjem svetom, z drugorodci, zajedno pa fanatično odklanjati PODLISTEK 82 Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-6. V. »Ob, mati! -Jaz >e ne inožim, ko me še peče rana na srcu ! Nikar mati, kak«r Vam je Bog, ne ubijajte me ! Morda je vendar kako drugo sredstvo!« » Ga ni, Lucija ! Vse sem premislila in ne bi bila niti došla semkaj, da bi bilo kako Irugo sredstvo. Ako ne storiš, kakor ti velim, berači smo.« »Mati ! Mati !« pograbila se je deklica za glavo, »saj to je strašno, grozno!« »-Je, ali to se ne da spremeniti.« >A koga naj bi vzela?« je zaklicala deklica, stopi vsi naprej. > Vrednega, čestitega, premožnega človeka, ki te obožava — gospoda Topolko-vića.« »Ne ! Ne ! Ne !« je kričala deklica, »raneča se z rokama, »vsakega na svetu, ali njega nočem.« »Zakaj ? Kaj ti je zakrivil ?« »Nič«, je jecljala deklica, klonivši na j sedež in pokrivši si z rokama obraz, »nič, ali kadar se nasmehne kakor da vidim vraga pred seboj ; ko me je ujelo njegovo oko, | kakor da se me je dotaknila hladna zemlja. Omožite me s komursibodi, vzemite mi telo in dušo, ali Topolkoviču me ne dajajte !« »Ali druzega ni ? Kar si omenila tu, ni druzega, nego antipatija, ki mine sčasoma. Samo slušaj, kako je dober. Zapisuje ti vse svoje veliko imetje, kadar umre; poplačati hoče očetove dolgove, ti boš živela kakor grofica — — —« »Dosti, dosti, mati ! Meni ni treba gospodstva, meni je ljubše živeti o samem kruhu, nego plavati v izobilju, ki bi si ga morala kupovati objemaje zoprnega mi človeka. Vladimir! Moj Vladimir! To naj mi bo v zameno za-te ! Ali bi se ne dvignil iz groba, da me prekolnes, ako bi s tako zvezo osramotila tvoj spomin? Nočem mati, in naj pride kar hoče, jaz nočem !« »Nikakor nočeš?« je iscatienila gospa jezno, dvignivši se hitro. »Ne!« vsaki kompromis v domaČi hiši, s krvnim bratom, žnjim, ki ima v tisočih slučajev z našim kongruenten interes, ko je torej kompromis žnjim ne le možen, ampak tudi kategorično zahtevaa od zdrave sebičnosti in ro-doljubja — taki slovenski politiki priporočanja kompromisov na zunaj in odklanjanja vsakega kompromisa na znotraj, nedostaje logike, taka politika ne more biti koristna, o taki politiki ni možno govoriti, da je — zdrava, da je politika »praktičnih matematikov« !! Politični pregled. V Trstu, 24. aprila 1902 Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Posl. S o u k u p se je spominjal na poraze Nemcev o glasovanjih o Celju, Budjejo-vicah in Pragi in je izvajal, da bi bila dolžnost vseh nemških strank, da so o takih prilikah složne. Katoliškemu centru je govornik očital, da nima srca ni za nemštvo ni za poljedelstvo. Zatrjeval je, da poljedelci nimajo do vlade zaupanja, radi nje postopanja ob vprašanju odprave blankoterminske trgovine z žitom in ker ni nič dohitela, kar so poprejšnje vlade zamudile. Posl. H o fer je predlagal resolucijo glede oproščenja malih zemljiških in hišnih posestnikov od osebnega dohodninskega davka, kakor tudi resolucijo glede urejenja položaja in plač davčnim eksekutorjem. Posl. David vit. Abrahamovi c z se je bavil z direktnimi davki in je izvajal, da bi bilo treba davčno reformo od 1. 1896 spremeniti v marsičem, posebno temeljito pa bi bilo potrebno spremeniti hišni davek. Na sploh pa da pomenja davčna reforma velik korak naprej na polju direktnih davkov. Govornik je potem kritiziral postopanje davčnih inšpektorjev in je zahteval reformo najemninskega davka. Finančni minister dr. pl. Boh m-B a-w e r k je izjavil, da se bo v svojem govoru bavil v glavnem z dvemi vprašanji: s postopanjem z obstoječimi davčnimi zakoni in z vprašanjem o potrebnih spremembah istih. Glede postopanja o iztirje-vanju davkov je izjavil minister, daje njegova pažnja obrnjena na to, da se o iitirjevanju ne postopa prestrogo. Minister je priznal, da se o odmerjanju davka v gotovih slučajih postopa krivično, ali to so le posamične pomote in ni smeti tega jemati na splošno. —— »Dobro!« Stori, kar znaš! Ali pravim ti, ne nadejaj se od mene usmiljenja solz ! Ne prihajaj mi na moje prsi, ko bo sključen, star, lačen, hodil tvoj nesrečni oče ob beraški palici po tem mestu, kjer so se mu nekdaj gospoda klanjali, ko bo zastonj trkal na zaprta vrata, ki so se nekdaj razletala pred njegovo kočijo, ko bodo njegove solze j padale na trd kamen ; ne prihajaj pred moj obraz tedaj, fco bodo šepetali ljudje : »Siromašni starec nima niti kruha. Hči, kateri je {'dal življenje, ga je mogla rešiti, a ga ni hotela rešiti radi neumne ljubezni do mrtvega | človeka, ki gnije v grobu«, ko bodo ljudje s i prstom kazali na-te, kričeči: »To je ta prokleta. brezdušna hči!« »Mati ! Za ime božje !« je zakričala Lucija, pokleknivši pred gospo. »Moram ti povedati vse — vse! Tvoj oče ne spi, ne je, ne pije, ampak hodi kakor neumen po svoji sobi. Znori nam, a temu boš kriva ti in samo ti ! Stori, kakor ti je .drago, al ne nadejaj se božje milosti!« Polagoma je stopala gospa proti vratom, , dočim je Lucija spuščala svojo mlado glavo doli na kolena. Zatrjeval je nadalje, da flskalizem nima niti novčiča od dohodkov osebnega dohodninskega davka, ker so se drugi davki močno znižali. Minister je prosil poslance, naj nikar ne verujejo močno ražširjeni krivi vesti, da o imenovanju davčnih uradnikov odločuje to, da so dotičniki v svojem davčnem okraju kolikor možno dosti davkov iztisnili iz davkoplačevalcev. Preveliko izžemanje davkoplačevalcev ni niti v interesu države. Govore o davčni reformi je dejal minister, da ista ni nikakor še dovršena in bo treba polagoma, kakor bodo zahtevale razmere, nadaljevati reformatorično delo. Minister se pa mora izjaviti nasprotnim radikalni preosnovi in mora povdarjati, da se v reformah ni smeti prenagliti. Ako bi hoteli odpraviti druge direktne davke in spraviti vse na osebni dohodninski davek, morali bi tega preveč zvišati. Sicer se bo nadaljevalo na poti reformiranja davkov, posebno kar se tiče reforme hišnega davka, s katero se minister že bavi in ki se, kakor hitro bo načrt dovršen, predloži zbornici. a Ko je o tem vprašanju govorilo še ne-kaj govornikov, se je razprava prekinila in seja zaključila. O položaju. Ker je bilo glasovanje o subvenciji mestu praškemu menda zadnja »kritična« točka, ki bi bila mogla zanetiti plamen in porušiti tisto skromno delavnost visoke zbornice, se nadejajo vladi prijazni krogi, da se bo odslej proračunska razprava hitreje vršila. V debati o proračunu mini-sterstva za pravosodje bo sicer povoda za narodne pritožbe, ali — tako menijo — do nevarnih eksplozij ne pride. Mej tem pa — kakor posnemamo iz dunajskih listov — je barantanje med nemškimi strankami in gospodom Korberjem v najlepšem cvetju. In v obče se zagotovlja, da so nemške stranke jako zadovoljne z gospodom Korberjem. V svojih glosah o glasovanju za praško subvencijo ima »Politik« par jako zanimivih črtic, značilnih za situvacijo, kakor se je zrcalila v rečenem glasovanju. Pikrih besed ima na adreso »katoliškega centra«, ki je, zapuščen celo od enega dela krščanskih so-cijalcev in ustavovernega veleposestva, baje iz gospodarskih ozirov, v resnici pa iz golega strahu pred • Vsenemci glasoval proti tej srčni stvari skupnega češkega naroda. Po tej poti zaidejo klerikalci v popolno osam-ljenje. Izrazom iskrene hvaležnosti se praški list spominja svojih prijateljev, Poljakov, Ma- Klara se je zaustavila pri vratih, drže za kljuko, kakor da pričakuje nečesa. V njenem srcu ni bilo V3miljenja matere, ki v v toli strašnem trenotku obžaluje dete ; v njenem cčesu je sevala tista hladna, prežeča iskra sebičnosti, ki ne misli na drugo, nego na svoje želje. Hkratu se je stresla deklica, kakor od mrzlice, povzdignila glavo in se povspela na noge. »Počakajte, mat: !« je rekla prisiljeno, mirno, tresoča se na vsem životu. »Evo me, vzemite me! Storite iz mene, kar hočete, bodi po Vaši volji !« »Lucija, hči!« je razširila Klara roki in se vrgla na hčerine prsi. »Oh, milo, drago moje dete ! Rešiteljica naša ! Jaz sem vedela, da je v tebi mehko, občutne* srce, da'se boš žrtvovala za svojega očeta.» Še dalje je gladila in milovala hčer, ali ko jo je zapustila, da svojemu intimnemu prijatelju Topolkovicu naznani radostno vest, padla je deklica v znak na stolico in je zakričala iz dna duše: »Vladimir! Moj Vladimir! Zakaj si me zapuBtil ?« (Pride še.) orusov, Jugoslovanov in Romunov, bi so v vsej kampanji z uzorno zvestobo stali Čehom oh boku. Tudi ćeškim socijalnim demokratom izraža »Politik« priznanje, ter pozdravlja kakor razveseljiv simptom, da so ob vprašanju praške subvencije stali v čeških vrstah. S tem je podan dokaz, da je moč narodne idejejela zmagonosno prodirati tudi v organizacijo mednarodne stranke. Ce se bodo češki socijalni demokratje — pravi »Politik« — tudi nadalje z besedo in dejanjem zavedali svoje narodnosti, bo to le ugodno vplivalo na njih razmerje do drugih čeških strank. Ali bi si naši slovenski socijalni demokratje ne hoteli vzeti en prepis ? Ne bi jim škodilo prav gotovo. Praški list zaključuje svojo situvacijsko sliko, zatrdivši, da se Čehi morejo tudi brez konservativnih Nemcev boriti za svoje pravo, ter doHavši : Nemci imajo beležiti poraz za govarjati, ker je pravilno. In če jim vlada neprestano daja koncesije in nagrado za parlamentarno revolucijo, se vlada kaže nevtralno. Če pa Slovani zahtevajo, naj jim država daje, kar jim je dolžna dati, ker sicer da tudi oni ne bodo dolžni dajati državi — potem pa je to nemoralno, je kršenje pravic drugih nesebičnih strank in vlada je — zapustila nevtralna tla ! Imajo pač ti superijorni Nemci svoje posebne nazore o — jednakem pravu in tudi morali ! Tržaške vesti. H v me II. Včeraj se je poročil v Trstu vrli zap. kapetan L!ovda, gospod Peter H a r 1 o v i 6, z ugledno gospo E d v i g o Kraljević, rojeno Varda. Iskrene čestitke odličnemu prijatelju in rodoljubu ^in njegovi družici. Mi nismo hoteli ničesar preminjati na dopisu in Brno ga priobčili, kakor smo ga dobili — da-si bi se s tem in onim ne hoteli identificirati —, ker so nam taki dopisi in pa dejstvo, da so jih začeli pošiljati v naš list, zde važen simptom, da tudi »Slovenski Narod« nima celih košev razlogov v to, da brije norce — iz drugih. Kjer se oglaša toliko zdravnikov je navadno tudi — bolnik v hiši. Kaj jih boli in kaj jih ne boli! Kakor razvidno iz tozadevne interpelacije, ki so jo slavna družba italijanskih poslancev iz Primorja nedavno temu predložili v zbornici poslancev na Dunaju, silno boli to družbo, ker je baje neki italijanski propovednik v Vodnjanu razžalil — italijanskega kralja. To jih torej boli, to gospodo ! Mi pa se spominjamo, da se po nekate- 50 žensk, ki 3e morajo trgati in premnog >-krat tepsti, pridno so jim posreči priti do vode ! V največ slučajev pa — in to osobito starejše žene — čakajo zastonj, kajti, predno so se mogle preriti do vode, je iste —zmanjkalo ! Gorjč nam, ako se bo nadaljevalo tem potom ! Cesa smemo pričakovati v zdravstvenem obziru, ako ostanemo brez vode v juniju, juliju itd. ! Ker se naši mestni »očetje« premalo brigajo -/a zdravje in dobrobit meščanstva, smemo upati in tudi zahtevati, da slavna c. k. vlada ukrene vse potrebne korake ter da ista prisili brezbrizneže, da bodo vršil' svojo »očetovsko« dolžnost. Nova »Ginnastica«. To je pravi cir-culus vitiosus, v katerem se suče ta pri m orjaka vlada in laški iredentirem. Najprej se je j-laško tfelovadno društvo imenovalo »sociela. i ginnastica« ; to društvo je primorska vlada rih mestecih v Istri italijanski propovedniki j razpustila, ker je začelo preoč tno kazati hvalili in slavili Italijo, da se je v mnogih 8VOJe iredentistične tendence! Potem so ire- Novo laško politično društvo t porazom. Ako bi znali iz škode crpiti pouk, Trstu. Tržaško namestništvo je že vzelo na bi morali sedaj spoznati, da z znanje pravila novega italijanskega politiČ- dosedanjo politiko lezejo nižje in nižje, in nega društva v Trstu z imenom »Domenico mestecih Istre še mnogo huje žalilo našega cesarja in k r a i j a ! Pa vemo tudi, da slavna družba italijanskih poslancev niso radi tega stavili nikake inter- da morajo preokreniti, ako hočejo zopet priti Rossetti«. Društvo bo imelo narodno antise- pelacije ! ! ! do veljave. Ali oni, ki silijo in gonijo, ne | mitski značaj in bo duša istemu bivši tržaški Sodimo torej, da jih proslavlja- dentarji ustanovili »unione ginnastica«, ki je postopala istotako, kakor prva in katero je pred kratkim tudi zadela usoda prve. Sedaj pa so zopet ustanovili »sociela ginnastica«, ki ne bo, seveda, prav nie dru-zega, nego nadaljevanje nekdanje .:eocieta« morejo uvideti tega, previdneji pa nimajo po-1 župan dr. Karol Dompieri. Med voditelji nje Italije na avstrijskih tleh io poznejše »unione«. Ko so laški iredentarji gu.na, da bi se povspeli do kakega sklepa. In tako bo dalje trajala zmešnjava, kateri je politika Nemcev začetna točka. Kam dovaja to, t > je pokazal izzid boja proti »kri- bcsta poleg Dompieri-ja 'tudi znana moža dr. in žaljenje našega cesarja — Depangher ;n Bianchi. Mi se ne bi hoteli prenagliti se sodbo, ali ne boli!! Z a poznejo lastno potrebo pomatisku- pred kratkim predložili pomorski vladi pravila nove »societii ginnastica«, namestništvo ni hotelo odobriti istih z motivacijo, da bo to obile skušnje dajejo 99% verjetnosti za do- jemo tu sestavek, ki ga je priobčila celjska društvo le nadaljevanje razpuščenega prejš-tični« postavki v proračunu, ki ni prinesel mnevanje, da tudi to novo družtvo krene »Domovina« v svoji zadnji številki pod na-našim nasprotnikom ni najmedlejega pozitiv- j slednjič na pota vseh ^italijanskih strank, na slovom »Še vedno nočejo razumeti »pravega« pota sovražtva proti nam. Naše prepričanje stališča glede celjskega vprašanja.« Ta sestavek slove : »Še vedno nočejo razumeti »pravega« Kako opravičen je naš skepticizem na- stališča glede celjskega vprašanja, tako se hu-pražkemti. Prvi korak s prave poti da je to sproti vsem Italijanom, pa naj bodo katere duje goriška »Soča«, katera baje bolje razume, — gospoda Korberja. Ali hud ) se jej godi barve koli, za to smo dobili pred par dnevi kaj je pravo stališče glede celjskega vpraša-»Grazerici«, tako hudo, da se jej o tem kar šibi nov dokaz v — sodni dvorani. Slučaj s Dja, nego mi štajarski Slovenci, nad »Domo- nega vspeha. Prvi korak na viaečo ravan Tako je tako, da bo tudi to društvo le nova cev, označa »Grazer Tagespost« dejstvo, da je po kateri bodo pretakali Btaro vino!! zbornica poslancev dovolila subvencijo mestu njega društva, le pod nekoliko izpremenjeno firmo. Lahi so se proti temu namestništve-nemu odloku pritožili na ministerstvo, katero je namestništveni odlok razveljavilo. Vsled tega so ustanovitelji novega društva vnovič predložili pravila namestnistvu, katero je pravila te dni odobrilo. Torej »societfi ginnastica«, »unione ginnastica«, zopet »societa ginnastica« in potem Celju smatramo vprašanje, ki je nastalo radi ter prav nič ne vsa logika, kakor se godi vsakomur, ki bi Pederzoll'jem je jako poučen. Mož je bil o h^»tel dokazati, daje kaka stvar dobra in lepa zadnjih državnozborskih volitvah kandidat in če si jo prisvaja on sam, a grda in *l*ba, čejereflektiral tudi na s 1 o v e n - jo vrše drugi. lake glasove. Takrat se je v razgovorih Celja, edino le za celjsko, Da čujemo ! Prvi korak Korberjev s z ljudmi našega mišljenja predstavljal za upoštevamo pri tem vseslovenskega stališča, prave poti v stran je to, ker se je iid&l pri- antisemita in človeka, povsem pravičnega in da nam ni nič mari, kako radi tega trpi vsa soseščina, in da bo celjsko vprašanje tičalo kot zavora vsakemu našemu vseslovenskemu finance Prage jako trpe, a na drugi strani \z Ust istega g. Pederzollija ? Skok od stali- gibanju na srednješolskem polju. Temu na- vino«, ker ta odklanja glede Celja nam od morda zoPet ginnastica« itd. bodo v nikoder ponujenih kompromisov, češ, da v veselem tempu tržaški Italijani plesali svoj tisku Cehov. »Grazer Tagespost« sicer ne objektivnega v narodnih in jezikovnih stva-taji, da Praga potrebuje subvencijo in da reh. A kaj smo morali čuti pred par ddevi iredentističen ples ter se na razpuščevanju njih iredentističnih društev smejali v pest, dobro vedč, da so vse to brezpomembna palijativna sredstva, ki ne spreminjajo nič na dejstvu, da mora slovansko ljudstvo trpeti zato, da je iredenta zadovoljna. Stavka v ladljedelniei «S. Mare o* je mora to mesto izvršiti velike in važne sani- gga objektivnosti v jezikovnih stvareh kandi- sproti moramo odgovoriti, da t-> takoimeno- končala in so se danes zjutraj delavci po- tarne naloge. data Pederzollija, do izjave pred par dnevi, vano celjsko vprašanje ni le celisko, ampak dali zopet na delo: nadaljuje pa še vedno Tudi to ne vzbuja graškemu listu nika- je vratolomen, pa tudi jako poučen in opra- je spodnještajarsko slovensko vprašanje, glede stavka kotlarjev v ^tržaškem tehničnem za- kega pomisleka, da je država priskočila na vičuje skrajni skepticizem na naši strani katerega so vsi štajarski slovenski l;sti in vsi vodu. pomoč občini ... in vendar je Korber storil nasproti vsaki italijanski stranki in — osebi, štajarski rodoljubi, t. j. vsi tisti, ki so do- korak na visečo ravan, obljubivši Mladoče- Dokler se še le pripravljajo, da bi se pov- Zliaj v štajarski politiki imeli kako besedo, hom to — koncesijo. Ali je to logika: speli v sedlo, da bi se inscenirali, imajo ednih misli, kakor je to pokazal zaupni shod proti subvenciji Pragi ni kaj oporekati, al i včasih prijazno besedo tudi za nas; ko pa v Celju dne 10. aprila. Mi štijarski Slovenci sede enkrat v sedlu — jahajo dalje z dru- pa razumemo vseslovensko stališče in pojem dovoliti s e n e bi smela! Porotno sodišče. Včeraj se je nadaljevala kazenska razprava proti laškemu podaniku Chirico, ki je obdolžen umorstva svoje žene. Pred pričetkom razprave se je sodni dvor s porotniki, državnim pravdnikom in braniteljem vred podal na lice mesta, kjer Pomislek »Tagesposte« je marveč v dej- ginai italijanskimi strankami in —preko nas! ! vseslovenstva nekoliito drugače, nego to oči- stvu,da te subvencije ne daje država spontanno, Ce je bila teka izjava možna na zelenem vidno drugi naši bratje razumejo, namreč, da se je svoječasno našlo mrtvo truplo Chiricove po spontannem sklepu vlade, ampak kakor od- lesu enega Pederzollija, česa nam je še le priča- to stališče obstoji v tem, da pomagamo vsi soproge, da se prepričajo na lastne oči ogo- škodnino politiški stranki, kakor premijo, ne kovati od suhih vej raznih Bianchijev in Slovencem, naj bivajo v tej ali oni krajini z tovili okolnostih. Razprava se nadaljuje tudi za delavnost, ampak za opozicijo Cehov, ki Depangherjev. vsemi močmi, v vsakem vprašanju, da se po- danes ves dan. niso hoteli dovoliti delavnosti zbornice po- Morda je med nami kakov optimist, ki tegujemo za nje, da njim pomagamo si pri- pred, nego jim je vlada dovolila subvenc jo H se nadeja čemu od novega italijanskega po-j boriti svoje pravice, katerih še nimajo in po- zjutraj se je zastrupil 1 7-letni Marij Pertot, S tem da je kabiuet Korberjev zapustil nev- litičnega društva. Mi pa ne dvomimo, danas i magamo, obraniti njihova prava in last proti ki je bil v službi trgovine Viljelm:na AHt.-a tralna tla in kršil pravice onih strank (nem- tudi dogodki v tem društvu pouče: ne za-ških), ki so se nesebično lotile, da bi vspo- našajte se od nikogar in pomagajte si sami !! stavile parlamentarizem v Avstriji. Pa slušajmo jih ! V »Naši Slogi« či- Drobne vesti. Samomor. Včeraj 'ertot. Mit s, tujim napadom, t. j., da stojimo kot zvesti v ulici Sv. Nikolaja. « »koli 11. ure zjutraj tovariši ob njihovi strani v dobrem in sla- prosil je namreč jedno gospico, ki je v službi bem. Po našem menenju nam pojem vseslo- v istej trgovini, da mu posodi 20 novčičev zem in vso tart ferijo, ki je obsežena v teh izvajanjih, treba zabeležiti dejstva: da so manjih minole nedelje: »Bogoljubni naši Slovenci so z navdu- Ako hočemo v polni meri umeti ves cini- lamo ozirom na cerkveno slavnost v Rie-' venstva ne daje nikake pravice, da bi hoteli za zajutrek in je potem, ko je dobil ti denar, zapustil prodajalnico. Povrnivši se za kake pol ure, je vskliknil takoj Čim je vstopil v prodajalnico : »Pomagajte mi hitro, ker sem izpil strup!« ter se na to zgrudil na tla. — Gospice so takoj pozvale na pomoč nekatere mimogredoče može, ki so mladeniča spravili v komandirati pota, katera morajo hoditi. M i ne razumemo, da bi pojem vseslovenstva obstal v tem, da bi ravno mi štajarski Slovenci silili Korberja, da se je začel pogajati žnjim razgovore vrednih Siovencev, osobito onih iz'morali biti tista uboga žrtva, Nemci žugali s pravo parlamentarno revolu- še njem poslušali pevan/e sv. maše v jeziku ciio radi praške subvencije, da so s tem pri- j svojih dedov. V nedeljo smo opetovano čuli in da do revolucije ni prišlo, ker so s Kor- tržaške okolice, da se sedaj ne plašijo več ni berjem pobotali, to je : izkoristivai stisko Korberjevo so izsilili iz ljube!! škofijskega ordinarijata, ni kapitularnega vi-njega razna ob- j karja, ni njunih židovsko-libcralnih glasil. — Vsi ti morejo svobodno še bolj pritiskati m Ali so te vladine obljube morda njimprišle j latinizirati naše cerkve — so rekli — sedaj spontanno?! Ali niso ravno oni zahtevali odškodnino za to, da niso priredili parlamen- vemo, da moremo v veri i u cerkvi naših dedov očuvati tudi naš materinski jezik ! ! — tame revolucije? Ali niso bili ravno Nemci Rodoljubni Ricmanjci so nam pokazali pot, tisti, ki niso hoteli, grozč s parlamentarno Da katero nas gospoda na ordinarijatu šiloma revolucijo, dovoliti delavnosti parlamenta. I tirajo — e, pa najjim bo! Neumni dokler jim ni bila zagotovljena odškodnina ?! bi bili mi, ako bi jih ne slušali!« Kdo je bil tisti, ki ni le grozil, ampak fik- j prav ima »Naša Sloga«: zakaj ne bi tično uprizarjal parlamentarno revolucijo ter krenili mi na pot, na katero nas potiščejo preprečal vsako parlamentarno delovauje, do kler ni dobil politične odškodnine v o d -pravi jezikovnih naredeb?! Niso bili-li Nemci ? Cegava pravica je bila s tem pogažena, kdo je bil užaljen ?! Niso-li bili Cehi? Kdo pa je dobil največo premijo za to, da je obstrukcijo povzdignil v legitimno parlamentarno institucijo, ki pjmenja permanentno nevarnost za parlamentarizem ? Ali niso bili to Nemci ? Seveda ! Ce Nemci barantajo v jedno-mer, če ob vsakem glasovanju izs ljujejo iz dogodki sami in na kateri je tudi — naše odrešenje ? ! »Brivca« ne treba več, meni »Slovenski Narode, češ, da že »Edinost« zadostno skrbi za humor. To sentenco je izreklo glasila narodno-napredne stranke z ozirom na notico, ki smo jo priobčili predvčerajšnjim pod zaglavjem »Iz Kranjske«. Morda pa »Slov. Narodu« mine malce humor, ako mu povemo, da je dotične nasvete dajal znan učitelj na Kranjskem in pristaš narodno napredne vlade odškodnino, je to nekaj, čemur ni pri- stranke, torej: STOji stranki! katero imajo vedno na razpolago drugi, da jo žrtvujejo v kočijo in ga dali odvesti na zdravniško po- svoji visoki politiki, keda r h o-1 stajo. čejo doseči kake koncesije za Prizadevanja zdravnikov pa so bila brez- se. Mi štajarski Slovenci nismo nikoli zahte- uspešna in mladenič je umrl po četrturnem vali, naj izvenštajarski Slovenci to ali ono trpljenju. Mladenič je bil brez starišev in je reč, bodiBi tudi najmanjšo, popuste ali pro- stanoval v ŠkorkJji pri neki ženi, katera je dajo za to, da bi mi kaj dobili. Tako sta- I»° materinsko skrbela zanj. lišče bi se videlo nam ne stališče vseslo ven - Že enkrat prej se je hotel usmrtiti, ali stva, ampak stališče neslovenske sebičnosti. I njegovi prijatelji so mu rešili življenje. — Sicer pa mislimo, da je najboljše, da se to celjsko vprašanje pusti sedaj v miru. Mi štajarski Slovenci Bmo pojasnili svoje stališče odkrito in odločno. S tega stališča nas ne premakne nikdo, ne z lepim, še manje pa z grdim, ts»rej — mir besedi!« Vode, vode, vode! Pišejo nam: Pod sličnim naslovom apelira »II Sole« na mestno upravo, nuj bi ista skrbela nekoliko bolj za preskrbovanje pitne vode revnejšim slojem meščanstva. Kaj bo, ako nastane še veče pomanjkanje vode ! Ze sedaj čakajo naše revne ženice v predmestjih cele ure s škafom v roki, predno se jim je posrečilo priti do prepotrebne vode! Na vsaki došli voz z vodo plane do Vzrok samomoru je bila baje tista nesrečna ljubezen. Drzna tatvina. Ko je bil preds:-noči posestnik g. Marco Katz se svojo eo-: progo od doma, u drli so v njegovo stanovanje neznani tatovi in mu pokradli vse dragocenosti, katere so našli v omari in ki so predstavljale preko 40G4 K vrednosti. Policijski oficijal Titz je aretiral Katz-ovo služabnico, ker je ista na sumu, da je kriva ali veaj sokriva na tatvini. Draibe premičnin. V petek, dne 25. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsle-i naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Canale, podob e-;-v ulici Malcanton št. S, tiskarniško orodje: pri sv. Ani štev. 204, obdelan kamen : v nI. S. Tiziano št. 4.a. kuhinjska omara ; v ulici Solitario štev. 12, krčmarska oprema : v ulici Madonnina št. 39, jestvine; v ulici Stadion štev. 27, oprema v zalogi, jestvine, milo, mineralne vode in papir. Vremenski vestolk. Včeraj : topl »aier rb 7. uri zjutraj 15°.0 ob 2. uri popoludne ->?>.— C.fl — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.1 — Danes plima ob 11.9 predp. in ob 9.44 pop.; oseka ob 4.29 predpoludne in ob 4.1 popoludne. Društvene vesti. Prva predstava novoustanovljenega dramatičnega društva v Trstu. Prihodnjo nedeljo se torej slovenskemu občinstvu v Trstu predstavi — novoustanovljeno dramatično d r u š t v o ! 1 n sicer z opereto = Čevljar - baron . Veseliti mora vsakega rodoljuba, da se je odboru društva posrečilo dobiti za to prvo predstavo ukusno in tržaškim Slovanom dobro poznano gledališče »Armo-nia«, v katerem pride lepa opereta še-le do prave veljave. Opereta »Čevljar- Baron« se je pred leti siVer že predstavljala v našem mestu ; a kaj eo bile predstave te operete na tesnih in nepopolnih malih odrih nasproti obširnemu gledališkemu o Iru, kjer bo pripravljeno vse potrebno in dovolj prostora, da se bo moglo dejanje svobodno razvijati! ! Z ozirom na to, da bo to prva predstava novoustanovljenega dramatičnega društva, z ozirom na ukusne prostore in slednjič z ozi-rom na zelo nizke cene, nadejati se je popolnoma upravičeno, da naše rodoljubno občinstvo do zadnjega kotička napolni gledališke prostore. Občinstvo pa mora novemu društvu z mnogoštevilno udeležbo tudi pokazati, da se za isto zanima ter mu na ta način dati poguma za plodonosno delovanje. Ker našim širšem slojem ni ravno dobro poznan prostor na galeriji tega gledališča, opomniti moramo, da je galerija jako obširna in da se iz vseh točk iste jako lepo vidi na oder. Dvajset novč'čev bo pa lahko vsak žrtvoval, če ne radi druzega, vsaj radi tega, da bo mogel reči, da je bil na prvi predstavi dramatičnega društva v Trstu. •Javna zahvala. Podpisana se najt»pleje zahvaljujem slavnemu političnemu društvu »Edinost«, oziroma madu tega društva, ker mi je isti .šel nn roko ter mi popolnoma brezplačno i/posloval občinske pravice. Bog poplačaj našim prvakom za vstanovitev tega prekoristnega urala, ki je neprecenljive važnosti, osobito za nas revne sloje. Trst, dne 23. aprila 1902. Uršula Volčič, prej ud. Ličen. Volilen shod. Podpisani naznanja, da se bo v nedeljo, dne 4. maja t. 1. ob 5. uri popoludne vršil v društvenih prostorih volilen shod, na katerem se definitivno postavijo kandidatje za društveni odbor. Ker Ik) t b?ni zbor našega društva že dne 11. maja, prosimo vse člene »Delavskega podpornega društva«, da se mnogoštevilno udeleže tega shoda. V o 1 i l n i odsek »Delavskega pcdp. društva«. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« aaznanja slavnemu občinstvu, da se javna telovadba radi neljubih zaprek ne bo vršila v Barkovljah, kakor je b.lo že Havno objavljeno, ampak istega dne t. j. 4. maja t. 1. v senčnatem vrtu »Konsumnega društva« pri Sv. Ivanu. Odbor. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje pevce na izredno pevsko vajo, ki bo danes zvečer ob navadni uri v prostorih »Del. podp. društva«. — Jutri zvečer pa bo skupna vaja v »Slovanski čitalnici«, h kateri naj prav gotovo vsi pridejo, ker imamo še jako malo časa do koncerta. od lO. marca t. 1. št. 475. prosil (! !) c. kr. carinarski in solni urad v Voloskem, naj bi z občinskim zastopom korespondiral hrvatski ali slovenski. Na ta hrvatski dopis je c. kr. carinarski in solni urad dne 12. marca t. 1., ad 169, odgovoril — v nemškem jeziku. (! !!) Uvaživši tu opisano dejstvo, in uvažujč nadalje, da c. kr. carinarski in solni urad v Voloskem posluje v skoro čisto hrvatskem okraju, ,in da v okrajni občini Boljun govore skoro izključno hrvatski in da občinski urad hrvatski uraduje, si dovoljujejo podpisani, staviti do njegove ekscelence, gospoda finančnega ministra, nastopno vprašanje: Je-li njegova ekscelenca pri volji, prisiliti podrejene mu urade in uradnike, da bodo s hrvatskimi strankami korespondirali v tistem jeziku, katerega se stranke poslužujejo, kakor delajo uradi glede italijanskih strank, in da ne bodo hrvatskim strankam usiljevali italijanskega, in če ne gre s tem, pa nemškega jezika ? Na Duuaju, 15. aprila 1902. X Eksplozija orjaške mine. Včeraj zjutraj so v sesljanskem kamenolomu, kjer kopljejo materijal za dela nove luke, razstrelili orjaško mino, ki je bila napolnjena s 16.000 kg. smodnika. K tej ekaploziji odpeljalo se je iz mesta več odličnih oseb, ki so gledale nenavadni prizor, deloma z bližnjih gričev in deloma s parnikov na morju. Razpok je bil seveda velikanski in je mina razrušila 25.000 kubičnih metrov materijala, ki tehta kakih 7O.000 tonelat. in da je opominjal mala odposlanca, naj vplivata na svoje tovariše, da bodo vsikdar vredni pohvale (nemške namreč). »Sudsteierische Post« vsklika k temu : O veliki pedagog Linhart, sedaj deželni šolski nadzornik na Stajarskero, tvoj duh prodira že tudi med šolske otroke. Heil dir, dreimal heil ! ! Vesti iz Kranjske. * Odličnega gosta imajo danes v Ljubljani : znanega do mozga češkega aristokrata in velikega prijatelja Jugoslovanom, Ivana grofa H a r r a c h a. Odlični gost se je nastanil v hotelu »pri Slonu«. Pevci narodnih društev ljubljanskih prirede nocoj grofu Harrachu serenado. * Občinske volitve t Ljubljani. Včeraj je volil drugi razred in so bili izvoljeni kandidatje narodno-napredne stranke : Anton Gorše, dr. Lovro Požar in Anton Svetek. * Nemška šola na Jesenicah ? Kakor poročajo graški listi, so baje ustanovili jeseniški priseljenci podružnico »Sudinarke«, kateri je načelnik inžener Sehneller v Bohinju. Snuje pa se neki tudi podružnica nemškega »Schulvereina«, ki ustanovi na Jesenicah nemško šolo in nemški otroški vrtec. Mi ne pravimo druzega, nego : mala znamenja velikih aspiracij !! * Z sranje je umorilo 60letnega delavca Fr. Podobnika iz Nove Oselice. Cez mero pijan je prišel v soboto zvečer pred hišo cestarja Freliha v Zavodnju in se tam vlegel. Zjutraj so ga našli mrtvega. Poleg njega je ležala do polovice izpraznjena • polliterska steklenica. * Iz Ustij na Vipavskem nam pišejo, da tamošnje bralno društvo »Hubelj« priredi v nedeljo, dne 27. aprila, javen ples na dvorišču gospoda Ignacija Stibilja. Na plesu bo svirala polnoštevilna narodna godba iz Mahinj v veteranski opravi. Razne vesti. Odmevi afere sv. Jeronima v Rimu. Apostolski vojni vikar dr. Belopotoczkv na-merja letos prepotovati Bo9no in Hercegovino, da pregleda vojaško dušobrižje v okupiranih provincijah. Vojaški škof se je prijavil škofu dru. Stadlerju v Serajevu kakor gost. Dr. Stadler se je seveda veselil tega obiska in je dal v svoji rezidenci nalog, naj se vkrene vse potrebno za vsprejem gosta. Po povratku dra. Stadlerja iz R;magaje vojaški župnik v Serajevu zopet opozoril na obisk vojnega vikarja, o čemer je dr. Stadler pripomnil, da naj le pride — vse da je pripravljeno za njegov vsprejem. Mej tem pa so Belopotoczkemu jeli nastojati pomisleki, da-li bi bilo prav, ako bi ob »vladajočih okolnustih« hotel posluževati se gostoljubja nadškofa v Sarajevu. Te dni je prišel namreč k nadškofu dru. Stadlerju vojaški kapelan v Sarajevu ter mu je prijavil, da se vojni vikar lepo zahvaljuje ter da se isti ne nastani v rezidenci nadško-fovi. Dr. Stadler pa ni te vesti vsprejel Bog ve kako tragično in je pripomnil, da sedaj tudi on ni, v svoje obžalovanje, v položaju, da bi vojnega vikarja vabil na obed, ker se »ob vladajočih okolnostih« noče izpostavljati nevarnosti, da bi bilo tudi to njegovo povabilo odbito. »Obzoru« poročajo, da seje civilni adlatus, baron Kutschera, branil vsprejeti generalnega vikarja nadškofovega in provincijala reda frančiškanov, ki sta mu hotela čestitati za imendan. No, nadškof Stadler se lahko tolaži, saj mu somišljeništvo jednega Strossmayerja že kolikor toliko nadomestuje naklonjenosti gospoda — barona Kutschera ! Ali ne ? Loterijske številke, izžrebane dne 23. aprila : Lvov 81 4 5 74 89 Praga 72 85 36 19 47 alpskih dežel o kontigeatiranju pridobninskeg« davka. Posl. B o m b a je govoril o be li gal:škega kmeta. Posl. W r a b e t z se je izjavil proti previsokemu obdačenju delniških družb ter se je potegnil za povspeševanje obrtnega stanu. Posl. J a r o s je tožil radi nebrižnosti vlade nasproti željam in pritožbam prebivalstva ter je izjavil, da uvedenja osebne d hodarine ni možno smatrati kakor reforma-torično delo. Seja traja dalje. Dijete državnih poslancev in češki jezik. DUNAJ 24. (B.) Na tožbo poslanca Herolda radi neizplačanja dijet na podlagi pobotnic v češkem jeziku, je razsodilo drž. sodišče, da je vlada obvezana izplačati p<> tožbi zahtevane dijete v znesku 2140 kron s stroški in obrestmi vred. Štrajk v Kodanjn. KODANJ 24. (B) Stavka delavcev v pristanišču in pomorščakov v vseh danskih pristaniščih, ki je imela zapričeti jutri, je odložeua. O stvari se imajo posvetovati se le v petek in soboto na občnem zboru soci-jalno-demokratičnih strokovnih društev. Listnica uredništva. Na več došlih nam vprašanj odgovarjamo, da bodo naši pravoslavni bratie prihodnjo nedeljo slavili svojo Veliko noč. Vstajenje se bo vršilo ob 4. uri zjutraj. Vesti iz ostale Primorske. X V obrambo našega jezika na uradih istrskih. Poslanec Spinčić in tovariši šo v seji zbornice poslancev dne 16. aprila stavili nastopno interpelacijo do finančnega ministra : Ozirom na dobavljanje dome3tikalne soli je carinarski in solni urad v Voloskem dne marca t. 1. št. 169. doposlal občinskemu »iradu v Boljunu, okraja Pazinskega, neko aoto na italijanskem jeziku. V svojem odgovoru na to noto je ob-nski urad v Rt>1 junu s hrvatskim dopisom Vesti iz Štajerske. — Na poštnem uradu r Mariboru imajo tudi tri take uradnike, katerih vse-nemški srditeži ne morejo. Isti se sicer povsodi jako pravilno in previdno vedejo, ali vsenemski srditeži jih vendar denuncirajo kakor slovenske fanatike. Ker niso nemški fanatiki, jih označajo za slovenske fanatike ter jih ovajajo javno v listu »Marburger Zeitung«. In kakor je že duh v naši državni upravi, smemo verjeti zatrdilu, da više oblasti verujejo — nemškonacilnim denuncijantom !! Taki odnošaji so res obupni za vsacega javnega funkcijonarja, ki ae noče dati v službo vsenemške politike. — Pol it i kuj oči šolski otroci. Dne 15. t. m. se je zgodilo v Brežicah nekaj, kar bi se zdelo človeku naravnost neverjetno, ako bi ne vedeli ravno, da je v naši Avstriji vse možno. Dva šolska dečka sta se namreč pred-stavila voditelju šole, da mu v imenu otrok izrečeta zahvalo, ker jih je povodom volilnega shoda vzel v svoje varstvo pred neki in napadom. Že to bi bilo dovolj v dokaz, da so tudi na nemški soli v Brežicah razmere zelo želo — nenormalne. Ali to bi se še moglo odpustiti otrokom, ali kaj naj rečemo k nadaljnjemu poročilu, da je Lil gospod voditelj radostno presenečen Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 24. (B.) Zbornica poslancev. Poslanec Mauroner ;n tovariši interpelirajo ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari radi odprave propovedi uvažanja klavne živine iz Italije z ozirom na težavno položenje, v katerem se nahajajo tržaški mesarji glede priganjanja žive klavne živine. Poslanec Biankini in tovariši interpelirajo ministra za deželno brambo glede vesti, ki se širi v južnem delu Dalmacije o pokli-canju črne vojske na orožne vaje. Poslanec Spinčič in tovariš interpelirajo ministra za pravosodje radi rabe italijanske-gajezika na deželnem sodišču v Trstu v neki slovenski kazenski stvari. (Afera Pederzolli-StaniČ ? op. ured.). Poslanec Ellenbogen in tovariši interpelirajo ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari radi dogodkov na volitvah v Krtniuu. Posl. Stein in tovariši interpelirajo radi ranjenja nekega dekleta, ki je bilo v službi pri židovskem trgovcu Adlerju v Krnovu. Interpelantje omenjajo, da je prebivalstvo v Krnovu in okolici Bilno razburjeno radi tega slučaja, ker sumi, da se je tu dogodil ritualni prestopek. Širijo se govorice, da je bila služkinja v spanju omotena in v tem stanju ranjena v rituelne namene. Posl. Stojan je vprašal načelnika zdravstvenega odseka v katerem stadiju se nahaja vprašanje farmacije. Zbornica je prešla na to v nadaljevanje razprave o finančnem proračunu, naslov »di rektni davki«. Posl. Maver je govoril o bednem stanju poljedelstva ter je obžaloval, da se o pogodbi z Ogereko ne jemlje nikakega ozira na agrarne interese avstrijskih kmetovalcev. — Govornik je priporočal, naj ee zemljiški davek obdrži za veleposestvo, za malo in srednje posestvo pa naj ae odpravi. Po»l. W a 1 z se je pritoževal radi nate-zanja davčnega vijaka in radi zapostavljanja U MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI JJ z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela 5 prvo slo?, zalop lofiii X iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici 3 Antona Černigoj-a Jg Katera se nahaja SČ v Trstu, Via Piazza vecchia H (Bosario) »t. 1. X (na desni strani cerkve sv. Petra*. X Konkcrenoft nemogoča, ker Je blago ^ Is prve roke. XXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X X s lelikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izven red no ugodne J U W « cene. M M M i VILJEM DAL L A T0RRE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohištvo doneaearečo. ■ • * PRVA TOVARNA čopiče in ščetke Santo i' Aiiil! TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne i trpežnosti. Bogat izbor šČetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov. listnic, novčark. mošujičkov itd. gV Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. m g »a g § % <5 & & & iS Aleksander Levi Minzi Prva !a največja tovarna pohištva vaeh vrst. •J T R S T fr TOVARNA: Via Teaa, vogal Via Umltaaea Telefoi ZALOGE: ■ Piazza Rosari« it 2 I (šolsko poslopje) la Via Riborg« itv21 it. 070. -HGM Velik I*bor tapecarij, zrcal ln iltk. I«-TrŠoje naročbe tudi po posebnih načrtih. Gene brez konknrenoe. ILUITBOTAIJ CHIi ZASTOIJ II FlillO Predmeti postavio se na pai obrod 4*3 ali železnico t ran ko, Sf m s> 5 i Sf 6 & gl 3)3 3)3)3)3*3* 2MS „Dramatično društvo1* v Trsta. 1 »r. pr. 1. V imleljo. 27. aprila UNtt. -c uprizori v gledališču „ARMONIA" CEVLJAR-BARON ijrra v ."J iJejaujih s petjem in !j;odl»o. poslovenil JAKOB ALl>OYKC. Režišer gosp. Alojz Grebene. Začetek točno ob 8. uri zvečer. nrnr . 1'atopnina v pritličju 4o kr.. sedeži I.—V. irNr vrf,te kr- VI.—VII. 4U kr., VIII— XI. UJJliU . :i()kr jAt-t. v |iritlicju jrl- 3. lože v L redu gl. 2.;» : 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. .*>. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) f>. Volitev načelništva. t>. Volitev nadzorui.štva. K obilni udeležbi vabi Xaeelnlštvo. TRST, dne 2 A. aprila 1902. Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. 1 ivama za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko in umetno kiparstvo. Del&lnica za konstrukcijo železa itd. Sprejenia naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za rele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago Vlijte na košček bombaža nekoliko A. TMerrpega n stavite ga v votel zob, da umirite in °dpravite zobobol. Pristno sfe zeleno var-nostno znamko „nun a" in na ko »* i n-skem zamašku vtisnjeno tvrdko: Edino pristno. Vdobiva se v lekarnah. Franko po pošti 12 malih ali velikih steklenic 4 krone. LefcaiM Tlierr/ Adolf' Limited, lefcarna pri aniEijD varhn v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsrh-Sauerbrunn.) Čuvajte ?e ponarejanj in pazite na zeleno znamko „nuna", ki je rejristrova.ua v vseh naprednih državah. prodajalnica izgotovljenih oblek = Jlla citta fli Trieste" = tvrdke mm EDVARD KALASCH ■■ Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po i zven red no nizkih cenah. Izbor boljših in n a v a d n i h snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. ZALOGA DALMATINSKIH VIX iz lastnih kletij in 'ar ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. 3van yingeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega edini tovarnar čopičev vseh 11 a Prvo primorsko podjetje za trgovec z jedilnim blagom i razpošiljanje in prevažanje gokiitra Via Giulia št. 7. 11 H A 1 f T1 v H A f Priporoča svojo zalogo jeBtvin kolonijalij, ! ■■■ Ji A ^mm U A vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. Trst. — Via della Stazione 13ttti — Trst. — Najffneje testenine, po jako nizkih cenah, Telefon 847. . ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-; Specijalno bavljenje za inmagaciniranje . vv ,, . . „ ročeno blago tudi na deželo na debelo in ; pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na ^rSt^ 111 lialiajfljoc drobno. — Cenike razpošilja fr a n ko. , najboljši način in po zmernih cenah. Nakla- ti ZaŠkeUI 11*2, U tCl* ZaUlOl'G kOlikll— Priporoča se pri najsolidnejšem delu in danje in prevažanje pohištva po železnici in rirati z vsakomur, (zmernimi cenairi. morja v vse kraje tu- in inozemstva kakor ' VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali _____1 tudi iz hiše V hišo po celem mestu ali okolici korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti ...... 13 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše obuvala> neprelomljivi amerikanski glavniki, II/A M |/D7r ' i anglezke scetke za zobovje cisti ti, specijalitete IVHH WnZ.L konstrukcije. za parfumovaDje angleškega in domačega Sprejemanje posameznih kovčekov, za- izdelka vee po jako znižanih cenah. I bojev, košev itd. za inmagaciniranje. VtftfVVVVVVVVVfVfVfVH1 Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in WWVMMAMMMM kamor si bodi. Trst. — Piazza S. Giovanni št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene j pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali *) < ,'»0- Vsak zadružnik sme pri občnem druge zbobe. zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. _____ O teh predlogih pi obrni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres. ali. če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa narelništvu. da se o njih poroča na bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. JJ Posojila Andemo le Fraz" Cepiči na amerikanskih trtah, 2 in .'i-letni, cabern et ... iu teran, se prodajajo po jako nizkih cenah. Pouudbe je pošiljati na »Vodstvo otoka 11 roj 1727. j proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. : častništvo, vladni, mestni in železniški urad- _ . . _> . . - r» »• I niki ter vdove kakor tudi uradni ki podjetij Brioni«> Br,0m Pn j in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-------- Posojila se dajejo proti varščini na ne- gostilničarje in igralce premičnine, urednostne listine, rentč, vžitke, . ulici Geppa Štv. 14. ! »varovalne police itd. onozanum. tU Toči vina prve vrste: krčma U izvršenju zaključka obrinsko^a zastupstva od dne 3-s. novembra litO! (proračunska razprava za godinu 1 i)02) razpisuje se ovim natječaj za mjesto obcinskoga zemljomerca (geometra), kojemu ce biti zadaća izmjeriti i procie-niti občinska zemljišta prigradjena od Bela vipavska Crna . . liter po 36 kr. iatraka .... „ „ 36 „ Istrski refoik .... „ „ 48 , Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 28 kr., crno isterako liter po 28 kr. » unam na prodaj partijo zn isro iz takoimeno vanega opozarj:iin, Obrniti se na Hinko Giberti, ul. Canale 7, I i^ 1 ° » c ^ J ... _ _j slegno santo m Nicola Delocca, Via Rena 4 (Pozzo bianco). OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? —- Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ! ulica Riborgo št. 25 po domače Albert Brosch občinara iza zadnjih izmjerenja u občini; Priporoča se tudi kremarjem, katerim dajem k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste Kastavskoj. te 11 pridruženih občinah j vulootl ® litrov naprej po dogovorjeni ceni. j 0^uvaja za moške, žensko in otroke. Berguda, Skalnica i Studena a even-| Josip Furlan, lastnik. Jsti popravlja male ?tvarj brezplačno tnalo v i Klana. . | vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-G odi sn j a plai-a zemljomercu opri- -—----—— djeljena jt' na kruna 2000 (dvie liiljade.^ ^Iolitelji imaju podnieti svoje molbo podpisatomu občinskomn glavarstvu do 15. maja 1902. a svjedočbama doka-kazati svoju- dobu. pripadnost, k«»je su nauke školske i praksu izučili, dosada-nje jionašanja i službovanje, uz dokaz, da su vješti podpuno u hrvatskom kao ovouredovnom jeziku u govoru i pismu. Glavarstvo obćine Kastav, dne 17. aprila 1!>02. Načelnik : J ELISI C. Jakob J e 1 len trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane 5t. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladćic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča «vojo zalogo jestvin, kolonijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. ulica Acquedotto št* 23. Prodaja vina n a sodih in buteljkah. Fine pa.-tne in dezertne vina nm debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Skladišče vina Izza mnogro let preskušeno domače zdravilo Frana vvilhelm lekarnarja ® es Jd. » E 0 S i S-S- c. in kr. dvornega zalagatelja JCenkirchen, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj 2^avitak K 2,— Poštni zavitek 15 za\itkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 stekl. M. 2.60. Poštna pošiljatev 6 stekl. X 10. C. in kr. pri v. Vlelioia tekoča maža „Bassorin" 1 škatljica K 2. Poštna pošiljatev 15 kom. K. 24. Hitfcehnov oMž 1 škatlja SO itot 1 ducat škatljic K 7.—. 5 ducatov škatljic K 30.— Poštne poiljatve franko zaboj v vse avstro-egersfce postaje. VdobiTa Se t mnogih lekarnah r znanih originalnih paketih, kjer jih pa nimajo se poAiljajo. ročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. = Zastopnika = za mesto Trst in okolico isee ugledno zavarovalno društvo proti mesečni p I ar i in proviziji. — Samo agilne in Trst dobro poznajoee osebe zamorejo poslati ponudbe na upravo našega lista pod šifro -Zastopnik«. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu z ravea cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so pošt-! nine proste. Prevzema vsako delr» na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič če vi j. mojster. Z*lagateIJ uradnikov in nslužbencev konsum-neya skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. —* Kožiar in izdelovalec tap ^ Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in-skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Odlikovan z dvemi zlatim! in bro- nasthni kolajnami Fran Ilaiati ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Spoštovane slovenske modne! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jffetodijevo cikorijo.