i®,*ače|Sl^lhDNEVNIK
13 maL'Z^ia,i v TrsUi
bra 19« , Pa 26' n°vem-Cerknim V Vasi 2akriž nad fiklostii oriraczTožen na
Sovcu :n! »Doberdob« v 5i’ Od iRn Goreni' Trebu-do i rT,°-. septembra 1944 “Sloveni^3 1945 v tiskarni
MldriH ; 50d Voiskim
Pa v o'' d° 8. maja 1945 kjer je f,5°boienom Trstu, ka.Bii fo zadnja števil-tizanek e ^'ni ,iskani par-
<niEDXTK V Za'
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 228 (14.058)
Trst, nedelja, 10. novembra 1991
Presenetljiva odločitev prosrbskega dela jugoslovanskega polpredsedstva
Beograd zahteva poseg enot OZN na kriznih področjih na Hrvaškem
Modre čelade naj bi predstavljale tamponsko silo med hrvaškimi in srbskimi naselji ”°ji se nadaljujejo - Stroga informativna cenzura v Hrvaški - SZ podprla ukrepe ES
je vE°GRAD Po petkovih sankcijah ES ljjv Cerai iz Beograda prišla dokaj presenet-Spp. Vest, da je zvezno polpredsedstvo Zahtevalo takojšen poseg mirovnih sil qa ' Zahtevo je od predsednika varnostnemu nVe,;a GZN Dragoša Munteanuja v ime-mik R dsedstva SFRJ PodPisal podpredsed-pis dranko Kostič. Kot poroča Tanjug, je v je p ,ZaPisan°. da naj bi OZN poslala svo-b=.rl0be na »meio med kraii, ki uh večinsko
-v.!
terih'
f°vne
kakšn0
srbsko prebivalstvo, in kraji, v ka-večina prebiva note OZN naj l
Se tamponsko silo med vojskujočima
je večina prebivalcev Hrvatov.« Mi-anote OZN naj bi predstavljale ne-
pQ ranema, poseg mirovnih sil OZN pa bi g0v^anju zveznega polpredsedstva omo-d J konec spopadov in ustvaril pogoje za bi« °^Ijatičen razplet krize. »Poleg tega pa skl* 6 *e zaPisal Kostič, »zagotovil, da srb-ii^arod na Hrvaškem ne bi še enkrat do-;lvlial strahot,
Svetovn
ki jih je doživel med drugo
vno vojno.« pltvhrvaških bojišč pa prihajajo vesti o kre-Dori1 ?P°Padov. Najhuje je. še naprej na »k. ?cjn Vukovarja, kjer je morda le še
Vukovarja, kjer 1 ur, kdaj bo padel Jugo vojska je z vseh strani včeraj
Ijj^šanje ur, kdaj bo padel ta »hrvaški Sta-
tudi bombardirala Dubrovnik, s celine in morja pa so granate in mine letele tudi na okoliške kraje.
Zaostrovanje spopadov je hrvaške oblasti privedlo tudi do tega, da so uvedle izredno strogo kontrolo nad sredstvi javnega obveščanja. Odslej bo vsaka vest s fronte smatra-na kot vojna tajna, razen če ne bo prej odobrena od vojaških oblasti. Cenzuro so uvedli s posebnim dekretom, ki vso oblast na informativnem področju prenaša na informacijski odbor, ki ga vodi hrvaški minister za informiranje. Ukrep je namenjen predvsem domačim novinarjem, katerim grozi tudi do pet let zapora za večkratno kršitev določil tega odloka.
Na mednarodnem prizorišču pa velja omeniti, da je včeraj o jugoslovanski krizi spregovoril tudi ameriški predsednik Bush in v celoti podprl ukrepe ES, kot je to storila tudi sovjetska vlada, ki je v posebnem sporočilu zunanjega ministrstva zapisala, »da Sovjetska zveza podpira prizadevanja Evropske skupnosti za mirno rešitev krize in sprejete sankcije razume kot nujnost, ki naj bi sprte strani končno prisilila, da sprejmejo miren in demokratičen razplet.«
, * iSc
..c	j.
V '.»c	y»' - ^ ^
:v > 'v :i . ■


* . ,
Vukovar, »hrvaški Stalingrad« je še vedno v rokah hrvaških branilcev. Toda boji potekajo že na samih mestnih ulicah, krvavi davek pa je iz dneva v dan večji. O tem priča tudi posnetek, ki prikazuje zveznega vojaka med padlimi gardisti (Telefoto AP)
Andreottija najbolj skrbi odobritev finančnega zakona
BERGAMO Predsednik vlade Andreotti je na slovesnoti ob stoletnici bančnega zavoda Cre-dito bergamasco govoril tudi o finančnem zakonu, ki si le s težavo utira pot do odbritve. »Ni pomembno kako, pomembno je, da zakon odobrimo, kajti sicer bi zamudili neponovljivo priložnost za konkreten vstop v Evropo,« je dejal. Za Andreottija je namreč zadnji čas, da se v državi naredi temeljit ekonomski red, prav zaradi tega pa so bile potrebne nove žrtve, ki jih vsebuje finančni zakon.
Predsednik Andreotti je v govoru omenil tudi sedanjo vlado, ki se ne more pohvaliti, da bi v zadnjih mesecih naredila kaj več, kot je načrtovala, kvečjem še kaj manj. Ne gre toliko za vprašanje, ali bo odobritev finančnega zakona pomagala k preživetju sedanje vlade,je menil, pač pa, da Evropo dočakamo ustrezno pripravljeni.
anes nekateri zahtevajo njegovo revizijo
Pred šestnajstimi leti podpisali Osimski sporazum
p0jFRST — Pred šestnajstimi leti so na današnji dan Ije/1153*1 Gs3msRi sporazum, ki je dobil ime po kraju, Jun do P°dpisa prišlo. Zlasti po spremembah v jo t avij* Pa ie ta dogovor med Italijo in Jugoslaviji Pet^ nekaterim političnim krogom, ki zahte-ijJ korenito revizijo predvsem tistega dela sporazu-li r • se nanaša na mejo. Med prvimi, ki so zahteva-p0 ®yizij° so bili italijanski liberalci, ki so že lansko ad sprožili to vprašanje.
gjav Trstu je ocena učinkov Osimskega sporazuma v tjjj nem pozitivna. Po mnenju poslanca Sergia Colo-tj sPorazum »prinesel Trstu 3 tisoč milijard, ki so pr Gnjene velikim cestnim povezavam, obmejnemu Upj ^ di kooperaciji, medtem ko so še povsem Qor'SId naorti o vodni poti, ki bi povezovala Tržič z lg73c° dl Ljubljano«. Claudio Tonel, ki je bil leta služ.taimk tržaške KPI, je prepričan, da je »Osimo fas : Vsai nečemu: odpravil je dvorezni učinek zala pld. rneia<<j Za predsednika Unije Istranov Del Bel-sta< \ • sP°razum »dokaz brezbrižnosti Rima do Tr-sPor ^sovec Morelli trdi, da bi »morala Italija s tem ti azuinom zahtevati vrnitev Istre, ne pa jo odstopi-
SJoslovanom«.
Na sestanku predsednika slovenske vlade Peterleta s pristojnimi ministri
Slovenija pozitivno ocenila sklepe o uvedbi sankcij proti Jugoslaviji
LJUBLJANA — »Prišlo je do tega, kar že ves čas ponavljam. Jugoslavijo je možno rešiti le po kosih in pri tem je treba upoštevati različnost. Deklaracijo razumem tako, da kdor izpolnjuje pogoje, kdor ima državo urejeno in kdor je kooperativen, ta bo deležen ugodnosti,« je na novinarski konferenci po sestanku z nekaterimi gospodarskimi ministri in zunanjim ministrom povedal predsednik Izvršnega sveta RS Lojze Peterle.
Na sestanku so ocenili pomen in posledice deklaracije, ki je bila v petek sprejeta v Rimu. Ocenili so jo kot pozitivno, saj, kot je že včeraj povedal zunanji minister dr. Rupel, »končuje« z Jugoslavijo.
»Sankcije so namenjene celoti, vendar je za nas bistvenega pomena tisti člen, ki govori o tem, da so članice za kooperativne republike sklenile uveljaviti pozitivne kompenzacijske ukrepe. Mi se seveda smatramo za tisto, ki je bila kooperativna, ki izpolnjuje pogoje za priznanje, ki ima urejene zadeve v zvezi z manjšinami,
tako da danes nismo razpravljali o tem, kaj nas bo doletelo, ampak o tem, kako izkoristiti čas in zveze, da bi čimprej uveljavili to drugo možnost - navezavo direktnih stikov z Evropsko skupnostjo oziroma njenimi članicami, kako zmanjšati čas od formalne uveljavitve sankcij do teh novih odnosov, ki so za kooperativne republike možne. Že prej smo imeli različne stike z uradi Evropske skupnosti. Sedaj imamo v Bruslju dva naša predstavnika, ki čakata ha naslednje seje posameznih teles. Kot sem obveščen, bo že v ponedeljek zasedanje Evropske komisije, po katerem pričakujemo natančnejše informacije o tehnični izvedbi in podrobnostih sklepov in tudi uradno seznanjanje republik s temi sklepi. Takoj ko se bo pokazala potreba, da zadeve urejamo naprej, bomo ekipo naših predstavnikov razširili. Velik pomen te deklaracije vidimo v spoznanju, da se formalna situacija spreminja, prav tako vidim možnost, da
Slovenija dejansko kot subjekt vzpostavi formalne odnose z ES. S to odprtostjo se približuje čas, ko bomo morali še z večjo intenziteto delati na projektu pridruževanja ES. Odločili smo se, da že v ponedeljek potrdimo komisijo za evropske integracije, ki je do sedaj delala .v ožji sestavi v okviru Ministrstva za zunanje zadeve. K sodelovanju bomo povabili tudi GZS in nekatere druge. Komisijo bo vodil podpredsednik za gospodarstvo. Dogovorili smo se tudi, da bodo šli v Bruselj poleg te ekipe, ki naj bi formalno urejala zadeve, tudi predstavniki vseh resorjev, ki bi jih lahko uresničevanje te deklaracije zadevalo.
Kar zadeva politični vidik deklaracije, je treba poudariti pričakovanje, da udeleženci zagotovijo ustrezne pogoje za takojšnje nadaljevanje mirovne konference. Mi te pogoje izpolnjujemo in takoj v ponedeljek bomo lorda Carringtona še NADALJEVANJE NA 2. STRANI
včeraj nepričakovano umrl šansonjer Yves Montand
Včerai popoldne je vann sled1cami kapi nepričako-iqral Unirl znani pevec in filmski ja 'T Vves Montand. Februar-pa jpslavil 70-letnico, v teh dneh Ha »p Ro dolgi odsotnosti s plat-aYs»emal nov film.
•Ote fS j^dootand, čigar pravo rodu •	Ivo Livi, je bil po
je »a/? Toskane. V Francijo se šističm61 7. očetom, ki ga je fa-k Postal21”1 Pre9anial- Kmalu mijp', znan, najprej kot spre-^eie r> i slovite Edith Piaf, po-ttadar- .* samostojen, izredno šan<inJen Interpret fracoskih aktiv°v-,V ^olejših letih se je °b okvarjal s politiko, tudi P dpori Simone Signoret, s
katero je bil poročen od leta 1951. Po njeni smrti se je poročil s precej mlajšo igralko, ki mu je pred osmimi meseci rodila otroka.
V prometni nesreči izgubila življenje Franka Ferletič iz Doberdoba
NA 8. STRANI
Pri Agrigentu ubit pokrajinski svetovalec PSI
AGRIGENTO — Včeraj popold-sne so neznanci streljali na načelnika socialističnih svetovalcev v pokrajinskem svetu v Agrigentu Salvatoreja Curta in ga ubili. Ozadje umora še preiskujejo. Dogodek se je pripetil v Camastri nedaleč od Agrigenta. Curto se je v družbi prijatelja sprehajal po kor-zu, ko se jima je približal avtomobil, iz katerega so začeli streljati. Avtomobil so malo pozneje našli v predmestju, kot običajno pa so ga kriminalci zažgali.
Salvatore Curto je kril že več pomembnih mest v krajevnih upravah. Med drugim je bil župan v Camastri in administrator KZE v Agrigentu.
Sli EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
Govorice o napadu KGB na telekomunikacijske objekte v Groznem
Napetost v Cečeno-inguški AR Včeraj proglasili vojno stanje
GROZNI — Napetost v čečen-sko-inguški prestolnici Grozni je izredno narasla, ko je ruski predsednik Jelcin v petek oklical izredno stanje v tej avtonomni republiki v kavkaškem področju Rusije. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati in že včeraj je novoizvoljeni predsednik avtonomne pokrajine general Dudajev, ki ga pa osrednje ruske oblasti ne priznavajo, oklical vojne razmere, ljudi pa preko televizije pozval, naj se uprejo ruski nadvladi in se borijo za svobodo. Poleg tega pa je Dudajev tudi zahteval, da takoj odstopita Jelcinov predstavnik v Cečeno-inguški ASR in njegov namestnik.
Po pisanju Tass je vse to povzročilo izredne nemire in na tisoče ljudi naj bi se zgrnilo na ceste Groznega v podporo generalu Du-dajevu. Že v petek zvečer naj bi najbolj militantna skupina 150 oseb tudi blokirala enote ruskega notranjega ministrstva, ki so predvčerajšnjim zvečer prispele v Grozni. Blokada je povzročila izredno napetost in po poročanju ruskega radia, ki so ga prestregli na BBC-ju v Londonu, naj bi včeraj specialne enote KGB napadle telekomunikacijske objekte v Groznem, na ulicah pa naj bi prebivalci postavili barikade. Do posega KGB naj bi po trditvah ruskega radia prišlo zato,
ker je general Dudajev pozval Čečene, naj se lotijo tudi terorističnih akcij proti jedrskim elektrarnam, če njihov boj za osamosvojitev drugače ne bo uspešen. S tem v zvezi velja povedati, da so Čečeni med avgustovskim pučem v Moskvi podprli Jelcina, kasneje pa so odklonili tutorstvo Moskve in zahtevali osamosvojitev, medtem ko se Inguši še naprej zavzemajo, da bi ostali v okviru Ruske federacije.
Iz tiskovnega urada ruskega KGB-eja pa so včeraj popoldne demantirali napad na telekomunikacije v cečeno-inguški prestolnici in poudarili, da v Groznem ni enot KGB.
Farmacevt Sestito ponovno doma Ugrabili so ga pred mesecem dni
CATANZARO — V noči na soboto so karabinjerji iz Catanzara s pomočjo specialnih enot osvobodili 38-letnega farmacevta Egidia Sestita, ki je bil od 9. oktobra v rokah ugrabiteljev. Dva ugrabitelja sta nameravala žrtev preseliti v novo skrivališče, pri kraju Fiumara di Samo pa so se ustavili, da bi si odpočili. Farmacevt je pozneje povedal preiskovalcem, da so pešačili po gozdu približno sedem, osem ur. Ko so ga karabinjerji našli, je še imel okrog vratu verigo, s katero so ga ugrabitelji priklenili k drevesu.
Reševalna akcija je potekala z bliskovito hitrostjo. Karabinjerji so ponoči prišli na sled ugrabiteljem, v Fiumari di Samo pa so se odločili, da posežejo. Ugrabitelje z žrtvijo so pričakali pri neki zapuščeni kmetiji. Kriminalci so očitno zaslutili, da so jim na sledi, zato so s Sestitom pustili samo dva stražarja. Slednja sta ob prihodu karabinjerjev začela streljati, da bi si utrla pot iz obroča. Kljub temu, da so karabinjerji odgovorili na ogenj, sta se zlikovca izgubila v noč. Kot so pozneje povedali preiskovalci, njihova svobo-
da ne bo dolgo trajala, saj so dobršenmu delu ugrabi-teljske tolpe že nekaj časa na sledi.
Farmacevta Egidia Sestita so ugrabili 9. oktobra malo po dvajseti uri, ko je zapiral lekarno, ki je v strogem središču Catanzara. Ugrabitelji so v lekarno vdrli skozi stranska vrata in najprej je kazalo, da gre za roparje, saj so iz blagajne pobrali ves dnevni zaslužek. Vodja tolpe pa je takoj nato hotel vedeti, kdo med prisotnimi je lastnik lekarne. S Sestitom so namreč bili tudi mati, brat in dve stranki. Ko so se prepričali o njegovi identiteti, so farmacevta ga odvedli, njegove sorodnike pa so zaprli v pomožni prostor poleg laboratorija.
V mesecu dni jetništva je farmacevt dvakrat zamenjal skrivališče. Takoj po ugrabitvi so kriminalci zahtevali od družine šest milijard lir odškodnine, pozneje pa so jo zmanjšali na tri. Družina Sestito pa ni plačala niti lire, saj so ji takoj po ugrabitvi zasegli vse premoženje, kar je povzročilo tudi manjši spor s sodno oblastjo.
V prometni nesreči lažje ranjen minister Misasi
COSENZA — Minister za šolstvo Ricardo Misasi je včeraj doživel prometno nesrečo, v kateri pa je bil le lažje ranjen. Do nesreče je prišlo včeraj zvečer približno ob 19.30 na državni cesti št. 18 v bližini kraja S. Maria del Cedro na ti-renski obali v bližini Cosenze. Kot je sporočila prometna policija, se je Misasi peljal s službeno themo, ki jo je vozil njegov šofer. Skupaj z ministrom je bil v avtomobilu tudi proveditor iz Cosenze Giovanni Garreffa. V višini nekega odcepa je avtomobil nenadoma zapeljal s ceste, pri čemer je minister Misasi dobil lažji pretres možganov in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo še danes ostal na opazovanju.
Talci rešeni ropar ubit
BONN — Drama talcev, s katerimi se je ropar zabarikadiral v poslopje Commerzbank v Liidenschi-edu pri Bonnu, se je zaključila z osvoboditvijo talcev. Policija je z bliskovito akcijo, ki jo je pripravljala vso noč, rešila vse talce, roparja pa je ubila s strelom v obraz.
Vse skupaj se je začelo v petek popoldne, ko je v banko vstopil zamaskiran in oborožen ropar, izbral petnajst oseb in jih vzel za talce, preko katerih se je začel pogajati s policijo. Zlikovec je zahteval 10 milijonov mark, hrano in zdravila, avto za beg ter medijski molk. Policija mu je le navidezno ustregla, ko pa se je prikazal na vratih obkrožen s talci, ga je policija ustrelila.
Po Nemčiji spet razsajajo mladi nacisti
BERLIN — Druga obletnica padca berlinskega zidu in 53. obletnica kristalne noči, ki predstavlja začetek židovskega pogroma, sta bili za nemške neonaciste povod za množične in nasilne demonstracije v Hal-leju. Policija ni bila kos več tisoč podivjanim gologlavcem, ki so razbijali izložbena okna in avtomobile in vzklikali rasistična ksenofobna gesla. Iz Halleja poročajo o številnih ranjenih, policija pa je opravila na desetine aretacij. V mestnem središču so se namreč srečali z manifestanti skrajno levičarskih gibanj, ki jih je zadnje čase v Nemčiji vedno več.
CIA se ni zmotila: Jugoslavija razpadla a drugače od napovedi
Kakšno leto je minilo, od kar je CIA napovedala Jugoslaviji samo še osemnajst mesecev življenja. Po tej prerokbi naj bi se spopadi začeli na Kosovu, razširili na Bosno in Hercegovino ter se nato razplamteli na Hrvaškem. Tu se je ameriška obveščevalna služba nekoliko uštela. Prva je bila na vrsti Slovenija, ki pa je hitro opravila z zvezno vojsko. Zdaj divjajo boji na Hrvaškem in kljub dvanajstim sporazumom še vedno niso ustavili spopadov.
Kaže pa, da kriza vse bolj prerašča v pravo vojno žarišče tudi drugod. Srbi v Bosni in Hercegovini imajo včeraj in danes referendum, na katerem se izrekajo o vprašanju, ali ostajajo skupaj s hrvaškimi in vsemi drugimi Srbi ter Črnogorci v Jugoslaviji oziroma v njenem ostanku. Pripravili so pravi nacionalni referendum na modrih listkih.
Glasujejo lahko tudi tamkajšnji Muslimani in Hrvati. Toda za njih ne velja nacionalni referendum. Lahko se izrečejo o tem, ali bo republika Bosna in Hercegovina ostala v Jugoslaviji, vendar glasujejo na rumenih listkih. To je med Muslimani in Hrvati dvignilo veliko prahu, saj jih rumena barva spominja na rumeno zvezdo, ki so jo za časa nacizma morali nositi Židi. Srbski vodja v Bosni in Hercegovini jih sicer miri, češ da je pač zmanjkalo modrega papirja, toda kdo bi le verjel takšnim pojasnilom, ko so narodi do konca sprti.
Sarajevske oblasti vnaprej pravijo, da ne bodo priznale referenduma, toda Srbi ga bodo nedvomno uporabili kot argument, ko bo treba deliti Jugoslavijo. Ta trenutek se približuje, čeprav v podrobnostih ne povsem v skladu s prerokbo ameriške obveščevalne službe.
Gospodarske sankcije, ki jih je uvedla evropska skupnost, bodo morda za kakšen odtenek spremenile tok dogodkov, vendar ni verjetno, da kaj več. Zlasti če bo Evropa res takoj izvzela druge republike in pustila v gospodarski in finančni osami samo Srbijo in Črno goro, ti dve republiki ne bosta imeli več kaj izgubiti, še manj pa njuni voditelji.
Zato je več kot verjetno, da se bo Srbija skupaj s Črno goro po eni strani še naprej voljna pogajati v Haagu, po drugi strani pa bo vztrajno silila po poti, ki si jo je začrtala. Srbska vladajoča stranka je že dala vedeti, da morajo hrvaška ozemlja s srbskim prebivalstvom priti pod mednarodno skrbništvo. Čez določen čas pa
naj bi na teh območjih jzvf^ plebiscit - seveda pod medn rodnim nadzorom - na katere bi se prebivalci izrekli, v kate* državi želijo živeti. Prav tak pa Srbija ni pripravljena da manjšinam v svoji republik enakih pravic, kot jih zahtev za Srbe na Hrvaškem. Srbi so narod, drugi so manjšinci, kratko opravijo z ugovori in se pripravljajo na vojno.
Sicer pa se je Haag po uaj-novejših sklepih Evropske skupnosti o sankcijah proti Jugoslaviji nekako odmaknil- P° svoje to velja tudi za Sloveni]0' ki upa, da se bo hitro izmaknila napovedanim sankcijam jn tudi dobila mednarodno priznanje, čeprav je nizozemski zunanji minister kot predsedujoči dvanajsterice takšno priznanje spravil v celoten jugoslovanski krizni paket. Nemški zunanji minister in njegov kancler sta očitno drugačnega-mnenja, zato bo najbrž v dvanajsterici potekal oster dialog o mednarodni usodi Slovenija in najbrž tudi Hrvaške ter morda še katere republike.
Sloveniji pa se mudi. Njen tolar ni nič bolj odporen na inflacijo kot jugoslovanski dinar in država je praktično brez deviznih rezerv. Na ugodne finančne kredite ne more računati, dokler ni priznana in vključena v mednarodni denarni sistem. Mnogi ekonomisti pravijo, da se bo Slovenija šele proti koncu prihodnjega leta dotaknila dna gospodarske krize. Do tedaj pa je še daleč in vmes bodo bržkone tudi volitve, morda prav na kriznem dnu. Demos tudi nima vec močnega političnega lepila^ tako da utegne priti do resne politične krize in celo kaosa.
Ljudje za zdaj sicer še mislijo, da so sedanje gospodarske in denarne razmere neizbežna cena, ki jo je pač treba plačati za osamosvojitev kot prednostni cilj. Toda politiki dobro vedo, da se takšno prepričanje kaj hitro spremeni, če bo država zašla v hiperinflacijo, veliko brezposelnost in pomanjkanje. Zato je v političnih krogih čutiti precejšnjo nervozo. Na kratko bi jo lahko opisali takole: vojna je minila, Slovenija je samostojna in bo poslej sama kriva za svoje težave,- kaj storiti, da bi bilo težav čim manj; na to vprašanje, čedalje pogostejše v javnosti in parlamentUi za zdaj še ni veliko uporabnih odgovorov. Nihče pa ne dvomi več, da je imela CIA prav, ko je prerokovala konec Jugosla-viie-	BOŽO KOVAČ
INFOOI/12
sM
TRST - Ulica Muggia 15 - Industrijska.cona
KAKOVOSTNE INFORMATSKE REŠITVE
vam nudi
MANAGER
uporabni programi za upravljanje podjetij
Področja: knjigovodstvo, skladišče, kupci, dobavitelji, proizvodnja.
Potrebni HW: enojen PC, omrežje PC-ejev ali minisistemi IBM.
Servis SW: zagotovljen z lastnim osebjem.
V programu boste dobili pripravljen kontni plan po novih določilih EGS.
Telefon (040)381616 • fax 040/381110
• Pozitivno mnenje Slovenije o sankcijah ES
NADALJEVANJE S 1. STRANI enkrat obvestili, da želimo, da se konferenca v Haagu čimprej nadaljuje. Menimo, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje in da pri nas niso potrebni dodatni zakonski ukrepi, s katerimi bi zagotavljali zaščito človekovih pravic,« je dejal Lojze Peterle.
Vojka Ravbar, namestnica zunanjega ministra, je podala konkretne podatke o gospodarskem sodelovanju s tržišči članic ES.
V letošnjem letu je delež slovenskega blagovnega izvoza na tržišču ES znašal 69 odstotkov celotnega izvoza. Podatki so polletni. Če bi se trendi zunajtrgo-vinske menjave nadaljevali tako, kot so bili začeti, bi po njenih ocenah skoraj 3 milijarde dolarjev izvoza odpadlo na tržišča ES. Nemčija in Italija sta prvi in drugi zunanjetrgovinski partner tako nasplošno kot tudi v okviru ES. S tema dvema partnerjema ima Slovenija tudi sicer največ bilateralnih odnosov. Če bi sankcije veljale tudi za Slovenijo pa bi to po besedah Ravbarjeve pomenilo podražitev slovenskih izdelkov za toliko, kolikor bi znašale uvozne dajatve. To bi pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti po eni strani in po drugi strani nujnost znižanja cen, da bi kljub temu še naprej ostali konkurenčni. Seveda pri zunanjem ministrstrvu Slovenije predvidevajo, da bodo med tistimi, ki bodo deležni pozitivnih ukrepov, kar pomeni nadaljevanje dosedanjih trendov
uvoza in izvoza. Predvsem gre za izvoz, saj je ES 113 podlagi sporazuma, ki je bil podpisan z Jugoslavijo' nudila Sloveniji določene bonitete tako pri dajatvah kot pri določenih plafonih. Predvsem gre za izvoz 5 področja tekstila, tekstilnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, žive živine, za izvoz vina in nekaterih h1' dustrijskih izdelkov. Sporazum glede izvoza tekstil3 se izteče konec leta, prav tako se iztekajo tudi drug1 sporazumu, zato bi se bilo v vsakem primeru treba dogovarjati oziroma sklepati nove sporazume z ES-
Slovenija domneva, da bi se večino preferenci3; lov na področju tekstila dalo dobiti. Evropa je že Prel poudarjala, da ima na tem področju svoj interes. »P°' leg rednega izvoza pa imamo tudi začasni izvoz, iz' voz, ki je vezan na dodelavo in seveda vprašanje je' kako bo Evropa vse to v prihodnje tretirala,« je povedala Vojka Ravbar.
Kot je povedal Peterle, Nemčija in Italija ocenjujeta deklaracijo kot pozitivno in učinkovito. »Treba je upoštevati,« je še dejal, »da v teh dveh državah obstajajo poslovni krogi, ki imajo velik interes, da se vprašanje priznanja Slovenije čimprej reši, saj v tej situaciji posli ne tečejo tako, kot bi morali.«
Kar zadeva možnost naftnega embarga, pa je Pe' terle povedal, da v uvedbo embarga ne verjame, da pa je Slovenija zgolj iz preventivnih razlogov povečala rezerve. (STA)
Acli: reforme ^ solidarnost
Piti S0^AN Dl PRATO — »Kristijani v družbi: okre-Žavljario arnost, reformirati institucije v Evropi dr-PiPj-gj. v<<,.P°d tem geslom so včeraj v kraju Pasian ki v pj^PDPravili 6. deželni kongres združenja Acli, ličnih n Steie 8-000 članov in je ena od najbolj mno-De- Nanizacij civilne družbe v Italiji.
116111 p® ni..Prednik Alessandro Tesini je v uvod-'itnžbi t°Cllu ocenil vlogo tega združenja v sami strankari! 11101:3 postati vse manj institucionalno-Takš'sk;a v korist državljanov in njihovih potreb, stati voh a scenarij mora po Tesinijevem mnenju po-hlacjpg . v novi Evropi, ki nastaja na pogorišču Pa tiaroc]0]ne 111 blokovske konfrontacije. To bo Evro-stvaril .0V' v kateri bo prostora za vse narodnostne je (ie^e, večje in manjše. In prav s tem v zvezi se Ptocesg111 Predsednik Acli zavzel za osamosvojitvene Prst0m P°sameznih republik v bivši Jugoslaviji ter s Vanje P°kaz.al na deželne politike, kar zadeva reše-arodnostnih vprašanj. Takole je povedal: pluraij Se drugim svetuje spoštovanje avtonomije in nje SpQ?a' le treba skrbeti, da je v lastni hiši vpraša-rn 0vania m vrednotenja etničnega in jezikov-Prf Ura^zma že udejanjeno.« do ng^^bzi položaja v Italiji je bil Tesini kritičen reform v ade strank in se zavzel za institucionalno tistei h' ^aradi tega, je dodal, bo združenje podprlo nično ? v - referendumi in podobnimi pobudami res-q ellJ° spremeniti sedanji družbeni sistem.
Acli (j?1?6111 delu znotraj organizacije je predsednik P°stavl' 0V^' da 50 znali sprejeti izzive, ki so jim bili kiirn	Predvsem kar zadeva pobude v korist
slojein nie9rache prislejencev in pomoč delavskim
je bilo^61108*- -Adija do samih strank in javnih uprav, na Biasmn®nie predsednika deželnega odbora Adria-težpji attiia' je treba oceniti v pozitivnem smislu v stavi) i skuPnem napredku. Biasutti je nadalje izpo-lahko 7 SPe8nost delovanja Dežele, ki je v marsičem 3 zgled ostalemu delu države, tuji avs^uPščini v Pasianu di Prato je bil prisoten Osupli rŽavni podpredsednik združenja Franco Za vio ki je deželni organizaciji izrekel priznanje 9°r ki jo je doslej odigrala v deželni stvarnosti.
RUDI PAVŠIČ
Poziv papežu za zaščito manjšinskih jezikov v deželi
VIDEM - Parlamentarci in predstavniki furlanskega kulturnega sveta šo včeraj v Vidmu priredili okroglo mizo o zakonu za zaščito jezikovnih skupnosti, ki ga je prejšnji teden odobrila poslanska komisija za ustavna vprašanja in o katerem bo v sredo razpravljala zbornica, nato pa še senat. Kot je poudarila predstavnica DSL Silvana Facchin Schiavi, bodo zakonu nasprotovali zlasti misovci, republikanci, socialdemokrati in liberalci. Zato bo potrebno strnjeno glasovanje predstavnikov KD, da bo zakon lahko sprejet.
Danilo Bertoli (KD) je obnovil dosedanjo parlamentarno pot zakonskega osnutka, medtem ko je Gabriele Renzulli (PSI) opozoril na nevarnost krajevnih zaviranj, Renzo Pascolat (DSL) pa je pozval krajevne ustanove, naj z brzojavkami in resolucijami podprejo sprejetje zakona.
V razpravi, ki jo je vodil deželni svetovalec zelenih Federico Rossi, je bil zelo zanimiv poseg duhovnika Rizzierija Dettina, ki je spregovoril v imenu odbora za priznanje pravice do uporabe, furlanskega, slovenskega in nemškega jezika v Furlaniji. Duhovnik je pozval prisotne, naj podpišejo pismo, naslovljeno papežu, v katerem odbor opozarja na propadanje družine, kar je tudi posledica postopnega izgubljanja vrednot, ki so povezane z maternim jezikom. Tudi zaradi tega pismo poziva Janeza Pavla II., naj se postavi za zaščito teh manjšin, da bodo lahko uporabljale materni jezik v vseh priložnostih, vključno z liturgičnimi obredi v cerkvi.
Praznovanje sv. Martina sega daleč nazaj v zgodovino
Martinovo, jesenski pust
Martinovo ima, kot še marsikatera druga postaja v prazničnem letu Slovencev, svoj izvor v poganskih obredjih, ki jih Cerkev v svojih pokristjanjevalnih prizadevanjih nikoli ni mogla povsem zatreti. Zato je v primeren čas postavila god svetega Martina, privzela in prilagodila vse šege in praznovanja, ki so tako šele kasneje dobila krščanski pomen. Na Slovenskem so se ponekod ohranila do nedavnega, zadnja leta pa jih povsod radi oživljamo, še posebno v pokrajinah z vinogradniško tradicijo. Zakaj jesenski pust? Odgovor moramo iskati v poganskem bistvu tega reka: november je bil namreč čas poganskih zahvalnih daritev za letino in uspešno pašo, čas priprave zalog za zimo, čas obhajanja kolin in blagoslavljanja črede. Zlasti pa čas obilnih zahvalnih pojedin, ki so bile toliko obilnejše in bogate, kolikor obilna in bogata je bila letina. Kakor je pustna gostija pomenila začetek štiridesetdnevnega posta je tudi Martinova večerja po prvotnih cerkvenih predpisih napovedovala adventni post. Sledove tega dogajanja je bilo do nedavnega čutiti tudi na Primorskem, kjer so se poroke odvijale le dvakrat v letu: v predpustnem času in o Martinovem (Kras).
Kdo je bil sveti Martin? V prvi vrsti deček, ki se je rodil poganskim staršem leta 316 v današnjem Szombathelyju na Ogrskem. Že zgodaj je postal kristjan, bil v Poi-tiersu na francoskih tleh posvečen v mašni-ka in ustanovil prvi samostan na Francoskem. Bil je izvoljen za škofa v Toursu, kjer je leta 397 tudi umrl. Okoli njegove osebnosti in življenja se je v stoletjih spletlo nešteto zgodb, ki so se izredno vtisnile v spomin ljudi; njemu je posvečenih na tisoče cerkva, samostanov, mest in gradov po svetu, v Sloveniji približno stodvajset. Češčenje svetega Martina se je najbolj razmahnilo med 7. in 10. stoletjem, ko je bil velik vzornik misijonarjem. Upodobitve svetega Martina (oltarne podobe) največkrat povzemajo legendo, ko Martin, usmiljen vojščak, reže z
mečem svoj plašč, da bi ga polovico dal beraču.
Na Slovenskem so Martinovo praznovali na različne načine, največ šeg pa je povezanih z Martinovo večerjo in pokušnjo mladega vina, ki naj bi prav tega dne dozorelo iz mošta. Tako tudi na Primorskem, posebno v Brdih, na Krasu in na Vipavskem, kjer je vino doma. Starejši ljudje pripovedujejo, da »se ob svetem Martinu da vino na špinu« (Brda). Ob tem omenjajo tudi Martinovo gos, ki jo je v naših krajih pogosto zamenjal puran (»dindjot«), petelin, kokoš, divjačina (zlasti fazan), ponekod kar pečen oven (»ka-štron«) ali celo dobro rejen maček (ponujen kot zajec, seveda!).
Odkod Martinova gos? Razlag in ugibanj je več, po vsej verjetnosti je bila gos daritvena žival pri jesenskih poganskih obredih; razširjeno je bilo tudi vedeževanje iz gosje prsne kosti, ki naj bi z barvo napovedovala, kakšna bo zima in koliko snega bo prinesla.
V	Brdih so vedeževali iz »martinca«, večjega jabolka, ki ga je gospodinja na večer pred martinovim posadila na prešo ali sod. Vanj je zabodla vejice brina, rožmarina, lovorja, sivke in pelina ter rekla: »Svet' Martin, očisti in obvaruj ga in daj, da bo k letu klet spet polna!« Če se je martinc posušil, je to napovedovalo dobro vinsko letino, če je segnil, pa slabo.
V	večini krajev z vinogradniško tradicijo so se na Martinov večer zbrali moški, hodili od kleti do kleti, pokušali, primerjali, pili in pekli kostanj. To je bil tudi nenapisan čas poravnave dolgov, najemnin, dajatev... Neredko so gospodarji (kmetje) povabili k večerji pridnejše delavce, obrtniki pa vajence (solkanski mizarji).
Danes Martinovo spet pridobiva: postaja barvito, privlačno in domače. Ne le zaradi omamnih večerij, opojnega vina in slastnega kostanja; končno postaja spet nekaj, kar je vedno bilo: del narodove kulture, del specifičnega načina življenja, ki bo živelo in se ohranjalo tako, kakor se bomo do njega obnašali...	KATJA KOGEJ
Dela 35 primorskih slikarjev ža pomoč hrvaškim beguncem
- V kulturnem domu reh a Kosovela v Sežani bo v to-Uri. otvoritev prodajno razstave, za katero je kar.- a ^e^a prispevalo kar 35 sli-Evojl12 zamejstva
1110 besedo bo
in Krasa, na otvoritvi
<V0: katere izkupiček od pro-iz j, S . ie namenjen beguncem PrP,i rVa8ke, podal Klavdij Palčič,
tunt6dnik SKGZ iz Trsta- v kul'
du0 111 Pr°gramu bodo sodelovali članiSeSter ^trnacl i-2 Postojne in Eivač^^eg3 pevskega zbora iz $tav e' davna organizatorja raz-Sežansta Poleg skupščine občine kri£ ^ ^1°venska Karitas in Rdeči sebn hezana Poleg nekaterih za-čjjj,1 .ln družbenih podjetij. Ve-Pila ^rirnorskih slikarjev je odsto-09led>rl 6110 <^e^°’ Slike bodo na oh on ° novembra, ko se bo Pod v Uri Pričela javna dražba Tofa V0^St;Vom Toneta Fornezzija s skupino Moped show.
Sežanskemu kulturnemu centru Srečka Kosovela je darovalo svoja dela kar 35 primorskih likovnikov (Adalbert Žvab, Atilij Kralj, Bojan n Štokelj, Boris Zuljan, Darja Prelec, Dimitrij Cej. Dora Pečovnik, Edi Žerjal, Franko Vecchiet, Franko Volk, Janko Kastelic, Jasna Merku, Jure Cihlar, Karin Pirjevec, Klavdij Palčič, Klavdija Raza, Lojze Spacal, Marjan Kravos, Marijan Miklavec, Marijan Vitez, Mirjam Kocjan, Miro Kranjec, Peter Rehar, Polde Oblak, Ratko Oketič, Stanislava Milojkovič Knez, Stojan Zafred, Veljko Toman, Vesna Jazbec, Viktor Birsa, Viktor Frank, Vilma Colja, Zora Koren in Zorana Kristan). Med prizadevnimi je tudi slikar Stojan Zafred, ki je med drugim dejal: »Z nakupom slike boste naredili velik plemenit korak in pomagali sočloveku v stiski. Na razstavi sodelujoči slikarji smo ta korak za sočloveka, za mir, že storili.«
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
IDEANATALE. BOŽIČNADARILA. UMETNOST V DARILIH,
Sejem »Ideanatale“ je velika predpremiera decemberskih daril. Obrtništvo, umetnost, antikvariat in zimski turizem sku-
pm z 8. RAZSTAVO ZLATARSKE UMETNOSTI: »rudnik« zlatih idej za številčna dragocena in originalna darila.
Od 8. do 11. novembra > Sejmišče v Vidmu - Urnik: 10.00 - 22.00
NOVO NA PRIMORSKEM
Vn HUJŠANJE BREZ LAKOTE
novoodprti podružnici Salona za zdravje in lepoto Ryodoraku iz Ljubljane ®Pbjšate od 8 do 12 kilogramov mesečno s pomočjo neboleče stimu
• ni.6 Orot' apetitu
odpravljamo celulit in maščobne obloge z najmodernejšimi % “'črnskimi aparaturami
št 80 V°d' d-r ^ T Sentočnik, specialistka interne medicine
JAiičite p0 telefonu 003867-68491 v torek, sredo in četrtek od
ure A F leieronu uu3Bbr-bBi - Govorimo tudi italijansko!
HL
esii

USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
GRUP
CuMdtRfcparmio
<SUdl(»«Pord*non«
&npxvaa &iwentina
M	w	vs
&	T P- k. ■ r* IX JL ni JI II JL
trst
dl. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale)
®775741
ZENSKA OBLAČILA
BOGATA IZBIRA
plašči • tailleur - jope - obleke - majice - dežni plašči
UGODNE CENE
stran
4 □ tržaški dnevnik
1991
Po demokristjanskem predlogu o bodočnosti krajevnih uprav na Tržaškem
Socialisti za »politično jasnost« še pred izglasovanjem proračunov
Vse kaže, da se začenja tržaški politično-upravni klopčič počasi razmetavati. V petek, štiri dni pred predložitvijo proračuna v tržaškem občinskem svetu, je pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije izneslo svoj enotni predlog za preprečitev krize na Občini in na Pokrajini, da bi se tako izognili predčasnim volitvam.
Predlog je — v kratkem —i sledeč: večina na Občini in na Pokrajini naj bi v predvidenem roku (do 25. novembra) odobrila proračuna obeh krajevnih uprav, zatem naj bi tržaški župan Richetti in predsednik Pokrajine Crozzoli odstopila. Na ta način naj bi imele tukajšnje politične sile še 60 dni časa (do 25. januarja) za izvolitev novih uprav in za poglobitev soci-
Okrogla miza za mir v Jugoslaviji
Koordinacijski odbor za mir FJK, Rekreacijsko združenje študentskega doma in Mirovni center ACLI prirejajo v četrtek, 14. t.m. v gledališki dvorani cerkve S. Maria Maggiore v Ul. del Colle-gio št. 3 okroglo mizo na temo ' Predlogi za mir v Jugoslaviji".
Sodelovali bodo: Vuk Babič, srbski režiser, Augusta De Piero Barbina, koordinatorka Združenja za mir, Loredana Bogliun, članica istrske Diete, Jasenka Kodrnja, zagrebška sociologinja in članica organizacije "Anti -War Campaign", Zoran Licul, član Demokratičnega foruma z Reke, Stojan Spetič, senator, Fulvio Varljen, predsednik Italijanske skupnosti z Reke in Marino Voci, predsednik krožka Istria.
alističnega predloga. Socialisti so predlagali zase župansko mesto, medtem ko naj bi mesto predsednika Pokrajine zasedel demokristjan.
Pokrajinski tajnik PSI Alessan-dro Perelli je včeraj ocenil de-mokristjanski predlog kot »konstruktiven doprinos« k razjasnitvi političnega položaja na Tržaškem, toda...
»Socialisti bomo glasovali za proračuna na Občini in Pokrajini le v primeru "politične jasnosti",« je pridal. »Politična jasnost« po njegovem mnenju pomeni sledeče: takojšen sporazum med večinskimi partnerji in to še pred glasovanjem o proračunih, o sestavi novega občinskega in pokrajinskega odbora. Socialisti dejansko
zavračajo možnost, da bi se o novih odborih pogajali šele po odstopih župana in predsednika pokrajine, saj bi na ta način brez potrebe izgubili dva nadaljnja meseca. Če bo prišlo do »politične jasnosti« o bodočnosti krajevnih uprav, bo mogoče oba proračuna izglasovati še pred zadnjim terminom 25. novembra, če pa dotlej politična situacija ne bo razjasnjena, bodo socialisti odrekli svoj glas proračunoma. V takem primeru se bodo Občini in Pokrajini odprla vrata predčasnih volitev.
Ze jutri bo mogoče prišlo do razsvetlitve. V popoldanskih urah se bodo sestali večinski partnerji, zatem bo občinski odbor predložil proračun občinskemu svetu, zvečer pa je na vrsti seja pokrajinskega vodstva PSI.
Gostje so bili J. Horvat, M. Schmidt in T. Pd^
Najmlajšim bralcem predstavili ”Kekcau



Obvestilo Kmečke zveze svojim članom o raznovrstnih olajšavah in prošnjah
Plinsko olje UMA
Vsi tisti, ki prevzemajo plinsko olje pri Kmetijskem konzorciju (Consorzio agrario), lahko prevzamemo gorivo ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30 v ul. Flavia. Tisti pa, ki želijo, da jim je plinsko olje dostavljeno na dom, morajo prinesti svojo knjižico UMA v urad konzorcija na ul. Milano.
Plinsko olje za prihodnje leto
Kdor želi tudi v prihodnjem letu prejeti enako količino plinskega olja kot letos, mora dokazati, da je manjkajočih 20 % plinskega olja kupil pri bencinski črpalki po normalni ceni. To lahko dokaže z nakupom kartona, ki ga mora izpolniti prodajalec na črpalki. Ustrezni kartoni so na razpolago tudi pri KZ.
Prodaja vina
Kdor namerava prodajati vino v pletenkah za 54 litrov, mora zadostiti določenim obveznostim. Odrpeti mora register za nakup spremnih listin in listine tudi kupiti. Za ta postopek je na razpolago Kmečka zveza, vendar se mora zaitneresirani zglasiti za ureditev zadeve v njenih uradih vsaj en teden pred nameravano prodajo vina.
Partita IVA
Kdor v prihodnjem letu ne namerava več prodajati svojih pridelkov, naj se za zaporo številke (partite) IVA
zglasi na Kmečki zvezi. Z zaporo številke mu ne bo treba plačati davka na številko IVA, ki je predviden za leto 1992. Zadevo je treba urediti pred 31. dec. letos.
Bencinski boni
Tisti, ki prejemajo bencinske bone za avtomobil, pa so medtem zamenjali svoje vozilo ali ga sploh prvič kupili, morajo za nadaljne prejemanje bonov, to sporočiti Trgovinski zbornici na posebnem formularju, ki je na razpolago pri Kmečki zvezi.
Predujem IRPEF
Vsi tisti, ki prijavljajo svoje dohodke preko Kmečke zveze, bodo dobili po pošti na dom pismo, v katerem bo naveden tudi dolgujoči- znesek. To se bo zgodilo brž ko bo poslanska zbornica dokončno odobrila finančni zakon glede odstotne stopnje davka, ki ga je treba poravnati v novembrskem roku.
Posebna premija za rejo junčkov
Kmečka zveza obvešča govedorejce, da zapade 15. dec. Rok za predstavitev prošenj na podlagi pravilnika ES iz leta 1987, ki predvideva premijo za junčke pod pogojem, da so v času od 1. nov. do 15. dec. t.l. dosegli starost najmanj 6 mesecev in da se je rejec obvezal, da jih bo redil do devetega meseca starosti. Morebitna pojasnila pri KZ.	k
V petek je čitalnico NŠK P ^ plavil otroški živžav, saj je gosteh Kekčeva druščina, Pa c y rav v nekoliko skrčeni post3'''1'^ goste so namreč povabili tri cla nove otroške revije Kekec: pia nega urednika Jožeta H°rvaJ ilustratorja Matjaža Schmidta pesnika Toneta Pavčka, k1 J malčke takoj pritegnil v razp0^ jeni svet svojega otroštva in y začetku šolskih dogodivščin’ smeh je spravil ne samo otro ' ampak tudi nekaj odraslih, ki se kljub negodovanju °s,e e. knjižnice vtihotapili v njim P povedano" družbo.
še prej je Jože Horvat na krat ° predstavil novo revijo, nato Pa \ Matjaž Schmidt nazorno P0^aZ„a kako je izbiral podobo n0^e",. Kekca za revijo. Ko je Tone Pa
se j® bil®
Ibsenov ”Peer Gynt“ jutri v tržaškem Kulturnem domu
ček znova prevzel besedo, vzdušje tako razživelo, da je .j za knjižnico prav nenavadno, kaj, ko je otroške urice konec, vsi tako razposajeni, da je c samo za krofe, (bov)
FOTO TRST 80 prireja
fotografski tečaj za začetnike
VSAK PETEK od 19. do 20. ure v GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU Ul. S. Francesco 20 - II. nadstropje. Pričetek 22. novembra. Informacije in prijave: FOTO TRST 80 Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635-628 vsak dan razen sobote od 9. do 13. in od 16. do 18. ure.
Vpisovanje do srede, 20. novembra 1991.
Ibsenova dramska pesnitev v sedemindvajsetih slikah »Peer Gynt« bo jutri ob 20.30 zaživela na odru Kulturnega doma. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane sodi v okvir mednarodnega Srečanja gledališč Alpe-Jadran, ki se prav te dni udejanja v Gorici in Novi Gorici, a širi svoje veje v ves primorski prostor. Uprizoritev je režiral Slobodan Un-kovski in je brez dvoma ena izmed najbolj zanimivih in umetniško pro-bojnih postavitev nove slovenske gledališke sezone. Velik projekt, ki
ga med drugimi udejanjajo Igor Samobor (naslovna vloga), Milena Zupančič, Ivo Ban, Tanja Ribič, Matija Rozman, itd. Predstava torej, ki lahko zadovolji najbolj zahtevne gledalce.
STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA
Križ 200 - Tel. št. 220794
torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure
Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za:
arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna.
ZXD
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
ZBOROVSKA DEJAVNOST
Seminarji '91
DELAVNICA ZA VOKALNO TEHNIKO
Uvodni seminar o Gregorjanskem koraiu
30. novembra in 1. decembra 1991
Seminar o ljudski pesmi
7. in 8. decembra
Načini izvajanja cerkvene in prosvetne polifonije v 16. stoletju
14. in 15. decembra 1991
INFORMACIJE IN PRIJAVE DO 22. NOVEMBRA ’91 NA:
ZSKD — Ul. S. Francesco 20, tel. (040) 635626 - vsak dan razen sobote od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na predavanje prod. BOGDANA KLADNIKA
Terra mistica
o slovenskem in hrvaškem Kras11
s predvajanjem diapozitivov
V četrtek, 14. t. m., ob 20.3® v Gregorčičevi dvorani v ul. sV' Frančiška 20.
Vabljeni člani in prijatelj'
društva!
Kuhane štruklje, ajdovo polento, domači kruh in bleke ter še marsikaj pristno kraškega vam nudi
OBLAČILA - KONFEKCIJE
Ul. Villan De Bachino 1
ROJAN — končna avtobusna postaja št. 5-8
gostilno
GUŠTIN
ZGONIK 3 - Tel. 229123
Sprejemamo naročila za posebne priložnosti □ Ob sredah zaprto
		'10 do.		<2let
iiH	mpreman	nan	III Ui-ii-iilj-llil i	
do konca novembra popusti do 70%
pri jesensko-zimskih oblačilih
M
Ze 72 let zbira za vas po vsem svetu najnovejše igrače po najugodnejših cenah.
OTROKU PODARI IGRAČO
ORVISI
Trst - Ul. POnchielli 3

SKUP0,/9
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 91
ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!
1.	NAGRADA	15.000.000	lir
2.	NAGRADA	7.000.000	Hr
3.	NAGRADA	3.000.000	lir
10	NAGRAD PO	1.000.000	lir
Vse nagrade so v zlatih žetonih
Žrebanje bo 5. januarja 1992
CASSA RURALC CD ARTICIANA-ORlClNA
HRANILNICA IN POSOJILNICA-ORČINC

d#
a
Tiskovna nota v zvezi z zakonom o zaščiti Krasa
Crozzoli: Kraški park naj upravlja Pokrajina
žaiak°n o zaščiti Krasa še buri tr-dniitf Petične duhove. Po za-žašk avdiciiah. na katerih je tr-štp,,1, ZuPan Richetti po mnenju pr ,Urnh slovenskih izvoljenih tar,vStavnikov zavzel domala lis-kon tStak^a. se je ob deželni za-prpHski osnutek spet obregnil to sednik Pokrajine Crozzoli, in obv v?1 da bi sredstvom javnega 2j: escanja posredoval »točno ver-ji« nie9ovega posega na avdici-
seri vferajšnji tiskovni noti pred-pjaik . Pokrajine ponavlja, da konf niČ Proti deželnim prispev-ra .za zaščito, ovrednotenje in zat ^ kra*kega teritorija, takoj Pa dodaja, da ga ne prepri-Kra,ire^Stvo'	Dežela določila
tekt v- 9orsko skupnost za »sub-' ki naj bi prevzel vse načrto-vidne funkcije za izpeljavo pred-p	posegov na teritoriju.«
ST1 dsednik Pokrajine se skratka Pq 1 Pritožuje, ker naj bi Dežela jj. n]egovem mnenju postavila £ 9°vo upravo v drugi plan. ori?ZZod se sprašuje, zakaj Dežela .. zerna Pokraiini pristojnosti, ki
ji n '■"-“V Pokrajini pristojnosti, ki ^jPdiieejo po novih normah o jav-■pravah. »Na avdicijah sem ko 0Pozoriti na "razlastitev"
nih
želel
^^Patenc, ki pritičejo Pokrajini, la pd^oesar smatram, da bi mora-do pžoia spremeniti svoj odnos Pokrajine, kot to predvideva
nova vloga pokrajinskih uprav sprejeta na vsedržavni ravni,« piše v noti predsednik Crozzoli, ki obenem omenja, da se je po novih normah zmanjšala vloga gorskih skupnosti.
Crozzoli se je v svojem tiskovnem sporočilu še zaustavil ob pomislekih, da bi Tržaški pokrajini dodelili projektiranje in upravo takoimenovanega Kraškega parka, in sicer zato, ker se kraški teritorij razširja tudi na območje goriške pokrajine. Predsednik ob teh pomislekih meni, da spada večji del kraškega teritorija v sklop tržaške pokrajine in da se navsezadnje Kras razširja tudi v bližnjo republiko, torej izven meja italijanske države. Po njegovem mnenju je treba pri realizaciji naravnega parka upoštevati različne aspekte: naravne, družbene, zgodovinske in kulturne. Obenem je treba po njegovem mnenju upoštevati vse »realnosti, ki neposredno in posredno delujejo na tem teritoriju.« Kot primer takega delovanja je Crozzoli omenil ustanovitev kon-zulte za kraško in obalno območje v sklopu Pokrajine.
Ob koncu svoje note je Crozzoli kar se da lapidaren: »Kar se tiče načrtovanja in uprave Kraškega parka je lahko po zakonu ta naloga dodeljena le pokrajinski upra-
Danes občni zbor tabornikov
Pred dnevi je bilo srečanje med skavti in RMV
Danes bo v Kulturnem domu na Colu, s pričetkom ob 10. uri, občni zbor tabornikov Rodu Modrega vala. Pred občnim zborom pa je prišlo tudi do srečanja s sorodno zamejsko skavtsko organizacijo.
Ožje vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije se je namreč v ponedeljek, 4. novembra, odzvalo vabilu RMV in se je srečalo s taborniškim vodstvom na sedežu družine Jadranskih delfinov v Trstu. Tako se nadaljujejo stiki, ki so se začeli že v preteklem letu in imajo namen omogočiti boljše medsebojno obveščanje in sodelovanje obeh mladinskih organizacij. Večji del srečanja je bil namenjen razpravi o možnih načinih sodelovanja, o izmenjavi društvenih glasil Modrega vala in Jambora ter drugega morebitnega gradiva, ki občasno izide pri eni ali pri drugi organizaciji. Obe vodstvi sta se tudi domenili za medsebojna vabila ob pomembnejših trenutkih delovanja, kot so tabori, občni zbor in podobno. Nato je stekel še pogovor o proslavi 40. obletnice ustanovitve skavtizma v Trstu, ki bo prihodnje leto; ob tej priložnosti bodo namreč skavti in taborniki skupaj postavili v Trstu razstavo o skav-tizmu in gozdovništvu na Slovenskem.
Novosti ZTT na knjižnem sejmu ki bo v Ljubljani
Na io. slovenskem knjiž-e® sejmu v Cankarjevem °rnu v Ljubljani, ki bo od od r°rka, 12. t.m. do 19.t.m. v ankarjevem domu v Ljubljani bo sodelovalo tudi Založ-aistvo tržaškega tiska. v četrtek, ob 10. uri bo v onferenčni dvorani E2 Cankarjevega doma predstavitev novosti tržaških avtorjev. V •ovi knjižni zbirki "Devin"
bodo
.	- predstavili knjige Miros-
ava Košute Riba Kaniča, Mar-ka Sosiča Rosa na steklu in jočeta Mermolje Elegije in oasni.
Iz zbirke "Leposlovje" bodo Predstavili knjigo Vinka Belica Izbrane pesmi. Iz zbirke ž-godovinski spomin" knjigo anila Turka-Jocota Moje stoletje. Iz zbirke "Jadranske-9a koledarja" pa kriminalko
, er9eja Verča Rolandov Steber.
Na težko pričakovanem nastopu v športni palači v Čarboli
Sting navdušil nekaj tisoč tržaških ljubiteljev rocka
Nekaj tisoč ljubiteljev rocka je napolnilo sinoči športno palačo pri Čarboli, da bi na lastna ušesa slišalo, pa seveda tudi videlo, eno največjih zvezd moderne glasbe — slovitega Stinga. Koncert je privabil predvsem tržaške najstnike, pa tudi tiste, ki jim je rosna mladost že ušla, a se še vedno navudušujejo nad »inteligentno« glasbo, ki jo Sting zna — kot je še enkrat dokazal sinoči — mojstrsko ustva-rjtj	(Foto Knzmancic)
tlevinsko-nabrežinska občina simbolično počastila policijo
, ,vpred devinsko-nabrežinskim komisariatom je bila včeraj zjutraj raisa slovesnost, med katero je župan Vittorino Caldi podaril pred-avnikonj policije italijansko trobojnico v znak pozornosti in spo-jj ,Y?nia' ki ju nabrežinsko prebivalstvo goji do policijskih sil. Sim-1^10 darilo je izročila princesa Veronica Della Torre e Tasso.
Jari SvečanosM so se udeležili številni občani, osnovnošolci, dijaki uranskega zavoda Združenega sveta, predstavniki strank in najviš-predstavniki policije (s kvestorjem Lazzerinijem na čelu), karabi-nn"	finančnih stražnikov. Slovesnost je s svojo prisotnostjo
castil tudi tržaški prefekt Sergio Vitiello. (Foto Križmančič)
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1991/92 še naslednje tečaje:
-	tečaj za oblikovalce kraške
umetnostne obrti (200 ur)
-	tečaj za spremljevalce prizade-
tih otrok
-	začetniški tečaj italijanščine (60
ur)
-	začetniški tečaj ruščine (60 ur)
-	gledališko šolo (v okviru SSG)
Vpisovanje in ostale informacije do 15. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu v ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941.
Zanj bo jamčila Dežela FJK
Miramarski center bo prejel posojilo za 4 milijarde lir
Deželni odbornik za finance Ri-naldi je včeraj sporočil, da bo dežela nudila miramarskemu Centru za teoretsko fiziko jamstvo za najetje 4 milijard lir posojila, ki ga bo znanstveni ustanovi nudila Tržaška hranilnica. Vsota naj bi centru zagotovila nujno likvidnost za nadaljevanje dejavnosti v prihodnjih mesecih, dokler ne bo prejela predvidenega državnega prispevka, za kar pa je potrebno — kot znano - da italijanski parlament ratificira pogodbo z Atomsko agencijo OZN na Dunaju, od katere je miramarski center upravno odvisen.
Po Rinaldijevih besedah bo deželni odbor že jutri predložil ustrezni ukrep deželnemu svetu z zahtevo, da ga ta po hitrem postopku odobri čimprej, po možnosti že v tem tednu. Rinaldi je nadalje povedal, da so finančne težave centra le prehodnega značaja, saj je preveril, da mu zakladno ministrstvo namerava nuditi 20 milijard lir letno in to za leta od 1991 do 1998.
V ekploziji jeklenke hudo ranjeni trije jugoslovanski državljani
Zaradu uhajanja plina iz jeklenke, ki je bila povezana z ogrevalno pečjo, je v stanovanju poslopja v Ul. Torricelli 6 prišlo sinoči, nekaj po 21. uri, do eksplozije. Zračni pritisk je raznesel del stene, plameni pa so oplazili tri stanovalce — jugoslovanske državljane iz Požarevca. To so 39-letni Radiša Dragoljubovič, 52-letni Čedomir Mitrovič in njegova žena Vera. Slednja bosta okrevala v nekaj tednih, Dragoljuboviča pa so zaradi hudih opeklin prepeljali v videmsko bolnišnico.
t
Nehalo je biti dobro in plemenito srce našega dragega
Miroslava leza
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice barko vij anskega pokopališča.
Žalostno vest sporočajo njegova Dina, sin Federico z Rito, hči Majda z Adrianom, Steiano in Antonella, vnukinja Nives z Rudijem in Licio ter vso sorodstvo.
Trst, 10. novembra 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Zapustila nas je naša draga
Maria Callini
MERI
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerekv.
Žalostno vest sporočajo sestri Emilia in Aurelia, brat Zvonimiro ter vsi nečaki.
Trst, 10. novembra 1991
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Pepija Strajna
_L. Nenadoma nas je zapustila naša draga
Derna Grassi vd. Maligni
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Slivno.
Žalostno vest sporočajo sestra Lidija, brat Pierino, svakinji Marija in Cvetka ter nečaki z družinami
Trst, Šempolaj, Slivno, 10. novembra 1991
_L Včeraj, 9. t. m. nas je zapustila naša draga mami
Nadja, Dnlenc - Žerjal
Pogreb bo v torek, 12. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Za njo žalujejo mož Aleksander, hčerka Mara z Borisom in malim Borutom, sinova Peter z Eriko in Ivan, brat Uči z Marico ter ostalo sorodstvo
Trst, 10. novembra 1991
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Draga Nadja!
Vedno smo občudovali tvoj pogum in voljo do življenja.
Sandru, otrokom in ostalim svojcem naše najbolj občuteno sožalje Joganovi
Ob smrti Nadje Žerjal, velike ljubiteljice zborovskega petja in navdušene pevke, izraža občuteno sožalje možu Aleksandru ter otrokom Mari, Petru in Ivanu
Zveza cerkevnih pevskih zborov
Prizadeti družini Žerjal izraža globoko sožalje
Slovenska skupnost
Ob izgubi drage mame izreka svojemu bivšemu igralcu in odborniku Petru Žerjalu ter družini iskreno sožalje
ŠZ Jadran
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala soletnikom, darovalcem cvetja, pevcem in g. župniku.
SVOJCI
Dolina, 10. novembra 1991
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Amalije Margon por. Renčelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin,
Posebna zahvala dr. Franjju Križ-mančiču in župniku Marjanu Živcu.
SVOJCI
Bazovica, 10. novemba 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi našega
Mirka Ražma
Posebna zahvala g. župniku Marjanu Živcu za tolažilne besede, darovalcem in nosilcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Bazovica, 10. novembra 1991
Ob izgubi drage mame in sestre izreka Petru Žerjalu in Učiju Dolencu ter družinama iskreno sožalje
ŠD Polet
Gospodu Aleksandru Žerjalu in njegovi družini izrekamo vsi z Liceja Prešeren najgloblje sožalje.
Ravnatelj, učno in neučno osebje Poklicnega zavoda J. Stefan izraža prof.ci Mari Žerjal globoko sožalje ob izgubi drage mame.
Ob izgubi predrage prijateljice Nadje žalujejo z družino
Mirjana, Nino in Sergio
Ob boleči izgubi drage Nadje izreka iskreno sožalje družini Žerjal
Savica
Nasvidenje pri Bogu draga NADJA
Prisrčna hvala za vse, tvojim pa iskreno občuteno sožalje
prijatelji cerkevenga zbora pri Sv. Ivanu
Trst, 10. novembra 1991
Ob izgubi drage Nadje sočustvuje s Sandrom in družino
Luči Lenardon
Minif
»^SLOVENSKO •STALNO
GLEDALIŠČE
Henrik Ibsen
PEER GYNT
Gostovanje drame SNG Ljubljana v okviru Srečanja gledališč Alpe Jadran
jutri, 11. t. m., ob 20.30

IVA!\
GRBEC
ŠhlDfVI
Škedenjska ul. 124 priredi danes, 10. t. m.
Martinovanje
Ob 17.30 se bo ponovno predstavila skupina
GRBEC SISTER
s šaljivo enodejanko
AVDICIJA
		
gledališča		razstave
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Danes ob 16.00 bo tercet MACHESI-NI-LOPEZ-SOLENGHI zadnjič ponovil predstavo izven abonmaja "In principio era il trio ".
Od 12. do 24. novembra bo nastopila skupina Glauca Maurija s Shakespearovim delom RIHARD II. V abonmaju odrezek št. 2. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Jesenska simlonična sezona 1991
V	galeriji Kraške hiše v Repnu je odprta razstava miniaturnih objektov GIU-LIANA KOŠUTE. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do
12.30	in od 15. do 17. ure. :
V	Bridarjevi hiši v Devinu - Ul. Dante bo do 24. t. m. na ogled razstava "KAMEN 2000"' PRETEKLOST IN PRIHODNOST. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do
19.30	in ob praznikih od 9.30 do 12.30.
V	galeriji Rettori-Tribbio je na ogled razstava tržaškega slikarja Irenea RA-VALLICA, ki bo odprta po običajnem urniku do 22. t.m.
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, ki bodo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27.
V	torek ob 20.30 bo pričel drugi ciklus koncertov. Nastopil bo Kvartet "Richard Strauss" s Shumannovimi skladbami.
Ciklus se zaključi 26. novembra.
Operna in baletna sezona 1991/92
V	soboto, 16. novembra (red A) premierska predstava Rossinijeve opere L'I-TALIANA IN ALGERI. Dirigent Bruno Campanella, režija Stefano Vizioli.
V	petek, 15. novembra, ob 18. uri bo v Muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 Piero Buscaroli spregovoril o Rossinijevi operi L' italiana in Algeri.
V	novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) je do 22. novembra odprta razstava tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 15. novembra razstavljala slikarka MEGI PEPEU. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Studio d'Arte Nadia Bassa-nese na Trgu Giotti 8 je na ogled razstava že preminulega rimskega slikarja TANA FESTA.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 je do 21. t. m. na ogled razstava sedmih tržaških umetnikov.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 16.30 ponovitev drame F. Goodricha in A. Hacketta DNEVNIK ANE FRANK. Gostuje gledališka skupina Pro.Sa iz Rima, režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopajo Giuseppe Pambieri, Lia Tanzi in Micol Pam-bieri.
Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12).
V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
Gledališče v Ul. Ananian
Danes ob 16.30 se bo gledališka skupina Tag Teatro iz Benetk predstavila z Goldonijevo komedijo ARLECCHINO SERVITORE Dl DUE PADRONI. Režija C. Boso.
Gledališče Armonia
Pri blagajni UTAT v Pasaži Protti je v teku prodaja abonmajev za gledališko sezono 1991/92, ki se bo začela 15. novembra.
razne prireditve
ŠDK Cerovlje - Mavhinje vabi danes, 10. t. m., ob 18.30 v restavracijo Al Carso v Mavhinjah na ogled veseloigre GOSPOD EVSTAHIJ Z GORIŠKE, ki jo bo izvajala dramska skupina iz Standreža.
Društvo slovenskih izobražencev obvešča, da bo jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3), namesto napovedanega večera s pisateljem L. Paljetkom, v društvu predavala in prikazala diapovitive dr. MAJDA MAZO-VEC na temo »ZAKLADI TAJSKE«.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NAŠO PRETEKLOST.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d’amo-re, i. Juha Roberts.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Forza d’ur-to, i. Brian Bosworth.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Un agente segreto al liceo.
NAZIONALE IV - 10.30, 14.30, 16.00, 17.30 La bella addormentata nel bos-co, 19.00, 22.15 Tango nudo, □□ GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni. MIGNON - 16.00, 22.15 Zanna Bianca, un piccolo grande lupo, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.10 Anal addiction, porn., □□
CAPITOL - 16.00, 22.00 Una pallotola spuntata 2 1/2.
LUMIERE - 15.30, 21.30 Balla coi lupi,
r.-i. Kevin Costner.
ALCIONE - 17.30, 22.10 The Doors, r.
Oliver Stone, i. Val Kilmer, Meg Ryan. RADIO - 15.30, 21.30 Transex IL, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Slovenski visokošolski sklad SERGIJ TONČIČ - Trst
Vljudno vabi na priložnostno svečanost
OB PODELITVI NAGRADE DR. FRANE TONČIČ
v petek, 15. t. m., ob 19. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice v ul. sv. Frančiška 20/1.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili FREIBUR-GER VOKALENSEMBLE.
Gledališče Miela
Danes ob 11. uri bosta v gledališču Miela nastopila Fabrizio Del Bianco (klavir) in Patrizia Greco (sopran).
., bo v Palaspor-tu koncert FRANCESCA GUCCINIJA; konec meseca in sicer 27. novembra pa bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRV.
Tržaški jazz krožek organizira jutri, 11. t.m., ob 21. uri v prostorih BBC Bar Club - Ul. Donota 2, koncert saksofonista GIANNIJA BASSA. Spremljali ga bodo Gabriele Centis (tolkala) Franco Vallis-neri (klavir) in Sergio Candotti (kontrabas).
Palasport pri Čarboli V ponedeljek, 18. t. n
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1
ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9
ERG PETROLI
Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Danes, NEDELJA, 10. novembra 1991
LEON
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.44 - Luna vzide ob 10.49 in zatone ob 19.29.
Jutri, PONEDELJEK, 11. novembra 1991
MARTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.22 najnižja -2 cm, ob 10.03 najvišja 38 cm, ob 17.21 najnižja -50 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.27 najvišja 19 cm, ob 4.52 najnižja 3 cm, ob 10.22 najvišja 31 cm, ob 17.54 najnižja -43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ilenia Cassanelli, Lorenze Presti Petronio, Luca Luiso, Fran-cesca Dobrigna, Manuel Milanese, Agne-se Scarpa, Martina Opatti, Simone Dibi-aggio, Selene Cercato, Sara Rossetti.
UMRLI SO: 64-letni Giovanni Burolo, 81-letna Natalina Trumbic, 78-letna Ve-ronica Chmet, 78-letna Derna Grassi, 2 dni star Giacomo Candusso, 53-letni Gi-orgio Furioso, 97-letni Giuseppe Marži, 73-letni Romeo Logher, 76-letni Giuseppe Ludvik, 43-letna Alfonsina Biancoros-so, 82-letna Silvana Ongaro.
včeraj - danes
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 10. novembra 1991
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Ba-iamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.0
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Ba-iamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
Od ponedeljka, 11. do nedelje,
17. novembra 1991
Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228214) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
22	65	51	11	88
86	20	63	28	3
25	18	54	35	64
86	78	64	37	10
79	15	73	23	62
21	10	41	90	13
H	77	1	69	53
62	73	1	7	60
3	59	68	53	4
16	9	40	62	54
ENALOTTO
121 221 121112 KVOTE:
12	56.891.000,—	lir
11	1.580.000.—	lir
10	132.000.—	lir
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti
TRST SMO TUDI Ml!
POMORSKA POSTAJA - TRST DANES, 10. T. M., OB 9. URI
PRIDITE, POTRDIMO NAŠ OBSTOJ!
Slovenski taborniki v Italiji
ROD MODREGA VALA TRST- GORICA
vabijo člane na redni občni zbor,
ki bo danes, 10. t.m., ob 10. uri v prostorih Kulturnega doma na
Colu-	Vabljeni
Mari se je pridružil bratec
MARKO
Darjani in Toniju čestita, novorojenčku pa želi vse najboljše
KD F. Venturini
Štorklja je spet obiskala hišico Darjane in Tonija in prinesla Mari bratca
MARKA
Srečnima staršema čestitajo Branko z ženo Majdo, oče Marjo ter mama Gilda. Mala Natalie pa pošilja bratrancu zvrhan koš poljubčkov.
Svoji častni članici
MIRI SARDOČ
čestita za najvišje slovensko gledališko prizananje
Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm
Jutri na Martinov dan slavi svoj visoki jubilej
DANICA ŠKRK
Prisrčno ji čestitava in želiva še mnogo srečnih in zdravih let in da bi še nadalje uspešno sedela za volanom
prijateljici Zora in Milena
Teta
DANICA ŠKRK
praznuje jutri, 11. novembra, 80 let. Vse najboljše in obilo zdravja ji želita
Duško in Cvetko z družinama.
8. t. m. je v Milanu z odliko opravila specializacijo iz klinične kemije in biokemije
prof. VIVI AN A GIULIANI
Čestitajo ji ravnatelj, učno in ne-učno osebje poklicnega zavoda J. Stefan.
V Milanu se je z odliko specializirala iz biokemije in klinične kemije dr. VIVIANA GIULIANI Iz srca ji čestitajo
Emidija, Angelo, Dik,
Anči in Izak.
Na medicinski fakulteti v Milanu se je z odliko specializirala iz biokemije in klinične kemije
dr. VIVIANA GIULIANI
Obilo nadaljnjih uspehov ji želita mama in papa.
Dne 11. novembra slavita 40 let skupnega življenja
MERI in LUCIO SANTI
Še na mnoga skupna leta jima iz srca želita
Franco in Mariza z družinama
čestitke
Dobrodošla med nas draga ALENKA! 30 - letniki.
ALENKA odšla od nas si v drugo stran in rojstva svojih let slaviš že tam. Ze spet je dan, ko okroglo obletnico slaviš. Veselja, sreče, zdravja in srečnih dni kličemo iz srca ti vsi, ugani sama kdo so ti!
8. t. m. je praznoval MARTIN CAIA iz Doline 17. rojstni dan. Obilo zdravja in veselja mu želijo mama Nerina, oče Anton in drugo sorodstvo.
Danes praznuje 18. rojstni dan DI-MITRI ROSSO. Iskreno mu čestitajo in želijo mnogo sreče pri študiju in v življenju vsi domači.
Dne 5. t. m. je praznovala FANI SEDMAK iz Križa svoj rojstni dan. Vse najboljše ji želita Danila in Danila.
URNIK SPREJEMANJA OGLASOV
Publiest s.r.i.
Ul. Montecchi 6, Trst
Tel. št. 7796611
obvešča, da sprejema razne objave za Primorski dnevnik:
od ponedeljka do petka
od 8.30 do 12.30.
Popoldne sprejema samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure ob sobotah od 8.30 do 12.30.
razna obvestil^
Slovenski dijaški dom Srečko K°s ^
vel priredi od 28. decembra 199/, januarja 1992 tradicionalno ZIM JE na Rogli za mladino od 12. do
zimovaH;
starosti. Vpisovanje je v teku
18-16« vsak dan
pri upravi doma, razen nedelje, do novembra 1991, Ul. Ginnastica tel.573141.	,	■ e.
Narodna in študijska knjižnica p v ja tečaj ŠOLSKE KNJfŽNICE. Tečaj o Trstu od 13. novembra do 4. decem^ g Informacije in vpisovanje vsak dan o do 19. ure v kniižniri v Ul. sv. Franc
do 19. ure v knjižnici v Ul. sv. 20, tel. 635629.
oroča.
Slovensko stalno gledališče sP°L.fi5 da odgovarja na tel. št. 632664 ali 63zo MePZ Primorec - Tabor vabi nove pevce k sodelovanju. Sprejem novih c ^ nov bo v torek, 12. t. m„ ob 20. un Prosvetnem domu na Opčinah. Za m macije tel. na št. 215157.
Se želiš udeležiti šiviljskega t6*'3!® vseh stopenj z Adriano Regent? davi
bo v prostorih društva Vigred v ŠemP® lajn ali na tel. št. 225322 ob urah kosu ■
Ob ponedeljkih bo potekal na ReP3IJ_ tabru ob 20.30 tečaj angleščine pod oW Ijem Ljudske univerze. Zainteresirani n J se zglasijo na tel. št. 327124 ob urah kos -la.
V kavarni S. Marco v Trstu bo dane ■ 10. t. m. med 9.30 in 12.30 običajno srejT nje zbirateljev znamk iz naše dežele, K roške, Slovenije in Hrvaške.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnik Tone Penko prireja strokovno vodeni i let k izlivu Soče. Obisk ornitološke P°^ staje Cona in ogled lagunskega obinocj bo vodil Kajetan Kravos. Odhod dane/ 10. t. m., ob 9. uri izred sodišča v Trs / oz. ob 9.30 izpred glavnega trga v SeslJa nu. Toplo vabljeni!
KD Primorec prireja v sodelovanju z agencijo Marco Polo od 23. do 26. decembra izlet v Budimpešto. Za inforn13 cije tel. na št. 200150 od 19. do 21. ure.
KD Skala organizira od 29. decembra do 1. januarja 1992 silvestrovanje v Pan ■ Za vpisovanje tel. od 19. do 21. ure na s • 200150.
SKD Grad in Zadruga Ban v sodej0' vanju z ZSKD iz Solbice vabita na iz\ot Rezijo, ki bo v nedeljo, 17. t. m. Pni8'! in informacije na sedežu pri Banih s jutri, 11. t. m. od 17. do 20. ure.
Pokrajinsko združenje rejcev vabi na izlet v Firence, ki bo 14., 15. in 16- L ^ Predviden je ogled mesta in živinorejskih kmetij. Cena izleta znaša 250.000 Im Zainteresirani naj se obrnejo na urad združenja. Tel. 363428.
mali oglasi
PRODAM licenco za prodajo sadja in zelenjave na pokriti tržnici. Tel. 73488 • PRODAM kraško hišo v prelepem okolj ob državni meji. Tel. (003865) 22397. PRODAM panda 4x4, letnik '84. Tel- s 1 213570 od 8.30 do 12.30.
PRODAM dva pokrita parkirna prostora za avto ter dva box, ki skupno lahk° postaneta skladišče 5,20 m x 4,80 m v
pusaaueia biuauisce o,zu m X — Ul. S. Lorenza in Selva št. 21. Tel. na št. 281232 od 12.do 15. ure.
PRODAM Polo, letnik '86 za 4.300.000 m-Tel. 201175.
PRODAM fiat 500, letnik '69, potreben popravil. Tel. (0481) 81934 od 18. do 20-ure.
PRODAM fiat uno 60S, letnik "88. Tel-225208 v popoldanskih urah.
RABLJENE SMUČKE Rossignol XP ladr 180 cm ter vezi Tirolya 470 in Pa^ce (cena iz leta ' 89 450.000 lir) prodam za 150.000 lir. Tel. 214685 od 12. ure dalje-
MLAD FANT z izkušnjami v gradbene® delu nujno išče zaposlitev. Tel. (0481) 78188 ob uri obedov.
ŠTUDENTOM damo v najem stanovanj® v centru. Tel. na št. (040) 364231.
DAJEM lecije matematike in fizike za vse višje šole. Tel. 304248 v večern® urah - Moreno.
DAJEM lekcije angleščine in spanščin® za vse osnovne in višje šole. Te ■ 308089 - Claudia.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK ima od:
prto osmico danes in jutri v Soščevi hiši na Proseku.
OSMICA pri Puntarjevih na Proseku 1® odprta danes, 10. in jutri, 11. t. m- oD priliki sv. Martina.
ALDO KOVAČ je odprl osmico v D°dejj dobu pri cerkvi. Poleg vina nudi tun domač prigrizek.
TAVČAR na Ivanjem gradu ima odprt® osmico do sobote, 16. t. m. Domač klobase, belo vino in teran.	,
MARTINOVANJE, FC Primorje ima odprto osmico danes, 10., jutri, H- in t0 rek, 12. t. m. v prostorih Kulturneg doma na Proseku. Vabljeni!
ALI STE OSAMLJENI? Iščite življenjskega - sopotnika? Zakaj iščete s8®1.' Svetovalnica Fortuna, p.p. 348, 6110 Ljubljana.
OBČASNO varuško za dva otroka išče mo. Tel. 912927 ob uri kosila.
KOLE za trte potrebujem. Tel. št. 81010 po 18. uri.	,
V AVSTRIJI v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem stanovanje z zimske počitnice po zelo ugodni čem-Informacije na tel. št. (040) 213951 o uri kosila.
D^6v: Evropa Evropa
8 3q Kvarkov svet
Variete: La banda dello
U'00 M^na 'linija Ma9azine
Zecchin
Maša
Aktualn
H,5s
121 ■; CK,tualno: Parola e vita
I3oo A?lena Unija
a&“rTGol,,-lh
U k [nto-TV Radiocorriere ,Variete: Domenica in... godijo Pippo Bando, Loli-ta Morena, Raffaella Ber-9e, Nino Frassica), vmes sPortne vesti in (18.10) 90. '9.50 ymuta
2o.on ^rerneiiska napoved 20 2s $ nevnik in šport
20^0 TV?,116 VeSti
u j v film: Skopuh (kom., It. 1989, r. T. Cervi, i. Alberto ^ordi, Laura Antonelli, 1.
22	i d$el>
Športna nedelja, vmes 23.4š P'®0) kratke vesti
Šport: Zona Cesarini (vo-oita Gianni Mina in Rita
0.30 Notofn' -v ■ l.On c- ni dnevnik in vreme Mlm: II reduce (dram., I977r j, g. Conway)
6.00	Risanke in nanizanke
7.55	Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Varjete: Cirkus
10.30	Aktualno: Giorno di festa — Cserta (vodita Bruno Modugno in S. Bettoja)
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Aktualno: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika Diogenes in vremenska napoved
13.45	Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi)
18.00	Šport: konjske dirke, atletika, vreme
18.35	Nan.: II commissario Kds-ter
19.45	Dnevnik
20.15	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful (i.
Ronn Moss)
22.15	Variete: Beuatiful-Ouando si ama: Sfida tra le stelle
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vremenska napoved
23.35	Rubrika o židovski kulturi 0.05 Dokumentarna oddaja
1.05	Glasba: Rock pop jazz
8.00	Potni list za Evropo
9.00	Film: La scimitarra del sa-raceno (pust., It. 1959)
10.45	Koncerti RAI 3
11.45	Film: Sherlock Holmes di fronte alla morte (krim., ZDA 1943, i. B. Rathbone)
12.25	Film: Idolo infranto (dram., VB 1948)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Variete: Girone alLitalia-na (vodi Andrea Barbato)
16.40	Film: Centomila dollari (kom., It. 1940)
18.40	Vreme in Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Drobci
20.30	Film: Visite a domicilio (kom., ZDA 1978, r. Ho-ward Zieff, i. Walter Mat-thau, Glenda Jackson)
22.05	Komični drobci
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Dokumenti: Da storia na-sce storia - Rossana
23.50	Film: Saturn (fant., VB 1980, r. Stanley Donan, i. Krik Douglas)
1.15	Filmske novosti
1.25	Variete: Fuori orario
8.10	Video strani
8.20	Otroška matineja: Živ Žav, 9.10 nad. Telovadka
9.40	Glasba skozi čas
10.40	Garfield in prijatelji
11.05	Domači ansambli
11.35	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	TV dnevnik 1
13.45	TVariete (pon.)
14.45	Nad.: Za težave Bednarski
15.35	Sova (pon.), vmes nan. Na zdravje! in nad. Kalni izvir
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.05	Film: Vsi kraljevi možje (dram., ZDA 1949, r. Robert Rossen)
18.50	Risanka
19.00	Mernik in TV Okno
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nan.: Moj prijatelj Giono, (Fr., i. Jeanne Moreau)
21.15	Zdravo
22.35	Dnevnik, šport in vreme
23.00	Sova, vmes nan. Polna hiša in Poirot Agathe Christie
0.20 Video strani
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
16.50	TV razprava
17.30	Film: Cane bianco (i. Paul Winfield)
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nan. Cerca-tori d'oro in risanke
20.30	Nad.: Rayanovi
21.00	TV film: Lultimo inverno (r. Ricky Shelack, i. Yona Elian)
22.30	TVD Novice
22.40	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna oddaja
Ltr
TV Slovenija 2
14.00	Program HTV
18.15	Ruqby: Anglija-Avstralija (finale SP)
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Dok.: V orlovi deželi
20.50	Film: Kovinar Mimi (r. L.
Wertmiiller)
22.35	In memoriam: Miles Davis
23.15	Yutel
0.15 Program HTV
^-JrANALE 5
8 7n ^tualno: Na prvi strani 9-15 pa^ožna oddaja
Cousteaujev! dokumentar-
Variete: Domenica italiana 12 nn ly°di Paolo Bonolis)
P0k.: L’arca di Noe (vodi
vSSX.eP™,
l3.0n £anale5News
Glasbena oddaja: Super-olassifica Show (vodi Mau-Uoo Seymandi)
variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, 18 On ^rella Cuccarini)
jvviz: Ok il prezzo d giusto
19.40	todi !■ Zanicchi)
1945 c'anale5News 20in y.ariete: Buona domenica vito: Chissa perche capi-tano tutte a me (pust., It. 1980, r. Michele Lupo, i.
22	in i,Uci sPencer, Cary Guffey)
Nanizanka: I Robinson -
23	qq Come eravamo
Aktualno: Nonsolomoda,
24	on ??'80 Italia domanda g'.,. Vanale5News
Šport; Veliki golf - Ameri-1 3s ».ecd Senior Open 225 d n,: New York New York "fogrami non stop
RETE 4
ITALIA 1
ODEON
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nan.: I Jefferson
9.00	Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
11.00	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nadaljevanki: Senora (i. Caridad Canelon), 14.30 La mia seconda madre
16.20	Film: Sangue e arena (dram., ZDA 1941, r. Rou-ben Mamoulian, i. Tyrone Power, Linda Damell, An-thony Ouinn)
17.50	TV4 News
19.00	Risanka: Lady Oscar - Ad-dio Andre
19.35	Nadaljevanka: Sentieri (. Kim Zimmer)
20.30	Nad.: Dallas - Regali di nozze
21.30	Film: Mystic pizza (kom., ZDA 1989, r. Donald Petrie, i. Juha Roberts)
23.30	Glasbena oddaja: Nedeljski koncert (Riccardo Muti dirigira skladbe L. van Beethovna)
0.40 Nan.: Charlie's Angels
1.30	Nočni spored
7.00	Otroška oddaja
10.00	Nanizanka: SuperVicky -II volo imprevisto
10.30	Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix,
12.35	Guida al campionato
13.05	Varieteja: Mai dire TV,
13.35	Benny Hill Show
14.00	Film: Sabato domenica e venerdi (kom., It. 1979, r. Sergio Martino, i. Adriano Celentano, Lino Banfi)
16.15	Film: II mistero del lago scuro (pust., Avstral. 1985)
18.00	Nanizanka: Genitori in bluejeans
18.30	Odprti studio
18.45	Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede)
19.30	Nanizanka: I vicini di časa - Generale dietro la collina ci sta la notte crucca e as-sassina (i. Teo Teocoli)
20.00	Film: Strade di fuoco (pust., ZDA 1984, r. Walter Hill, i. Michael Pare)
22.00	Šport: Pressing
23.30	Variete: Mai dire TV
24.00	Studio šport 0.30 Odprti studio 0.50 Nočni spored
13.00	Film: Le avventure di Don Giovanni (pust., ZDA 1949, r. V. Sherman, i. E. Flynn)
15.30	Film: Se fossi deputato (kom., It. 1949, r. Giorgio Simonelli)
17.00	Film: La grande citta (dram., ZDA 1937, i. Spencer Tracy, Luise Rainer)
18.30	Informativna oddaja: Be-yond 2000
19.30	Risanke: Merrie Melodies
20.00	Variete: Fiori di zucca
20.30	Film: A noi piace freddo...! (kom., It. 1960, r. Steno, i. R. Vianello, U. Tognazzi)
22.30	Film: Obiettivo Burma! (vojni, ZDA 1945, r. Raoul Walsh, i. Errol Flynn)
Raoul Walsh, i. Joel McCrea, Virginia Mayo)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Športna odd.: Golagoal (vodita Alba Parietti, Josč Altafini)
22.30	Ladies & Gentlemen
23.20	Film: Citta dei mostri (srh.,
ZDA 1963, i. Vincent Priče)
1.00	Film: La scuola delLodio (dram., ZDA 1962)
2.35	Aktualno: CNN News
TELEFRIUli
TMC
8.00	Risanka: G.I. Joe
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Risanke in nanizanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: II piccolo gigante (kom., ZDA 1946, i. Bud Abbott, L. Costello)
14.00	Variete: Qui si gioca
15.00	Umetnostno drsanje - Gala
18.05	Film: Gli amanti della citta
sepolta (pust., ZDA 1949, r.
9.30	Telefriuli non stop
13.30	Variete: Serade furlane
17.00	Rubrika: Občina
18.45	Športne vesti
20.30	Nanizanki: Tuono blu,
21.30	Šesto senso
22.30	Športne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Blisk (r. Marjana Prepeluh, 1. del); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. Iskanje naše posebnosti s pomočjo dramskih zapisov od Cankarja do Jančarja (6. oddaja, pon.); 14.50 Glasbeni potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti -Martinovanje 1991; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Nedeljski športni pregled in rezultati;
16.30	Made in Italy; 17.00 Šport; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
________J

ram
^■00 Nad,: I giovedi c-, nora Giulia (ki lOno ^alno: Unor
10®? Dnevnik 11 n? Jptroški variete
H « ^an': Un anno •o;> Variete: Piace:
H to i?163 (12-3°) k 14 00 ynevnik - ™ r 14m jUDnte: Piacen •30 Nanizanka: Cc Krv, tro niondo
rvvarK 19 <in rA°,1,116 skale 204^!“-
g« STS;
n on gnevnik in n Danes v Pa:
Ccanales
Mdualno: Na prvi str; 9 ns T?.an,: Un uomo in cas; Mlm: Desiderio ne! (knm., ZDA 1969, r. G. Douglas, i. Angie D
ia fSKaas,.,
12 4s Sanale5News 14 Vn Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum kita Dalla Chiesa), Agenzia matrimoi
«• pSKass
stojvodi Iva Zan 18.50 Baciando bat ,55 La mota della i o°,di Mike Bong: ^511 gioco dei S Jone (19-40)News
20 40 p'5riete: Stnscia la
'40 Pllm: Karate Kid 3 -na finale (pust., ZD. n John G. Avild 23nn J;, Pk Macchio)
23 30 ^ aU-: Murphy Brow 0 Vanete: Maurizio ( 1 op z?show, vmesNew 1 50 n nete: Striscia la
W Programi non stop
^ RAI 2
6.00	Nanizanke in risanke
9.00	Izobr. odd.: Campus
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: La camera blindata (krim., VB 1961)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik — ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara
15.30	Film: La valle della ven-detta (dram., ZDA 1951, r. R. Thorpe, i. B. Lancaster)
16.55	Kratke vesti
17.00	Odprti prostor
17.20	Nanizanka: Hill Street
18.10	Glasba: Rock cafe
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kdster, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: LJspettore Derrick
21.35	TV film: II sassofono (kom., It. 1991, r. Andrea Barzini, i. Amanda San-drelli, M. Wertmiiller)
23.15	TV 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme in horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Acgue profonde (vojni, ZDA 1958)
RAI 3	|
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi Oliviero Beha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: 16.00 nogomet v deželi, 16.45 nogomet B lige, 17.30 sabljanje (trofeja Trinacria)
17.45	La rassegna — pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Blob. Di tutto di piu
20.20	Aktualno: Una cartolina
spedita da A. Barbato
20.30	Film: Una Magnum per McOuade (krim., ZDA 1983, r. Steve Carver, i. Chuck Norris)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Variete: Avanzi
24.00	Nan. Hitchcock: Crollo nervoso (1955, i. Joseph Cotten)
0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario
[ fr* TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Lutkovna igrica V znamenju dvojčkov,
9.15	Pedenjžep, 9.45 Utrip,
10.00	Zrcalo tedna, 10.15 Mernik
13.30	Dnevnik
15.00	Obzorja duha (pon.)
15.20	Sova (pon.), vmes nanizanki Polna hiša in Poirot Agathe Christie
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik (pon.): Zdravo
18.30	Spored za otroke: Radovedni Taček - Mačka,
18.45	Potepuh in nočna lučka, 18.55 Knjižne novosti
19.05	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Dve ljubezni
21.20	Osmi dan
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad
23.10	Sova, vmes nanizanki Poirot Agathe Christie in Nedotakljivi (ZDA 1963)
0.50 Video strani
RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Variete: Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il
mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.15 Valeria, 10.00 Stellina
10.50	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
11.50	Otroški variete: Ciao Ciao
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Vendet-ta per una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hos-pital, 17.05 Febbre damore
17.50	Kratke vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbares-chi)
18.25	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.00	Nan.: Cristina, LEuropa siamo noi
19.35	Nadaljevanki: Primavera ,
20.30	Manuela
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Giustizia e fatta
23.30	Film: Il prigioniero della miniera (vestern, ZDA 1954, r. Henry Hathaway, i. Gary Cooper, Susan Hay-ward)
1.30	Nan.: Charlie's Angels
2.30	Nočni spored
6.25	Vremenska napoved
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky -Attenti al ladro, 9.30 Chips - Bracconieri, 10.30 Magnum P.I., nato vreme
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
13.45	Benny Hill Show
14.15	Film: Dance - Voglia di successo (kom., ZDA 1985, r. Sidney Poitier)
16.30	Nan.: Il mio amico Ultra-man - Chi la fa 1'aspetti,
17.00	A-Team
18.00	Variete: Mondo Gabibbo
18.30	Odprti studio
19.30	Nan.: I guattro della scuola di polizia
20.30	Film: Brivido caldo (dram., ZDA 1981, r. Lawrence Kasdan, i. William Hurt, Kathleen Turner)
22.50	Film: Fuori orario (kom., ZDA 1985, r. Martin Scor-sese, i. Griffin Dunne), sledi vremenska napoved
0.40 Odprti studio in šport
1.45	Tennis
4.00	Programi non stop
13.00	Risanke
15.30	Film: Taxi di notte (glas., It. 1950, r. Carmine Gallone)
17.00	Film: lo hoi ucciso (krim., ZDA 1944, i. G. Sanders)
18.30	Znanstveno informativna oddaja: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Variete: Fiori di zucca
20.30	Film: Vado in guerra a far guattrini (dram., 1966)
22.00	Film: Gli orrori di Fran-kenstein (srh., 1973)
TMC_____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Le spie, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	ApranzoconVVilma
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Rapimento autoriz-zato (dram., ZDA 1979)
16.55	Rubrika: Ženska TV
18.20	Dok.: Ves 1 Do
18.35	Kviz: Arriva la banda
19.45	Kviz:Telelotto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Ouando c'e la salute
|HP| TV Koper________________
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risani film
15.30	Nad.: Rayanovi
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: Lultimo inverno
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanke Super Classic Show in dok. Romanticizem
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Nad.: Rayanovi
22.00	TVD Novice
22.10	Zgodovina pop glasbe
22.40	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna rubrika
TV Slovenija 2
9.00	Program HTV
17.30	Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Rezervirano za kancono
20.30	Alternativni viri energije
20.55	Sedma steza
21.25	Omizje, nato Yutel in program HTV
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.35	Vesti: TMC News
23.55	Crono - oddaja o motorjih 0.45 Film: Il rifugio del corvo (dram., ZDA 1970, r. Walter Grauman, i. Hope Lange)
2.10	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
10.45	Telefriuli non stop
13.30	Nan.: Pattuglia recupero,
15.30	Barney Miller, Rous-ters
17.00	Risanke
18.00	Nad.: Lapadroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Rubrika o košarki
21.45	Nan.: Šesto senso
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine: Janko Ravnik; 9.05 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Izbor humoresk: Dober nasvet (pripoveduje Tone Gogala); 11.40 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Mačkolje; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in Italy; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: Primož Ramovš; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Jazz glasba; 18.15 JS Digital predstavlja New Age; 18.30 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant;
16.00	Poletna oddaja; 16.30 Summersong;
17.00	Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d lta-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Od torka dalje pet sej občinskega sveta
V tem tednu odločitev glede krize na občini
Teden, ki se začenja, bo kot kaže odločilen za razplet politične krize, ki je dejansko že odprta na goriški občini. Občinski svet je sklican v torek in sredo ob 9. uri, nato še v četrtek in petek ob 16.30 ter, če bo potrebno, tudi v soboto ob 9. uri. Poleg razprave o občinskem proračunu so na dnevnem redu še nekatere resolucije (na primer o zahodni obvoznici), ki utegnejo spet povzročiti delitve v večinskih vrstah, kot se je pripetilo v torek glede financarske šole.
Zdi se, da se župan Scarano ne namerava udeležiti teh sej občinskega sveta in s tem potrditi namen, da po odobritvi proračuna predloži tudi formalno izjavo o že napovedanem odstopu. V soboto in nedeljo bo tudi občinski kongres KD, od katerega pričakujejo odgovor glede zadržanja stranke v zapletenem političnem položaju.
Po_ socialistih, o katerih smo včeraj poročali, da so postavili zahtevo po temeljitem preverjanju odnosov v koaliciji takoj po odobritvi proračuna, so se včeraj oglasili še liberalci, ki so prav
tako v večini a so glede financarske šole glasovali proti županu. PLI pojasnjuje, da ne gre le za epizodo, pač pa je stranka nezadovoljna s sedanjim načinom upravljanja in s postopki glede nekaterih pomembnih odločitev. PLI napoveduje v bodoče konstruktivno zadržanje, obenem pa zahteva tudi večjo prozornost v upravi.
Okrogla miza o trgovskem centru
Goriški liberalci prirejajo jutri ob 18.30 v dvorani Palače hotela okroglo mizo o problemu komercialnega centra v Gorici. Na vprašanje, ki je že dalj časa predmet polemik med politiki in trgovci, bodo odgovarjali mestni tajnik PLI Clau-dio Decolle, občinski odbornik za urbanistiko Nicolo Fornasir, predsednik združenja trgovcev ASCOM Sergio Rovis in podpredsednik istega združenja Elio Franco. Moderator razprave bo odvetnik Agostino Majo.
Nadaljuje se 6. srečanje gledališč AJ
Srečanje gledališč Alpe Jadran se nadaljuje po napovedanem programu. Danes bo z začetkom ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Zagrebačko ka-zalište mladih uprizorilo Krleževe Zastave, izven programa pa se bo prav tako danes z začetkom ob 17. uri SNG Drama iz Maribora predstavila v še nedograjenem gledališču v Novi Gorici z Vojčkom Georga Biichnerja. Jutri bo v novogoriškem Kulturnem domu ob 20. uri na sporedu Kaspar Petra Handkeja v postavitvi skupine Kam-merspiele Miinchen, v dvorani novogoriške zavarovalnice Triglav pa bo z začetkom ob 22. uri Lutkovno gledališče Ljubljana uprizorilo Doktorja Fausta Milana Klemenčiča. Šesto srečanje gledališč AJ se bo nadaljevalo do petka, 15. novembra.
■ V Štandrežu (po maši ob 10. uri) in Gabrjah (ob 14. uri) bosta danes na glavnih vaških trgih tradicionalni martinovanji oz. zahvalni prireditvi.
V tragičnem trčenju na Ajševici izgubila življenje Franka Ferletič
Prijateljice so se veselile večera, ko naj bi ob pogrnjeni mizi obujale spomine na šolska leta in maturo, ki so jo kot sošolke opravile pred 20 leti. Peljale so se proti Kromberku, ko je posegla kruta usoda in pretrgala življenjsko nit Franke Ferletič iz Doberdoba. Nesreča se je pripetila ob 20.45 na križišču z magistralno cesto pod gostiščem Šterk. Avto je pripeljal na križišče: po magistralni cesti je vozil drug avto in se kljub zaviranju silovito zaletel v levi bok forda skorpio Nadje Nanut. Franka, ki je sedela tik za voznico, je dobila najtežje poškodbe. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico v oddelek za intenzivno nego. Kljub vsem prizadevanjem je čez noč podlegla poškodbam.
Z njo so se peljale še štiri prijateljice, vse stare 39 let tako kot pokojna Franka. Nadja Nanut iz Števerjana, Lučana Budal in Silva Hvala iz Gorice in Metka Klanjšček, doma iz Števerjana, ki živi v Preserju pri Ljubljani. Težje rane je v nesreči dobila tudi Klanjščkova, ki se v šempetrski bolnišnici zdravi zaradi poškodbe medenice, udarca v prsni koš in pretresa možganov. Zdravniki so izključili življenjsko nevarnost, najbrž pa bo
zdravljenje trajalo kar precej časa. Druge tri so bile včeraj že doma: Lučani Budal in Silvi Hvala so nudili le prvo pomoč in bosta povsem okrevali v par tednih, Nadja Nanut pa ni bila ranjena.
Težje poškodbe sta dobili tudi 20-letna Elizabeta Lisjak iz Vrtovina in 28-letna Vera Mozetič, ki sta se peljali
v drugem avtomobilu. Obe sta na zdravljenju v Šempetru.
Vest o tragični nesreči se je že včeraj navsezgodaj bliskovito razširila po vsej Goriški, kjer je bila Franka Ferletič zelo znana in povsod priljubljena. Posebej objavljamo nekaj misli o njej in o bolečini, ki jo je v vseh, ki smo jo poznali, pustila vest o njeni tragični, prerani izgubi. Na tem mestu naj samo navedemo nekaj, žal, preskopih podatkov o njenem vsestranko aktivnem življenju. Po diplomi leta 1978 na filozofski fakulteti je Franka nekaj časa poučevala na učiteljišču Simon Gregorčič v Gorici. Nato se je zaposlila v gledališču, leta 1982 pa na radiu. "Gledališče je že od nekdaj moja velika ljubezen in slovo od njega ni bilo lahko", je nekoč napisala. A vendar je tudi na radiu dala vse od sebe. V zadnjih letih je urejala oddajo Na goriš-kem valu in aktivno sledila vsemu kulturnemu dogajanju na Goriškem. Ob tem je našla čas še za publicistično delo (uredila je knjigo Doberdob in objavila še marsikaj), kulturno-pro-svetno delovanje predvsem pa skrb za družino, kjer je kot vzorna mati vzgajala 10-letnega Andreja, 8-letno Matejo in 4-letno Ivano.
Ne najdem pravih besed. Sončno sobotno vreme me je zbudilo s pretresljivo radijsko notico, da Franke ni več! Kako opisati vso bolečino in človeško stisko ob nenadni, nepojmljivi izgubi tako žlahtnega človeka, kakor je bila naša Franka.
Že sem se potihem veselila v teh sicer žalostnih časih, da se bova v dolgih zimskih večerih, ki prihajajo, srečevali na tej ali oni goriški kulturni prireditvi. Ona, naša zvesta in ljubeča spremljevalka vsega dogajanja na Goriškem, tostran in onstran meje: od vrhunskih gledaliških srečanj do pevskih večerov v najmanjšem zaselku ali najskrom-nejše kulturne prireditve, je bila vedno prisotna. Vsa drobcena in majhna, mlada črnolasa primorska žena, je potrpežljivo ljubeče spremljala dogajanja, da bi nas potem ob koncu, ko smo že vsi hiteli domov, spoštljivo, prijazno »nadlegovala«, naj kaj povemo za Radio Trst A, za njen Goriški val. Nisi je mogel zavrniti te spretne kronistke, tako zavezane svoji deželi in poklicu. In tako so se vrstile oddaje Goriškega vala, teden za tednom, mesec za mesecem, leta...
Nekoč mi je zaupala, bogve, če so poslušalci zadovoljni z njenim de-
Franki v pozdrav
lom? Radijske oddaje, žal, le malokdaj ocenjuje časopis, toda glas tržaške slovenske radijske postaje prihaja vendar v vsako primorsko hišo, sem jo potolažila. Za Franko ni bilo državne meje, bil je en sam slovenski prostor, ki se pač imenuje Goriška, in ena sama slovenska kultura, ki se ji je bila zaprisegla še kot študentka. Na tržaški filozofski fakulteti je diplomirala z nalogo »Vloga Slovenskega stalnega gledališča v Italiji«. Velika ljubezen ji je bilo gledališče, v njem je tudi začela svojo poklicno pot kot tiskovna referentka. Taliji je ostala zvesta tudi potem, ko jo je sprejel medse kolektiv slovenskega tržaškega radia.
In tako sva se prvič srečali v Ljubljani pred mnogimi leti, pri takrat še živeči igralki SSG Trst Nadi Gabrijelčičevi. Franka si je želela njenega dragocenega pričevanja za oddajo »Gledališki glasovi, po stezah spomina«. Prišla je skupaj z
možem Ninkom — snemalni magnetofon je bil pretežak za bodočo mamico. Tri otroke je Franka rodila ljubljenemu soprogu: Andreja, Ivano in Matejo. Vse tri je neizmerno ljubila in včasih se je je lotil občutek krivde, kaj počno brez nje? Že res, da je tata Ninko pohitel domov iz Trsta, da je dobra Frankina mama bila vedno pri roki, toda šele ko se je v poznih večernih urah lahko zbrala vsa družina, je bila Franka srečna. Ne smem, ne upam si pomisliti, da je srečna družina razbita, da mame ni več. Koliko let truda, napornih voženj, prevažanja otrok z Opčin preko Trsta v Doberdob in nazaj, da sta si Franka in Ivan Černič ustvarila prijazen dom sredi kraške gmajne.
Pridi, mi je telefonirala pred kratkim, bomo šli vsi skupaj, moji otroci in tvoj psiček, po jesenskih poteh kraške gmajne. Roj bo kmalu zažarel in nas objel s svojimi zlatorume-nimi barvami. Prišla bom, draga Franka, seveda bom prišla. Roj bo žarel, a Tebe ne bo,- ostala pa boš z nami, Ti drobcena črnolasa žena, ki si s svojim življenjem dokazala, kaj je materino in narodno poslanstvo. Zbogom, draga Franka, in hvala.
DORICA MAKUC
kino
Gorica
VITTORIA 15.30-22.00 »II muro di gom-ma«.
CORSO 15.30-22.00 »Johnny Stecchino«. VERDI 15.00-22.00 »Thelma e Louise«.
FORNOI/1
KAVARNA SLAŠČIČARNA
SfčsSvmaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAM ODPRTO DO 13. URE
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg republike 26 - tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Pri jezeru - Vrtna Ulica 2 - tel. 78300.
pogrebi
Jutri ob 9.30 Giorgio Chiaruzzi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Nella Cargnel, vd. Medeos-si iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13. uri Carmela Cola iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Aurora Marcuzzi, vd. Bressan iz splošne bolnišnice v Faro, ob 13.15 Rozalija Gabrovec, vd. Ciglič iz splošne bolnišnice v Števerjan.
Zapustila nas je naša draga
Rozalija (Zala) Gabrovec, vd. Ciglič
Žalostno vest sporočajo otroci z družinami in vsi sorodniki
Pogpreb bo jutri, 11. t.m„ ob 13.45 v cerkvi v Števerjanu z odhodom ob 13.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici.
Gorica, Števerjan, 10. novembra 1991
Pogrebno podjetje Gorian
t
Nenadoma je Gospod poklical k sebi
Franko Ferletič por. Černič
Žalostno vest sporočajo mož Ninko, otroci Andrej, Mateja, Ivana, starši ter ostali sorodniki.
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Na izrecno Frankino željo namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Doberdob, 10. novembra 1991
Slovenska kulturno gpspodarska zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in uprava Kulturnega doma Gorica izrekajo možu, otrokom in drugim svojcem najgloblje sožalje ob nenadni boleči izgubi njihove drage Franke Ferletič.
Sekcija SSk Sovodnje izreka iskreno sožalje možu Ninkotu, otrokom in sorodnikom ob boleči izgubi Franke Ferletič.
Prosvetno društvo, pevski zbor in otroška gledališka skupina Hrast ter skavtska družina iz Doberdoba izrekajo možu in otrokom ter očetu, mami, bratu in sestri globoko sožalje ob izgubi drage Franke.
Sodelavci in prijatelji radijske oddaje Na goriškem valu izrekajo svojcem ob prerani boleči izgubi urednice Franke iskreno sožalje.
Ob boleči izgubi Franke izrekajo učenci osnovne šole Prežihov Vo-ranc iz Doberdoba otrokom, možu in sorodnikom občuteno sožalje.
Ravnateljica, učitelji in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva Doberdob izrekajo ob prerani izgubi drage Franke možu Ninku, otrokom in ostalim sorodnikom občuteno sožalje.
Ob nenadomestljivi izgubi drage Franke izrekata Ninku, Andreju, Mateji, Ivani in svojcem občuteno sožalje Nataša in Boris Fabjan.
Ob boleči izgubi drage Franke izrekajo člani Kinoateljeja možu Ninku, otrokom in ostalim sorodnikom globoko sožalje.
Ob tragični težko sprejemljivi izgubi gospe Franke Ferletič, bivše profesorice na naši šoli, izražamo hudo prizadeti družini globoko občuteno sožalje ravnateljstvo, učno in neučno osebje ter dijaki učiteljišča S. Gregorčič.
Presunjeni ob nenadni izgubi drage Franke Ferletič izrekajo svojcem globoko sožalje Sovodenjska dekleta in kulturno društvo Sovodnje.
ŠZ Soča izreka iskreno sožalje možu Ninkotu, otrokom in sorodnikom ob boleči izgubi Franke Ferletič.
Svojemu bivšemu ravnatelju Ivanu Černiču izrekajo profesorji, dijaki in neučno osebje oddelka Žiga Zois iz Gorice globoko sožalje ob težki izgubi.
Učno, neučno osebje in dijaki poklicnega zavoda Ivan Cankar iz Gorice sočustvujejo z ravnateljem Ivanom Černičem in družino ob težki izgubi.
Ob hudi izgubi se globoko prizadeti pridružujemo žalosti dr. Ninka Černiča in otrok
Sklad Mitja Čuk
Marti in Jordanu izrekamo °u prerani izgubi drage sestre Frank6 iskreno sožalje
kolegi iz zgoniške in šaleške šole
Ob smrti žene Franke izreka °d' bor Sindikata slovenske šole ravna' telju Ninku Černiču in svojcem naj' globlje sožalje.
Dragi Ninko! Ob izgubi drag6 žene Franke smo ti zelo blizu.
Sergio Škerk, Sergio Antoni,
Riko Cechet in Giuseppe Pagliaga z družinami
Dijaki oddelka za geometre DTTZ Žiga Zois izrekajo ravnatelju pr0*' Ivanu Černiču ob izgubi drage žene najbolj občuteno in iskreno sožalj®
Ob hudi nesreči, ki je prizadela ravantelja Ivana Černiča so mu srčno blizu
vsi kolegi z Goriškega in Tržaškega
Z ravnateljem Ivanom Černičem sočustvujejo pretreseni
profesorji in uslužbenci Liceja Prešeren
Ob pretresljivi izgubi drage žene Franke izreka občuteno sožalj® možu, otrokom in svojcem
Slovenska skupnost
Učitelji, učenci in starši osnovne šole na Proseku izražajo občuteno sožalje učitelju Jordanu ob nenadni smrti drage sestre Franke.
Ravnatelj, podravnateljica, učiteljstvo in tajnice didaktičnega ravnateljstva na Opčinah izražajo učitelju Jordanu iskreno sožalje ob prerani smrti sestre.
Močno nas je pretresla vest ° Frankini smrti.
Ob izgubi drage žene izrekamo ravnatelju in prijatelju Ninku Černiču najbolj Iskreno in občuteno sožalje
profesorji in neučno osebje DTTZ Žiga Zois
Ob tragični izgubi drage kolegi®6 Franke izrekamo možu, otrokom in sorodnikom občuteno sožalje
Janko Ban, Miranda Batista, Fili' bert Benedetič, Marija Brecelj, Mar-juča Čok, Neva Furlani, Sergij Germani, Mirjam Koren, Nadja Kralj-Maja Lapornik, Marij Maver, Marju-ča Offizia, Rosana Pasarit, Danilo Pertot, Martina Repinc, Nadja Roja®-Janko Sluga, Nataša Sosič, Desanka Škerk, Lida Turk, Igor Tuta, Sergej Verč in Dorica Žagar.
SZSO-SGS izreka iskreno sožalj6 bratu volčiču Andreju in sestri vol-kuljici Mateji ter Ivani, Ninku in ostalim sorodnikom ob izgubi ljubljene mame, žene in sestre skavtinje Franke Ferletič.
Ob uničujoči življenjski preizkušnji so ob strani Ninkota
Boris, Aleksander in Stojan z družinami
V imenu staršev zavoda DTTZ Žiga Zois izreka predsednica Zavodskega sveta ravnatelju g. Černi®u najgloblje in občuteno sožalje ob tem izredno tragičnem trenutku.
Ravnatelj, profesorji in neučno osebje srednje šole Fran Levstik s Proseka izraža globoko sožalje ravnatelju Ivanu Černiču ob izgubi drage žene.
Žalovanju ob tragični izgubi cenjene kolegice Franke Ferletič se pridružujejo napovedovalci
Radia Trst A
Dijaki DTTZ Žiga Zois izrekamo iskreno sožalje ravnatelju-profesor-
ju Ivanu Černiču in družini ob izgubi drage žene.
Jutri začetek gledališke sezone SSG v Kulturnem domu
Kralj Ojdipus v Gorici
Nocoj gostovanje iz Zagreba s predstavo Krležev e zastave^
Odobren občinski proračun v Doberdobu
Vladni finančni ukrepi pogojujejo investicije
Jutri se prične v Kulturnem domu v Gorici gledališka sezona 91/92 Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Za prvi letošnji nastop je SSG izbralo Sofokle-jevo tragedijo "Kralj Ojdipus" v režiji Mileta Koruna, ie na krstni uprizoritvi v Trstu žela precej pohval. V Dorici bosta predstavi jutri in v torek ob 20.30.
Naj k zgornjemu še dodamo, da se izteka abonmajska kampanja, ki je ponovno potrdila veliko zanimanje za gledališko dejavnost. Doslej so namreč za
torek že vsi abonmaji razprodani, na razpolago jih je še nekaj za ponedeljkovo predstavo. Zamudnike zato vabijo, da se čimprej javijo v uradu Kulturnega doma (tel. 33288), kjer lahko še jutri vpišejo abonma.
Danes ob 20.30 pa bo v dvorani Kulturnega doma v Gorici predstava v okviru gledališkega festivala Alpe Jadran v Gorici in Novi Gorici. Zagrebačko kazalište mladih bo uprizorilo Krleževe Zastave.
Na sliki (F. Montenero) prizor iz Kralja Ojdipusa
V Doberdobu je občinski svet vzel v pretres in odobril občinski proračun. V uvodu je župan dr. Lavrenčič povedal, da je bil proračun sestavljen z veliko težavo, Iker je razpoložljivih sredstev premalo in ni zagotovil o novih prispevkih in posojilih. Tudi glede na državni finančni zakon ni mogoče pričakovati, da bi država povečala prispevke občinam, saj leti ne bodo smeli, inflacijske meje 4,5 odstotkov. Kar se tiče svojih dohodkov Občina lahko razpolaga samo z minimalnimi sredstvi, ki prihajajo od davkov in storitev v korist občanom, nikakor pa občinska uprava noče še dodatno obremeniti prebivalcev s podražitvami in novimi dajatvami. Župan je bil tudi zelo jasen, ko je dejal, da so določena dela pogojena od prihoda prispevkov, v nasprotnem primeru pa bo treba v programu investicij marsikaj okrniti.
Vsekakor je naštel najvažnejše načrte, ki jih namerava izvajati občinska uprava. Na prvo mesto je postavil širjenje občinske stavbe in ureditev prostorov občine, na drugo preureditev pokopališč, predvsem pokopališča v Jamljah, ki je že pretesno. Na tretje mesto je postavil načrt za odpravljenje arhitektonskih ovir na doberdob-ski osnovni šoli. Kar zadeva že
V Sovodnjah soglasno odobrili proračun ki ga je tudi manjšina pozitivno ocenila
Vlada je zadnja leta vse manj radodarna do krajevnih uprav, ki jim proračunske stiske iz jsta v leto vse bolj kratijo manevrski prostor. Tn tekočih stroških za osebje in vzdrževanje °bčinskih struktur ter storitev je denarja komajda za ohranitev obstoječega, prav tako trezno pa je treba izbirati med možnimi investicijami in vključiti v programe le najnujnejše Načrte. Tega omejujočega okvira se je morala držati tudi sovodenjska občinska uprava, ko je sestavljala proračun za leto 1992, ki so ga Predstavili občinskemu svetu v prejšnjih dneh. Odbornik za finance Igor Petejan je pojasnil, da so skušali biti pri načrtovanju investicij čimbolj realisti in se niso predajali neuresničljivim sanjam, med tekočimi stroški pa so kljub omejenosti sredstev na vsak način opra-yili nekaj pomembnih političnih izbir, kakršna ie na primer podvojitev stroškov za kulturne dejavnosti. Pozitivnost teh izbir dokazuje tudi zadržanje manjšine, ki je povoljno ocenila pro-račun, ga podprla pri glasovanju in tako ponudila večini pripravljenost na sodelovanje pri Vegovem uresničevanju.
V letu 1992 naj bi v poslovanju občine do-Segli 3.496 milijonov dohodkov in izdatkov. Dohodki od davkov bodo ostali približno na letošnji ravni (222 mil.), tako tudi izvendavčni
dohodki občine (45 mil.), celo zmanjšala pa se bo skupna vsota nakazil države, dežele in drugih ustanov (951 mil., 15 manj kot letos). Po drugi strani se bodo povečali viri dohodkov za investicije. Poleg že letos predvidenih prispevkov je v proračunu večja vsota od predvidene prodaje zemljišč v obrtniški coni ter nekaj novih prispevkov oz. posojil.
Tekoči stroški občine naj bi v letu 1992 znašali milijardo in 38 milijonov lir, kar je celih sto milijonov manj kot letos. Zaradi tega je bilo seveda treba zmanjšati stroške v nekaterih postavkah, pri tem pa je uprava skušala vsekakor ohraniti čimveč sredstev za kulturo in druge dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti, saj so ohranili nespremenjene postavke za prispevke društvom, za dvojezično poslovanje in podvojili postavko za kulturno delovanje.
Kar milijarda in 700 milijonov je predvidenih za investicije, ki naj bi jih (seveda če bodo dobili denar od države oz. drugih ustanov) začeli uresničevati v prihodnjem letu. Predvideni so obnova župnišča, odprava arhitektonskih pregrad in prilagoditev električnih napeljav v šolah in vrtcih, začetek gradnje socialnega centra, ojačitev vodovoda, nakup vozila in zbiralnikov za smetarsko službo, pokritje kotalkališča in preureditev rekreacijskega centra na
Peči, ojačitev javne razsvetljave, ureditev cest ter drugi manjši posegi.
Branko Černič je v imenu opozicije ocenil, da bo sicer treba prihodnje leto ocenjevati, kako je delovala uprava in kaj je uresničila. Proračun in poročilo uprave sta vsekakor dovolj trezna in jasna, da zalužita pozitivno oceno. Treba si bo prizadevati za uresničitev programov, pri čemer bo manjšina po svojih močeh ponudila upravi sodelovanje pri iskanju sredstev. Černič je tudi vprašal, kaj nameravajo s plinovodom, ki ni omenjen med postavkami, na kar pa je župan pojasnil, da za to investicijo neposredno skrbi konzorcij Cafo, ki naj bi napeljavo metana v Sovodnjah začel uresničevati že v prihodnjem letu. V imenu večine je Zdravko Kuštrin opozoril na negotovost državnih norm, ki pogojujejo sestavo proračuna. Upoštevajoč te okoliščine pa je finančni dokument smotrno sestavljen, zadošča potrebam skupnosti in uresničuje program, ki si ga je začrtala lista Občinske enotnosti.
Sledilo je glasovanje in soglasna odobritev proračuna. Prav tako soglasno so nato odobrili tudi triletni proračun, sicer na priporočilo manjšine z obvezo, da v bodoče še preverijo za naslednja leta predvidene posege in nato primerno prilagodijo postavke.
staro prošnjo glede nabave smetnjakov (prispevek bi morala dati deželna uprava) bo treba nabaviti vsaj najpotrebnejše. V ta namen bodo potrošili 6 milijonov lir. Glede socialnega središča v Jamljah bo treba v najkrajšem času priti do dogovora, ker je denar na razpolago za uresničitev tega načrta. Glede drugih javnih del je župan povedal, da bo treba dokončati in urediti omrežje javne razsvetljave, poiskati pa bo treba tudi sredstva za ureditev odtočnih kanalov v Doberdobu. Načrt za telovadnico bo treba tudi letos odložiti, čeprav je ta objekt prepotreben. V zvezi z metanizacijo je župan povedal, da je bilo v sklopu konzorcija že odobreno posojilo v višini 600 milijonov lir za ureditev plinskega omrežja po vasi Doberdob. Na koncu je župan podčrtal dejstvo, da je to pravzaprav proračun za prihodnjih šest mesecev, ker je sredstev res malo in je treba upati, da bodo v najkrajšem času zagotovljena dodatna finansiranja.
Po županovem poročilu je spregovoril načelnik SSk Maks Ger-golet, ki se je pritožil, da manjšina ni bila pozvana k sodelovanju za pripravo proračuna. Svetovalec manjšine Ouinzi je predlagal, naj bi v proračun dodali tudi možne prispevke. Župan je odgovoril, da to ni mogoče, ker bi pomenilo ponarejanje proračuna. Poleg tega je župan obžaloval, da predstavniki manjšine kritizirajo upravo, ne da bi predlagali alternativnih prijemov.
Proračun je bil odobren z glasovi večine, proti so glasovali trije predstavniki manjšine. Večina je kompaktno podprla tudi triletni proračun, manjšina pa se je vzdržala. Soglasno so bili nato odobreni še nekateri sklepi, med temi sklep o preureditvi delovnih področij in novih poklicnih figur osebja. Občina bo razdelila svoja delovna področja na štiri sektorje: to so tehnični, administrativno-kulturni, računovodstvo in področje za prevajalstvo, demografsko službo in posredovanje. Odbornik Janko Gergolet je napovedal, da bo občinska uprava v kratkem sklicala javno dražbo za sečnjo drv na občinskih parcelah.
Govor je bil tudi o šolski menzi. Občinska uprava se bo morala nasloniti na zadrugo, ki bo skrbela za obroke v vrtcu. Del stroškov bo šel v breme tudi staršem: sklenili so, da bodo starši prispevali 50% stroškov za vsak obrok, kar bo znašalo ribližno 35.000 lir meseč-no.	MJ
Tiskovna konferenca na pobudo Odbora za pomoč Hrvaški pri SSO
Hrvaški minister Mišetič v Gorici pričeval o tragediji svojega naroda
Prikaz različnih kultur na prireditvi za Unicef
Na SDZPI tečaja o davčnih predpisih in ruskega ježka
SDZPI v Gorici prireja poleg že najavljenih še dva tečaja: začetniški tečaj ruščine in tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov. Tečaj ruskega jezika, ki bo trajal 60 ur, je naletel za lep odziv, saj je na razpolago le še nekaj pro-stih mest. Tudi tečaja za fiskalno ažurniranje ne gre zamuditi. Namenjen je zaposlenim v gostinskih, obrtniških ali trgovskih obratih. Na Predavanjih, ki bodo skupno trajata 40 ur, bodo obravnavali vknjižbe, invertarje, amortizacije, upravne obveznosti podjetij, neposredne davke idr. Prijave sprejemajo na sedežu zavoda v Ul. della Croce 3 (tel. 81826). .
___________čestitke_____________
P Rraga ALENKA RAPOTEC, por. in. LIN! Kolikor kapljic toliko let T iHi*krena v°ščila ti pošiljajo Tanja, arja, Sara, Marko in vsi ostali neimenovani.
VALERIO iz Doberdoba je včeraj Praznoval 83. rojstni dan. Ob lepem ju-eju mu želijo še mnogo zdravja žena Marija in otroci z družinami.
»Nismo prišli prosit milosti. Radi bi le povedali resnico o Hrvaški, po kateri danes jugoslovanska vojska, ki je v resnici srbska, mori in pustoši ter uničuje spomenike, ki sodijo v našo kulturno zakladnico in sooblikujejo samo identiteto našega naroda. Čudimo se, da Evropa vse to tako težko dojema.«
Tako je povedal hrvaški pravosodni minister Bošiljko Mišetič na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj dopoldne priredil v sejni dvorani pokrajinskega sveta Odbor za pomoč Hrvaški pri Svetu slovenskih organizacij. Mišetič je med drugim izrazil razočaranje nad ekonomskimi sankcijami, ki jih je sprejela Evropska skupnost proti vsem jugoslovanskim republikam, ki ne spoštujejo dogovorov o premirju. Dejal je, da Hrvaška sicer sprejema ta ukrep, a da bi evropska dvanajsterica morala že veliko prej in učinkoviteje nastopiti proti resničnim krivcem, se pravi proti srbskim agresorjem. »Evropa in svet naj ustavita agresorsko vojsko ali pa naj priznata našo suverenost in nam s tem omogočita, da
se primerno oborožimo in sami obračunamo z našimi napadalci,« je vzkliknil Mišetič.
Ministrova izvajanja je dopolnila otroška zdravnica Dubravka Li-povac. Govorila je o grozotnih posledicah, ki jih ima vojna za otroke. Do začetka tega meseca je zaradi spopadov umrlo 32 otrok in več kot 200 je bilo ranjenih, svoje domove pa je zapustilo kar 109 tisoč otrok od 0 do 18 let. Te srhljive podatke je dr. Lipovac ilustrirala tudi s fotografskim dokumentarnim gradivom.
V imenu Odbora za pomoč Hrvaški je tiskovno konferenco uvedla in vodila predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič. Poudarila je, da se odbor pravzaprav šele snuje in da se vanj lahko vključijo vsi, ki bi hoteli konkretno priskočiti na pomoč Hrvaški v tej težki uri. Zahvalila se je visokim hrvaškim predstavnikom, da so prišli osebno pričevat o tragediji, ki se odvija na njihovih tleh, in izrazila upanje, da bi čim prej orožje utihnilo in spregovoril razum.
V soboto, 16. t.m., ob 20. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici prireditev "Združeni za Unicef". Gre za srečanje, ki ga prirejajo kulturne skupine apulijske, kampanijske, sicilske in sardinske skupnosti v Gorici v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom UNICEF-a. Prireditev, katere izkupiček bodo namenili omenjeni mednarodni dobrodelni organizaciji, so včeraj dopoldne predstavili na tiskovni konferenci v Kulturnem domu.
Prireditev naj bi bila tudi nekakšen odgovor na sedanje nacionalne konflikte in vojno na Hrvaškem, so poudarili. Na večeru namreč želijo dokazati, da je še mogoče živeti v slogi in medsebojnem plodnem sodelovanju. Podoben večer so že priredili lani in želijo, da bi postala ta srečanja prava tradicija. Večer bo ponudil utrinek kulture posameznih skupnosti: Sicilci bodo predstavili "pupe", Sardinci bodo podali podoknico, skupina iz Kampanije se bo predstavila s svojo glasbeno
fantazijo, Apulija pa bo poskrbela za nastop kitaristov. Slovensko kulturo bo predstavljal mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža, furlansko kulturno dediščino pa bodo s plesi predstavili "Danzerini" iz Ločnika. Prireditev je režiral Giuseppe Lo Medico.
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzija
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici
INFORMACIJE: Tel. (0461) 46983
stran 10 □ kultura
»Na sredi našega življenja pota/ sem gozdu črnemu zašel v globine,/ ker me na stranpot je zavedla zmota./« Kdo od zamejskih intelektualcev ali šolanih ljudi ne bi v teh verzih spoznal začetka Božanske komedije, pač tistih mitičnih verzov »In mezzo del camin di nostra vita...,« ki so zaznamovali naša licejska leta?
O velikem ponedeljkovem tržaškem kulturnem slavju, ko so v Kulturnem domu predstavili prevod Divine Com-medie izpod peresa dr. Andreja Capudra, smo že pisali, vendar smo se o tem argumentu hoteli poglobljeno pogovoriti s pisateljem Alojzom Rebulo, med drugim eminentnim dantologom, ki je Capudrovo delo tudi predstavil. Zanimalo nas je, kako prof. Rebula doživlja Danteja, kako je sploh prišlo do njegovega srečanja z njim, in v čem je Dantejeva veličina. Seveda nismo mogli mimo njegovega sedanjega udejstvovanja, pisateljevanja, vsestranske intelektualne in kulturne angažiranosti.
Povratek iz Rima
Te dni ste precej v očeh javnosti: če izvzamemo Danteja, h kateremu sebo-va vrnila pozneje, ste se baje pravkar vrnili iz Rima, kjer ste v Vatikanu nastopili na simpoziju petdesetih katoliških intelektualcev iz vse Evrope in bili izbrani med štiri za tiskovno konferenco ob koncu zasedanja. To je za Vas gotovo zelo plodno obdobje, ki ga boste polno izkoristili vsaj za svoj dnevnik, če ne celo za kakšen nov roman. Kakšni so Vaši dosedanji vtisi o tem za Vas vendarle novem okolju?
»Kot človek, ki se je štirideset let poklicno ukvarjal z rimsko antiko - poleg grške, se v Rimu čutim tako rekoč doma. Njegove razvaline me zmeraj navdajajo z romantično ganjenostjo. Skozi okno hotela, kjer sem stanoval, sem gledal na obzorju hrib, in sem se spraševal, ali ni morda "Soracte" iz znamenite ode pesnika Horaca. (Vides ut alta štet nive can-didum - Soracte...). No, simpozij me je prenašal v današnjost, v najbolj aktualno današnjost krščanstva, katolištva, pravoslavja, postkomunizma.
Povabljenci niso bili samo katoličani, ampak tudi pravoslavni. Težišče je bilo pravzaprav na predstavništvu Vzhodne in Srednje Evrope. Torej tiste krščanske Evrope, ki je nedavno prišla iz leninističnih katakomb. Večkrat nas je Slovane zaneslo skupaj in tako smo se znašli v krogu Rus, Ukrajinec, Belorus, Poljak, Ceh, Slovak, Slovenec in - majhen čudež, danes možen samo v Kristusovem imenu - drug ob drugem celo Hrvat in Srb. Ta je, revež, prišel z vlakom preko Budimpešte in Dunaja. Seveda sem karseda gledal in poslušal in polnil svoj dnevnik. Moj vtis o simpoziju je najboljši: sami intelektualno in etično elitni ljudje, nezmožni kakšnih polemičnih ostrin, vsi kozmopolitsko urezani, s sijajnim znanjem francoščine in angleščine, obenem v svojih nastopih bolj disciplinirani kakor naši diskutanti v Dragi. Galerija ljudi je bila zelo pisana: španski filozof, belgijski sociolog, ukrajinski akademik, italijanski slavist, rektor praške univerze, danski zgodovinar, itd.
Ko je dr. Rode - simpozija se je namreč udeleževal tudi on kot podtajnik Kongregacije za neverujoče - v svoji sproščeni fancoščini spregovoril v prid Sloveniji, je doživel aplavz. Slovencu se ni treba več predstavljati: Evropa ga pozna.«
O Jakobu Ukmarju
Bral sem, da pišete v italijanščini delo o Jakobu Ukmarju, ki je skoraj tričetrt stoletja igral pomembno vlogo
Pogovor s pisateljem Alojzom Rebulo
O Danteju Capudru in sebi
Dušan Jelinčič
v javnem in cerkvenem življenju Trsta in je bil zato izbran med 30 pomembnih osebnosti našega mesta, med katere sta bila uvrščena le dva Slovenca: Kosovel in Ukmar. Ste to delo že zaključili? Kdaj bo celotna zbirka 30 knjig izšla in kdo je njen pobudnik?
»Jakob Ukmar spada med moja življenjska srečanja. Škofijska vila v Škednju, kjer je stanoval, je ena od mojih življenjskih postaj. Kolikor sem mogel, sem skušal oživljati spomin na tega velikega človeka med tržaškimi Slovenci. Čudovit je v njem spoj krščanske univerzalnosti in slovenske identitete. V omenjeno trideseterico (ne Trsta, ampak dežele Furlanije-Ju-lijske krajine) sem ga predlagal sam dr. Botteriju, ko me je nagovoril v zvezi s tem založniškim projektom. Moj bivši učenec dr. Tomaž Simčič, avtor odličnega dela o velikem Škedenjcu (ali Opencu? - Ukmar se je namreč rodil na Opčinah), mi je z vso ljubeznivostjo dal na vpogled njegov arhiv. Poletje sem prebil ob pisanju njegovega biografskega portreta, ki ga moram po pogodbi izročiti pordenonski založbi Studio Teši do maja prihodnjega leta. Nisem informiran, kako so časovno razporedili izid posameznih knjig. Prva, kolikor vem, naj bi izšla že to jesen. Sicer pa to ni zbirka kakšnih samo "duhovnih" elitnikov. Gre za ljudi, ki so se oznamenitili na kakršenkoli način. Med njimi je tudi kakšen bok-
Srečanje z Dantejem
Kot pisatelja Vas v Trstu pač dobro poznamo: naši izobraženci in študentje so prebrali vsaj najbolj odmevna romana V Sibilnem vetru in pa Senčni ples (ta se med drugim tudi dogaja v naših krajih), poznavalci pa seveda sledijo vsemu Vašemu literarnemu delu: od mladostnega Devinskega sholarja do zadnjih romanov Zeleno izgnanstvo in Jutri čez Jordan, pa tudi nove-
lističnim zbirkam kot npr. Snegovi Edena; ali dnevnikom kot je Gorje zelenemu drevesu ter seveda obema ameriškima dnevnikoma ter onim v Celovškem Zvonu. Manj znani so Vaši eseji in predavanja, ki so zdaj v Mariboru pri Založbi Obzorja končno izšli natisnjeni v samostojni knjigi, ki je že tudi na razpolago v Tržaški knjigarni z naslovom Na slovenskem poldnevniku. Med tem Vašim pisateljskim delom in med raziskovanjem Danteja ni na zunaj nobene direktne povezave. Odkod to Vaše navdušenje za tega italijanskega literarnega velikana?
»Dante je ena mojih mladostnih kulturnih ljubezni. Po svoje malce nenavadna, če upoštevamo, da je bil to na italijanskem liceju obvezen šolski avtor: po ena kantika Božanske komedije za vsako od treh let liceja, kakor je menda tudi še danes. Ampak mladostna ljubezen je bil tudi Horac, prav tako šolski avtor, pa še Latinec povrhu. Seveda ni manjkalo zunajšolskih literarnih ljubezni: naj med slovenskimi omenim Župančiča, med neslovenskimi pa Goetheja in Nietzscheja. Pozneje, ko sem bil na univerzi, so se pridružile druge, od Claudela do Thomasa Manna. Toda kakor v človeškem življenju bledijo in tudi ugasnejo nekatere srčne navezanosti, tako se dogaja tudi s kulturnimi ljubeznimi. Tako se na primer h Goetheju in Nietzcheju komaj vračam, tudi Mann mi ni več tista enako velika kulturna referenca kakor nekoč, oddaljil se mi je celo veliki kristjan in pesnik Claudel.
Z Dantejem pa je drugače. Ko sem pred tedni na Štajerskem, med iskanjem gob in kostanja na gričih ob Savi, ponovno prehodil z njim njegov Pekel (in ga verz za verzom primerjal z obema Capudrovima prevodoma), me je zagrabil z isto silo, z isto edinstveno svežino. Razdalja tridesetih let mu ni ničesar odvzela. Ob prizorih, kakor je na primer Odisejeva pripoved v XXVI. spevu ali zgodba o smrti grofa Ugolina v XXXIII., me je še enkrat preletelo: nad takšno poezijo je ni! Ob takšnem srečanju ti postane sončno jasno, kaj je toliko današnje poe-
zije: kako to ni poezija, ampak šport. Prebrati to in odpreti Danteja je pač kakor odložiti kozarec limonade in se zazreti v slap Savice...«
Dantejeva veličina
V čem je za Vas Dantejeva veličina? Kaj morda v tem, da je obenem trdno zakoreninjen v realni svet, obenem pa tako močno podoživlja duhovni svet in onstranstvo?
»Prav v tem: v njegovem velikanskem duhovnem razponu, ki sega od najbolj strastne zemeljskosti do najvišje intelek-tualnosti in mistične občutljivosti. Kar se zemeljskosti tiče, je Dante največje zanikanje tiste odtujenosti, v katero naj bi človeka vleklo krščanstvo. Naj omenim samo njegovo politično strastnost, ki daje njegovemu profilu potezo pramoš-kosti, kakršne nimata ne Cervantes ne Goethe. Po intelektualnosti, po zazrtosti v miselno problematiko svojega časa, je Dante modernejši od "naivnega" Homerja. Po svoji granitni zasidranosti v krščanski misterij pa pomeni lahko pravi duhovni pristan modernemu človeku, ki je posebno po zatonu Marxove zvezde zabredel v občutje bivanjskega niča. K temu naj dodam še Dantejevo evrop-skost: njegov politični ideal sega preko nacionalne zagrajenosti v evropsko širino in v tem je bolj evropski kot Petrarca. Naj povzamem Dantejevo veličino s podobo: je kot gotska katedrala, ki s svojim temeljem sega v snovanje podzemlja, v prepletanje korenin in voda, s svojim vrhom pa se izstreljuje v kozmično neskončnost.«
Kdaj ste se - po gimnaziji - ponovno srečali z Dantejem?
»Do ponovnega srečanja z Dantejem je prišlo čez kakšno desetletje, ko sem moral kot profesor nostrificirati svojo diplomo (diplomiral sem namreč v Ljubljani). Odločil sem se za rimsko univerzo, ker bi bil najrajši napisal disertacijo iz svoje stroke, klasične filologije. Toda kratek
pogovor s takratnim ordinarijem za latinščino mi je bil dovolj, da sem v njem zavohal fašistoidni pojav, pa sem takoj odsekal z mislijo, da bi šel zobat rimske češnje z njim. Tako sem se obrnil na ordinarija na slavistiki, prof. Giovannija Maverja, Dalmatinca, s Cresa doma, na katerega hranim prav lep spomin. Rad je sprejel zamisel, da bi v svoji disertaciji obdelal slovenske prevode Dantejeve Božanske komedije. Tema me je zanimala z dveh vidikov: na eni strani mi je obetala ponovno doživetje Danteja, na drugi pa svojevrsten jezikovni film prevodne slovenščine v zadnjih stopetdesetih letih. Prof. Maver bi si bil želel obširnejšo tezo, a jo je vseeno objavil v Ricer-che slavistiche.«
O Capudrovem prevodu
V čem vidite prednosti Capudrovega prevoda?
domu sem poudaril, da sem svojo sodbo o Capudrovem prevodu izrekel že pred devetnajstimi leti, ko je prevod prvič izšel, se pravi v času, ko je bil prevajalec astronomsko daleč od možnosti, da bi -kristjan - postal minister za kulturo Republike Slovenije. A če je izdal revidiranega Danteja kot minister, zaradi tega svoje takratne sodbe ne bom šel preklicevat. To bi bilo svojevrstno fakinstvo. Sodba pa se je glasila več kot pozitivno, tako s filološke kakor - in to je pomembnejše - estetske plati. No, kar se tiče filološke vestnosti, je Capuder imel predhodnika v dr. Debevcu, prvem prevajalcu celotne komedije, ki je, kakor je povedal profesorju Lebnu, po cele tedne iskal kakšno rimo. Kar se umetniške plati tiče, bi bil moral imeti predhodnika v Gradniku: a Gradnik prevajalec žal ni Gradnik pesnik, čeprav se sprašujem, ali bo tudi njegova poezija tako nedostopna rji časa, kot je Prešernova.
Še nekaj sem poudaril tako pred dvajsetimi leti kot danes, ob še boljšem Ca-
pudrovem spremnem eseju, kot je bil prvi, za moj okus preveč subjektiven: Capudrovo esejistično darovitost. Capuder zna kot esejist poleteti z dvojnim krilom, s filozofskim razgledom in pesniškim zanosom, v tem pa nima predhodnika. Debeljak, avtor doslej najpomemb-nejšega eseja o Danteju, nima njegove ne filozofske ne umetniške darovitosti. Naj končam, kakor sem končal svoj kratki nagovor, če bo v slovenski prihodnosti treba poguma prevajalcu, ki bo hotel prekositi Sovretovega Homerja, bo treba vsaj toliko, če ne več poguma prevajalcu, ki bo hotel Capudrovega Danteja.«
Drzni podvig ZTT
Kako gledate na ta zahtevni in tudi drzni knjigotrški podvig ZTT? Mislite, da bo naklada kmalu razprodana? Kako bi vi priporočili Dantejevo Božansko komedijo v svežem slovenskem prevodu našim bralcem za nakup?
»Knjigotrško je ta podvig prav tako velik kakor tvegan. Velik, ker dejansko presega naše manjšinske kulturne mere. Tvegan, ker se bo redkim zdelo vredno dati za slovenskega Danteja vsoto, s katero bi plačali boljše kosilo sebi in prijatelju. Mislim pa, da ga ne bi smelo biti Slovenca v zamejstvu, količkaj kulturno naphanega, ki ne bi rad s ponosom pokazal na knjižni polici tega največjega dela svetovne literature, poleg Biblije. Slovenski Dante bo tudi ponos hiše, v katero bo prišel. In ob prevajalcu, ministru prve vlade samostojne Slovenije, tudi spomin na čas, ko je Slovenija sedala za mizo evropske zgodovine.«
Pozornost slovenske kulture do ran hrvaškega naroda
Po koncu zaključne prireditve Borštnikovega srečanja, zrežirane v stilu kičastih ameriških podelitev nagrad, a brez za to nujno potrebnega zvezdniškega kadra, se je pozornost slovenske kulture spet usmerila na strahote na Hrvaškem - torej tja, kamor so sicer uprte naše in oči svetovne javnosti, ki je do zadeve vše preveč neopredeljena, če že ne brezbrižna; zdi se, da velik del sveta gleda na tragedijo v sosedstvu kot na estetski fenomen, ali kvečjemu kot "zgodbo" oziroma eksempel, kot zgledno zgodbo, kaj se (lahko) zgodi, če se hoče nek narod osamosvojiti...
Medtem, ko se nekateri v Sloveniji bojijo vala beguncev in gojijo lastno egoistično samozadovoljnost, ali pa godrnjajo nad ugodnostmi, ki naj bi jih imeli prišleki, se slovenski kulturniki vse bolj solidarizirajo z žrtvami vojne na Hrvaškem - pa naj gre za ubite in poklane, za brezdomce, ali za porušene in ogrožene kulturne spomenike, ki so najbolj trden dokaz stoletne pripadnosti krajev, na katerih stojijo, narodu, ki jih je zgradil. Prireditve v podporo hrvaškim ogroženim mestom se v Ljubljani kar vrstijo; prejšnji ponedeljek je bil v Cankarjevem domu odlično obiskan literarni večer proti trpljenju obkoljenega Dubrovnika, na katerem so nastopili najvidnejši slovenski pesniki, okrepljeni z gosti iz Dubrovnika, Zagreba, Titograda in Sarajeva. Dan kasneje je bilo tradicionalno pesniško srečanje v Kranju, na katerem so udeleženci spregovorili o razmerju med voj-
no in poezijo, ki je izzvenelo v oster protest proti agresiji. Zdaj, ko se pesniki ukvarjajo z internacionalizacijo problema na kongresu PEN centrov na Dunaju, je štafeto prevzela ljubljanska alternativna scena, kar je dokazal že koncert Rock za Hrvaško, izredno obiskana in uspela prireditev; ta četrtek v Galeriji SKUC pričakujejo urednike osiješke "Revije", ki bodo predstavili vojno številko in video o vsakdanu v tem vse bolj ogroženem mestu z zgovornim naslovom "Petek, trinajstega", v petek pa bo v znanem zbirališču mladih na Kersnikovi 4, pesniška manifestacija v podporo Dubrovniku, v pripravi pa je še več podobnih prireditev.
Presenetljivo je, da so prizadevanja za solidarnost z ogroženimi na Hrvaškem povezana predvsem s pišočimi, saj se s tem gibljemo znotraj (romantičnega?) razumevanja moči besede, ki je v času "ekstaze komunikacij" oizroma prevlade vizualnega in množičnih medijev - nesodobno. Tega se zavedajo celo na Hrvaški televiziji, kjer so se z izbruhom in poplavo video spotov z domoljubno vsebino pravočasno in učinkovito - ne pa tudi estetsko neoporečno - vključili v propagandno vojno. Kot kaže, je vera v moč besede lastna le gospodu Tudjmanu - verjetno se je je navzel od pesniških kolegov, s katerimi je bil zaprt - ki tedensko podpisuje brezvredne sporazume o premirju. MATEJ BOGATAJ
Srečanje gledališč Alpe-Jadran danes v Gorici, jutri pa v Trstu
Shakespearov »Riharda II.« v izvedbi Stalnega gledališča FJK je sicer privabil v goriško gledališče Verdi kar precejšnje število gledalcev, ni pa povsem (ali sploh ne!) opravičil radovednosti. Predstava, ki je bila v uradnem sporedu Srečanja gledališč Alpe—Jadran ni uspela izrisati dramatičnosti zloma kralja-slabiča, saj se je ujela v zanko stereotipne statičnosti in kljub lepo izdelani scenografiji in dobro uglašeni glasbi ni zmogla ponuditi kaj več od vodoravnega prikaza Shakespearove drame. Toliko o tem.
Sicer pa je 6. SGAJ v polnem teku in v tem kratkem zapisu ne moremo prikazati nič več od gole kronike, ki pa je kar bogata v napovedih in dogajanju. Med pomembne vesti sodi vsekakor odločitev, da bo mariborska Drama SNG ponovila Biichnerjeve-ga »Vojčka« (najboljšo predstavo letošnjega Borštnikovega srečanja) tudi danes ob 17. uri v »gledališču v gradnji« (dostop pri stavbi Občine Nova Gorica). Drevi pa bo SGAJ gostovalo v goriškem slovenskem Kulturnem domu s »Krleživimi zastavami« v izvedbi Zagrebškega gledališča mladih. Predstava, ki jo je režiral Georgij Paro, bo ob 20.30. In dalje: Srečanje gledališč Alpe-Jadran se bo letos dogajalo tudi v Trstu, saj bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu velika predstava SNG Drame iz Ljubljane — Ibsenov »Peer Gynt«. Monumentalna uprizori-
tev v režiji Unkovskega je doživela svojo premiero niti mesec od tega in je s svojim poetičnim nabojem ter dobro igro protagonista Igorja Samoborja očarala občinstvo, čeprav ga tako veliki projekti lahko tudi razdvojijo. Kljub temu bo jutri tudi za tržaškega gledalca priložnost soočiti še z eno veliko inscenacijo. Prav tako jutri pa bosta v dvorani zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici (ob 16.30 in 18. uri) dve izvedbi »Doktorja Fausta« Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
SGAJ pokriva letos velik del primorskega prostora. Uprizoritve so v različnih krajih in tako bo v torek tudi v Sežani »mednarodni« gledališki dan. Hrvaško narodno gledališče iz Splita naj bi (vojna je pač vojna, zato pogojnik) v kulturnem domu Srečka Kosovela uprizorilo Bogovičevega »Pustolovca pred vrati«.
Tudi letošnja izvedba Srečanja gledališč Alpe-Jadran je tekmovalnega značaja. Na zaključni prireditvi v petek v Gorici, ko bosta spregovorila župana Scarano in Pelhan, bodo podelili nekaj priznanj, ki jih bosta določili dve žiriji, strokovna in posebna žirija publike. Strokovno žirijo sestavljajo Jože Babič (predsednik), Boris B. Horvat in Miroslav Košuta, žirijo občinstva pa Darko Komac (predsednik), Jože Vehar in Martina Skok.	MARIJ ČUK
Sinoči borovke v ženski odbojkarski B-2 ligi
Izgubljena priložnost
£CHO FERRARA ' bor TOMBOLINI DRINKS 3:0 (17:15, 15:12, 15:5)
Bor TOMBOLINI DRINKS: ^rbec, Nacinovi, Maver, Fučka, jraettino, Ažman, Čok, Vidali, Vitez.
V Ferrari se je Borovim dekle-°m obetala možnost, da bi osvoji-e prvi točki v B-2 ligi. Priložnosti N naše igralke niso izkoristile, ^foti skromnemu nasprotniku so v Pfvem setu povedle za 8:2, v dru-9etn pa z 8:1, vendar prednosti niso znale obdržati. Popustile so Proti bolj borbeni ekipi Ferrare, 51 Jih je najprej dohitela in v konjiči seta tudi prehitela. V tretjem ?etu pa so naše docela popustile 111 zbrale le pet točk.
Trener lesu je po tekmi tako iz-razil svoje razočaranje: »Izgubili Srtio dobro priložnost za prvo zma-9° v prvenstvu. Ferrara res ni bila
Nataša Grbec
nepremagljiva, vendar je pokazala več borbenosti in volje do zmage. Če ne bodo naše igralke pokazale več zbranosti in zrelosti, se bodo težko prebile do zmage v prvenstvu, ki je, kot smo že videli, kompetitivno in težko.«
Drevi rta Alturi ob 17.30
Derbi za Jadran TKB
Za današnji mestni derbi košarkarske C lige Servolana Latte Carso - Jadran TKB vlada med tržaškimi privrženci te panoge veliko zanimanje in res škoda, da je prostora za gledalce v telovadnici »Altura« zelo malo.
Ekipa Latte Carso, ki jo trenira prav bivši Jadranov trener Peter Brumen, je na repu lestvice, zato bo skušala iz te tekme iztržiti čim več, saj je njen edini imperativ le zmaga.
Jadranovci razmišljajo seveda drugače. Kot eni od favoritov prvenstva ne bodo niti sami izgubili priložnosti, da vknjižijo še en par točk in se tako obdržijo na čelu skupne razpredelnice.
Tekma bo, kot rečeno, v šolski telovadnici Don Milani na Alturi s pričetkom ob 17.30. Slednja bo ob tej priložnosti zaradi svoje utesnjenosti pravi »žareči kotel« navijanja, saj so gledalci igralcem zelo blizu.
V sinočnjem drugem kolu v ženski odbojkarski C-l ligi
Prvi domači uspeh Koimpexa
KoiMPEK - LIBERTAS MARTIGNACCO 3:1 (10:15, 17:15. 15:7, 15:13)
,KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Garbi-J*' Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, ^tarc, Skerk, Ukmar, Žbogar.
V prvem domačem nastopu so zvesti a?vijači pozdravili zmago Koimpexa, pa se je moral kar potruditi, da je ?kl odpor nasprotnic. Trener Peterlin )e imel s postavo nekaj nevšečnosti, Saj zaradi bolečin v rami Garbinijeva ^Ploh ni stopila na igrišče, Barbaro pfegori pa pesti poškodba noge, ki jo J® utrpela na petkovem treningu in je M zato njen doprinos minimalen.
Nartignacco, ki je v C-l ligi novice, se je na Opčinah predstavil kot Zelo zagrizena enota in je tudi igral !Jephmerno bolje kot v prvem kolu. “asprotno pa je Koimpex, zlasti na začetku tekme, točke osvajal s težavo. r*aše igralke so težave imele pri spre-iauiu servisa, tako da so podajačice velikokrat dobivale netočne žoge, za-radi česar je bila kombinatorika na
Savina Žbogar
mreži minimalna, velikokrat pa je bila tudi reakcija v polju počasna.
Prvi set je tako razmeroma zlahka osvojil Martignacco, ki mu je samozavest vidno rasla, tako da je povedel tudi v drugem nizu (13:9). Taktični menjavi (namesto Gregorij e ve je vstopila Žbogarjeva, a Pertotovo je zamenjala višja Skerkova) sta se izkazali za posrečeni in po razburljivem finišu je Koimpex stanje izenačil. To je bil prav gotovo tudi ključ celotne tekme, saj je vprašljivo, če bi ob izidu 2:0 za nasprotnika, Koimpexu uspelo reagirati. Tretji set je predstavljal golo formalnost, v četrtem pa se je Martignacco zopet nevarno približal našim igralkam, ki pa so z večjo prisebnostjo le ubranile prednost in tako tudi osvojile srečanje. (INKA)
V moški odbojkarski C-l ligi
Pekoč poraz Bora Agrimpex
BOR AGRIMPEX - ASE JR ČEDAD	0:3
(3:15, 3:15, 13:15)
BOR AGRIMPEX: Stančič, Marega, Paganini, Rudes, Del Turco, Gombač, Furlanič, Zadnik.
V prvem domačem nastopu so borovci odpovedali na vsej črti. Na igrišče so odšli preveč zakrčeni, kar je v največji meri pogojevalo njihovo igro, ki je bila v prvih dveh setih izpod vsake kritike. Napake so se vrstile kot na tekočem traku in nasprotnik, ki mu resnici na ljubo niti ni bilo potrebno zaigrati na višku, je visoko in prepričljivo osvojil prva dva niza.
Nekoliko boljšo odbojko smo videli v tretjem setu, ki je bil veliko bolj izenačen, a končnica je bila spet nezanesljiva, tako da je bil pekoč poraz neizbežen.
V prihodnje bo potrebno pokazati veliko bolj zanesljivo in učinkovito igro za osvojitev potrebnih točk, in to že v soboto, ko bodo borovci gostili San Giorgio iz Metser. (G.F.)
Za Krasove ekipe
Dve zmagi in en poraz
Na domačem srečanju so Kra-sovi drugoligaši z lahkoto vknjižili obe točki, saj so premagali šibko ekipo iz Lecca. Zmaga ni bila nikoli v dvomu. Prijetno so presenetile mlade krasovke, ki so gladko odpravile igralke iz Bologne, ki so imele še do včeraj enako število točk.
MOŠKA B-1 LIGA
Kras - Canottieri Lecco	5:0
Igor Milič - Braccioni 2:0; Marjan Milič - Captini 2:1; Mersi — Martini 2:0; Igor Milič - Captini 2:0; Mersi - Braccioni 2:0.
ŽENSKA C LIGA
Kras - Pol. Masi Bologna	5:0
Vanja Milič - Norca 2:0; Erika Radovič - Zannoni 2:0; V. Milič, E. Radovič - Norca, Zannoni 2:0; Vanja Milič - Zannoni 2:1; Erika Radovič - Norca 2:1.
ŽENSKA
PROMOCIJSKA LIGA
Kras - Rangers Videm	0:5
Grom - Gambini 0:2; Stubelj -Fiorito 0:2; Grom, Stubelj - Gambini, Fiorito 1:2; Stubelj - Gambini 0:2; Grom - Fiorito 0:2.
V košarkarski D ligi proti Bravimarketu
Slavje Kontovela
KONTOVEL-
BRAVIMARKET 99:90 (47:29)
KONTOVEL: Budin 16 (6:7), Rebula 6 (2:3), G ulic 21 (3:7), Sterni 1 (1:5), Grilanc 12, Štoka 8, Čuk 13 (3:7), Civardi 18 (0:2), Paulina 4, Pavlica.
SODNIKA: Bisanzi (TržičJ in Bressan (Gorica). TRI TOČKE: Gulič 4, Grilanc 2.
Kotnovelovi košarkarji so sinoči poskrbeli še za eno prijetno presenečenje: doma so namreč zasluženo premagali kar vodilnega z lestvice, moštvo Bravimarket iz Hu-mina. Naši so si prislužili dragoceno zmago predvsem z odlično igro v prvem polčasu, ko so vodili kjar za 18 točk. Resnici na ljubo, gostje so v 5. min. vodili s 13:11, že v 10. min. pa so naši povedli na 25:19, da bi ob koncu polčasa vodili s 47:29.
V enakem slogu so Kontovelci nadaljevali tudi v drugem polčasu, saj so v 25. min. vodili z 59:34, v 30. min. pa točno za 20 točk (67:47). Gostje so se našim v zadnji minuti približali na same štiri točke (87:91), več pa niso zmogli, saj so Kontovelci obdržali mirno kri do konca srečanja in tudi zasluženo zmagali.
Za to pomembno zmago si vsi zaslužijo pohvalo, posebno pa Štefan Gulič, ki je bil v napadu zelo uspešen, ter Budin in Civardi, ki sta zelo dobro igrala v obrambi. Omeniti moramo tudi uspešen nastop Petra Štoke, ki je pravzaprav opravil krstni nastop v tem prvenstvu po dolgem okrevanju zaradi poškodbe kolena. Na koncu prvega polčasa se je poškodoval Paulina. Kljub temu pa so naši predstavniki z borbeno in zagrizeno igro zasluženo prišli do dveh novih, izredno pomembnih točk.
(S. Spadoni)
Promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Bregu kar po dveh podaljških slovenski derbi
CICIBONA PLASTEREDILIZIA -
BREG	97:100
(40:35; 77:77; 88:88)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA: Cupin 19 (3:5), A. Kovačič 7 (1:5), Jogan 15 (1:2), B. Pertot 14 (2:3), M. Pertot 19 (3:6), Volk 4 (2:3), Semen 11 (1:4), Furlan 6 (0:2), Turk, Jankovič 2. TRENER: Mari.
BREG: D. Kovačič 7 (2:3), Cor-batti 14 (1:2), R. Žerjal 25 (6:8), Kneipp 26 (11:19), Ferluga 2, B. Žerjal 9 (3:7), V. Bandi, M. Bandi, Salvi 17 (7:11), Canciani (0:1). TRENER: Koren.
PM: Cicibona 13:30; Breg 30:50. SON: Cicibona 36; Breg 26. PON: Corbatti (37), Jogan (40), B. Pertot (44), Semen (45), A. Kovačič (47).
TRI TOČKE: Jogan 4, B. Pertot 2, Cupine 2; Corbatti 3, Kovačič 1, R. Žerjal 1, Kneipp 1.
Sinočnji slovesnki derbi na »1. maju« je bil zares ... derbi: izenačena igra, poln razpletov in za nameček se je končal kar po dveh podaljških v korist Brežanov.
Boljši od drugih sta bila pri domačinih M. Pertot in Semen, pri gostih pa R. Žerjal in Kneipp.
(V. Jogan)
BOR RADENSKA -
BARCOLANA 84:77 (34:36)
BOR RADENSKA: Bajc, Perčič 2, Debeljuh 1 (1:3), Smotlak 6, Per-si 11, Barini 15 (3:4), Pecchi 13 (9:10), Pieri 24 (8:8), Tul, Poretti 12 (4:7).
TRI TOČKE: Pieri 2. PON: Smotlak (38), Pieri (40).
Borovci so se morali precej namučiti, da so strli odpor trdožive Barcolane. Naši so začeli dokaj nezbrano, tako da so zgrešili več metov, tudi iz protinapadov. Ekipi sta se tako izmenajvali v vodstvu in Barcolana je sklenila polčas z dvema točkama prednosti.
V drugem polčasu so igralci Barcolane prednost povečali na 6 točk (50:44) v 6. min, nakar je Barcolana proti conski obrambi zgrešila nekaj metov, tako da so naši ulovili odbite žoge in s protinapadi povedli vil. min. Naši so prednost še povečali (67:62), a so se nasprotniki ponovno nevarno približali na sami dve točki (71:69). Smotlak je zaradi četrte osebne napake moral na klop. Zamenjal ga je Pecchi, ki je z izkušenostjo organiziral napad, tako da so gostje bili primorani narediti veliko število osebnih napak, kar pa jih je drago stalo, ker so bili naši v zadnjih minutah zelo uspešni pri izvajanju prostih metov (13:14).
U.A.
SOKOL - FERROVIARIO 74:69
(29:38)
SOKOL: Terčon 3, Velussi 2, Gruden, Pupis, Devetak 10, Dolhar 2, Sedmak 11, Ušaj 22, Starc 14, Kojanec 10.
ŠODNIKA: Brazzani in De Lu-cia iz Trsta
Sokol si je zmago izboril z res izvrstno igro v drugem polčasu, ko mu je šlo vse od rok, od meta (Ušaj je v petih poskusil dosegel 4 trojke, Terčon pa je imel 1:1), do skokov v obrambi in napadu. Poleg tega se je izkazal z veliko požrtvovalnostjo in zagrizenostjo.
Nabrežinci so sicer že v prvem polčasu vodili, in sicer do 5. minute. Zatem pa so postali netočni pri metu, napad je bil neuspešen in nasprotnik je prevzel vodstvo in ga ohranil do 32. minute. Tedaj je Šokol izenačil, povedel in prednost ohranil do konca. V tem po-času je tudi obramba Ferroviaria, ki je v prvih 20 minutah bila solidna, popustila. (Niko)
V sinočnjem 2. kolu v ženski odbojkarski C-2 ligi
Dvojni neuspeh naših deklet
kMečka banka - mercato
Detla SCARPA CASARSA 1:3
(7:15, 15:7, 10:15, 9:15)
KMEČKA BANKA: Zavadlal, Vižin-ln. Bralni, Luvisutti, Marassi, Scozzie-r°' Krašček, Fait, Sošol, Fabi.
Na prvem srečanju pred domačo Publiko igralkam Kmečke banke žal 111 uspelo izbojevati prve zmage. V Primerjavi s prvo tekmo, ko so Gejeve '■'arovanke povsem odpovedale, smo lahko tokrat opazili rahel napredek v 'Sri, kar pa ni zadostovalo za osvojitev Prvega para točk. Vsekakor je spodbudno, da so včeraj pokazale največjo ®akcijo prav mlade sile, ki jih je Gej vključil v igro tudi v odločilnih tre-
Uutkih.
Lara Vižintin
Končni izid je pravilen odraz tega, kar sta ekipi pokazali na parketu. Odbojkarice iz Časarse so prikazale bolj dinamično igro in predvsem s požrtvovalnostjo v polju so v tretjem in četrtem setu izkoristile napake domačink. V ključnih trenutkih so predstavnice Kmečke banke bile premalo zbrane in so brez prave bomenosti prepustile zmago nasprotnicam. (MAL)
LAVORATORE FIERA
- SOKOL INDULES	3:1
(8:15, 15:5, 15:11, 15:6)
SOKOL INDULES: Milkovič, Maru-celli, T. in L. Masten, Drasič, Ciocchi, Legiša, Visentin, Ušaj, Vidali.
Igralke Sokola Indules se z gostovanja v Martignaccu vračajo praznih rok. V dokaj nezanimivem srečanju so osvojile prvi set in vse je že kazalo na uspeh.
Zal so se igralke prehitro zadovoljile z doseženim in v preostalih treh nizih popolnoma odpovedale v vseh elementih igre.
ŽENSKA D LIGA
FINCANTIERI - BOR FRIULEXPORT 3:0
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Guštini, Flego, Fai-mann, Pitacco, Mezgec, Vidali, Neubauer.
Borovke so na svojem prvem gostovanju v Tržiču doživele gladek poraz. Z izjemo prvega seta, se niso enakovredno upirale domačinkam. Za opravičilo jim lahko štejemo, da so igrale v okrnjeni postavi, čeprav bi lahko tudi sicer dosegle ugodnejši izid.
V sinočnjem drugem kolu v moški odbojkarski C-2 ligi
Valprapor hnsa gladko, borbena 01ympia CDR
BUIA - VALPRAPOR IMSA 0:3
(10:15, 13:15, 14:16)
VALPRAPOR IMSA: Berzacola, A. in M. Feri, Palin, Lutman, Buz-zinelli, Petejan, Florenin, Koršič, Pecorari, Superga, Uršič.
Naši so začeli tekmo v velikem slogu in takoj povedli, najprej z 8:2, nato še z 11:4. Pri Valpraporu je šepal sprejem, tako da so domačini delno nadoknadili zamujeno. Dober blok pa je onemogočil njihov napad, tako da so zaključili set v lastno korist.
Domačini so po prvem izgubljenem nizu začeli igrati vse bolje. Izkazali so se namreč kot zelo homogena in solidna ekipa. Problemi pri sprejemu naših pa so se nadaljevali, tako da je moral trener Lorenzo Zamo poslati na igrišče Florenina in Petejana namesto Palina in Mitje Ferija. Menjave so se izkazale za pravilne, tako da so, čeprav s težavo, osvojili tudi drugi set.
V tretjem delu igre je kazalo, da bo Valprapor Imsa lahek plen domačinov, saj so povedli kar s 13:4. Borbenost in volja do zmage naših odbojkarjev pa sta zatem prišli do izraza: dohiteli so nasprotnika in tekmo tudi zaključili v svojo korist. (zip)
REMANZACCO -
OLVMPIA CDR	2:3
(9:15, 15:12, 10:15, 15:11, 9:15)
OLVMPIA CDR: Janez in Simon Terpin, Boris in Gregor Sfiligoj, Petejan, Vogrič, Komjanc, Cotič, Černič, Mania, Dornik.
01ympia je v 2. kolu osvojila prvi par točk na račun zelo solidne šeterke Pav iz Remanzacca. Naši so zasluženo osvojili prvi set, saj so v tem nizu pokazali veliko borbenost in° požrtvovalnost. V drugem setu, ki je bil zelo izenačen, pa so gostitelji značajno reagirali in tudi z malce sreče stanje
Janez Terpin
izenačili. Predvsem z dobrim servisom je našim uspelo dobiti tretji niz, da bi popustili v četrtem.
V zadnjem in odločilnem setu so bili naši predstavniki stalno v vodstvu in ga tudi zasluženo osvojili. Na tej tekmi so igralci 01ym-pie pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost, kar se jim je še kako obrestovalo. (P. Černič)
MOŠKA D LIGA
ITELV FAEDIS - SLOGA 2:3
(15:13, 15:8, 10:15, 6:15, 13:15)
SLOGA: Božič, Čisolla, Jercog, Kerpan, D. in M. Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgubin, Strajn.
S svojega prvega letošnjega gostovanja se slogaši vračajo z zmago, ki je še dragocenejša, če pomislimo, da se je tekma za naše fante res slabo začela. V prvih dveh nizih Sloga nikakor ni mogla ujeti prave igre, pa čeprav je trener Drasič poslal na parket prav vse razpoložljive igralce.
Do preobrata je prišlo v tretjem nizu, v katerem so domačini že vodili s 7:1, a je Sloga odločno reagirala. Od tedaj naprej so naši fantje začeli igrati samozavestneje in po več kot dve uri trajajoči tekmi tudi osvojili novi dragoceni točki. (INKA)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLT dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
-M.	dnevnik
dnevnik
nedelja, 10. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	niiMB
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/7/*
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tei. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Včeraj v 9. kolu italijanske košarkarske A-l lige
Nov spodrsljaj Stefanela
Danes v italijanski nogometni C ligi
Triestina okrnjena
RANGER - STEFANEL 82:69 (37:34)
RANGER VARESE: Theus 32, Vescovi 14, Conti 8, A. meneghin 4, Wilkins 17, Ganeva 7, Di Sbato, Calavita, Sacchetti, Savio.
STEFANEL TRST: Middleton 8, Pilutti 13, Fučka 8, De Pol 2, Bianchi 3, Gray 12, D. Meneghin 9, Cantarello 2, Sartori 12, La Torre.
SODNIKA: Zeppilli (Roseto) in Tullio (Fermo). PM: Ranger 24:38; Stefanel 13:21. PON: Cantarello (38). TRI TOČKE: Ranger 4:13 (Theus 2:6, Vescovi 1:2, Ganeva 1:4, A. Meneghin 0:1); Stefanel 6:21 (Middleton 2:6, Pilutti 2:6, Fučka 0:2, Pilutti 1:3, Gray 0:1, Sartori 1:3). GLEDALCEV: 2.500.
VARESE — Po dokaj raztrgani in poprečni igri je Stefanel tudi na tem gostovanju košarkarske A-l lige ostal praznih rok. Kaže, da Tržačanom po uspešni seriji treh zaporednih zmag v uvodnem delu prvenstva, v nadaljevanju nikakor ne gre. Obramba, na katero je bil trener Bogdan Tanjevič upravičeno ponosen zaradi učinkovistosti in odločnosti, na zadnjih tekmah vidno popušča in če dodamo še, da so tržaški košarkarji dokaj
poprečni v napadu, potem je jasno, da ni mogoče pričakovati boljših rezultatov.
Obe ekipi sta še kako potrebovali točki: Ranger, da bi se otresel dna lestvice, Stefanel pa, da bi se izognil že zaskrbljujoče krize, ki tare Tanjevičeve varovance že kar precej kol. Tekma je bila zato dokaj napeta, raztrgana in polna napak. Naj omenimo, da se je že pred samim srečanjem poškodoval domači košarkar in veteran Romeo Sacchetti.
Od ostalega današnjega sporeda v tej ligi bo seveda derbi kola v Bologni, kjer bo domači Knorr presenertljivega slovenskega igralca Jureta Zdovca gostil italijanske državne prvake Phonole iz Caserte.
DANAŠNJI SPORED (17.30): Knorr -Phonola; Scavolini - II Mesaggero; Robe di Kappa - Benetton; Glaxo - Pall. Livorno; Ticino - Philips; Trapani - Clear; Fer-net Branca - Filanto.
LESTVICA: Knorr Bologna 14; Benetton Treviso in Phonola Caserta 12; Scavolini Pesaro, Philips Milan in Pall. Livorno 10; II Messaggero Rim, Robe di Kappa Turin, Stefanel Trst in Glaxo Verona 8; Clear Cantu, Ticino Siena, Filan-
to Forli in Ranger Varese 6; Fernet Branca 4; Pall. Trapani 2.
Videmčani za prvo prvenstveno zmago
Videmski Rex je po osmih kolih A-2 lige še vedno na dnu lestvice brez točk. Danes se ponuja Videmčanov lepa priložnost, da osvojijo svoji prvi točki, saj bodo doma igrali proti ekipi Mangiaebe-vi iz Bologne, ki je na 12. mestu s šestimi točkami. V primeru, da bi Videmčani tudi danes ostali praznih rok, potem bo njihova nadaljnja pot v tem prvenstvu zelo zelo trda.
DANAŠNJI SPORED (17.30): Rex -Mangiaebevi; Sidis - Panasonic; Pall. Napol! - Banco Sardegna; Kleenex - Lotus; Breeze - Cercom; Scaini - Telemarke!; Turboair - Majestic; Marr - Billy. LESTVICA; Panasonic Reggio Calabria in Lotus Montecatini 14; Breeze Milan 12; Kleenex Pistoia, Majestic Firence in Marr Rimini 10; Cercom Ferrara, Scaini Benetke, Turboair Fabriano in Telemarke! Brescia 8; Banco Sardegna Sassari, Mangiaebevi Bologna in Sidis Reggio Emilia 4; Rex Videm 0.
Triestina odhaja na današnje gostovanje v Palazzolo v zelo okrnjeni postavi: poleg diskvalificiranih Danelut-tija, Cossara in Conce bosta manjkala tudi Urban in Romano. Zato je trener Zoratti vpoklical štiri mlade, Cernec-co, Sandrina, Prisca in Runcia.
Medtem si skuša Triestina zagotoviti nekaj novih sil. Zanima se za Ber-nardinija (Ascoli), Ciprianija (Catania), Lunertija (Palermo), Panera (Lecce), Clementija (Atalanta), pa še za Patto (Catania) jn Negrija (Udinese).
DANAŠNJI SPORED: Alessandria -Spezia, Chievo Verona - Massese, Como - Baracca Lugo, Palazzolo - Triestina, Pavia - Casale, Pro Šesto - Car-pi, Siena - Empoli, Spal - Arezzo, Vi-cenza - Monza.
Udinese v gosteh
V italijanski B ligi bodo danes odigrali 11. kolo, v katerem Udinese gostuje pri razmeroma skromni Piacenzi.
DANAŠNJI SPORED: Ancona - Lecce, Bologna - Reggiana, Brescia - Luc-chese, Casertana - Pescara, Messina -Palermo, Modena - Avellino, Padova -Cosenza, Piacenza - Udinese, Piša -Cesena, Taranto - Venezia.
Pro Gorizia v San Donaju
Spored današnjega 11. kola v med-deželni ligi: Arzignano - Berscello, Bagnolese - Crevalcore, Boca Budrio -Mira, Castel San Pietro - Deltalat Ro-vigo, Officine Bra San Martino - Palmanova, Reggiolo - Monfalcone, San Dona - Pro Gorizia, San Lazzaro -Centromobile Brugnera, Sevegliano -Ponte di Piave.
Zaradi priprav reprezentance bodo v A ligi danes počivali
FIRENCE — Novi trener italijanske nogometne reprezentance Arrigo Sac-chi je že začel z delom. Nekateri igralci so bili zlasti presenečeni nad novimi metodami, drugi nad strogo organizacijo, od urnikov do drugih obveznosti, tretjim je delalo preglavice vsta-
janje ob 8. uri... Danes bodo odigra prijateljsko srečanje proti reprezen tanci under 18. Vstop na tekmo bo prost, služila pa bo kot priprava na sredino tekmo proti Norveški.
V 1. slovenski nogometni lig1
V	ospredju Koper in Murska Sobota
KOPER — Danes igrajo slovenski nogometni prvoligaši 17. kolo, v kat£' rem sta v središču pozornosti tekmi v Kopru in Murski Soboti. Na Bonifik' gostuje tretjeuvrščeno Naklo, največje presenečenje prvenstva. Gre pravzap' rav za. vaško moštvo, kjer se vse vrt) okrog sijajnih Jerine in Taneskega, ki sta v črno zavila tudi Olimpijo. In ker je forma Koprčanov pod vodstvom n°' vega trenerja Tonka Vukušiča in nje' govega pomočnika Rajka Krasne v vzponu, se obeta na Bonifiki »vroča« tekma. »Velja le zmaga in pričakujem pomoč naših zvestih navijačev,« nap0' veduje trener Vukušič, ki pa ne b° mogel računati na vratarja Volka (za' menjal ga bo Maksič).
V	Murski Soboti pa gostuje Izola, s katero si bo Mura najbrž želela zaceliti rane po katastrofalnem porazu v Ajdovščini. Toda pri Izoli mislijo drugače, saj bo trener Pišot poslal na igrišče svojo najboljšo enajsterico. Velja še omeniti primorski derbi začelja v Dekanih, kjer gostuje Primorje z novim trenerjem Srečkom Juričičem, medtem ko Dekančane vodi Miran Žlogar; oba sta bila še nedolgo tega trenerski tandem na čelu Kopra.
SPORED 17. KOLA: Slovan Mavrica - Ligui Moly Svoboda (11), Gorica Potrošnik, Koper - Živila Naklo, Eu-rospekter Ljubljana - Zagorje, Maribor Branik - Steklar, Rudar (T) - Domžal® Lek, Medvode - Olimpija, Mura - Belvedur Izola, Jadran Lama - Primorje. Nafta - I. Kladivar (vse ob 13.uri), Ru' dar (V) je prost. (Kreft)
Na 9. zamejskem šahovskem prvenstvu ZSŠDI za memorial Zlatka Jelinčiča
Filipovič pred Jelinčičem in Pertotom
Včeraj so v Gregorčičevi dvorani v Trstu odigrali prva tri kola 9. rednega zamejskega šahovskega prvenstva ZSŠDI veljavnega za 5. memorial Zlatka Jelinčiča. Turnir se igra po sistemu »aktivnega šaha« (vsak igralec ima na razpolago pol ure za partijo), udeležuje pa se ga deset najboljših zamejskih šahistov z izjemo mojstra Pina Lakoviča iz Gorica, ki se je odločil, da ne bo igral več šaha s pospešenim tempom. Zato pa je iz Gorice prišel mladi zamejski as Jan Bednarik, ki se je med drugim na lanskem zamejskem prvenstvu uvrstil na četrto, na letošnjem državnem mladinskem prvenstvu pa na peto mesto!
Turnir igrajo po italijanskem sistemu (vsak z vsakim), po treh kolih pa vodi mojster Božidar Filipovič, ki je premagal kar dva od favoritov: Bednarika in Bajca. Na drugem mestu mu sledita državni drugokategornik Dušan Jelinčič in zamejski šahovski prvak državni prvokategornik Egon Pertot, ki sta remizirala zelo burno medsebojno partijo, ostali dve srečanji pa
zmagala. Četrto mesto si delita Bednarik in Bajc, ki sta izgubila le s Filipovičem, ostali dve srečanji pa osvojila.Na skupni lestvici sledita s polovico možnih točk Benedetič in Ukmar.
IZIDI - 1. KOLO: Benedetič - Rudež 1:0, Bednarik - Filipovič 0:1, Ukmar - Prašelj 1:0, Bajc - Antončič 1:0, Jelinčič - Pertot remi.
2.	KOLO: Rudež - Pertot 0:1, Antončič - Jelinčič 0:1, Prašelj -Bajc 0:1, Filipovič - Ukmar 1:0, Benedetič - Bednarik 0:1.
3.	KOLO: Bednarik - Rudež 1:0, Benedetič - Ukmar remi, Bajc -Filipovič 0:1, Jelinčič - Prašelj 1:0, Pertot - Antončič 1:0.
LESTVICA: Filipovič 3; Jelinčič in Pertot 2,5; Bajc in Bednarik 2; Benedetič in Ukmar 1,5; Rudež, Antončič in Prašelj 0 točk.
Naslednja tri kola bodo šahisti odigrali prihodnjo soboto, 16. t.m., spet v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20) ob 15.30, zamejsko prvenstvo ZSŠDI za memorial Zlatka Jelinčiča pa se bo zaključilo v soboto, 23. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah, ko bo na sporedu slavnostno nagrajevanje in zakuska.
Sinoči v košarkarskem prvenstvu državnih kadetov
Podvig Bora Radenske
STEFANEL - BOR RADENSKA
76:77 (38:33)
BOR RADENSKA: Giacomini, Ga-loppin, Filipčič 4 (4:8), Bandi, Brus 1 (1:2), Possega 17 (7:10), Grbec 5 (1:2), Bajc 14 (2:3), Tomšič 26 (2:3), Baitz, Samec 6 (6:6), Križmančič 2 (0:1). TRENER: Martini.
TRI TOČKE: Tomšič (6). PON: Samec (30).
Borovci so v tem prvenstvu poskrbeli za res lepo presenečenje, saj so premagali enega od favoritov za končno zmago, tržaški Stefanel. Naši so začeli dokaj slabo, saj so gostitelji povedli za 13 točk. Igrali so namreč slabo v obrambi, pa tudi v napadu je odpovedal met.
V drugem delu igre so borovci postavili cono 2-1-2, s katero so zmedli nasprotnike, pa tudi Tomšič se je razigral in zadeval trojke z veliko lahkoto. Zmagoviti koš je za borovce dosegel v zadnji sekundi prav Viktor Tomšič s
Šahovski turnir Športne šole
Četverica v vodstvu
Kot kaže po prvih treh kolih šahovskega turnirja Športne šole Trst za osnovnošolce, bo treba glavne kandidate za končno zmago iskati predvsem v štirih mladih šahistih. To so: Rajko Dolhar in Ivan Stanič (Bazoviški junaki) ter Mitja Pegan (Župančič) in Danilo Bosari (Milčinski).
Ta četverica je namreč trenutno na vrhu lestvice s polnim številom točk. Le pol točke manj ima za temi igralci Peter Verri (Bazoviški junaki), po dve točki pa Dimitrij Požar in Sabrina Žnidarčič (Bazoviški junaki) ter Luka Kofol (Finžgar) in Walter Bullo (Ribičič). Sledijo nato z manjšim številom točk še ostali igralci.
Turnir bi se po prvotno določenem urniku moral nadaljevati 23. t.m., ker pa bo tega dne referendum, so organizatorji drugi del tekmovanja anticipirali na 16. t.m., z začetkom prav tako ob 15. uri. (-boj-)
trojko. Zato ga je treba za včerajšnjo igro še posebej pohvaliti. (Igor)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL-AUTOSANDRA
77:71 (46:38)
KONTOVEL: Križman 28 (6:7), Spa-doni 11 (1:3), Štoka, Spacal (0:2), Riz-zante, Daneu 5 (1:2), Žerjal 8 (2:6), Colja 2 (0:2), Rustja 2 (0:2), Škrk 10, Milič 11 (3:6).
Po zelo izenačeni in tudi dokaj živčni igri je Kontovelu le uspelo streti odpor trdoživih košarkarjev Autosan-dre in tako po treh kolih obdržati vrh lestvice.
Naloga Kontovelcev vsekakor ni bila lahka: telesno dobro pripravljeni gostje so se odločno vrgli v boj in bili stalno za petami našim, ki so sicer držali rahlo prednost, niso pa uspeli odločno povesti.
Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila, Kontovelci pa so nadaljevali s slabo igro v obrambi, tako da je bil izid v dvomu skoraj do končnih potez. Naši pa so v ključnih trenutkih, posebno s Križmanom, Spa-donijem in Miličem le uveljavili svojo premoč in tudi zasluženo zmagali.
STEFANEL C - BOR INDULES
77:57 (47:26)
STEFANEL: Verri, Colja, Kovač, Jogan 14 (2:4), Uršič 23 (3:5), Požar 11 (1:3), Veljak 7 (1:2), Gregorič 2.
PON: Colja (38).
Odsotnost nekaterih ključnih igralcev, kot so Obderdan, Sancin in La-pelj, ne more biti opravičilo za tako bledo predstavo borovcev.
Naši so začeli katastrofalno, saj so v prvi zaostajali kar za 19 točk, v drugi četrtini pa je bilo ta zaostanek nemogoče nadoknaditi, saj so »plavi« morali igrati le v štirih, ker so se predstavili na igrišče le v osmih.
Žal se v drugem polčasu stanje ni izboljšalo, saj so bili naši zelo živčni v napadu, v obrambi pa povsem nepazljivi.
Upati je le, da je bil to le neroden spodrsljaj in da bodo naši v nadaljevanju prvenstva le pokazali, kaj znajo. (M. Jogan)
PREPRVENSTVO
»PROPAGANDA«
DON BOSCO - BREG	107:50
V včerajšnjih nogometnih srečanjih under 18
Bregu točka, Primorje slabo
DOMIO - BREG	2:2 (1:0)
STRELCA za Breg: Buzzi in Švab.
BREG: Gregori, R. Bandi, Reja, Lui-sa, Švab, Sancin, Mauri (Mondo), Lau-rica (Ota), M. Bandi, Rocchetti, Buzzi, (Rapotec, Majevski)
Občinski derbi med Domiom in Bregom se je zaključil s pravično delitvijo točk. Tekma je bila zanimiva, izenačena, s hitrimi preobrati. Brežani so začeli zelo dobro in z Buzzijem zapravili dve lepi priložnosti, vendar so domačini kmalu zatem prvi povedli z akcijo v protinapadu. Vrhu tega je sodnik še izključil Luiso zaradi dvojnega opomina.
Kljub temu se modri niso vdali in so zasluženo izenačili v 10. minuti 2. polčasa z Buzzijem po podaji Maurija. Domačini so nato zadeli vratnico, medtem ko je Mauri z ugodnega položaja streljal na vratarja. Petnajst minut pred iztekom tekme je Švab z lepim zadetkom z glavo le popeljal modre v vodstvo. Ko je zgledalo, da bodo Brežani odnesli obe točki, je domači napadalec po napaki Bregove obrambe realiziral. (E.B.)
DANES
NEDELJA, 10. NOVEMBRA 1991
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30 v Červinjanu: Pro Cervignano -Juventina.
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku: Vesna - Tarcentina;
14.30	v Čedadu: Cividalese - Zarja; 14.30 v Tolmeču: Tolmezzo V.P. - Primorje.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Tržiču: Fincantieri - Kras; 14.30 na Padričah: Gaja - S. Lorenzo; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec; 14.30 v Varmu: Romans - Breg.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu: Mladost - Begliano
NARAŠČAJNIKI
10.30	V Žavljah: Zaule Rab. - Primorje;
10.30	v Gorici (igrišče Baiamonti): Juventina - Muggesana.
ZAČETNIKI
11.45 pri. Briščkih: Portuale - Zarja; 12.15 pri Campanellah: Fulgor - Primorje.
SANT'ANDREA - PRIMORJE 1:0
(0:0)
PRIMORJE: Concina, Puntar, Spa-doni, A. Pahor, Natalicchio, Savi, Košuta, Tavčar, lavarone, Zacchigna (Štolfa), Škabar, (K. Pahor)
Tekma je potrdila, da Prosečani niso v formi. Izid je namreč preskromno plačilo za domačine, ki so večji del srečanja napadali in zapravili več 100-odstotnih priložnost. Naši pa niso znali izkoristiti negotovosti nasprotne obrambe.
Že po petih minutih je sodnik priskočil na pomoč »rdeče-rumenim«, saj je spregledal tako prekršek Puntarja, ki bi si zaslužil izključitev, kot U-met-rovko. Monolog igralcev S. Andrea je prekinil le Škabar z nevarnim strelom, nato so domačini zastreljali najstrožjo kazen, več nevarnih udarcev pa je Concina dobro ubranil.
Ob polovici drugega polčasa so gostitelji več kot zasluženo povedli. Primorje pa ni uspelo resneje ogroziti nasprotnikovih vrat, tako da se rezultat ni spremenil. (Dimitrij)
CICIBANI
OPICINA - BOR	0:2
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Latini: AS Latina - Kras Cori-um
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
17.30	V Trstu, Altura: Latte Carso -Jadran TKB
DRŽAVNI KADETI
11.00	pri Briščkih, telov. Pristaniških delavcev: Kontovel - Crup Pordenon
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Elizejske poljane: Stella Azzurra - Sokol
ODBOJKA
MLADINCI
10.30	v Ločniku: S. Luigi - Val
JUTRI
PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA 1991
KOŠARKA
19.00	pri Briščkih, telov. Pristaniških delavcev: Kontovel - SGT Buli; 19.30 v Trstu, »1. maj«; Bor Radenska A - Ricrea-tori; 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom -Arte.
domači šport - domači šport
Za »Match race« v Kopru
Danes dve regati
KOPER, — V prvem dnevu kvalihk3" cijskih regat za 1. slovensko »Mate11 race« prvenstvo in pokal Koper '91, ki J® bilo v Koprskem zalivu, so spravili P0,0 streho vse štiri regate (po dve v 1. in f; skupini). Najuspešnejši so bili skipperi* koprskega Jadra, ki so si že zagotovili/' mesta na Match raceu. Najprijetneje J® presenetil Maljavec v 1. skupini, bivs1 svetovni mladinski prvak v olimpijske01 razredu 470 Kocjančič pa je v 2. skup101 zgrešil uvrstitev le za 0,7 točke. Danes bosta še dve regati tretje, najmočnejše skupine, saj se bodo za tri prosta mesla merili Puh, Nikolič, Mrak, Antonaz, Pa' vičič, Radola, Vroga in Kavs.
V včerajšnji 1. skupini je nastopil, 11101 jadralec tržaške Sirene Brus, ki je bil v obeh regatah šesti in je pristal na končnem 7. mestu. Rezultati:
1. SKUPINA: 1. Maljevac (Jadro) 3; 4-Marinac (Galeb Reka) 5t7; 3.Kosmina (Jadro) 11; 2. SKUPINA: 1. Sčurič (Jadran Opatija) 3; 2. Antonič (JK Portorož) 10; 3-Antonič (Jadro) 13 točk itd. (Kreft)
obvestila
SK BRDINA
priredi zimovanje v Hotelu Planja na Rogli od 21. do 28. decembra. Možno*1 smučanja tudi z učitelji, bazen, teni* ter ostala rekreacija. Izredno dobri pogoji za družine. Vse potrebne informacije v Prosvetnem domu na Opčina danes od 10. do 19. ure ob priliki sejma smučarske opreme.
SK BRDINA	. „
priredi SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Prosvetnem domu n Opčinah danes od 10. do 19. ure.
SK DEVIN - ŠD SOKOL	. ,
prirejata 16., 17. in 18. t. m. v dvorani ■ Gruden v Nabrežini 89 (v neposredn bližini Trga sv. Roka) TRADICIONALNI SEJEM NOVE IN RABLJENE SMU' ČARKSE OPREME.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi sejem rabljene smučarsK opreme v telovadnici v Dolini. Oprem sprejemajo danes od 10. do 12. vt ■ Prodaja opreme pa bo 16. t.m. od 15-19. ure, 17. t.m. od 10. do 12. in od im do 18. ure ter 18. t.m. od 17. do 19. ur -Na sejmu boste dobili tudi vsa pojasn la v zvezi z zimovanjem. Vabljeni!
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠE> POLt* obvešča, da se nadaljujejo vpisovanj za kotalkarski tečaj. Interesenti naj javijo na kotalkališču ŠD Polet vsa dan od 17.00 do 20.00 (tel. 211758).
EC PRIMORJE	_
organizira do 12. t.m. v Kulturne« domu na Proseku tradicionalno osm co. Vabljeni!