Poitnma ptvSaiminu Leto lt.y štev. 3 V Ljubljani, torek dne 4. Januarja f92f. Posamezna štev. 1 R lcii«]i ob « sjutra|» tfbute oelotetao . . 180 K IS n med. ozemlje 800 . n tnoMmstv« . • Oglutnnak mm Tižto* stolpca (68 mm) 3 K Mfi oglasi do 30 na ■tolpe« (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UrednlilfiK KMošičon cesta *t mfi Telefon št 72. Upravnlštvoe Sodna ulica ŠL& Telefon itX. rafxmicr. poštOV. štev. 11^42. ..........."ilPrva a novega kabineta __OAO|qHOVlC t 11 Beograd. 3. januarja. (Izv.) Novi\ S popolnitve ministrstva je pričako- Beograd, 3. januarja. Po tridnevni težki bolezni je danes ob 1. ari ponoči nmrl finančni minister in narodni poslanec Kosta Stojanovič. Zapušča ženo in tri sinove. i kabinet je včeraj ob 11. uri potožil ', rdi še trkom tega tednu. čashio fcruro z ztetJrv Prisego in novi ministri so tekoai vle-1 Beograd, 3. januarja. (Izvirno.) Ja^,; ' ' ' i rajšniega in današnjega dne prevzeli Danes popoldne se je vršila seja mini- \ svoje posle. Danes ob 10. uri se ic sirskega sveta, na kateri se je pretre-vršila prva seja ministrskega sveta, ,iStavTi načrt- * iufri nada" Ljubljana, 3. januarja Naš Kosta Stojanovič je nenadoma umrl. Težak udarec je to ne le za demokrate. Kar nam je po vojni aktivnih mož umrlo, ta izguba državo oajbolj zadene. Finančni minister v tej dobi ni lahek posel. Kritika nikjer ni tako nagla in cenena. Večji del je pesem onih, ki ne vidijo dalj, kakor se vidi z galerij minareta Kdor pa je prišel v do-tiko z ranjkim Kosto, je občudoval njegovo znanje in temperament Stojanovič je bil nedvomno mož velikih potez. Morda celo prevelikih za našo dobo. Dobra misel in načrt v tej državi nista vse. Ako ni navzdol vzorne in enotne organizacije, zastane, kar se zamisli v kabinetu, ali pa more iz blagoslova včasih nastati zlo. Noben očitek to ni Stojanoviču, ki iz razdrapanih udov ni mogel čez noč uravnati točne mašine. Kdor je objektiven, se klanja velikim mislim delavnega moža. Glavni lek vsem boleznim naše države je Stojanovič videl v izboljšanju naše valute. Z njo je upal jispešno pobili draginjo, industriji pa dati si-Tovin. Zato je začel veliko borbo za povzdigo dinarja (krone). Uspeh je nastopil skoro bi rekli prenaglo ali vsaj prehiter je bil skok, ki potem ni šel naprej. Gotovo je nadaljno naraščanje draginje vsaj zajezil. Važne potrebščine (obleka, obutev, sladkor itd.) so rasti prenehale, deloma celo nekoliko šle nazaj. Z izboljšanjem valute ki ji je pridejal še občutne izvozne carine, je upal Stojanovič na padec cen živil. Res se je naraščanje otežilo, a padec še ni nastopil in so zategadel mezde ostale in boljša valuta ogroža konkurenčnost naše industrije in obrti. Stojanovičeva budgeuia pjju.:: je bila odločna. Za vsako ceno je hotel doseči ravnotežje. Dolgove delati za redne izdatke, se mu je zdel tak greh, da je raje riskiral nepopularnost novih davkov. In res, kdor vidi lepo bodočnost naše valute, ta se mora ustrašiti budgetnih deficitov, ki jih mora država kriti s tem, da si izposoja slab denar, ki ga bo morala potem vrniti, ko ga izboljša. Zato morajo trezni ljudje pohvaliti pogum ministra, ki je v vse strani države zagnal nesimpatični klic po novih davkih in zvišanju starih. Seveda je kritika zastavila in začel je boj, ki smo ga tudi mi borili. Marsikaj se je našemu Kosti podrlo, kar je bilo pretežko ■za živce povojnih ljudi in za davčno moč prebivalstva. A misel mora ostati: proč z budgetnimi deficiti, boljše danes žrtvovati, da ne bo kasneje potrebna premoženjska oddaja. Ni tu pravi prostor, da govorimo Rodom je bil Ma- ki i° ?e ofvoril PrsdsetfrJi Pašič z na-dete, iz okolice D i-! p™'~om, v katerem j-, dal predvsem ih šhirfiiah i,. no.^I il7ram z'llosil nad n"ubo odličnega Ijnic. Musli- s I Sarajevo. 3. januarja. (Izv.) manc.!?i voditelji so icciičali svoja p.> Pokojni Kosta Stojanovič je dure gel starost 54 let cedonec, seljačko ... —.... , . _ , ,. . . , .... tolja. Po dovršenih študijah ju postal i 'yram ^lostl 'md odličnega, svetovarija tcr sk!fnj,it s *vrJ razpravljal.drja. Karahmedoviča, za verstvo o programu m delu vlade, ziam kako pa ur. Spaha. po drugi verziji urerini-uravruzti in pospešiti ustavrfvcrpo dr- up. sarajevske .,Pravde" Korkuta. Mu-U> knm'Mu.~nie. Odobrena so bile. na-1 sKmanski voditelji so odšli v Beograd. nik. Bil je sotrudnik razniii srbskih in inozemskih znanstvenih časopisov in dopisnik mnogih učenih družb. Veljal je za prvega srbskega matematika. Zgodaj se je bavii z ekonomskimi študijami in ko je pred 20 ieti stopil v politično življenje kot poslanec radikalne stranke se je povsem posvetil velikim gospodarskim vprašanjem tedanje Srbije. Globoko uver-jen o gospodarski sili svojega naroda je pričel najodločnejši boj pro- čela Mar*oviie.\'rga nsievnega nuir-\ — >•«»> ia, v*~dar ie bilo sklenjeno, podvreči j j-imis^stv.-r 7Z. \om ga. ponovc reviziji. V ta namen je j 23 rszddj Beogrr,u, 3. jun. (Izv.) Komisija onstitiian o, k; ize razdeli drsava na največ stane takoj. Revizija se tiče v glavnem dveh točk: odpravljen bo iz projekta dvodomni sistem in revidirano bo vprašanje prestolonasledstva v zmislu izrečenih pomislekov. Konsii- 28 in najmanj 26 oblasti. Dosedaj r «t™„ct7 ^ i ItaGnia « ostane dne 12. t. m. in bo h ekonomski cfcpanziji Avstrije na . . , . . ... iiC. ... . 3alkanu. On je začetnik ia voditelj v slavnem carinskem boju Srbije pro ti Avstriji, v katerem je kakor znano Dunaj podlegel. V Srbiji je bil več krat minister narodnega gospodarstva. V emigraciji je Kosta Stojanovič z pokojnim svojim najboljšim prijateljem Dražo Pavlovičem in sedanjim ministrom Trifkovičem izstopil iz radikalne stranke, ter podpiral delo jugoslovanskega odbora Po narodnem ujedinjenju ga je vlada imenovala za prvega financijskega delegata na mirovni konferenci Parizu. To nalogo je vršil z ogromnim znanjem, nezlomlj;vo vstrajnost-jo, in ako se vpošteva težke razmere, z lepimi uspehi. Ko se je vrnil domov, je pristopil k demokratski stranki. V kabinetu, ki so ga demokrati sestavili s socialisti, je postal minister poljedelstva v Vesničevi koncentracijski vladi pa je prevzel finančno ministrstvo. Zadnji dan pretečenega leta je nenadoma zbolel. Zdravniki so konstatirali vnetje možgan. Bolezen je tako rapidno napredovala, da ni bilo rešitve. Danes zjutraj ob 1. uri je za vedno zatisnil oči. Celo svoje življenje je posvetil svojemu larodu in njegovi državi in pozabil je skrbe ti za svojo rodbino. Zapušča ženo in tri sinove v revščini, jutri ob 10. uri ga pokopljejo v Beograd :i na državne stroške. Beograd, 3. januarja. (Izvirno.) Pogreb pokojnega finančnega ministra Stojanoviča se bo vršil jutri ob 10. dopoldne iz Bitoljske ulice v Saborno cerkev. Poslovilne govore bodo imeli: Draškovič glavni govor, za konstitu-anto Jovan Radonjič, za demokrate Voja Marinkovič, dalje en radikalski minister in en vseučiliški profesor. Beograd, 3. jan. (Izv.) Za začasnega namestnika pokojnega finančnega ministra Kosta Stojanoviča je imenovan notranji minister Draškovič. V Beogradu se je sestavil poseben odbor da organizira čim veličastnej-ši sprevod umrlega finančnega ministra. Demokratski klub je imel popoldne sejo. na kateri bo razpravljal o osebi Stojanovičega naslednika. Beograd, 3 januarja. vlada takrat projekt ustave takrat že predložila. Minister pravde '.n ta konstituant^. iTumi: Beograd, Požarevac, Veliki Bečkerek, Novi Sad, sabac, Zaječar. Niš, SkopJje, Šfip, Bi i olj, Podgorica, Kragiijcvac, čr.čak, Sarajevo, Brčka Banjaluka, Zagreb, Ljubljana, Sušak Za ostale oh'asi i načrt še ni izdelan Beograd, 3. januarja. (Izvirno Minister za trgovino in. industrijo dr. Trifkovič, je dobil nalog, dc sestav uredbo oMrskik ^krikih (dr-\ <»k<>vec_ pnspe v petek v Ljublpno. iavnih tajnikih). i kjer bo konferiral z industrijskimi in i obrtnimi krogi V soboto pri'!.- ^ini Ukrepi prejšnje vlade glede vzdr- _ ster Kukovec v Celje. Beograd. 3. jan. (Izv.) Predsednik žanja reda in miru so bili odobreni. Sestavljena sta bila ekonoatsko-fir nancijski in ukazni odbor. konstituante dr. v Beograd. Ribar vrne jutri Preti komunistom. Beograd, 3. januarja. (Izvirno.) Za včeraj je sklicala republikanska stranka v hotel Slavija sh.-*! meščanov, ki naj bi protestiral proti posstopiiniu vlade. Na zborovanje pa so prišli pod vodstvom svojih voditelja- večinoma komunisti, ki so zborovanje spremenili v boljševiško demonstracijo. Klicalo se je: ..Napravimo konec! Živela revolucija! Doli monarhija! Živria sovjetska Rusija!" Policijski uradnik je nato naznanil predsedniku republikanske stranke Jaši Prcdanoviču, da razpu-šča shod. Zborovalci pa se niso hoteli raziti Sele ko je policija zagrozila, da bo šiloma izpraznila dvorano, se je množica podala ven. Kar je bilo mirnih elementov, so odšli. Komunisti pa so ostali pred hotelom ter demonstrirali: „2ivela revolucija, doli monarhija!" Zaman je službujoči uradnik poživljal na razhod. Demonstracije so postajale čim dalje burnejše. Morala je nastopiti policija peš in na konjih, ki je v nekaj minutah izčistila trg pred hotelom. Posamezne gruče boljševikov so začele policiste obmetavati s kamenjem, pri čemur je bilo 11 policistov ranjenih. Ponekod so morali stražniki rabiti orožje in so bili, kolikor je znano, štiri demonstrantje ranjeni. Ambu-lanca jih je obvezala. Čim so bili demonstrantje razgnani, je zavladal zopet popoln mir in red. Policija je dosedaj aretirala okoli 100 kompromitiranih komunistov. Več-i i del zaplenjenih dokumentov je kil že izročen preiskovalnemu sodniku. Med dokumenti so dokazi, da so se komunistični voditelji resno pripravljali za izvedbo državnega prevrata. Tako so našli pismo nekega dijaka iz Banja-luke na komunistično vodstvo, da je v vse izjemne odredbe, ki jih je izdala zadnje dni v zvezi s komunističnim prevratnim poizkusom. Osjek, 3 jan. (Izv.) V Vukovaru so •neh v soboto komunisti pod vodstvom stavbenika in bivšega dobravo!j-ca Stjepana Zupnnca v mestu zborovanje, na katerem so razpravljali o najnovejših viadnih ukrepih. Policiji, ki je shod razgnala, se je postavil Zupane z nožem v bran. Ko se je aretacije hotel izogniti z begom, je bil na begu ustreljen s samokresom in je obležal mrtev na mestu. Bil je star 32 let in odlikovan v Dobrudži z redom belega orla. Osjek, 3. januarja. (Izv.) O priliki preiskave v Radničkem domu je našla policija akte, iz katerih je razvidno, da je obstojala v mestu teroristična šola. ki je imela 23 članov. Vodil jo je prof. Padovanovič. Najden ic bi! tudi imenik vseh članov. njegovem okraju ..vse za udarec pri- O Stojanoviču človeku. Vendar tudi gJSkra sES J1^ j'T'Kdoniji so se ukrepi pnrfi ^ za stvarno oceno ne sme mhce pre- ^ ]ošno ^^ ^ ^^^ sla. I munistom izvršili z vso energijo. Tam žreb, kaj pomeni, ce je na mestu fi-jvijo j2Tedne državlliške in človeške vr- * * » k. Konferenca, ki jo je vlada za danes sklicala za nadaljnja pogajanja s ^Trboveljsko družbo* je odpadla. Izgleda, da vlada ni voljna še naprej gledati brezplodnost in zavlačevanje pogajanj. Danes se je tudi vršila pri predsedstvu deželne vlad« seia zaradi rudarske stavke, pr. kateri ie bilo, kakor čujenio, sklenjeno podvzeti za naprej prav energična korake. Vlada je pripravljena z vsa energijo pripomoči delavstvu do os pravičenega izboljšanja materijelnei ga stanja ter v to svrho tudi pri «Tn boveljski družbb zastaviti ves svoj vpliv. Ravnotako je pa vlada tudi odJ ločena proti stavkujočim nastopiti a ostrejšimi odredbami, ako bi se ne hoteli ozirati na niene predloge. J* ven interes kategorično zahteva, de se 7. delom v Trbovljah brez odloga zope. začne. Javnost bo energičen nastop vlade napram družbi, pa tudi proti on'm rudarjem, ki bi hotcH preprečiti nujno potreben komoro* mis, le pozdravila. Ljubljana, 3. jan. Za jutri dopoldne ob 11. uri je sklicala deželna vlada konferenco v svrho nadaljevan nja pogajanj zaradi rudarske stavke. Poleg zastopnikov vlade se boda udeležili pogajanj tudi zastopniki Trboveljske premogovne družben ter zastopniki rudarjev. Pričakuje s«| da bo ta konferenca odločilna za n»i daljnji potek mdarske stavke. Arditi zapustili Reko* BAKAR, 3. jan. Včeraj so atdifl demonstrativno zapustili Reko in z vlakom odpeljali proti Trstu. N4 Sošak se vračajo naši ljudje, ki sei pobegnili. PARIZ, 3. jan. V Parizu krožijo vesti, da s* je rTAnminzio pripeljal e Avignon. x države križ, kraftou in Sftrajfcov- Gradec, 31. decembra. Nocoj je bili mnogoštevilno obiskano zborovanji južnih železničarjev, na katerem s< sklenili, da prično jutri ob 2. jjo poH noči splošno stavko v vsem območji graškega nadzorništva južne železnice Zahteve, ki so jih nameščenci južn< železnice predložili, se tičejo zvišanja plače za 40 odstotkov in zvišanja dra* ginjske aoklade za 100 odstotkov. P» leg tega zahtevajo nameščenci še letn< doklado 6000 kron, ter, da se jim tsg koj izplača 1000 kron in, da se doJo§ najmanjša vsota plače na 5000 krat mesečno. Celovec, 3. januarja Proračun mestne občine za leto 1921. izkazu j4 primanjkljaj 113-10 milijonov kron* Vseiicmški občinski odborniki so bil za povišanje občinskih davkov, kf ščariski socialci ter socialni demokrati so se uprli. Ker so dosedanja poga> janja glede proračuna ostala brez* uspešna, so velenemški člani občin, skega sveta odložili svoje mandate. S ton je vsako delo občinskega sveta onemogočeno. Zupan je dobil nalog; naj o tem obvesti deželno vlado. Likvidacija Reke. Iz Rima poročajo 2. jan., da se je podpisal končnoveljavni sporazum nied reškimi delegati in generalom Ferrari jem v petek. Tajnost določb tega sporazuma se strogo varuje. Domneva se, da bodo legionarji odposlani 2. januarja s transportom. DAnnunzijevi zahtevi, da bi zapustil Reko na čelu legijonarjev, se ni ugodilo. Iz Zagreba poročajo 3. januarja: Zastopnik reške slovanske stranke in predsednik avtonomaške stranke sta odposlala 1.1, m. nastopne brzojave: I.) Poslanikom Francije, Anglije, Amerike in Italije v Beogradu: Podpisana predsednik avtonomaške demokratske stranke in zastopnik slovanske reške stranke se obračata na Vašo Prevzvišenost s prošnjo, da posredujete pri svoji vladi, naj se omogoči vrnitev na Reko vsem političnim beguncem in izgnancem, da bodo mogli svobodno izraziti svojo voljo pri sestavi nove reške vlade. Pod-1 pis: Ruggiero Gothardi; profesor; Benjamin Grohovae. — 2.) Nj Pre-vzvišenosti generalu Cavigliji, Opatija, in ministrskemu predsedniku Giolitiiju, Rim. Na tisoče reških bc-guncev prosi Vašo Prevzvišenost za osvobojenje svoje grude, apelirajoči na pravičnost Vaše Prevzvišcnosti, da pokličete nazaj v domovino be-1 gunce prej, kakor se bo sestavila provizorična reška vlada, iz katere morata biti absolutno izključena Gigante in Host Venturi, sokrivca dosedanjih dogodkov. — 3) Ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, Beograd. Podpisani predsednik avto-nomaške demokratske stranke in za-opnik slovanske reške stranke se obračata do Vas s prošnjo, da intervenirate pri zvezi narodov, italijanski vladi in vseh poslanstvih v Beogradu, da se na Reki ne sesfsvi nova vlada prej, dokler se vsem političnim beguncem in izgnancem r.e omogoči vrnitev, da svobodno izrazijo s^ojo voljo pri njeni sestavi. Iz Trsta je došcl nastopni odgovor: Odgovarjam na V?šo današnjo brzojavko. Kakor hitro odidejo legionarji z Reke, bom dvignil blokado in vsak se bo mogel vrniti na Reko, kdor bo hotel. — General Cavigii?.. Reka, 2. januarja. Izmenjava ujetnikov se je izvršila po dogovorit. Legionarji so se večinoma nastanili po vojašnicah. Trst, 2. januarja. General Ferrari in zastopnika mesta Reke Venturi in Gigante so 31. decembra popoldne v Opatiji podpisali tale dogovor: Reška država priznava uporabo ra-pahske pogodbe, da se preprečijo vojaške akcije proti mestu. General Caviglia določa amaestijo za delikte, ki r.iso podla hudodelstva. — Potem sc navajajo glavne točke dogovora, kakor tudi določba, da sme imeti Reka dva bataljona milice. Izpraznitev otokov Krka in Raba se mora pričeti 15. t. m. Opsiija, 3, jan. Od včeraj so v zasedenih postojankah okoli Reke samo Še legionarji, ki so rojeni na Reki. Promet v reški Inki se je že sinoči pričel. Senj, 3. januarja. (Izv.) Arditski oddelek, fci je zadnje dni povzročil v Baski toliko gorja in zla našemu prebivalstvu, je sinoči ob 11. uri odpotoval. Danes dopoldne so bili izpuščeni tudi vsi interniranci na Krku in Funtu. Borba za jugoslovansko državo. »Načrt zgodovine in delovanja Jugo-slovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne. Spisal dr. Albin Ogris. Založila Tiskovna zadrega kot VIL zvezek svoje cZbirke političnih, gospodarskih in socialnih spisov*. Ljubljana, 1921. <9S strani, cena 32 kron). Vendar enkrat! <>hi imaj* o svojem zagraničnem delu že skoraj nepregledno zbirko knjig, brošur. letakov, spominov, dokumentov. Pri Srbohrvatih je izšlo že dokaj btošu-ric iz emigracije in o njej. Pri na;:, najzapadnejših Jrgoslovanih, je Ogrisova knjižica «k?e začetek. Ze zato moramo biti hvaležni njemu in Tiskovni zadrugi, k? je delo izdala kljub krizi književnega trga in naše inteligence. Ne stotine, nego tisoči Slovencev so se med vojno bili na >trani pravice proti Avstriji, Ogrski, Nemčiji in Bolgariji, po Poljskem, po Bcsara-biji, po Dobrudži in na Solunskih brdih. In c vsem tem — molk? Saša Železnikar predava o svojih spominih v khbu «Soča», Viiomir F. Jelene je svoje doživljaje idejno predelal v dramo -^Kosovo*, ki je v Mariboru doživela svojo premijero, ki je pa v tisku uiiuamo; napisal jc fudi nekaj spominov v fcijtonih; mehki Mole vzbuja svoje žalostne spornim; ex Siberia in filozefira ob njih; o delu naše mafije je lani izšla serija podlistkov in razna omizja, ki so te podlistke slučajno čitala, so zmajevala z glavo in govorih, da je to nemogoče in da to ni res. To je doslej vsa naša literatura o vojni, o našem nacionalnem delu med | vojno in po njej. Omizja hteratov j bodo šs nadaljevala svoje irditve o ; velikanski kulturni potenci. Toda ne samo, da so Srbi in Hrvati že izdali in razprodali vrsto svoje vojno-politične literature, — mi je niti v rokopisu nimamo! Toda povrnimo se raje k -Borbi*" in pozdravimo starega svojega znanca Ogrisa, ki je po večletnem premoru zopet prijel za pero. še vedno je optimist, — da si mi zdrav, brate! — še vedno veruje in sedaj morda bolj ko prej, — in še vedno ne zna prav dobro slovenski. 2e nad naslovom sc izpodtaknein. <;Načrt?» Da torej načrtamo nekaj, kar šele bo? Ali je to le reprodukcija onega načrta, ki si ga ie Jug. odbor napravil, predno je pričel delovati? Menda jc o35or Eofel rr" v Oris* zgodovine, ali , svojih «Mask in pro?ilov» ter prispevkov v «Vedi> znan kot stilistično in vsebinsko blesteč esejist, ki mu še lahko strog bralec zaradi teh vrlin odpusti (sicer niti tako zelo Številne) jezikoslovne (in slovnične!) napake. Stvarno nimamo pravice zahtevati od avtorja več, nego nam je hotel dati. Sprejeti moramo njegov spis za to, kar je: ^Impresionistična črtica», ... pri kateri «se ni mogel izogniti po vsebini pogojenim nedostatkom* (če ne bi vedel, da je to -dnhaltlicb bedingt», bi se mučil z uganko, ali je vsebina pogodila nedostatke, ali obratno), — cnehvaležnost narodov* — «pcrtrcba izobrazbe (in informacije) razumništva*. Avtor je torej ostal esejist, m zopet moram reči, dober, gladek esejist in oblikujoč stilist. — Snov je razdeljena v IX. poglavij. «Začetki in zapreke* nas uvedejo takoj in medias res. Emigracija, Rim, Ženeva, Pariz. Takoj se srečamo s starimi znanci, takoj naletimp na zapreke. In takoj vidimo sliko, kako so člani Odbora le zapreke odpravljali z vztrajnostjo in žilavostjo, k;>kcr mravlje. Že uvod postavi bralca v sredo svetovne pozomice: tu sloj, vst'1 oči so uprte v te, glej, da ce obnašaš dobro! in spomnimo se naše majhne domače sedanjosti, pa si skoraj zaželimo nazaj v dobo, ko šc ni bil izpolnjen naš ideal iu smo zato mi bili večji. Toda ta občutek je pesimističen, zato ob tla z njim! Drugo poglavje nam opisuje «Propagandne predpriprave* (zakaj ne priprave brez «prcd> ?) Drobno delo, buletini, brošure, govori, konfetence, članki, informacije, pritožbe, intrige, borbe,deklaracije, vožnja sem in tja, :estanki itd., — do proklamacije, da ne priznavamo Karla Habsburžana /a svojega vladarja. Sledi delo v Ameriki, dobrovoljniška akcija, sledi opis razmerja med Odborom m vlado takratne Srbije, potem zgodovinski čin, kriška deklaracija. Posel-nega pomena sta kratki poglavji «(talija na razpotju* in -»Rimski kongres zatiranih narodov*, — znamenita slika •nidei italicaei- in duševnega poloma Lahov pri Kobaridu. Steed, Torre, Trumbič... poizkus klorofciinirati kapitalsko volkuljo? Ali pa poizkus, da nas ona vzame pod se? Tudi v Ameriki k še nerojeni Jugoslaviji trebalo najti botrov v drobnih, zapletenih, napornih političnih, propagandnih in diplomatskih akcijah. O tem nam obširneje pripoveduje VCII. poglavje, IX. izzveni v Marinijcv kiic: «Ripassaic F Isonzo e ntome-remo frateHiJs- — Vrnite se preko Soče, pa si bomo zopet bratje!* Ogi isov esej je zanimiv, čitaš ga na dušek in čeprav te meetctta motijo dolge periode in okorni izrazi, te dinamični stil in živa snov ne spustita iz rok. Pričakovati je, da bo šla knjiga iz roke v roko in da jo slovensko razumništvo z veseljem pozdravi kot lepo novoletno darilo! V stvarnem oziru bi včasih ne škodilo, če bi avtor ne postavljal venomer slovenskih članov emigracije v ospredje. $jemu m onim, £ S6 isto-tako dobro informirani, to ne škoduje in brez druzega je — v zvezi z uvodoma naglašenim namenom avtorja — jasno, da gre le za delo, ki izpopolnjuje vrzel in ki dodaja srb-skohrvatskim poročilom iz emigracije fudi upravičeno oceno slovenske udeležbe. Za neinformirane bi pa še bil potreben dodatek, v enem samem poglavju morda, ki bi opiral in ocenil zelo pomembno in uspešno delo vsega Odbora. V primeri z vrlinami spisa je pa ta biba neznatnejša, zlasti, ker upamo, da spis nikakor ni zadnji iz te snovi, marveč da mu bodo sledili še mnogi drugi o našem delu v Ameriki, Parizu, Rimu, Švici, Londonu, v Sibiriji, Dobrudži in Solunu, ter last not least, na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani in Zagrebu tja do 1. decembra 1918., do rojstnega dne naše '.ijediniene Jugoslavije. Dr. V. K. imm beležile -r Demokratski poslanski klub v svojem glasilu «Demokraiija* objavlja izjavo, da so vse tendenrijozne vesti, ki jih prinašajo nekateri listi o neskladnosti in nesporazumih, tajnih glasovanjih, neresnična. V načelnih vprašanjih obstoja v klubu poln sporazum. '-i- Proti separatizma- Baagradska, „Tribiis?.", radikalni organ piše povodom sestave nove vlade, da je radikalna stranka za vedno prekinila vse zveze s strankami, ki lomijo svoja kopja za separatizem, ker je spoznala, da bi bila vsaka zveza $ takimi strankami samomor radikalne stranke. List pravi, da je bil že skrajni čas, da je prevladalo v stranki to spoznanje. '-]- Državni tajniki. Sklep o imono vanju državnih tajnikov (pomočnikov) v posameznih ministrstvih bo iz3an U&om iefz feTIna. Drživhi nik za zunanje zadeve bo menda dr. Spalajkovič. -f Zapuščajo ladjo. Komunistični župan mesta Skoplje Kosta Stefano-vič se je odpovedal županstva in izstopil iz komunistične stranke. Tudi občinska odbornika Stuparevič in Cekič sta izstopila iz stranke. Tudi v Nišu in Užicah ie istopilo veliko ko* munistov iz stranke. -f Jugoslavija in Grška. Uradno M objavlja, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po svojem poslaniku, Zivojinu Balnojdžiču obvestila grško vlado, da v sedanjih razmerah jugoslovanska vlada ne polaga nobeno vrednost na to, da bi se obnovila politična in vojna konvencija med naše kraljevino in Grško, ki pileče v mesecu februarju tekočega leta. Ta pogodba j< bila sklenjena leta 1913. med Srbijo in Grško, ter je leta 1915. zaradi Kon-stan trnovega izdajstva prenehala sama po sebi, a jo je leta 1917. Venize-los obnovil, a v letr 1919. je bila ta pogodba v tekstu predrugačena v toliko, da se je nanašala na Jugoslavija in Grško. * Dr. Betfcmann Hollvveg, bivši nemški državni kancelar je, kakor poročajo 2. januarja, umrl. r Rusija in Romunija. „Daily News!I objavljajo brezžično brzojavko, da je Take Jonescu poslal čičerinu dv? noti, s katerima opozarja sovjetske vlade na koncentracijo ruskih čet ct> Dnjesiru. čičerin je odgovoril, da Rusija in Ukrajina nimata proti Rumu-niji napadalnih namenov. Ako se sprejme predlog za mirovno konferenco, bi bila odstranjena vsaka mornosi konflikta. -r Pred sklepom mire i-ied Pusijo in Poljsko. Varšavski «Kurjer Po-rauny» zatrjuje, da so vse vesti a pripravah sovjetske Rusije na novo vojno spravili v svei nemški in ruski nazadnjaški krogi, ki jim je do tega, da ne pride do miru Mir v Rigi bo podpisan v prvi polovici januarja. * Regecf Aleksander bo v kratkem odpotoval v Bosno, kjer ostane nekaj časa v Ilidžu pri Sarajevu. * Odličen gost Naš prijatelj, demokratski poslanec gospod Serafin Krstič, prota (nadžapnik) iz Ohrida v Makedoniji jc s svojo gospo soprogo bo-ravil čez novoletne praznike v Ljubljani ter je nocoj zopet odpotoval v Beograd. * Svečana nastopna avdijenca italijanskega poslanika.' Iz Beograda nam poročajo, da je bil predvčerajšnjim v svečani avdijenej na dvora sprejet co-voimenovani italijanski poslanik grof Manzom. Po običajnih ceremonijah je poslanik izroči! svoje akreditivne listine kraljeviču-regentu. * Br. Tavčar odloži! mandai. Beograjska „Pravda'; cd 2. t m. objavlja: Demokratski nosilec liste, g. dr. Ivan Tavčar sc je odrekel mandatu vsled visoke starosti in slabega zdravja. Na nesto g. ar. Tavčarja pride za poslanca g. Josip Reisner, profesor iz Ljubljane. * Nesmrtno se je blamiral v prvi številki svojega novega popoldanskega življenja „$lovenec . V posebnem uvodniku pripoveduje strahovit roman, kako so se demokrati med seboj tepli Ljubljana, 3. januarja- za portfeljc. Pa dajmo „Slovencu" besedo: „Hud boj med demokrati se je bil za ministrstvo trgovine in industrije. Prvotno jc bil ta portfelj določen za prof. Kumanudiia. ki je pa ta port-feli odklonil. Na površje je potem prišla kandidatura dr. Kukovca. kar so slovenski demokratje zahtevali iz razumljivih razlogov, zaradi katerih raj bi tudi dr.Zeriav prevzel mesto državnega podtajnika. To načelo, da morata ministrstvi financ in trgovine ostati v srbijanskih rokah, je poslalo dr. Kukovca nazaj v socialno politiko. In h'j govino je dobil Milivoj Jovanovič, ki ie v prvem Protičevem kabinetu imel ministrstvo prehrane." Tako „S!oven-i čev"' roman, ki je zaŠ-sl iz reso rta Ja-' neza Zgage v prostor? nad črto. Z zanimanjem ga bo čital minister trgovine, dr. Kukovec, ki je včeraj prevzel svoje posle ter minister za socialno politiko, dr. Milivoj Jovanovič, znani se-cijalni politik, ki ga goiovo pokaže tudi gospodu Milivoju jovanoviču, bivšemu min:3tru prehrane v prvem Protičevem kabinetu kot dokaz tunda-mentalnega poznanja jugoslovanskih političnih oseonosti, po katerem se ž; od nekdai odlikuje khrškslna žumalistika. •27 FRANK HELLER: PrlgoBs gsspoža Roman, (Prevod iz švedšcac F. j.; fv. Kaka :st izgiaila aošiljatev zla'a. „Ati je pa tudi gotovo Laver-fcsse?" „Tako gotovo, kakor Vas sedaj gledam, profesor." „Ali ste prepričani, da niste naro-fee slišali?" ^Popolnoma prepričan." „ln pošiljatev odide dvaj-ci-v - • ,S paniikcm 2" Fmoress of Oce- aniar ,.Da" ,Ki je namenjen v Aicksandrijo?-' „Ki je namenjer. v Aldcsandrijo!" „In gotovi ste tudi, da so osebe^ ki So se razgovarjale o stvari, resnično one, kakor Vi mislite?" „Ravnotako gotovo, kakor je gotovo da sta oba bila prepričana, da ne' razumem niti bescdice tega. kar govorita. V rokah sem držal tri francoske časopise. Vprašala sta me po angleški, če smeta zapreti okno, jaz pa sem se držal, kakor da ittl rje razumem. Potem sta s=e začela raz-govarjati o raznih stvareh in kmalu sem spozna? enega njiju po stiki, ki sem jo videl v Dailv Mirrorju Ilustrirani časopisi so vendarle prava dobrota." „Enega ste spoznali. Katerega?" „To je Mr. Hoxton. Zadnjič, ko je bil imenovan za lordmavorja, je bila njegova slika v listih. Bila je gotovo tudi že prej večkrat — taka visoka živina — toda na to se ravno spominjam. Njegov drug je pričel govoriti o stvari. Komično! Ni dolgo trajalo, pa sem spoznal tudi njega." „Sir Arfur Wades?" „Da, Wades, dragi j>rofesor, Wa-des od zunanjega ministrstva, tako gotovo kakor amen. On je pričel razgovor. Slučajno je pogledal na moj časopis — držal sem ..Matin" v rokah — in je na njegovi zunanji strani menda zapazil članek o j>olitič-nih umorih v kolonijah. Indiji in Egiptu. Saj veste! To ga je najbrže spomnilo. Prej se j&craj nisem brigal za to, kar govorita, dokler nisem slišal besed: „Pa se nič ne bojite, da zavohajo vso stvar ti prokleti egipčanski nacijonalisti? To bi si njihova blagajna opomogla!" Ko sem slišal besedo o blagajni, sem začel striči z ušesi. Hoxton je zmajaf z glavo in odgovoril: „Ne. ne, sir Artnr, nikdo ne ve nič, samo jaz in višji ravnatelj. Tudi midva sva mislila na na-cijonabstle, zato nisva hotela vzeti navadne ladje. Povem vam, sir Ar-thur, sicer pa veste tedi sami, da se je nakana proti zadnji transportni ladji skoraj posrečila. To Vam je znano je-li? K sreči je bil kapitan toliko previden, da je z brezžično brzojavko poklical čete na pomoč, sicer.." Sir Arthur se je prekinil in se ozrl na me. „Za vraga, Hozton, kaj ne mislite, da utegne ta indivkfij razumeti, kar govoriva? Sedel sem na nasprotnem koncu železniškega oddelka, profesor! Hoxton se je samo nasmejal in odgovoril: ni mogoče, razven 6e nama čita z ustnic". „Pač nista vedela kako tanek je Vaš sluh, Lavertisse." „Ne tega nista vedela, profesor. Potem je nadaljeval sir Arthur: 0Utegnil bi pa biti kakšni Egipčan." rTo se Vam pa ni dobro zdelo, kaj, Lavertisse?" „Odkrito rečeno, prav nič Doslej sem videl še samo one Egipčane, ki jih imajo v britanskem muzeju, in vrag me vzemi, lepi ravno niso." „Mumije? Na svetu so še tudi Egipčani novejšega datuma. Toda vseeno, nadaljujte. Kaj je rekel Ho-Tton?" »Sntejd se j* ie G0go*orf!: „egip. Čan! Kaj še! To je kakšen francoski vetemjakovič, če ae prav hudo ne motim. Morda skače v kakšnem vari-jeteju, ker mu nese toliko, da potuje v prvem razredu." „In to ste tako mirne poslušali, Lavertisse?" „V poslovnem interesu storim vse, profesor. Če imaš tako tenek sluh kakor jaz ne smeš biti občutljiv, ker se ti potem večkrat pripeti, da čuješ mara kakšno resnico." „Vi ste velik filozof na svoj način, Lavertisse. No in?" .,Poten je sir Artur nadaljeval: „Prav imate, Hoxton. to je kakšen francoski vetemjakovič. Vi torej ne želite nobene straže za ladjo, nikakršnega vojaštva?' — „Ne, je odgovoril Horton, s tem bi vso zadevo raztrobtli po svetu. Denar bomo prešteli, zapečatili in ga v kosih zlata po tisoč funtov položimo v škatlie Bank of Englana, potem pa pojde vse skopaj v navaden močan zaboj z napisom: „Vzorci". Kapitana ladje poznam že trideset let. To je star pre-lrigan fennač, ki bo že opravil vse drugo. Njega sem si tako gotov, kakor samega sebe". — „Ali pa ga ne bo zajxljalo? Pomislite samo, stoti-soč funtov v zlato..." — „Ne. sir Artur, njegova poštenost je dobra a vfčiie svofe, Saj nam je ga Rri- nesel iz Južne Airike slavni CuIInan-diamant, — saj se spominjate. Nikomur se ni sanjalo, kako smo ga spravili v Anglijo. Misliti si morete, da so mu sledili vsi boljši tatovi sveia. Toda kapitan Selby je vodil vse skupaj za nos." Kapitan Selby. sem si mislil, ali ne moreta imenovati tudi ladje? Tega pa nista storila. Jedino, kar sta še govorila o tej stvari, so bile besede: „Upajva, da bo ta svoia bankam v Aleksandriji zadostovala in da ne bodo še več zahtevale. Zadnje leto smo jim poslali že prav čedno svoto". To je rekel Hoxton. sir Artur mu je pa odgovoril: „Pcmirite se, Hoxton, žetev je letos v Egiptu izboma, saj imamo Williamsove jezove." Kaj je neki mislil s tem, pro fesor?" „Williamsovi jezovi? To je seveda sir William WiUcot, lavertisse. Saj veste, on je na novo sezidal stare faraonske jezove pri Nilu. To je jasno. No in druzega nič, Lavertisse?" „Ne, koj nato se je vlak ustavil » Clapham Junction in jaz sen izstopil, čeprav sem imel vozni listek do Victorije. Misli sem si. da utegne sir Artur imeti na postaji kakšnega detektiva in da bi si utegnil domisliti, da me radi varnosti nekoliko shrani. (Dalje prihodnjič.) * Uradniško vpialanje je Judi prišlo v delovni program Pašičeve vlade. Da se vprašanje reši čira boljše, bo najprej posebna komisija proučila primernost kvalifikacije dosedanjih uradnikov ter dognala, v koliko je v resnici potrebno število uradnikov v državi, zlasti višjih. * Uradniške plače v avstrijski republiki. Avstrijska vlada je sklenila vsled pomanjkanja denarja, da bo odslej mesečne plače izplačevala vrim državnim uslužbencem v dveh mesečnih obrokih. Za mesec januar 30 prvega januarja prejejli uradniki le polovico plače. Radi teh ukrepov vlada v uradniških krogih veliko razburjenje, ker .se smatra to kot začetek nfcizpolnjevaiiia dolžnosti države napram svojim nameščencem. * Naseljevanje samostanov v naši deželi. Novi samostani se ustanavljajo le v deželah, kjer je ljudstvo tako neizobraženo. da dovoli, da se na njegov račan rede ljudje brez pravega življenjskega poklica. Mrtva moka išče žrtev tudi pri nas. V Radomljah love j nd/fik? fcfeid iepbhS, «gar Sm fe tudi na razpolago, mi je potem povedal, da se mu je ob neki drugi priliki dogodilo v Logatcu tole: Imel je pri sebi več lir, kot se jih sme nesti cez mejo. V menjalnici so mu rdeli, da mu rodi, fa 60 rzBajal vsako s6&>b.f List je bfl prvotno določen kot revija, a bo ;>vradi pomanjkanja papirja izhajal začasno kot tednik. Vsebina lista je bogata in zanimiva. * Udeležniki Jadranskega zbora iz bo carinska oblast zaplenila lire naj ~ jih torej zamenja Storil je tako, in k J Škornje naj ce blagovolijo se tekom je bilo par tisoč, si je lahko misliti, ka- današnjega dne priglasita v pisarni J_t___« v *te i ______« • « •r^cn/fMtA ATAftllta \T I «llKif4rt« ko dober .IcšefF je napravla menjalnica, če je zamenjala denar po zgoraj označenem načinu. Kakor se čuje, se bo po izročitvi Logatca Jugoslaviji menjalnica preselila v Postojno. Bilo bi pač potrebno, da se oblasti pobrigajo za to, da se bo njeno poslovanje v bodoče strogo nadziralo. — časnikar. ' Nov slovenski izum. G. Josip Baj-de, sin znanega slovenskega iznajdite-' za zasedeno ozemlje v Ljubijani, Pražakova ulica 3/1. (telef. št. 236), in sicer z dodatkom, ali se nameravajo udeležiti predkonference 5. t. m., ali šele glavnega zborovanja 6. t. m., zato da lahko pisarna* pravočasno naroči prenočišča v Zagrebu * Praznovanje pravoslavnega Božiča. Iz Zagreba poročajo, da sta zagrebška In osiješka trgovska zbornica sklenili fc^Jj^ir^LS^JSr praznovati Pm dan pravoslavnega jega bivanja v Londonu izdelal naslanjač, katerega je uporabiti kot posteljo, ne da bi pri tej uporabi trpela prevlek? ter ima shrambo za vso posteljno perilo in tudi improvizirano posteljno omarico. Bajdetov naslarj-.c, ki ie patentiran na Angleškem in tudi pri nas že priglašen za patent, omogoča izrabiti osobito majhna stanova- Božiča dne 7. t. m. Ta dan ostanejo vse trgovine ves dan zaprte. razni zapeljivci podpise neukih ljudi, nja ter sobe samcev, ker se izogne ne- naj občina odstopi župnišče in lepo, zraven spadajoče polje, kamniškemu samostanu. Ljudstvu se hoče njegova last zvijačno izvabiti. Kdor je zato, da dobi samostan lepo premoženje; temu dajo ti sleparji prosti vojni listek v nebesa. Na take pojave treba paziti. Upamo, da občina ne podleže sleparskim vabilom. Če pa bi v neminljivo sramoto občinskih mož radomeljskih prišlo do tega, se bo gotovo našel pameten občan, ki bo sklep takoj z utemeljeno pritožbo izpodbijal. Torej pozor somišljeniki! Dovolj je že parasitov. * Iz Logatca javljajo: Italijani se polagoma pripravljajo na evakuacijo notranjskih krajev, ki so po rapailski pogodbi pripoznani Jugoslaviji. Logaški italijanski komisar je te dni izdal razglas, da morajo vsi trgovci in vse prodsjaJae v krajih, ki pripadejo Jugoslaviji, vse svoje neprodano blago do 20. januarja i 1. izročiti italijanski upravi proti odškodnini. Nekateri tr- fovej so nakopičili znatne množine laga, računajoč, da jim bo po italijanski evakuaciji omogočeno blago v Jugoslaviji razprodati brez carine. — Planinski knez Windischgratz se seli iz planinskega gradu. Vse dragocenosti je že odpeljal na svoje posestvo pri „Ravbarkoniandi". Namerava tudi de-mantirati vse v Planini se nahčy'oče svoje parne žage. * Tabačni nasadi v Sloveniji. Kakor ?e našim čitaieljem že znano, je uprava državnih monopolov izdala nared-bo. ki določa, koliko se prihodnje leto lahko produtira tobaka v posameznih krajih. Rok za prijave tobačnih nasa-rio/ je do dne 31. januarja 1021. Prijave se pošiljajo upravi državnih monopolov. Že Jani so se napravi ii poizkusi s sajenjem tobaka na Štajerskem, in sicer na kmetijski soli v št. Juriju ob Južni železnici v Savinjski dolini. Blago je preizkusna komisija spoznala ?a prvovrstno. Gojenje tobaka je seve-eia pod državno kontrolo. *• Postanek Jugoslavije popisuje brošura „ Borba za jugoslovansko državo", ki jo je napisal dr. A. Ogris in ki je iršla pravkar v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Dr. Ogris popisuje, kako se je trudil jugoslovanski odbor pri catentnih državah in v Ameriki, da je vzbudil zanimanje za Jugoslovane in pridobil te države, da 30 se sprijaznile z mislijo, da se ustanovi Jugoslavija. Iz knjige posnamjrno, kako je prišlo do kriškega pakta in do rimskega kongresa in kako je preobračal zlasti dr. Vošnjak araerikansko javno mnenje nam v prilog. Knjigo, ki vetja 32 K, in ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubijani. toplo priporočamo, ker pojasni širši javnosti mnogo dogodkov, ki so bili do sedaj znani le ožjemu krogu politikov. * Kar je prsvsč, je preveč! Pišejo nam: Vozil sem se na novega leta dan iz Trsta v Ljubljano. V petek sem zamenjal v tržaški podružnici Ljubljanske kreditne banke nekoliko lir v dinarje. in sicer po kurzu 74 lir za 100 dinarjev. Kakor znano, ima v veži logaški postaje g. Sicherl menjalnico, ki posluje zelo dobro. Vprašal sem, ko sem šel ravno mimo in videl, da se zamenjavalo lire za dinarje, kaka je zamenjava Menialnični uradnik mi odgovori, da 84 lir za 100 dinarjev. Začudil sem se. da je mogoča taka razlika med Trstom in Logatcem tekom ene noči po zaključku borze, in pokazal sem menjalničnemu uradniku borzno poročilo po katerem je bil kurz jugoslovanske krone v petek v Trstu lSfiO. iorei dinar 74,40. Uradnik se je nekaj izgovarjal, pozneje pa je prišel na peron in me začel zbadati, češ da kupi od mene vagon dinarjev itd. Ker mi je bila stvar preneumna. sem mu vpričo vsega občinstva povedal jasno, Laj ci mislim o takšnem menjalničnem poslovanju, ko se potujoče občinstvo odira na naravnost kričeči način. Celih JO lirsiift teci razlike pri. 100. di- priietno veliki postelji. Razpečavanje naslanjača je prevzela novoustanovljena družba Bajde, Jager & Co v Ljubljani, izdelek-prvcnec je interesentom na prost ogled pri tapetniku F. Jager, Ljubljana, Kcmenskega ulica 12. * Arntin Gradišnik 1% Dne 2. t. ra popoldne je v zdravilišču Lassniiz-hohe pri Gradcu umrl splošno znani celjski nadučiielj, g. Armin Gradišnik. Pokojnik je služboval več let v Senožečah in nekaj časa v Hrastniku, od leta l S9S. dalje pa nepretrgoma na celjski okoliški šoli. Zadnje čase je pričel bolehati. V nadi, da si okrepi svoje bo!no živčevje, je odšel v imenovani sanatorij, kjer pa ga je daleč od rodne grude, ki jo je ljubil tako vroče, doletela smrt. število finančnih stražnikov se zviša. Kakor se nam poroča iz Beograda, se bo število finančnih stražnikov v Sloveniji znatno pomnožilo. * Orla ubil s kamnom. V okolici Bro-da na Kolpi je neki Kovač te dni ubil veiikega orla s kamnom. Veliki gorski orel se je ob reki spustil na tla in kovač ga je s kamnom zadel ravno v glavo. Z razpetimi peruti meri orel dva metra. Iz Slov. Bistrice nam poročajo: Država je kupila od naše občine vojašnico za P/g milijona kron. — Kakor se govori, se nameravajo v Bistrici naseliti nune, ki že iščejo primernih objektov. Dvomimo, da bi bili Bistričani tako potrebni tega blagoslov«!. * Zasedba novih krajev. Iz Beograda se poroča, d? zapustijo Italijani do 10. t. m. ono ozemlje, ki pripade po rapailski pogodbi naši državi. Vojno ministrstvo je pozvalo v Beograd poveljnike obmejnih vojaških oblasti, da jim da potrebna navodila glede vojaške zasedbe novih krajev. * Aiera Steinbeiss. Ministrstvo za gozde in rudnike je bilo odredilo posebno komisijo, da preišče znano afero s Steinbeissovim podjetjem v Bosni, katero je insceciral bivši minister Kova-čevič. Preiskavši afero, ki je revoltira-la celo javno mnenje v Besni, je komisija sklenila, da se pogodba, s katero je bil minister Kovačevič za pravo ba-gatelo prodal io grom no posestvo, razveljavi i« da se celo podjetje vnovič postavi v staro stanje in pod državne upravo. * Glavni generalni štab v novi zgradbi. Kakor poroča beograjska .politika" s? je glavni generalni štab. katerega poslopje je bilo v vojni ponižen o, preselil v svojo novo zgradbo v gornjem mestu. Geografičn i institut pa ostane šc nekaj časa v Zemunu. * Nov države i kert. S 1. januarjem je stopil v veljavo nev državni kurz za dijake, ki študirajo v inozemstvu, in za ene oecbe, ki imajo pravico na zamenjavo denarja iz države i h blagajn. Novi državni kurz je ta-le: 100 francoskih frankov 189 dinarjev, 100 bel gijskib frankov 1S0 dinarjev, 100 švicarskih frankov 460 dinarjev, 100 italijanskih lir 105 dinarjev. 1 angleški funt 105 dinarjev. 1 ameriški dolar 30 dinarjev, 100 češkoslovaških kron 45 dinarjev. * Sokolski dem v Beograd«. Beograjsko sokolsko društvo «Dušan Silni* namerava zgraditi svoj sokol-ski dom. Društvo se je s posebno spomenico obrnilo do vlade s prošnjo za primeren prispevek k projektirani zgradbi. * Dr. Trutnbič zopet odvetnik. Iz Splita poročajo, da je dr. Trumbič izjavi!, da se posveti zopet odvetniškemu poklicu. * Nov list v Sarajeva. Pod uredništvom dr. Nikote Stoja novit'« je začel v Sarajevu izhamti nov frst ^Na- Todor Sfefanovič Vilovski f. V 2om. bolji je umr! te dni v visoki starosti znani srbski književnik in novinar, To-dor Stefanovič Vilovski. Bil je dolgo let šef beograjskega presbiroa in urednik raznih listov. Izmed njegovih književnih del je najbolj znana „Istorija Beograda'". Pogreb se je vršil na novega leta dan v Zemunu. * Koruza /a pasivne kraje. Te dni se je iz Vojvodine odposlalo 160 vagonov koruze v Črno goro. Za pasivne kraje je določenih 1445 vagonov koruze, in sicer za Dalmacijo 600, za Liko s Pri-morjem 245, za Hercegovino 300. Prodajala se bo jx> znižani ceni 4 K za kilogram. Diferenca v ceni se pokrije iz kredita 20 milijonov dinarjev, ki je dovoljen v ta namen. * Bolgarija vrata železniški materija!. Kakor nam poročajo iz Beograda, je Bolgarija poslala noto naši vladi, v kateri javlja, da vrača ves zelezniški maierijal, katerega je bila v vojni zadržala. ter prosi, da se ustavljeni promet čim prej zopet obnovi. Vsled tega je »ivši železniški ravnatelj, dr. Vlada Markovič, odpotoval v Sofijo, da pregleda in prevzame železniški materiial in premoii'. katerega nam mora izročiti Bolgarija v zmislu mirovne pogodbe. * Imenovanje. Za ravnatelja na državni gimnaziji v Murski Soboti je imenovan Ivan Bračko, profesor in začasni ravnatelj na imenovanem zavodu. * Imenovanje r železniški službi. Višji železniški komisar pri tomisari-jatu železniškega ministrstva v Ljubljani, dr. Jakob Borko, je imenovan za višjega kontrolorja in namestnika šefa obračunskega odseka v ministrstvu sa-obračaja. * Iz računske siažbe. Računski praktikant Viktor Kovač pri poverje-ništvu za javna dela, je imenovan za računskega asistenta. * Prijava rezervnih častnikov. Vojno ministrstvo je rok za sprejemanje rezervnih častnikov v našo armado podaljšalo do dne 1. februarja 1.1. * Slovensko planinsko društvo prosi svoje člane, da blagovolijo prevzeti izkaznice za leto 1921., ki so že pripravljene v planinski sobi, Kralja Petra trg št. 2. * Sodna statistika. Pri državnem pravdništvu v Ljubljani je bilo podanih pretočeno leto 6311 ovadb. Leta 1019. jih je bilo 449$. * Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojeneev za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 5. januarja zvečer v vseh prostorih Narodnega doma veliko veselico s koncertom in plesom na korist strokovnega glasila in Osrednje zveze. * Smrtna kos«. V Zetalah pri Rogatcu je dne 31. decembra umrl za sušico posestnik Simon Potočnik, v Celju pa 53letna hišna posestnica gospa Ana Prelog. * Nevaren razbojnik. Stanko Molk, rodom iz Planine, je bil nevaren razbojnik, ki je svoje zločine izvrševal tik ob demarkarijski črti in v notranjosti zasedenega ozemlja. Tudi jugoslovanske oblasti so ga zaman zasledovale. Končno fo ga prijele italijanske oblasti. V Trstu je bi! te dni obsojen na 12 let in 25 dni ječe. Molk je bil tudi v Jugoslaviji kot vojak obsojen na 4 leta ječe. Našim varnostnim oblasb-om je pobegnil štirikrat. Mlinska Industrija. , Slovenija ima razun velikega števila malih, takozvanlh kmetskih mlinov, tudi znatno število večjih trgovskih mil nov. med njimi nekoliko prav velikih podjetij s skujmo kapaciteto preko 50 vagonov dnevno. Trgovski mlini ne morejo že od leta 1915. dalje izrabiti svoje kapacitete. Do leta 1919. so bili popolnoma podrejeni Žitnemu zavodu in so dobivali zaradi tega le minimalne količine žita, tako da se je izrabilo kapaciteto velikih mlinov samo z 20 do 25 odstotki. Prosta trgovina, ki se je lani vpeljala, se leta 1919. ni mogla razviti zaradi neurejenih prometnih razmer, tako da je ostalo delovanje naših mlinov ravnotako omejeno le na 30 do 35 % njihove kapacitete. Slovenski mlini so navezani na izvoz, ker njihova kapaciteta previšt'je nekolikokrat domačo potrebo, in 30 isti tudi pred vojno oddajali skoraj 75 % svojih izdelkov izven današnjih državnih meja. Predpogc' rednega dela slovenskih mlinov jc: c.-editev prometnih razmer, v prvi vrsti železniškega prometa, a tudi pošte, brzojava ;u telefona, da se olajša nakupovanje in dovoz žito. Danes je pomanjkanje vagotvev naravnost usodepolno. nakupljenega žita ni mogoče po cele mesece naložiti in tudi ako se posreči dobiti kak vagon ostane žito po ceie mescce na potu, ker se skoraj vsaki mesec promet omeji. Ker se mora V3e žiio nakupovati le za gotov denar, je treba pri današnjih visokih cenah investirati ogromne vsote. ki vsled nemogoče odprave žita ležijo brezkoristno po cele mesece. Tudi ta okolnost onemogečuje vsako živahnejše poslovanje Naša dosedanja trgovska politika ni jemala ozira na mlinsko industrijo. Minister Ninčič je kot trgovski minister sklenil z Avstrijo in Češkoslovaško pogodbo, s katero je dovolil Avstrijcem oziroma Čehom, da smejo pri nas kupiti več tisoč vagonov žita ali moke. Ogrska je svoječasno na vse mogoče načine oteževala izvoz žita, podpirala pa izvoz moke ter na ta način dvignila mlinsko industrijo. Tako bi morali ravnati tudi mi. Da trpi zaradi izvoza žita naše narodno gospodarstvo ! zastopnika dr. Ivana Benkovič*. fam* novane gospode je družba k oop tirala na izrecno zahtevo tedanjega deželo* ga predsednika dr.Brejta, ki je tt» vzlic utemeljenim ugovorom z druge strani vztrajal pri svoji zahtevi. Kakor čujemo, še niso vsi gospodje spre* jeli ..imenovanja". Borza 3. januarja. Zagreb. Promet ie začel danes Z večjo vatmo kakor zadnje dni. Napravljenih je bilo mnogo zaključkov. Devize- Berlin 215 do 218, Bukarest 190, Milan 524 do 530, London 532 do 538, Newyork 150. Pariz 920 do 930, Praga 177 do 180, Švica 2350 do 2475. Dunaj 24 do 24,15. Valute: dolar 149,50 do 151, avstrijske krone 25 do 26, rublji 60 do 80, češke krone 165, franki 8S0 do 900. napoleondori 493,50 do 495. marke 203 do 205, leji 196 do 198. lire 510 do 520. Beograd, valute: dolar 37.25 do 37,75, franki 220 do 222, funti 132 do 133, lire 128 do 131. levi 40.50 do 41, leji 48,75 do 49. marke 50,25 do 50,50, avstrijske krone 6,50 do 6,80, napoleondori 122,50 do 123. Devize: London 135 do 136. Pariz 220 do 223, Milan 130 do 133, Berlin 53 do 54. Praga 44 do 44,75, Dunaj 6 do 6,10. * Aretacije v Kranju. Na novega leta dan je kriminalni organ ljubljanske policije na „Stari pošti44 v Kranju aretiral 26letnega trgovskega pomočnika Ivana Wagnerja iz Reke in njegovo ljubico, 261etno Marijo Rakoša iz Novega mesta, ker sta Fran ju Mlakarju, trgovcu s čevlji v Ljubljani, po-neveri ia za 26.000 K raznih čevljev ter jih prodala. * Poizknšen samomor. V Šoštanju se je na Novega leta dan ob&trelil 25Ietni klobučar Janko šmigovec. Krogla mu je obtičala v levi rami. Prepeljali so ga v aViio bolnišnico. Vzrok poizkuic-nj-- v.r»«;-?3or2 domači prepiri. zcafaio škodo, ni treba posebej povdar-jati in bi bilo Ie želeti, da bi naša vlada v tem oziru spremenila svoj dosedanji kurz ter s primerno diferenciacijo izvozne carine ovirala izvoz žita. Z izvozom žita trpi posebno živinore-ia. ker z žitom gredo istočasno tudi otrobi v inozemstvo. Ako pa bi se smela izvažati samo moka in ne žito. bi ostali otrobi za našo živinorejo. —o— t= Gojenje tobačne rastlini. V številki od 30. dcceaibra p. !. našega lista smo poročali o pogojih glede gojitve in prodaje tobaka. Dodatno k temu poročilu posnemamo iz objave ljubljanske tobačne tovarne sledeče: Pripravlja se ustanovitev urada za tc-bakov-' kulturo v Ptuju. Ako se izkaže veliko zanimanje na Dolenjskem, oziroma v Belokrajini. uzpestavi se i v Novem mestu tak urad. Tovarniško vodstvo upi. da se bo že pcčetfcom meseca februarja 1921. moglo pričeti .s prijavljenjem sadivcev. V katerih okrajih. oziroma v katerih občinah in sdih se bo dopustilo saden je tobaka, bo odvisno od števila prijavljenih sadivcev*. Za začetek je dovoljeno saditi najmanj pet arov, to je 500 m;, oziroma 2000 sadik. Za Slovenijo je namenjena saditev velikolistnih ogrskih vrst. Te vrste dajo veliko žetev. Finejše vrste se bedo za sedaj gojile le za poskušnjo, da vidimo ako bi pri m-s uspevale. Pridelek tobaka velikolistnih vrst znaša na en hektar 1800 do 2000 kilogramov. V dobrih letinah pa je pridelek Se preko 2000 kg na hektar. Odkupne cene za en kilogram oddanega tobaka znašajo povprečno 24 kron. Seveda se odkupna cena ravna po kakovosti blaga. Monopolna uprava je določila za Slovenijo letu 1921. aledeče odkupne cene za en kilogram sirovega tobaka, in to: za izredno lep pridelek 56 K, za I. k laso 40 K. za Il.klaso 24 K, za Ill.klaso 16 K, za TV.klaso 12 K, za odpadke, vezane 8 K in za nevezane oGpadke 4 K. (Cene smo že enkrat javili.) Tobak sme saditi le tisti, ki dobi za to dovoljenje in se s tem zaveže, da ves pridelek izroči državnemu monopolu, ki mu ga po določenih cenah odkupi. Glede rentabilitete bi bilo omeniti, da sedaj ni mogoče napraviti natančnega proramna, ker »o stroški za obdela-vanje še neznani". Pri srednji letini pa br znašal brutto dohodek enega hektarja remije okroglo 44.000 kron, torej vsaj petkrat več kakor pri pšenici. Ze-i i bi bito, da bi se naši kmetje tobako-• \ poprijeti! — Trboveljska premogokopna družba je kooptirala v svoj upravni odbor kot slovenske člane bivšega poslanik; Josipa Pogačnika, bančnega ravnate Ijfl A. Praprotnita, gradbenega ravtr. telja inž. Klinarfa ia svri^ga flrsvoegf denar blago 1C00 1100 330 370 360 867 17SJ 1840 «00 608 500 670 695 1515 1526 MO 508 790 6500 1100 1150 1490 1650 9100 9860 110 115 785 740 1550 1650 7% 805 410.70 do Banka za Primorje . Trg. obrt banka « • » Banka Brod na Savi • « Jadranska banka . « , Jugoslavenska banka . ■ Ljubljanska kred. banka „ Narodna banka . « • Hrv. eskomptna« ■ » « Rcčka pučka . • • • « Goranin . . . s * « Dubrovačfco parobr. dr. Slavonia «.>>«« Gutmaa » • « ■ > • Praštediona • ■ • • • Poljedelska banka » « ■ Srpska banka . < ■ i Eksploatarija dna « « Narodna šumska ind., < Dunaj, devize: Zagreb 414.70, Berlin 913 do 919, Budimpešta 108.50 do 110.50, Bukarešta 810 do 820 London 2352.50 do 2372.50, Milan 2270 do 2200. Newyork 668.50 do 672.50 Pariz 3005 do 3045, Praga 741 do 747, Zuricfa 10100—10150. Valute: dinarji 1635 do 1655, dolarji 662.50 do 666 50. franc. franki 3880 do 3020. češkoslovaške krone 740 do 746, ogrske krone 115 do 117, leji 815 do 825. levi 720 do 730, lire 2260 do 2280, marke 912.50 do 918.50. funti 2340 do 236C. Avstr. kronska renta . < • ., majska renta < ■ ■ Ogrska kronska . • ■ • < V. avstrijsko vojno p i Sankverein •«*«■«! Lšnderbsnk . • • ■ > i ^vsiro-Ogrska banka i > i 'r»oban;ka zemeljska banka i Živcostenska banka . • * i Državne železnice > ■ » ■ otnaarrt« ..•••■< Aipise-Monian •■>«■■ Praška železna industr. > i Levfcam, papirnica . . . i Praga, devize: Beograd 228 do 230, Berlin 121.25 do 122.75, Bukarešta 108.25 do 109.75. Milan 310 do 312, Pariz 528.50 do 531.50, London 315 do 317, Newyork 80.50 do 90.50, Dunaj 13.05 do 14.05, Zagreb 56 do 57, Varšava 12.50 do 13.50. Budimpešta 14.50 do 15.50. Valute: jugoslovanske note 219 do 22!. marke 121.25 do 122.75. dolarji 88.50 do 89.50, funti 313 do 315. francoski franki 525.50 do 528.50. lire 307 do 309, švicarski franki 1358.50 do 1361.50, levi 91.75 do 92.75. Berlin, devize: Rim 254.70—255.30, London 261.20 do 263.80. Newyork 74.4? do 74.58. Pariz 736.55 do 737.45, Švica 1113.85 do 1136.50, Dunaj, žigosane 17.03 do 17.07, Praga 81.775 do 81.975. Budimpešta 11.85 do 11.89. Zfiridi, devize: Berlin 8.975, New york 658, London 23.20, Pariz 38.60, Milan 22.75, Praga 7.30, Budimpešta 1.075, Zagreb 4.10 Bukarešta 8.10, Varšava 1.05, Dunaj 1.50, žigosane 1.05. 96-97 — 310-— 78.— S791-— 1455.-1140-— 1210-— 1848-— «000-— 1105.— 3340"— 5480-— 2910-— 6170-— 8K0— Vremensko poročilo. Ltnbhan« V4 m »a* norivra Dan Jt | >L I U o o V«tr«T> | K«bo t. jaa. 3. iu T. II. mi 2 L ari 7M1 738*4 -M -»•S •M iLOTT. •t. i« km T»tr* obl«'"no def. i n»*1« raraitai* i»i»p«r»ta7« s « sarmaloa 4 T -tsank. M*««* lepi« oni- ■»J1« -»se. nha« dun TU »»n.« ot> I«* odgovorni urednik Vit F. Jelene, Po svetu. X Izbruh vulkana na Japonskem. Iz glavnega mesta Japonske prihaja brzojavno poročilo, da je dne 22 decembra vulkan Asama-Yama na otoku Ni-pon začel silno bruhati. Pojavili .so se najprej močni zemeljski sunki, potem -'pa ie ognjenik začel bruhati žarečo lavo, ki je zasula več vasi. Škcda je ogromna. Število človeških žrtev še ni znano. X Fašisti. ,,Nihil novi in mundo". Ta stari izrek potrjuje močni pokret. ti se vrši sedai v Italiji. Nacionalistič-1 no razvneta struja dela vladi resne preglavice Dovedla je Italijo v državljansko vojno in res:io potresla sestav in disciplino italijanske armade. Vsi resnf krogi Italije obsojajo ta pokre* in stoje na strani vlade, vendar je ta ps;! naroda tako jaka. da izgleda, kak 'a je vlada ne zmore. Težko jo je razumeti in analizirati, samo primerjati jo moremo s sličnimi pojavi v drugih državah. Spomnimo se ..Bou-lanžisma" v Franciji v 80 letih prejšnjega stoletja Razvnel ga je general Boulanger slično zmedena glava kakor d'Anmmzio. Malo je manjkalo, da it je najboljši in najbolj informiran ^iHiiu slovenski dnevnik! ni dovečlel Francije, ki se je komaj opomogla od nesrečne vojne leta 1870-1871 do nove vojne z Nemčijo. Francoska vlada je morala napeti vse sile, da je pomirila razburjeno maso ic preprečila novo narodno nesrečo. Isti pojav opažamo koncem prejšnjega stoletja v Angliji. Pod ministrom Cham-berlainom se je razgrel agleški imp? rializem tako, da bi bil na mah najraje požrl cel svet. Burska vojna in falodska afera s Francijo sta bil plod te psihoze. Vendar je Anglija imela vsaj nekaj dobiček. — Angliji sledi Nemčija. Možje kakor Hindenburg, Tirpitz in Naumann so bili nosilci po-kreta, ki so ga imenovali „das groBere Deutschland". Sanjali so o tem, da so Nemci od Boga pozvani, da zagospo-dariio celemu svetu. Na takšne pojave spominjajo fašisti. Grof Sforza je imel »"---rečno idejo, da spomni Lahe, da so velesila. Kakor ljudje, ki so od berača postali bogataši, miolijo, da je ves cvet same zato ustvarjen, da ga vtaknejo v žep, tako so tudi italijanske mase izgubile vsako merilo jn presedek, kaj morejo rahtevati in kaj ne, kaj zmore-je in kje neha njihova meč in kje pri- a a a 5 m K 5? 19 R «23aS3G:SSez:S322 Jutra>. 2 tifTcrstui. v amcrikEnsiiih zabojžklh s 25 kg čiste težo efflaja družba f,Jadran" Ljubljana, Dunajska cssta 9 le na industrijska podjetja in obrtnike po solidni ceni. 635 6—4 Pozor, i i Oglej e si razstavo tino izdelanih, v izložbi gosp J. Gričarja v Ljubljani, Šelenbur-eova ulica, se nahajajočib čevljev. Delo iz najfinejšega usnja ca roko po dunajsk h vzorcih. 624 8-5 wmm ....... Celovška cesta it. 89 v salonu znane gostilne Vodnik. fenice, ščurki >a vaa golazen mora pomniti uko porabljat« r»oja traizka ena sredstva ko!: Ščurke K »O-—, za sts-Dloa K 12 - prašek za uil v obleki in perila K 10--m K ur prašek proti mrčesom K tO"— m K 80"-mazllo pro'-' niem pn iiodeh K 5— m K 10- itd. Po=il a po povzetin zavod la ekBport m. JunKer, Petrmiska ulica 3. Zagreb &r. 33. IS Haročajte dnevnik „ Učenka se iš6e pridna in poštena, iz dobre h še, ▼ trgovino z moianlm blagom pri Anton« Verblčn, Sevnica ob Savt. 13-1 Ls prsosrstno stenografinjo in strojepisko industijsba pisarna v Ljubljani. ®»-» Prednost imajo moči veSie grbsko-hrvatskemn jeziku v govoru in pisavi ter izvežbane y knjigovodstvu. Stalno nameščenje g takoj-Djim vstopom. S prilogami opremlj ne ponudbe je v svrho predstavitve osebno oddati pri Zuezi indusfpljCBV Ljubljana, ŠM FgoM ulica 7/II. se takoj spreime xa vodstvo stojnloe. Prednost imajo oni, ki lahko razpolagajo z nekoliko kavcije ter so delovali pri večjih podjetjih omenjene stroke. Ponndbe sprejema Janko Popovtd, LJubljana. <11 S—K Priporočamo domače tvrdke: Maii trgovski in odrini oglasnik. || Izhaja Mljuln. luki iljifi 4 L Krojači i Hribar Josip, Poljanska cesta 70. 2«nsko krojadtvoc Medved Rozi, Mestni trg 24/IIL [d. p.} 658 ! Pozor! 3-2 Večja množina briljantor, zlatnioe itd., klavir z znamko nZirer* t jako dobrem stanja in dra Tel